številka 11 / letnik 62 / Ljubljana, 20. marec 2003
Zveze Svobodnih Sindikatov w Slovenije
Soupravljanje v zavarovalnicah nič več omejeno
Ustavno sodišče je na pobudo Sindikata finančnih organizacij Slovenije razveljavilo 5. odstavek 22. člena in 2. ter 3 odstavek 29. člena zakona o zavarovalništvu. ^ tem je ustavno sodišče razveljavilo do-■očbe, s katerimi je zakonodajalec omejil soupravljavske pravice zaposlenih pri uPravljanju zavarovalnic in pravico delav-s^ega direktorja, daje član uprave.
omejitve naj bi povzročale neenako-Pjavnost delavcev glede njihovih ustavah svoboščin. Pobudnik seje skliceval tu-ct| na zakon o sodelovanju delavcev pri uPravljanju. Po njem bi sicer bilo možno soupravljavske pravice zaposlenih v zavarovalnicah omejiti, vendar bi za to moral
zakonodajalec imeti stvarne razloge. Ustavno sodišče je v svojo odločbo zapisalo, da niso izkazani razlogi, zaradi katerih predstavniki delavcev v nadzornih organih ne bi mogli opravljati nalog članov uprave in članov nadzornega sveta. Ni tudi razumnih razlogov za zmanjšanje zastopanosti predstavnikov delavcev v nadzornih svetih.
Drago Ščernjavič, sekretar sindikata finančnih organizacij, meni, da je s to odločbo sindikat dobil pomembno bitko. Od članov svetov delavcev in delavskih direktorjev prav zaradi tega pričakuje, da bodo interese delavcev bolj uveljavljali.
PROTESTNI
SHOD
21. MARCA 2003 OB 12. URI
ODPAD ^forftfekueGA ^AT€RIALA
SPOM LA damsko ciscevne...
Socialnega sporazuma ne bo brez popuščanja
Pogajanja o socialnem sporazumu so za kratek čas prekinjena, saj se mora do projekcije davčne politike opredeliti vlada v celoti. Po besedah Dušana Semoliča pa je že usklajena določba, po kateri bodo odpravnine leta 2(X)4 proste dohodnine.
Iz sporazuma je na zahtevo ZSSS izločeno besedilo o novem plačnem sistemu. Razlog za to zahtevo je obnašanje GZS, ki nov plačni sistem zlorablja za blokado pogajanj o kolektivnih pogodbah dejavnosti.
Različna so tudi mnenja o rasti plač v javnem sektorju - delodajalci zahtevajo, naj rastejo počasneje kot v zasebnem sektorju, sindikati pa menijo, da naj ne rastejo hitreje.
Po predlogu sindikatov bi se minimalne plače usklajevale enako kot plače in še za rast BDP, delodajalci pa zagovarjajo usklajevanje ob upoštevanju rasti življenjskih stroškov brez alkohola in tobaka.
Na zahtevo delodajalcev so iz sporazuma izločena tudi različna nadomestila stroškov (za prehrano med delom za prevoz na delo, dnevnice, kilometrine ...). Izenačitve dnevnic za vse zaposlene torej tudi v bližnji prihodnosti ni mogoče pričakovati.
Pogajanja se bodo nadaljevala prihodnjo sredo. Ker so neusklajena pomembna vprašanja, je usoda socialnega sporazuma še negotova. Semolič meni, da bo iskanje kompromisov še dokaj zahtevno. Če jih pogajalci ne bodo dosegli, novega socialnega sporazuma ne bo.
F. K.
Iz vsebine:
Četrta skupščina SKVNS
Treba b°
pokazati
n	fUC/l
Dragica Andlovič,	i
nova predsednica	ZODC
Strani 4 do 6
Pogovor z Milanom Utrošo, sekretarjem ZSSS
Notranja demokracija krepi moč največje sindikalne centrale
Z Utrošo smo se pogovarjali o bilanci njegovega petnajstmesečnega opravljanja funkcije sekretarja ZSSS. Spraševali smo ga tudi o področjih in nalogah, za katere je v Zvezi prav on najbolj odgovoren. Dotaknili smo se tudi aktualnih dogajanj v zvezi s pogajanji o kolektivnih pogodbah. Iz njegovih odgovorov veje prepričanje, da je ZSSS na poti navzgor in da postaja še močnejša. Kar bodo na svoji koži občutili tudi gospodje za steklenimi stenami.
Na sekretarsko mesto ste vskočili leto dni pred kongresom. Če bi delali bilanco petnajstmesečnega dela, kaj bi vanjo zlasti zapisali?
Utroša: Petnajst mesecev je vsekakor prekratko obdobje za pripravo velike bilance pri opravljanju sekretarske funkcije največje sindikalne organizacije v državi. Ker sem bil zaradi odhoda prejšnjega sekretarja izvoljen na nadomestnih volitvah, nisem imel kaj dosti izbire, česa se lotiti najprej. Čeprav smo bili leto dni pred 4. kongresom ZSSS, še nismo realizirali nekaterih sklepov 2. kongresa. Zato sem se moral najprej lotiti sprejema finančnega pravilnika organizacije, pred vrati so bile vsebinske in organizacijske priprave na kongres. S sodelavci smo pripravili 4. kongres ZSSS, sprejeli in uveljavili smo nov sistem financiranja, rešili smo tudi nekaj notranjih organizacijskih vprašanj pri Zvezi kot pravni osebi.
Zdi se, daje vaša velika prednost v tem, da ste za delo dobro organizirani, da sproti pospravljate, da se proti tistim, ki mislijo drugače, bojujete z argumenti ...
Utroša: Sprotno pospravljanje razumem kot zavzemanje za sprotno uresničevanje dogovorjenega. Pri tem sem res dosleden, včasih komu tudi tečen in zaradi tega pri kom tudi nepriljubljen. Vendar se mi to dogaja le pri tistih, ki imajo veliko povedati pri odločanju, njihova delovna vnema pri udejanjanju sprejetih obveznosti pa je bistveno manjša. Zato težko delam z ljudmi, ki pozabljajo na dogovorjeno, nikakor pa ne s tistimi, ki mislijo drugače. Boriti se z argumenti, pomeni tudi sprejeti argumente drugih, če te z njimi prepričajo. In na srečo je v naši organizaciji veliko več tistih, ki sprejemajo dialog kot skupen napor oz. prispevek k oblikovanju in sprejemanju takšnih odločitev, ki so deležne podpore in zaupanja med članstvom. Zato smo največja sindikalna centrala v državi in tudi edina članica Evropske konfederacije sindikatov iz Slovenije. Po statutu je vaša prva naloga izvajanje sprejetih odločitev Zveze.
Na kaj pri tem zlasti pazite, čemu dajete največji pomen?
Utroša: Organiziranje izvajanja sprejetih odločitev Zveze je le ena od statutarno opredeljenih nalog njenega sekretarja. Vsaj toliko pomembne oz. odgovorne so organiziranje in nadzor nad delom njenih strokovnih služb ter odločanje o organizacijskih, finančnih in kadrovskih zadevah Zveze. Izvajanje odločitev se začne že pri njihovem oblikovanju. Že v fazi nastajanja neke odločitve je treba razmišljati tudi o njenem udejanjanju. Še pred kratkim smo bili zelo učinkoviti pri sprejemanju sklepov in stališč, vendar jih je veliko ostalo na papirju. Zato se zavzemam za racionalnost pri odločanju in za to, da odločnost iz sejnih dvoran prenesemo v tovarne, med naše člane. Delo vsakega sindikalista, predvsem pa sindikalnega funkcionarja, se mora čutiti zlasti med članstvom. Prav zato sem zelo težko zapustil svoje prejšnje delovno področje. Delo na področju delavskega soupravljanja mi je omogočalo veliko vsakodnevnih in nepo-
srednih stikov s sindikalnimi zaupniki in člani svetov delavcev v podjetjih. Stalen stik s članstvom pomeni tudi sprotno preverjanje rezultatov in je obenem največje zagotovilo, da se ne odtujiš od tistih, ki te plačujejo.
Čeprav v statutu sicer nič ne piše o vašem sodelovanju pri sprejemanju odločitev, je vaš vpliv na notranjo sindikalno politiko in tudi politiko do partnerjev kar opazen. Katere cilje postavljate pri tem v ospredje? Utroša: Pomembneje, da v vodstvu Zveze pri oblikovanju predlogov, ki jih ponudimo v obravnavo in odločanje organom, delujemo timsko in da so predlogi odločitev strokovno proučeni. Tudi v sindikatu so minili časi tistih, ki govorijo glasno in veliko, v ospredju je stroka, brez katere ni uspešnega sindikalnega dela. Cilj vseh sodobnih sindikatov v Evropi je dialog z delodajalci in oblastjo. Za dialog pa moraš biti usposobljen. Res je sicer, da sta za dialog zmeraj potrebna najmanj dva, vendar če pri drugi strani te pripravljenosti ni, imamo v sindikatih še zmeraj na razpolago klasična sredstva našega boja.
In kaj mislite o delodajalskih organizacijah kot socialnih partnerjih? Kakšne so vaše izkušnje?
Utroša: Mislim, da prav v tem času v Sloveniji pri delodajalski strani v zasebnem sektorju ni pripravljenosti za dialog. Srečuje' mo se z bahavostjo in nadutostjo vodilnih ljudi v Gospodarski zbornici Slovenije, ki živijo v svojem svetu, daleč od vsake real' nosti, s katero se vsak dan srečujeta sloveli' ska delavka in delavec. Tudi daleč od real' nosti, s katero se srečujejo delodajalci v pod' jetjih. Ti v večini ne zavračajo dialoga s sin' dikati, ki predstavljajo pri njih zaposlene de' lavce. Ti ljudje nam velikokrat povedo tu' di zelo jasne ocene o tistih, ki vodijo orgn' nizacijo in naj bi na državni ravni zastop3' la njihove interese v pogajanjih s sindika' ti. Sprašujem se, kako dolgo bodo na vrh1’ Gospodarske zbornice Slovenije še gleda'1 ljudi, ki jih morajo po določilih zakona oh' vezno plačevati, delujejo pa v škodo njih0' vih podjetij in njihovih lastnikov. Ta vzv; šenost in ignoranca gospodov v belih srni cah in svilenih kravatah za steklenimi zidov zbornične palače, bo v zelo kratkem čaS, imela posledice, ki se bodo odrazile v p0°
ifj	TTTVJTT'' ki je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS, Dalmatin°',a
1'id I* » M iv IH I Ifil loM1 4,1000 Ljubljana • ZaizdaiateliaMilanlltroša,tel.01/43-41-244 • OdqovorniurednikFrančekKavčič,tel.01/4341-232,novinarurednikTomažKšela • Naročnid^
4,1000Ljubljana • ZaizdajateljaMilanUtroša,tel.01/43-41-244 • OdgovorniurednikFrančekKavčiš,tel.01/4341-232,novinarurednikTomažKšela tel. 01/43-41-283 • Faks 01/23-17-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 280 tolarjev • Transakcijski račun, NLB d. d. 02222-0015182688 • Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8,5 % DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-55“’
jetjih. Takšnemu početju bo nujno sledil stav-kovni val, ki pa ga bodo čutili delodajalci ln Ustniki v podjetjih. Prepričan sem, da da-nes v Evropi ni inštitucije, ki bi se razgla-s«ia za delodajalsko organizacijo in bi bila sposobna zapisati, da se o kolektivnih pogodbah ne bo pogajala do junija 2004. Ali pa, da bi se njena pogajalska ekipa po dol-g°trajnih in napornih pogajanjih uskladila 0 vseh določilih kolektivne pogodbe, pred ajenirn podpisom pa bi gospod iz samega Vrha izdal ukaz, da podpisa ne bo. To se lahko jagodi le v Gospodarski zbornici Slovenije, hi po izjavah njenega vodstva, še naprej hotela sodelovati v socialnem dialogu, kar Je v nasprotju s temeljnimi pravili socialnega dialoga v Evropski uniji. Slovenija gre v Evropo, Svobodni sindikati smo polnopravni člani Evropske konfederacije sindi-at°v že nekaj let. Gospodarska zbornica s sv°jint sedanjim vodstvom pa pluje v obratni smeri in njihovo kolo časa se vrti nazaj. O 111 govorijo strokovne študije, napisane v 'azviti Evropi. Prej ali slej jih bodo morali Prebrati tudi v vladi. Za ustvarjanje možnosti Za razvoj socialnega dialoga je namreč odgovorna prav država.
Posebej ste odgovorni za delovanje območnih organizacij ZSSS. Letos naj bi prišlo do reorganizacije in rešitve problemov nekaterih območnih organizacij. Kako boste to nalogo zastavili?
E troša: Teritorialna mreža je velika prednost Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Ker se bo tudi država regionalizirala, po-staja ta mreža še toliko pomembnejša. Vsak sodoben sindikat postavlja svojo organiza-ClJsko strukturo tako, daje institucionalno PEsoten povsod tam, kjer se sprejemajo od-ocitve, ki so pomembne za njegovo članovo. Kongres nas je zavezal, da pripravimo ?hodišča za novo organiziranost in način 'nanciranja teritorialne mreže. V ta namen srno oblikovali delovno skupino, ki bo za-e‘a z delom sedaj, ko smo dobili finančna P°ročila območnih organizacij Zveze. Mis-hb da bomo v roku, ki gaje določil 4. kon-® es, lahko na predsedstvu sprejeli izhodišča anovo organiziranost, ki bi jo potem lah-0 udejanjali do konca leta.
°alj časa je bila v ZSSS in njenih sJndikatih problem članarina, njena oelitev, preveč denarja pri enih in Premalo pri drugih. Je pri tem Posežen zadosten premik, kaj bo »oba še narediti?
u troša: Ne vem, če boste v sindikatih našli pr ^Jvi bi vam rekel, da je prav pri njem več denarja. Nekatere spremembe na pod-^U.s'nri'Ealne članarine v preteklih letih stavi-6 usmerjene predvsem v oblikovanje kat'h0'*1 sElndov pri posameznih sindi-d0 .' To je bilo razumljivo, saj nam prav 4ifnJe v zadnjem obdobju, ki napoveduje na nu°Vno g^anje večjih razsežnosti, kaže t° p0^n°st njihovega oblikovanja. Vendar je cirap- 2r°eilo tudi nekatere težave pri finan-dikaij^^ritorialne mreže, ki je ožilje sin-njene 'jg3 organizma. Zato tudi prej ome-' K,epe kongresa razumem kot razmis-
lek o uravnoteženju obeh procesov: nadaljnja polnitev stavkovnih skladov in ustrezno financiranje racionalno organizirane teritorialne mreže.
Po več kot desetletju stagnacije in celo nazadovanja strokovne službe Zveze, se je trend začel obračati. Po dolgem času lahko na Dalmatinovi znova vidimo mlade obraze. So mogoče na vidiku še močnejše strokovne službe, mini inštituti (kot jih imajo kolegi pri DGB)? Kakšne kadre zlasti iščete in kakšne so pri tem težave?.
Utroša: Ne predstavljam si uspešnega sindikata brez močnih strokovnih služb. V preteklih letih smo pri tem res nekoliko stagnirali, čeprav menim, da smo tudi sindikalni funkcionarji pomemben del sindikalne stroke. Sedaj smo, kot ste pravilno zaznali, na ravni Zveze ponovno začeli krepiti strokovno službo, ki se bo še širila. Krepitev stroke v ZSSS sem zastavil na mladih kadrih, ki so pokazali pripravljenost za delo v sindikatu. Pri tem meje še najbolj veselilo to, da smo na objave delovnih mest prejeli veliko vlog mladih, izobraženih ljudi, kar pove, daje delo v sindikatu zanje lahko izziv. Mladim strokovnjakom zagotavljamo možnost izobraževanja doma in v tujini, zato je oblikovanje nove strokovne službe naložba v našo prihodnost.
Vsekakor lahko pričakujete v prihodnosti še več mladih obrazov. Težave, kijih imam pri tem, so v dokaj destimulativni plačni politiki znotraj organizacije, ki jo bo treba spremeniti, če bomo hoteli sposobne kadre tudi zadržati.
V javnosti so se obnovile razprave o sindikalnem premoženju. Za boljše razumevanje tega vprašanja je prav, da predstavite izhodišča, ki jih je ZSSS sprejela že pred več leti? Je mogoče, da kaj od tega sedaj ni več aktualno?
Utroša: Vprašanje delitve sindikalnega premoženja je zmeraj aktualno. Občasno ga odpirajo sindikati, ko jim to pride prav za notranje ali politične potrebe. Vendar ti sin-
dikati nikoli ne omenjajo, da so naša stališča do tega vprašanja zelo jasna in znana tudi vsem sindikatom. V ZSSS nikoli nismo zavračali delitve sindikalnega premoženja, pri tem pa želimo uporabiti realne kriterije. In pri kriterijih seje zmeraj zataknilo. Tudi ko je Evropska konfederacija sindikatov ponudila pomoč pri tem projektu, smo nanjo pristali edino v ZSSS. In zakaj druge sindikalne centrale niso pristale na arbitražo, ki jo je ponudila Evropska konfederacija sindikatov? Odgovor je zelo enostaven.
Zahtevala je, da se pred delitvijo ugotovi dejansko število članov posameznega sindikata. In tudi mi ves čas zahtevamo, daje temeljni (ne pa edini) kriterij za delitev sindikalnega premoženja število članov sindikata. Vendar ima sindikalno premoženje tudi drugo plat, saj gaje treba vzdrževati, kar stane veliko denarja. In sindikat z malo članstva denarja nima veliko. Zato nekateri sindikati le občasno na kakšni tiskovni konferenci opozorijo, da bi bilo treba premoženje razdeliti. Ko bi se bilo treba prešteti, pa se zmeraj umaknejo.
Ena od prednosti ZSSS je njeno glasilo Delavska enotnost. Ob zadnji razpravi o uresničevanju njene uredniške zasnove je predsedstvo sprejelo dokaj pozitivno oceno. Kaj menite o njeni premajhni razširjenosti med sindikalnimi zaupniki in članstvom?
Utroša: Od zadnje razprave o uresničevanju uredniške zasnove glasila Delavska enotnost je minilo že kar nekaj časa, zato bi jo kazalo ponoviti. Vsekakor pa si Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ne morem predstavljati brez Delavske enotnosti. Trdno sem prepričan, da bi jo moral prejemati sleherni sindikalni zaupnik, njena vsebina pa bo morala še bolj kot do sedaj slediti njegovim potrebam po informacijah. To, dajo v podjetjih vidim na mizah direktorjev in da so njeni naročniki tudi konkurenčni sindikati, mi pove, daje vsebina prava. Škoda je le, da se tega včasih ne zavedamo dovolj v lastnih vrstah.
Franček Kavčič
Razumi, če moreš!
Konec preteklega tedna je Sindikat delavcev lesarstva Slovenije (SINLES) prejel dopis vodje pogajalske skupine delodajalcev, da pogajanja za novo kolektivno pogodbo za dejavnost lesarstva prelagajo do junija 2004. Dopis z enako vsebino je SINLES dobil tudi 18. marca, podpisal gaje predsednik upravnega odbora združenja za lesarstvo
V 3. točki obeh dopisov piše: “Lesarska panoga je v krizi glede na analizirane poslovne rezultate v letu 2002. Upravni odbor predlaga predstavnikom delojemalcev, da do sredine leta 2004 ne izvajajo pritiskov za spremembo plačnega dela kolektivne
pogodbe, ker veljavni zakon o izvajanju politike plač omogoča zakonsko določeno rast plač. Ta zakon velja do junija 2004 in s tem upravni odbor smatra, daje porast plač za to obdobje zagotovljen.”
Poudariti moramo, da citirani zakon določa način in višino usklajevanja izhodiščnih plač z rastjo življenjskih stroškov, kar pomeni delno ohranjanje kupne moči plač, ne pa povečanje plač.
Moti tudi to, da dopisovalci iz združenja za lesarstvo niti z besedo ne omenjajo, kaj bodo storili za premagovanje krize in za boljše poslovanje.
Branko Mišič

Četrta skupščina SKVNS
Treba bo pokazali tudi zobe
Delegati Sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije (SKVNS) so se prejšnji petek zbrali na četrti skupščini. V dvorani Hotela Histrion v Portorožu so sprejeli vse predlagane listine (poročilo o delu v preteklem obdobju, spremembe in dopolnitve statuta, programske usmeritve). Razrešili so dosedanje organe in funkcionarje. Za novo predsednico so izvolili Dragico Andlovič, ki bo svojo funkcijo opravljala profesionalno. Čeprav so delegati opravili kar precej kadrovskih sprememb, bo v sindikatu zagotovljena tudi kontinuiteta.
Po Intemacinali je udeležence skupščine pozdravil dosedanji predsednik Alojz Terbuc. Posebej je pozdravil goste, Dušana Semoliča, Braneta Mišiča, kolege iz sindikatov dejavnosti v ZSSS, predstavnike sindikatov iz Makedonije, Bosne in Hercegovine, Republike srbske in Hrvaške (kolegi iz Srbije in Črne gore so se opravičili).
Po uvodnih formalnostih, sprejetju dnevnega reda in potrditvi poslovnika so delegati izvolili delovno predsedstvo in delovna telesa. Pisno poročilo o delu sindikata v preteklem mandatnem obdobju je obrazložil Terbuc. Med drugim je dejal:
“Želim vas spomniti na 2. skupščino leta 1994 v Krškem, ko so nam kolegi iz Zveze in drugih sindikatov pomagali pri organizaciji in tudi z denarjem. Takrat sem postal tudi predsednik in dogovorili smo se, da se postavimo povsem na svoje noge. Pokazalo seje, da smo lahko, če strnemo moči, dovolj uspešni. Seveda pa doseganje zastavljenih ciljev ni odvisno le od nas, ampak tudi od delodajalcev, ki so od nas močnejši. Škoda je, daje pri našem boju z delodajalci veliko delavcev ob strani, saj niso sindikalno organizirani. Če bi nas bilo več, bi cilje lažje dosegali.
Podpisali pa smo tri kolektivne pogodbe de-
javnosti, ki so potrebne dograditve. Kolektivna pogodba za gospodarske javne službe gospodarskih dejavnosti je bila ob sklenitvi leta 1994 najboljša. Ker jo je čas že nekoliko povozil, smo se želeli pogajati o novi. Ker smo trdo delali, smo jo tudi pripravili in ponudili delodajalcem. Ti pa so pogajanja žal blokirali.
Čeprav s tem nismo uspeli, ne smemo obupati. Uspešni bomo le z več strokovnosti, pri tem nam mora pomagati tudi Zveza. Za sindikalno delo moramo pridobiti več izobraženih kadrov. Le z njihovo pomočjo bomo v bojih z delodajalci bolj enakopravni. Čustveni sindikalni naboj za uspehe več ne zadošča.
Ker nam nič ne bo dano samo od sebe, bomo morali pokazati tudi zobe. Sem optimist in mislim, da bomo zmogli premagati težave, če bomo stopili dovolj skupaj.”
Poročilo nadzornega odbora je predstavil
njegov predsednik Ivan Landeker. Ker je prejšnji nadzorni odbor ugotovil, da zbrana članarina ne zadošča za normalno poslovanje, je predlagal povečanje na en odstotek od bruto plače. Zaradi tega seje položaj sindikata postopoma izboljševal. Sindikat je tako lahko del denarja namenil tudi za posebne sklade.
Nadzorni odbor ugotavlja, daje bilo finančno in materialno poslovanje skladno z zakonskimi določbami in računovodskimi standardi. Zaradi tega nadzorni odbor ne vidi zadržkov za razrešitev dosedanjega vodstva in organov ter predlaga njihovo razrešitev.
Predsednica verifikacijske komisije Ivanka Turk je sporočila, da skupščini prisostvuje 49 od 55 delegatov, daje torej zelo sklepčna.
Udeležence je zatem pozdravil Dušan Semolič. Sindikatu, še posebej Terbucu in Mikoliču, seje zahvalil za sodelovanje v skupnih akcijah in dodal, da so tam pustili vidno sled. Izrazil je tudi prepričanje, da bodo sprejeti sklepi in programske usmeritve okrepili SKVNS in s tem tudi ZSSS.
Največji del svojega govora je namenil razmišljanju o vstopu v EU in posledicah globalizacije. Menil je, daje mesto ZSSS v Evrop-
Prejemniki nagrad in priznaj SKVNS (od leve); Milan Lubej, Karel Žekš, Jože Mišica, Miloš Mikolič, Iztok Majhenič, Romana Deželak, Nevenka Mladenovič, Vasja Piškur, Franci Bratuša in Alojz Terbuc.
Delovno predsedstvo je vodila Romana Deželak.
ski konfederaciji sindikatov, kjer bo v veliki sindikalni družini vplivala na razvoj in položaj zaposlenih. S tem bo ZSSS povečala svojo moč, večja bo tudi njena odgovornost.
Tudi zaradi tega, ker Slovenija v Evropo ne more iti drugačna, kot je v njej običajno, bo za 21. marec pred stavbo GZS v Ljubljani pripravila protestno zborovanje. Zanj se je zaradi blokade pogajanj o kolektivni pogodbi dejavnosti odločil Sindikat KNG. Ker gre za skupen problem vseh sindikatov, bodo na shodu sodelovali tudi drugi Svobodni sindikati-Sporočilo shoda bo tudi to, da GZS ni ustrezen socialni partner. Blokada podpisa kolektivne pogodbe za kemijo in gumarstvo je zato še bolj sporna. Vsi si želijo, da bi jim bil° po vstopu v Evropsko unijo lepše, to pravico imajo tudi delavci, je zaključil Semolič in požel aplavz udeležencev skupščine.
Udeležence skupščine so pozdravili tud kolegi iz Hrvaške, Makedonije in Bosne ^ Hercegovine.
K razpravi seje prvi prijavil Drago Hr'1' tič iz Posavja. Najprej je menil, da bi mora
n
i
pri vrednotenju dela delovni čas bolj upoštevati. SKVNS bi moral od občin, ki oddajajo koncesije za opravljanje komunalnih del, zahtevati, naj koncesionarji prevzamejo tudi delavce, ki opravljajo ta dela, in jih zaposliti za nedoločen čas. Menil je tudi, da država ne nkrepa dovolj proti tistim, ki komunalne dejavnosti opravljajo na črno.
0	slabih plačah in nujnosti njihovega izbolj-sanja je govoril Franci Bratuša iz Maribora, la cilj bi lahko delno dosegli tudi z manjšim obdavčenjem nizkih plač. Kritičen je bil dodela študentskih servisov, ki nelojalno konkurirajo podjetjem in s tem vplivajo na povečevanje brezposelnosti. V zelo kratkem času seje obo-§atila tudi peščica, vsi drugi bi na račun lahko Prišli v naslednji revoluciji, je bil trd Bratuša.
Pred vstopanjem v Evropo bi po njegovem j^uenju morali sprejeti tudi strategijo, kako bonto prišli do evropske ravni plač. Seveda b° zanje moral SKVNS tudi več narediti.
Pogajanja o novi kolektivni pogodbi dejav-^0s,i bi morali končati pred 1. septembrom.
tcm bi preprečili špekulacije delodajalcev,
1	računajo, da kolektivne pogodbe dejavnosti ne bo več in bodo lahko uporabljali kar splošno
Pogodbo.
Udeležencem kongresa je spregovoril tu-0' Konrad Breznik, predsednik sindikata upokojencev. Menil je, da bi se upokojeni člani vseh Svobodnih sindikatov morali včlanjevati e v sindikat upokojencev in ne v sindikate ali sekcije pri drugih sindikatih dejavnosti. Ome-Nil je tudi problem usklajevanja pokojnin, ki se že več kot leto dni niso povečale.
raa9,ca Andlovič, pravnica iz Maribo-hii°settaj zaposlena v javnem pod-s6l,u Toplotna oskrba, je nova pred-iu°n‘Ca SKVNS. Ker je bila v podjet-itlf^-Ja kadrovske službe, ima bogate ^nje z delovnim pravom. Med dru-bj *3s/iiina, da so v Toplotni oskr-boan*F'sal' Podjetniško kolektivno sijirJ1.- Sodelovala je tudi v komi-be	?r'pravo nove kolektivne pogod-
9 komunalo in bila vodja pogajal-skupine.
Delegati so zatem potrdili poročilo o delu v minulem mandatnem obdobju in tudi poročilo nadzornega odbora. S tem so potrdili pisna poročila komisije za statut, organizacijo in kadre, odbora za komunalne dejavnosti, odbora za zasebno varovanje, odbora za nepremičnine, komisij za kolektivne pogodbe dejavnosti in pogajalskih skupin, odbora sindikalnih veteranov, solidarnostnega sklada ...
Spremembe in dopolnitve statuta SKVNS je predstavil Igor Glušič, predsednik komisije za statut, organizacijo in kadre. Spremembe in dopolnitve so posledica sprememb statuta ZSSS in predloga za profesionalizacijo predsednika SKVNS. Te spremembe, zapisane v 25. členu, ni bilo mogoče uveljaviti pred skupščino, ker ji je nasprotoval območni odbor za Ljubljano in okolico. Po njegovih besedah je predsedstvo SKVNS konec januarja sprejelo predlog sprememb in dopolnitev statuta in ga poslalo sindikalnim podružnicam in vsem drugim zainteresiranim. Do skupščine komisija ni prejela nobenih amandmajev in predlogov v zvezi z njim.
Za razpravo se pisno ni prijavil nihče, kar
Alojz Terbuc
iz dvorane pa se z vprašanjem oglasil An-toan Gavrilov. Želel je zvedeti, kaj od zapisanega v predlogu statutarnih sprememb bo veljalo in ali bo predsednik delo opravljal profesionalno. Glušič mu je odgovoril, da bo to odvisno od sprejetja statuta. Če bo predlagano besedilo sprejeto, bo predsednik svoje delo opravljal profesionalno.
Delegati so zatem z glasovnicami potrdili predlagano statutarno besedilo, le štirje so mu nasprotovali. Takoj zatem so soglasno razrešili dosedanje organe in funkcionarje.
V naslednji točki je Glušič predlagal glasovanje o kandidatnih listah. Predsedstvo je predlagalo kar štiri, 1. za profesionalnega predsednika, 2. za neprofesionalnega predsednika, 3. za predsednike treh odborov sindikatov dejavnosti, 4. pa za člane nadzornega odbora. Povedal je, da so na liste uvrščeni le kan-
didati, ki so izpolnjevali vse zahtevane pogoje. Dveh kandidatov iz Ljubljane, ki še nista dve leti člana SKVNS, zaradi tega niso uvrstili na kandidatne liste. Zaradi sprejetja statuta pa je 2. lista odpadla.
Damjan Kavčič, kandidat za predsednika, je v razpravi najprej povedal, daje bila pri kandidiranju velika kuhinja, pri kateri pa niso vsi sodelovali. Menil je, da imajo v sindikatu preveč besede kadri, zreli za upokojitev. Zavzel se je, da bi po skupščini dobili prednost mlajši, ki jih je v sindikatu premalo.
Vasja Piškur, kandidat za neprofesionalnega predsednika, je dejal, da želi kandidirati za profesionalno opravljanje te funkcije. Glušič je dejal, daje to mogoče in da ga komisija uvršča na to kandidatno listo. Gavrilov se
Nadaljevanje na naslednji strani
------------------ ItMit
je oglasil še enkrat, češ da ni dobil pravega odgovora, zakaj je črtan s kandidatne liste. Delegati so zatem glasovali o predlogu, da se on in Stane Zupančič uvrstita na kandidatno listo za predsednika. Ker je 29 delegatov temu nasprotovalo, nista postala kandidata.
Delegati so takoj zatem potrdili tri kandidatne liste. Za profesionalnega predsednika Dragico Andlovič iz Maribora, Damjana Kavčiča iz Kranja in Vasjo Piškurja iz Ljubljane, za predsednika odbora za komunalo Draga Hrvatiča iz Krškega in Ano Turin iz Maribora, za odbor za varovanje Iztoka Majheniča in Boruta Srimška, oba iz Ljubljane, za odbor za
Nevenka Mladenovič
nepremičnine pa Borisa Buždona iz Maribora in Vladimirja Stoparja iz Ljubljane.
Volilna komisija pod vodstvom Nevenke Majhenič je volitve organizirala zelo skrbno. Vse delegate je poimensko klicala k svoji mizi in jim izročila glasovnice. Po skrbnem pregledu glasovnic in štetju glasov je ugotovila, daje predsednica postala Dragica Andlovič, predsedniki odborov pa Drago Hrvatič, Iztok Majhenič in Vladimir Stopar. Za člane nadzornega odbora pa so bili izvoljeni: Zdravko Kokolj, Simona Rutnik, Barbara Smajič, Bojana Štrucl in Ivanka Ttirk.
Programske smernice za delo SKVNS v prihodnjem obdobju je predstavil dosedanji sekretar Miloš Mikolič. Na prvem mestu bodo kolektivne pogodbe dejavnosti. Za komunalo naj bi podpisali novo kolektivno pogodbo. Drugi dve pogodbi pa naj bi bili letos spremenjeni zaradi novega zakona o delovnih razmerjih. H kolektivni pogodbi za nepremičnine naj bi pripravili še novo tarifno tabelo.
Največ dela bo imela komisija za spremljanje izvajanja kolektivne pogodbe za zasebno varovanje, saj je v tej dejavnosti največ odstopanj in problemov.
Pri skrbi za izboljšanje socialnega položaja članov si bo SKVNS prizadeval, da bi delodajalci zaposlene dodatno pokojninsko in
zdravstveno zavarovali in tudi plačevali prispevke. Pomembna naloga bo tudi ohranjanje delovnih mest, pri čemer bo sindikat po potrebi sodeloval tudi z inšpekcijami. Če delavcev ne bo mogel zaščititi drugače, bo proti delodajalcem vlagal tudi tožbe.
Sindikalni zaupniki bodo morali skrbeti za spoštovanje tudi drugih zakonov, še posebej o zdravju in varstvu pri delu. Posebno skrb bo sindikat namenil zakonu o komunalnih dejavnostih in množici podzakonskih aktov.
Ker je SKVNS zelo široko organiziran, bo treba preveriti možnost racionalizacije. Še naprej bo treba skrbeti za širjenje materialne podlage za delo sindikata. Okrepiti bo treba tudi strokovno službo pri SKVNS ali koordinaciji sindikatov s področja storitvenih dejavnosti.
Območni odbori SKVNS bodo tam, kjer bodo tudi območne organizacije ZSSS. Za pridobivanje novih članov, še posebej iz manjših firm, in njihovo boljšo obveščenost bo SKVNS pripravil propagandno brošuro.
Tudi v prihodnje bo SKVNS vsako leto organiziral po dva seminarja za sindikalne zaupnike in jim zagotavljal tudi strokovno literaturo.
SKVNS bo Delavsko enotnost naročil za vse svoje sindikalne zaupnike in člane svojih organov. Izdal bo tudi zloženko in brošuro z do-
kumenti SKVNS. Spletna stran na internetu naj bi še bolj zaživela.
SKVNS bo še naprej razvijal mednarodno sodelovanje s sindikati držav na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Opredelil se bo tudi do včlanitve v mednarodni sindikat javnih služb (PSI).
V razpravi seje prvi oglasil Jože Peternelj iz Celja. Govoril je o finančni nedisciplini, ki ogroža podjetja in delavci zaradi tega ostajajo brez dela. Menil je, da bi sindikat moral od države zahtevati, naj naredi več za odpravo plačilnega nereda. Maks Lichtenegger je menil, da bi SKVNS morala za smetarje zahtevati benificirano delovno dobo. Iztok Majhenič se je zahvalil za zaupanje in dodal, da bo treba za izboljšanje položaja varnostnikov narediti več.
Za zaupanje seje zahvalila tudi nova predsednica Dragica Andlovič. Izrazila je željo, da bi v delu sindikata sodelovali prav vsi. Dobrodošla bo vsaka dobra beseda, je poudarila. Za dosedanje delo in organizacijo skupščine pa se je zahvalila Terbucu, Mikoliču in tajnici Čibi. Pred zaključkom skupščine so zaslužni posamezniki prejeli še nagrade in priznanja za delo v preteklem mandatu (prejemnike objavljamo na skupinski fotografiji).
Franček Kavčič
Vstop v Evropsko unijo
»Potreben je realizem«
Predsednik ZSSS Dušan Semolič ter izvršna sekretarja Metka Roksandic' in Pavle Vrhovec so na tiskovni konferenci ta ponedeljek govorili o stališčih ZSSS do vstopa Slovenije v EU in vprašanjih, ki se ob tem odpirajo.
Semolič je uvodoma povedal, da ZSSS podpira vstop v EU, ne le na načelni ravni opazovalca in kritika, saj že od začetka pri-družitvenih procesov sodeluje kot aktivni udeleženec. Po njegovih besedah vstop v EU ni le gospodarski in politični, ampak tudi socialni projekt. Ni namreč vseeno, kako vstopamo v EU. Zavedati se moramo temeljnih vrednot družbe, kot so demokracija, pravna in socialna vprašanja. »EU bo nekaj dala in nekaj vzela. V ZSSS smo se že prepričali, da nekatere pravice lažje dosežemo, če smo povezani z evropskim prostorom,« je dejal Semolič in izpostavil problem globalizacije, ki je realen proces tega sveta in ima več obrazov, ki so v glavnem neprijazni do delavcev. Globalizacija je sedaj mnogokrat izgovor za slabe poslovne odločitve.
Proti takemu mišljenju se je lažje in uspešneje boriti znotraj EU, ker ta ne daje prednosti le ekonomiji, ki se meri v številkah, evrih, strukturnih skladih, temveč tudi socialnim vprašanjem, ki so bistvena za kakovost življenja.
Semolič je opozoril tudi na poskuse nekaterih naših gospodarstvenikov in politikov, ki so v imenu vključevanja v EU želeli zniževati delavske pravice. »Temu smo se uprli in dokazali, da EU predpisuje na področju socialnih pravic samo minimalne standarde, od držav članic pa pričakuje, da jih imajo na višji ravni. Kar nekaj zakonov, ki pri nas veljajo, so tako posledica uspešnega sodelovanja v EU.« Spomnil Je na novi zakon o zdravju in varstvu pri delu, kjer je vrsta standardov za delavce bolj-^ kot so bile rešitve v stcirem zakonu. Tudi [tovi zakon o delovnih razmerjih, v mislih Je imel nekatere določbe o diskriminaciji, na katere je Evropa še posebej občutljiva, Je pisan po merilih EU.
Ugodno za delavce je, da v EU na pomembne odločitve ne vplivajo le politiki in 8°spodarstveniki, ampak tudi predstavni-
1 civilne družbe, to je »tudi in predvsem pikati,« je poudaril Semolič. Slovenska ava bo res izgubila nekatere pristojnosti Področju raznih politik, vendar social-m plačna politika ter zdravstveni in po-> Jenski sistem ostajajo v naši pristojnosti. m ne bo kriv Bruselj,« je še dejal Se-v ° lc opozoril, da to pomeni tudi odgo-Za|l nost sjndikatov in delodajalcev in da prav
cio? °staja pomembna vrednota v državi so-Clalm dialog.
Predsednik ZSSS je prepričan, da bi vs-
top v EU lahko prispeval h krepitvi našega gospodarstva, da bi postala naša podjetja močna in uspešna in bi se lahko odpirala nova delovna mesta. Vendar je do vstopa v EU potrebno ohraniti neko stopnjo realizma, saj to ni Indija Koromandija, kjer bi se cedila med in mleko. »Realizem je potreben, da bo naše zavedanje o vprašanjih, ki se porajajo, večje, negativne posledice pa manjše.«
Opozoril je tudi, da bodo nekatere dejavnosti imele zaradi odprtega trga v EU, po predvidevanjih več težav. To so kmetijstvo in živilskopredelovalna industrija, energetika, rudarstvo in predelovanje lesa. Prav na teh področjih bo zato potreben dober menedžment in pravočasno ukrepanje. Ob mnogih stvareh torej, ki bodo v EU skupne, Semolič opozarja na nekatere, ki bodo ostale samo naše in se jih moramo zavedati. To so zlasti kultura, jezik, naša dediščina in mnoga eksistenčna vprašanja. Še vedno se bomo morali predvsem spraševati, kako dobiti in ohraniti delo, biti zanj dostojno plačani, kako ohraniti zdravje in dostojanstvo, sprejeti pravične kolektivne pogodbe in ne nazadnje ob koncu delovne dobe prejemati dostojne pokojnine.
ZSSS je po Semoličevih besedah tudi pomembno prispevala k dialogu o različnih svoboščinah naših delavcev v EU. Ena od njih je tudi prosti pretok delovne sile, ki je povezan z idejo o polni zaposlitvi. Nekatere države so celo pripravljene preskočiti omejitve, kijih predpisuje prehodno obdobje sedmih let. Metka Roksandič je o tem povedala, da jih je možno preseči tudi z bilateralnimi dogovori in doseči drugačno ureditev, tudi brez prehodnega obdobja. Za Slovenijo so zlasti pomembni dogovori z najbližjimi sosedi, kot sta Avstrija in Italija.
ZSSS sodeluje z italijanskimi sindikati in skupaj z njimi pripravlja podatke, ki so lahko podlaga za argumente v pogajanjih obeh držav o tem, zakaj v odnosu Slovenije do Italije naj ne bi bilo potrebno prehodno obdobje. To je predvsem zaradi zakonodaje in realnih okoliščin. V Furlaniji - Julijski krajini namreč primanjkuje delavcev, že sedaj pa se jih nekaj tisoč s te strani meje vsak dan vozi na delo na italijansko stran.
Podobno je z Avstrijo, vendar tam ni bilo še nobenih dogovorov. Naši severni sosedi imajo namreč pomisleke do dnevnih migrantov, ki živijo ceneje in delajo za več denarja, ob tem pa pozabljajo, da njihovi državljani že napovedujejo, da se bodo selili recimo v Bratislavo, delali pa na Dunaju. Roksandiceva je opozorila, da moramo pri tem ločevati dve stvari, pridružitveni sporazum z EU in šengenski sporazum.
Težave bi bile za naše delavce večje, če bi šengenska meja ostala še nekaj časa v veljavi. Kajti to bi pomenilo tudi kontrolo oseb z dokumenti. Ko se bo ta meja preselila južneje, na hrvaško mejo, za nas ne bo več nobene kontrole. Avstrija je že napovedala, da bo vztrajala do leta 2010, morebiti bo zanjo Slovenija le izjema, Italija pa ima drugačne interese in želi preko Slovenije vzpostaviti tudi dogovore z Madžarsko. Pavle Vrhovec je ob tem opozoril, da moramo razlikovati med dolgoročnimi in dnevnimi migracijami.
Roksandiceva je še pojasnila, da se položaj zaposlenih s samim vstopom v EU ne bo bistveno spremenil, saj se ta spreminja že od naše odcepitve od Jugoslavije in ves čas približevanja Evropi. Kar dve tretjini izvoza našega gospodarstva sta že usmerjeni na evropske trge, večje težave pa bodo imele storitvene dejavnosti, kjer bo nastala znotraj države večja konkurenca, ker bodo nastopile multinacionalke. Avstrijci in Nemci so že zahtevali prehodno obdobje, zlasti za področja gradbeništva in čistilnih storitev.
Mojca Matoz
Končno višje pokojnine
Ta teden je upravni odbor zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje sklenil, da se bodo pokojnine po trinajstih mesecih spet povečale. Povišanje so izračunali na podlagi uradnega statističnega podatka o januarski rasti povprečnih mesečnih bruto plač v primerjavi z mesečnim povprečjem za minulo leto.
Ker je bila januarska plača v primerjavi z lanskim mesečnim povprečjem večja za 4,95 odstotka, najnižja pokojninska osnova pa le za 0,38 odstotka, seje večina že uveljavljenih pokojnin v naši državi zvišala za 4,9, nekaj pa za 5,5 odstotka. Do razlik prihaja zaradi dodatne uskladitve, s katero se zagotavlja enakopraven položaj upokojen-
cev, upokojenih v različnih obdobjih. Bolj se povečajo le tiste pokojnine, ki ne presegajo novo uveljavljenih pokojnin z enako dolgo pokojninsko dobo.
Najnižja pokojninska osnova je odslej 94.186, najvišja pa 314.582 tolarjev. Najnižja pokojnina znaša 32.965, kmečka 40.029, državna pa 31.364 tolarjev. Osnova za odmero dodatnih pravic bo znašala 78.696 tolarjev. Zneski dodatkov za pomoč in postrežbo za najhujše prizadete upravičence bodo 78.696 tolarjev, višji dodatek znaša 55.087, nižji pa 27.543 tolarjev. Limit za vdovske pokojnine je 98.187 tolarjev.
M. M.
Alojzij Drganc, Krka Zdravilišča
»Ne moremo se pritoževati«
Alojzij Drganc je predsednik sindikata v enem najuspešnejših slovenskih zdraviliško-turističnih podjetij. Družba Krka Zdravilišča je hčerinsko podjetje Krke iz Novega mesta. Sestavljajo jo poslovne enote Zdravilišče Dolenjske Toplice, Zdravilišče Šmarješke Toplice, Hoteli Otočec in hčerinske družbe Zdravilišče Strunjan, katere 51 -odstotni lastniki so. Hoteli in zdravilišča so vseskozi dobro zasedeni, zato so njihovi poslovni rezultati dobri, lani so recimo ustvarili 5,3 milijarde tolarjev prihodka. Veliko vlagajo v prenovo in razvoj, ponujajo različne zdravstvene in počitniške programe, skrb za zaposlene pa je na zavidljivi ravni.
Kako je biti zaposlen v
tako uspešnem podjetju?
Ne moremo se pritoževati, saj je večina od 530 zaposlenih, od tega 150 v Dolenjskih Toplicah (kjer dela tudi Drganc, op. p.), zadovoljnih z delom in plačilom. Seveda je vedno tako, da bi lahko bilo še boljše, moram pa priznati, da so naše plače nad splošno kolektivno pogodbo in da jih dobivamo redno. Regres dobimo nekje do konca aprila, letos bo zaradi nedavno podpisanega aneksa malo višji. Prav tako dobivamo božičnico, ki je 60-odstotna, 30 odstotkov dobimo vsi enako, 30 odstotkov pa je odvisnih od plače. Imamo dobro kolektivno pogodbo podjetja, seveda pa je mogoče vedno kaj še izboljšati. Pomembnejše poslovne in druge odločitve se sprejemajo v Krki v Novem mestu, ki ima okoli 3000 zaposlenih in dejaven sindikat. Kakšna je izobrazbena
struktura zaposlenih?
Kot povsod v zdraviliško-gos-tinski dejavnosti ima večina osebja končano poklicno šolo, torej spadajo v četrti in peti plačilni razred. Potem pa so v zdravilišču še tisti z višjo in visoko, recimo zdravniki in fizioterapevti, direktor pa je magister. Ker smo uspešno podjetje, imajo tisti, ki so na individualnih pogodbah, prav gotovo zelo visoke plače, toda tega ne vemo zares. V nižjih tarifnih razredih se ta uspešnost žal manj pozna.
Moram še povedati, daje pri nas zaposlenih več žensk kot moških. Zaposlenih je tudi precej invalidov, ki delajo na lažjih delovnih
Alojzij Drganc je zadovoljen z delom.
mestih, in to polovičen delovni čas. V Dolenjskih Toplicah je tako kar 12 invalidov. Ker delajo skrajšan delovni čas, je tako na razpolago več delovnih mest.
Kadrovska politika podjetja je torej ugodna?
Nobenih hujših pretresov ni čutiti. Niti ne odpuščamo, niti preveč na novo ne zaposlujemo. Z večanjem zmogljivosti zdravilišč in hotelov se odpira nekaj novih delovnih mest, tako da je trend pozitiven. Zdaj recimo računamo, da bo nekaj na novo zaposlenih prav tu v Dolenjskih Toplicah, kjer nastaja nov bazenski kompleks, imenovan Balneo. To bo po nekaterih podatkih največja letošnja turistična investicija v Sloveniji. Kompleks bo vseboval zunanji in notranji bazen, pa različne savne, od turške, finske in japonske, wirpoole in vse kar sodi zraven. Prve goste bo predvidoma sprejel že v začetku poletja. Računamo, da bo poleg novih delovnih mest tudi več gostov, saj smo blizu Ljubljane.
Na kongresu sindikata gostinstva in turizma smo slišali, da se zaposleni v gostinstvu zelo pritožujete nad nerednim delovnim časom, presežkom ur in neizkoriščenimi dopusti. Kako je s tem pri vas? Včasih smo imeli v Dolenjskih Toplicah veliko presežnih ur, pred leti celo več kot 15 tisoč, v zadnjih treh letih pa seje ta številka močno znižala in pristala nekje na 3000. To ni veliko, še posebej, ker potem zaposleni te presežne ure v glavnem izkoristimo. Ne rečem, da ob praznikih ni malo gneče, pa se ure tudi naberejo, toda pri nas velja politika, da ima vsak delavec vsaj en dan v tednu prosto, če-
prav v zdravilišču delamo 24 ur. Novo vodstvo je to zgledno uredilo in ima posluh tudi za dobro počutje delavcev. Tudi prerazporejanja ni veliko in poteka večinoma le v okviru istega delovnega okolja, recimo kuhinje, recepcije in podobno. Tako da moram reči, da so odnosi dobri in kakšne jeze in zamer ni preveč.
Kaj pa odnosi z vodstvom?
Z direktorjem dobro sodelujeva. Ravnokar sem bil, tako kot vsak dan, pri njem na informativnem razgovoru. Vse probleme in dileme rešujemo sproti. Dobre odnose imamo tudi z direkcijo v Novem mestu, kjer se sprejemajo najpomembnejše odločitve. Na visoki ravni je tudi skrb za varstvo pri delu, saj imamo organizirane stalne preglede. V kuhinji so nedavno uvedli celo najstrožje evropske zahteve in norme za pripravo hrane, tako imenovan HACCP, podjetje
pa ima tudi certifikat ISO 9001. To ne pomeni le kakovostnih storitev do gostov, ampak tudi visoke standarde za pogoje dela zaposlenih.
Kakšno pa je sindikalno delo v tako razdrobljenem podjetju?
Imamo redne sestanke, pa kar tri tiskane vire obveščanja o dogajanju v podjetju; Utrip, ki je glasilo delniške družbe Krka, časopis Krkinih Zdravilišč, Vrelci zdravja, kije namenjen gostom, in še Bilten, ki je nekakšno interno glasilo. Na splošno smo dobro informirani, tako da zaposleni nimamo občutka izključenosti. Vodstvo tudi sindikalnemu delu ne nasprotuje in ima velik posluh za naše športno udejstvovanje. Prav zato je bila smučarska ekipa Krke Zdravilišča na nedavnem veleslalomu sindikata gostinstva in turizma na Rogli tako številčna.
Same hvale torej, bi lahko sploh še kakšno dodali?
Pravzaprav da, saj moram še povedati, da zaposlenim v Krkinih zdraviliščih, prav tako kot tistim v matični firmi v Novem mes-
Ustanovljen sindikat reševalcev iz vode
5H|
Matjaž Nanut, predsednik sindikata reševalcev iz vode
Pri sindikatu gostinstva in turizma (SGiT) je začel delovati tudi poseben sindikat reševalcev iz vode. Za njegovo ustanovitev si je kar precej časa prizadeval Dol-fi Potočnik, upokojeni sindikalni zaupnik blejskega Hotela Toplice.
Kot nam je povedal predsednik reševalskega sindikata Matjaž Nanut, je vanj povezanih že kakšnih 40 članov. Vsi so seveda tudi člani SGiT Slovenije. Ker je ljudi, ki opravljajo podobna re-
ševalna dela, v Sloveniji kakšnih 700, je možnosti za širjenje sindikata še veliko.
Po kolektivni pogodbi za gostinstvo so kopališki reševalci razporejeni v 4. tarifni razred. Ker različni delodajalci od njih zahtevajo vsaj 5. stopnjo izobrazbe in licenco, si bodo v novem sindi' katu prizadevali, da bi bili reševalci razporejeni vsaj v peti tarifni razred. Ker je prenova kO' lektivne pogodbe tik pred vratn je bil novi sindikat ustanovljen pravi čas.
Po Nanutovih besedah si bodo v sindikatu prizadevali tudi za druge ugodnosti, saj reševale) opravljajo zelo zahtevno in tud1 za zdravje nevarno delo. O p ra v L1 imajo namreč tudi z mrtvimi, nezavestnimi, bolnimi, okuženim1. Med reševanci so tudi srčni bo niki in epileptiki. Zaradi tegas bo sindikat prizadeval, da bi oe lodajalci svoje reševalce zavaro val i za odgovornost za pri mer. se reševanec pri reševanju poŠk0 duje.	^
1
a enotnos
SGiTSLOVENIJE
Vj^l&njskih Toplicah nastaja nov objekt in z njim tudi
' Podjetje plačuje dodatno po-()jninsko zavarovanje.
Alojzij Drganc je torej zadovo-Jen’ 2 njim pa verjetno tudi gost-Je' saj idilične Dolenjske Toplice v ^dnjem desetletju lepo prenov-Jenimi zdraviliškimi zgradbami P°nujajo kar prijeten oddih zdra-V|m in bolnim gostom. Tretjinajih Je napotena k njim preko zavaro-
valnice, tretjina je domačih, prav toliko pa tudi tujih. Zdraviliški park je trenutno še pošteno razrit in blaten, saj je tam veliko gradbišče. Pravijo pa, da bodo nove bazene zgradili še v Šmarjeških Toplicah, kjer nameravajo zgraditi tudi hotel, novo termalno ponudbo pa pripravljajo še na Otočcu.
Mojca Matoz
Loka Pro gre v stečaj
^ot kaže, se je začelo odvijati ^dnje dejanje tragedije v škotje-p skem tekstilnem podjetju Loka ■ r°- Po dobrem mescu in pol tra-stavki je predlog stečaja, ki v. 8a že 12. februarja delavke vlo-' e na sodišče, končno rodil sadove.
Krlf V-<^1 lastn'k podjetja Gorazd ^vani,rl’J^.,se je dol8° upiral re-
ten^ Prob|emov in zavračal poš-kati I"1 z zaP°slenimi in sindi-Posredo?"8131.na Stečaj in sodiXČU
jetja k-OVulzabtevano bilanco podila tei aaJsk0 okrožno sodišče je čajuL h ,!i,sPrcJel° sklep o ste-telJa- To i° ^C1 ° stečajnega upravi-
lavke žeoKA,;drcj Ko/e|j’ k'jt deskal, injim dovolil, da
zapustijo svoja delovna mesta, na katera so morale prihajati ves čas stavke in si tako še povečevale finančno stisko. Koželj je zaklenil prostore Loke Pro in delavkam povedal, da jim odpovedni rok 15 dni poteče prvega aprila.
Težko pričakovani razplet ni prinesel olajšanja in rešitve vseh skrbi zaposlenih, saj jim vodstvo podjetja dolguje kar 50 milijonov tolarjev. To-liko naj bi znašal znesek za neizplačane plače, regrese in stroške prevoza in prehrane. Številka je še večja, saj morajo delavke dobiti še odpravnine. Dolgove bodo tako delavke kot drugi upniki morali prijaviti kot terjatve v 60 dneh po objavi stečaja v Uradnem listu. Od stečajne mase podjetja si nihče ne more obetati prav veliko, saj podjetje nima v lasti nobenih nepremičnin, le nekaj rabljenih strojev. Kakšne pa so možnosti za ponovno zaposlovanje teh delavk, je najbrž precej boleče poglavje.
" M. /If.
št. 11 / 20. marec 2003

i 9
Sindikalna lista
Marec 2003	Gospodarske dejavnosti Javni sektor'
(temelj je SKP	(nekdanje
za gospodarstvo) negospodarstvo)
Prvi del	SIT	SIT
1. Dnevnice		
- cela dnevnica		
(nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti)	3.500,00	4.511,00
- polovična dnevnica		
(nad 8 do 12 ur odsotnosti)	1.750,00	2.254,00
- znižana dnevnica (od 6 do 8 ur)	1.218,00	1.570,00
2. Kilometrina (od 12. II. 2002 dalje)	53,94	53,94
(od 26. 11. 2002 dalje)	52,26	52,26
(od 10. 12. 2002 dalje)	53,70	53,70
(od 24. 12. 2002 dalje)	54,99	54,99
(od 4. 2. 2003 dalje)	55,02	55,02
(od 18. 2. 2003 dalje)	55,05	55,05
(od 4. 3. 2003 dalje)	54,24	54,24
3. Ločeno življenje'	100.653,00	65.845,00
4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec
5. Regres za prehrano (od 1. 1. 2003) - po SKPGD (na delovni dan)	698,00	698,00
Drugi del	
L Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) -za 10 let	68.964,00 -za 20 let	103.446,00 -za 30 let	137.928,00	55.354.00 83.031.00 110.708,00
2. Odpravnina ob upokojitvi	503.264,00 oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje	786.408,00 oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje
3. Solidarnostne pomoči - po SKPD - ob smrti delavca	150.979,00 - ob smrti v ožji družini 75.490,00	110.708,00
4. Minimalna plača (od 1. 12. 2002) 103.643,00	103.643,00
5. Zajamčena plača (od L 12. 2002)	50.559,00	50.559,00
6. Regres za letni dopust
-	najmanj minimalna plača po zakonu o delovnih razmerjih (Uradni
list RS št. 42/02, člen 131)	103.643,00
-	socialni partnerji so se dogovorili, da znaša minimalni regres za leto 2003 132.170,00 SIT, kar bo v kratkem objavljeno
v uradnem dokumentu	132,170,00	132.170,00
-ali največ	183.495,00
(70 % povprečne slovenske plače)
* I. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97).
2.	V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade, regres za letni dopust in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba.
3.	Regres za letni dopust v negospodarstvu je določen z Aneksom, Uradni list RS št. 99/01.
4.	Izhodiščna plača za 1. tarifni razred v Splošni kolektivni pogodbi za negospodarstvo za januar 2003 znaša 52.473 SIT.
5.	Osnova za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja od 1. januarja 2003 znaša na mesec bruto 173.374 in neto 110.708 SIT (podatek za nekdanje gospodarstvo).
Strokovna služba ZSSS
Sindikalna delavnica zaposlenih v knjižnicah
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju je dobra osnova za pogajanja
V Hotelu Črni les pri Lenartu v Slovenskih goricah je konferenca splošnoizobraževalnih knjižnic pri Sindikatu Glosa skupaj z njegovim glavnim odborom prejšnji teden pripravila sindikalno delavnico zaposlenih v knjižnicah. Največ pozornosti so posvetili uveljavljanju novih delovnih razmerij, sistemu plač v javnem sektorju, uveljavljanju javnega interesa v kulturi, pogajanjem za sprejem kolektivne pogodbe javnega sektorja in zakonu o knjižničarstvu.
Na delavnici Glose seje zbralo okoli 30 udeležencev iz vse Slovenije. Predsednik Glose Doro Hvalica je po uvodnem pozdravu odprl razpravo o vprašanjih, ki bi jim udeleženci morali posvetiti še posebno pozornost. Fredi Sirk iz Mariborske knjižnice je najprej opozoril, da v naši državi ni ustrezne finančne discipline, kar še posebej občutijo splošnoizobraževalne knjižnice. Ker jih nekatere občine preprosto ne sofinancirajo, se knjižnice kar naprej srečujejo s pomanjkanjem sredstev. Delavci v knjižnicah imajo probleme tudi s stimulacijami, saj knjižnice ne morejo ustvarjati dovolj lastnih sredstev. Po Unescovih priporočilih so knjižnične storitve pri nas brezplačne, med lastne vire pa sodijo denimo zamudnine. Nekatere knjižnice imajo še vedno članarine, nekatere zaračunavajo obrabnino in podobno. Ker vse to vpliva na položaj delavcev, bi po besedah Sirka veljalo merila poenotiti. Knjižnice pa čedalje bolj nastopajo tudi na trgu, zato v nekaterih knjižnicah že delujejo službe za trženje in za odnose z javnostmi. Do kam lahko seže marketinški odnos na področju knjižničarstva in nasploh kulture? Kako bo ta vidik upoštevan v novem plačnem sistemu?
Bodo knjižnice postale brezplačne videoteke?
Predsednica konference splošnoizobraževalnih knjižnic pri Glosi Majda Osolnik, zaposlena v Knjižnici Domžale, je opozorila, da se je zaradi brezplačnih storitev močno povečalo število obiskovalcev in članov v tistih knjižnicah, ki so upoštevale zakon. Zaposleni v knjižnicah so izpostavljeni čedalje večji množici uporabnikov, ki si izposojajo pretežno neknjižna gradiva, kar niti ni prvotna domena knjižnic. »Bodo izposojevalci videokaset in zgoščenk dokončno izpodrinili bralce in se bodo knjižnice morale preimenovati v brezplačne videoteke?« se sprašujejo zaposleni v Knjižnici Domžale, ki imajo dnevno tudi do 1400 obiskovalcev. Ob tem se sprašujejo, zakaj se zakona ne držijo vse knjižnice. Vprašanje je tudi, katera institucija nadzoruje izvajanje zakona in kakšne so sankcije ter kdo je odgovoren za nespoštovanje zakona. Knjižničarje, pa ne samo v Domžalah, zanima tudi, kaj pomenijo pojmi: lastni prihodek knjižnic; sti-
mulacija iz lastnih sredstev; opredelitev zamudnin in podobno.
Dušan Semolič je udeležencem spregovoril o novem zakonu o delovnih razmerjih in njegovem uresničevanju. Opozoril je, da bo zakon dolgo krojil usodo delavcev, zato je za sindikalne zaupnike nujno, da se z njim temeljito seznanijo. V razpravah o predlogu zakona so delodajalci želeli uveljaviti fleksibilna delovna razmerja. Čeprav jim to ni uspelo, nekateri to poskušajo uveljaviti še zdaj, ko je zakon že sprejet. Zato morajo biti sindikati aktivni tudi pri tolmačenju zakona. »Poskusi amerikanizacije delovnih odnosov v nobeni evropski državi niso uspeli, celo v Angliji ne, zato jih tudi v Sloveniji ne smemo dopustiti,« je dejal Semolič. Opozoril je, da nekateri menedžerji izhajajo iz filozofije, da visoke plače delavcev uničujejo podjetja, kar ni res. V Nemčiji imajo denimo delavci visoke plače, čeprav tam odpirajo nova delovna mesta, medtem ko so pri nas propadla celo podjetja, v katerih delavci več mesecev sploh niso prejeli plač. Na konkurenčnost podjetja veliko bolj kot plače vplivajo dobri in tržno naravnani programi, razvojno delo, umno poslovanje oziroma gospodaijenje in podobno. Ta vprašanja pa so v domeni menedžmenta.
V razpravi je Maša Uran iz Knjižnice Šiška opozorila, da knjižnice rešujejo problem premajhnega števila zaposlenih s študentskim delom. V marsikateri knjižnici študentje delajo, kot bi bili redno zaposleni. Pri tem pa ne gre samo za zlorabo zakona, temveč tudi za degradacijo poklica. Ker se s tem problemom srečujejo v večini knjižnic, so se dogovorili, da bodo nanj opozorili ministrstvo za kulturo in komisijo za spremljanje uresničevanja novega zakona pri ekonomsko-socialnem svetu. Rešitev bo vsekakor treba iskati v smeri odpiranja novih delovnih mest v knjižnicah.
Sekretarka območnega odbora Glose v Velenju Mira Videčnik je opozorila, da so v nekaterih zavodih spregledali, da imajo doječe matere pravico do enournega odmora za dojenje, četudi delajo samo štiri ure. V nekaterih podjetjih delavce goljufajo, ker jim odpravnine izplačujejo na osnovi neto namesto bruto plač. V nekaterih podjetjih pripravnikom iz-
plačujejo 70 odstotkov minimalne plače namesto 70 odstotkov plače, ki bi jim pripadala na delovnem mestu, za katero se usposabljajo. Veliko napak so na območju Velenja opazili tudi v pogodbah o zaposlitvi. Nekateri delodajalci delavce silijo, naj podpišejo sporazumno prekinitev delovnega razmerja, češ da je to potrebno za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. V marsikateri pogodbi o zaposlitvi tudi ni naveden kraj opravljanja dela, kar delodajalcem omogoča prerazporejanje delavcev iz enote v enoto. Marsikateri delodajalec v pogodbi o delu pozabi tudi na svoje dolžnosti na področju varnosti in zdravja pri delu. Zato v nekaterih pogodbah o zaposlitvi veliko
piše o dolžnostih delavcev na področju varstva in zdravja pri delu, o pogojih, ki jih mora zagotoviti delodajalec, pa nič. Nekateri delodajalci pozabljajo, daje najmanjši dodatek za leto delovne dobe 0,5 odstotka, seveda pa lahko stimulirajo še zvestobo delavcev delodajalcu. Delavcu pripada poln regres tudi za štiriumo delo. V nekaterih zavodih delavceni izplačujejo samo polovičnega, čeprav jim pristojno ministrstvo nakazuje celega. Kakor je povedala Videčnikova, so posamezni delodajalci že izkoristili neznanje delavcev in jih »prepričali«, da so podpisali sporazumno odpoved delovnega razmerja. Nekateri delavci se zaradi tega počutijo tako opeharjene, da sc k staremu delodajalcu niso več pripravljen1 vrniti, četudi bi jim pri tem pomagal sindikat-
Sredstev za varno delo primanjkuje tudi v kulturi
O uresničevanju zakona o zdravju in vat' nosti pri delu ter o pokojninski reformi je g°' vorila Lučka Biihm. Odgovorilaje tudi na vs3

Zmagovita Čušinova Hagada na delavnici Glose v Črnem lesu
Udeleženci delavnice so si ogledali monodramo Gregorja Čušina Hagada. Na predstavo so povabili tudi starostnike, ki prebivajo v Hotelu Čmi les. Čušin je s svojim avtorskim projektom, ki je nekakšen družinski liturgijski obred, gledalce več kot navdušil. Kako tudi ne, saj seje že naslednji dan na ptujskem festivalu Monodrama 2003 izkazalo, daje Hagada trenutno najboljša monodrama v Sloveniji.
vPraŠanja v zvezi z dodatnim pokojninskim zavarovanjem, brez katerega si zlasti mlajši delavci ne bodo mogli zagotoviti varne sta-r°sti. Zato so v Glosi še kako zainteresirani, da se v drugem stebru dodatno pokojninsko zavaruje čim več delavcev v kulturi in da jim de' premije plačuje delodajalec. »Delavci v kalturj, ki imajo manj kot deset let delovnih 'zkušenj, bodo na stara leta s klobukom v rokah Pr°sjačili, če se ne bodo pravočasno dodatno pokojninsko zavarovali,« je eden od ude-'ežencev v šali komentiral zdajšnji ekonom-ski položaj delavcev v kulturi.
Tudi na področju kulture so predpisi o varnosti in zdravju pri delu dokaj strogi. Znan |e denimo primer, ene od kulturnih ustanov, ■oje kupila novo računalniško opremo, pa je Zaradi predpisov o varnosti in zdravju pri delu niso mogli namestiti v svoje prostore, ker so nili preprosto premajhni in ni bilo mogoče uPoštevati predpisanih varnostnih razdalj. V Siedališčih pa so razmere takšne, da bi kakšno moralo zapreti vrata, če bi dosledno spoš-toVali določila zakona o varstvu in zdravju pri nelu. Skratka, tudi na področju kulture bo treba ''bodoče vprašanjem varnosti in zdravja pri ae'u posvečati več pozornosti in seveda zlasti VeČ sredstev. Le-teh zdaj ni, ministrstvo pa si Pred tem zatiska oči. Takšne razmere bo tre-ba Preseči.
. Doro Hvalica je predstavil plačni sistem v Javnem sektorju. Govoril je tudi o metodologiji razvrščanje na delovna mesta in o dolgo-'ajnih pogajanjih za kolektivno pogodbo jav-bega sektorja. Kakor je dejal, pogajalci »te-ej° že 35. krog«.
Glosi moramo biti pripravljeni na po-siedice zakona o sistemu plač v javnem sek-!0rju, ki ga bomo začeli uporabljati v začet-a leta 2004,« je dejal Hvalica. Dobro je, da akon ureja plače vseh zaposlenih v javnem ektorju, od snažilke v knjižnici do predsed-a države. To prispeva k transparentnosti, ja Oriemogoča, da bi bila katera koli skupina l^vnih uslužbencev obravnavana drugače. Po-fAte8a pa ima zakon varovalke in tudi v pri-n dnje ne bo mogla izstopati nobena skupi-u Javn'h uslužbencev. Zakonu je prvič uspelo Ve zaposlene v kulturi na primerljivo ra-Hot • Porneni, da so umetniški poklici vred-alnf'1'enak0 kot najboljše plačani intelektu-kon P°kl*ci v državi. Zato vidi Hvalica v za-Po dobro osnovo za nadaljnje razprave in delavc^3 ° ustreznem ekonomskem položaju
^a 'zvedbo zakona pa je treba podpisati ko-
lektivno pogodbo o skupni metodologiji, ki bo omogočala razvrščanje javnih uslužbencev v plačilne razrede. Sele na njeni podlagi se bo mogoče pogoditi za sprejem kolektivne pogodbe javnega sektorja, ki bo določila posameznikovo razvrstitev in dodatke k osnovni plači. To delo bi moralo biti opravljeno do junija, da bi se v drugi polovici leta lahko pogajali o posebnih rešitvah v posameznih dejavnostih, od kulture in šolstva do zdravstva.
»Ker zamujamo vse roke, nismo sklenili še niti kolektivne pogodbe o skupni metodologiji, čeprav bi jo morali sprejeti že decembra,« je dejal Hvalica. Po njegovih besedah je prišlo do razhajanj v skupini 17 sindikatov, ki se pogajajo z vlado. Nekateri skušajo storiti vse, da bi njihove dejavnosti ohranile privilegije, ki sojih pridobili v preteklosti. To pa, kakor je dejal Hvalica, ni mogoče, saj je bil zakon sprejet ravno zaradi tega, da bi izenačil položaj vseh javnih uslužbencev.
Predsednik Glose je ocenil, da se je vlada v začetnem obdobju pogajanj takšnemu zavlačevanju upirala. Zdaj pa čedalje bolj ka-
Fredi Sirk: Zaradi finančne nediscipline knjižnicam primanjkuje sredstev.
že, da zavlačevanje ustreza tudi njej. »Če se s sindikati ne bo pogodila, ima vlada možnost zadeve urediti z uredbo. Ta pa bo po meri vlade in ne sindikatov,« je opozoril Hvalica. »Če do 1.1.2004 ne bomo izpeljali vseh aktivnosti, ima vlada realno možnost, da plače v javnem sektorju zamrzne, o čemer nekateri, denimo finančni minister Mramor, že govorijo.«
Eskalacija plač je predvidena samo še za letošnji avgust. Hvalica ima vlado na sumu, da bo poskusila plače zamrzniti. Pri tem ji »drži štango« razbita sindikalna scena. »Upam, da se bo sindikatom to pravočasno posvetilo in da bodo zaradi skupne ogroženosti še pravočasno stopili skupaj,« je dejal Hvalica. Po njegovih besedah do sprememb ni policijskemu sindikatu, sindikatu vzgoje in izobraževanja (SV1Z) in sindikatu zdravnikov (FIDES).

n
i
Majda Osolnik: Obseg dela v knjižnicah se je ob enakem številu zaposlenih marsikje podvojil.
Kakor je dejal Hvalica, se v Glosi zavedajo, da jim novi zakon prvič v zgodovini omogoča doseči enakopraven status z drugimi javnimi uslužbenci. »V povprečju bodo zaposleni v kulturi razvrščeni na osnovi tega zakona od dva do tri plačilne razrede višje kot doslej.«
Natančni odgovori ministrstva v pisni obliki
Drugi dan so udeleženci delavnice sedli za okroglo mizo z državnim sekretarjem na ministrstvu za kulturo Cirilom Baškovičem in svetovalko za knjižničarstvo Tatjano Likar. Baškovič je predstavil zakon o knjižničarstvu, ki velja od 19. novembra lani, nato pa je prisluhnil zelo konkretnim težavam in problemom v praksi. Opozorili so ga, da imajo v domala vseh knjižnicah težave s financiranjem. Po razdelitvi občin na več manjših v glavnem breme financiranje knjižnic pade na občine, v katerih imajo knjižnice sedež. Druge občine se svojim obveznostim izmikajo, čeprav jih k financiranju knjižnic zavezuje zakon. Sredstva raje kakor za kulturo namenijo komunalnim ali drugim projektom.
Po drugi strani pa se je delo v knjižnicah, ker so njihove storitve brezplačne, močno povečalo, v nekaterih knjižnicah pa celo podvojilo. Zaradi pomanjkanja sredstev knjižnice ne morejo odpirati novih delovnih mest in so zaposleni čedalje bolj obremenjeni.
Baškovič je opozorila sprejel z razumevanjem in udeležencem zagotovil, da bo ministrstvo v najkrajšem času pisno odgovorilo na vprašanja in probleme, s katerimi se srečujejo v praksi.
Knjižničarji iz vse Slovenije so delavnico sklenili z obiskom Knjižnice v Lenartu v Slovenskih goricah, nato pa so se napotili na izlet na Zavrh v osrčju Slovenskih goric. Tu so obiskali spominsko hišo generala in pesnika Rudolfa Maistra. Za prijeten zaključek delavnice je poskrbela sindikalna zaupnica, knjižničarka in pravljičarka Darinka Čobec iz lenarške knjižnice. Udeležence delavnice je povabila v goste k Aktivu kmečkih žena, ki so jih razveselile z domačimi dobrotami in ruj-no slovenjegoriško kapljico.
Tomaž Kšela
V uspešnem Swatyju so dobre tudi plače
Moja mama je vedno govorila:
V	mariborskem Swatyju, ki sodi med najbolj uspešna podjetja v Mariboru, so prejšnji teden pripravili novinarsko konferenco. Predsednik uprave Branko Bezjak je povedal, daje podjetje lani poslovalo zelo uspešno, saj je ustvarilo 303,6 milijona tolarjev čistega dobička, kar je za 31 odstotkov več kot leto prej. Ugodni poslovni rezultati in stabilnost podjetja niso samo rezultat dobrega dela in poslovanja v lanskem letu, temveč posledica sedemletnega sistematičnega prestrukturiranja podjetja, kije danes tehnološko prenovljeno, hkrati pa nima niti tolarja kredita.
Swaty, ki daje delo in kruh nekaj več kot 400 delavcem in še okoli stotim v odvisni družbi Inpo, je dosegel osemodstotno donosnost kapitala, kar je za industrijo zelo lep uspeh.
V	podjetju so lani veliko investirali v avtomatizacijo, robotizacijo in razširitev proizvodnje, za kar so porabili 230 milijonov tolarjev. Zaradi teh investicij seje število zaposlenih v podjetju povečalo za dvajset.
Letos nameravajo v Swatyju produktivnost povečati za osem odstotkov, fizični obseg proizvodnje za deset odstotkov, prihodek iz prodaje pa za trinajst odstotkov. Donosnost na kapital naj bi dosegla devet odstotkov, čisti dobiček pa naj bi bil letos za več kot dvajset odstotkov večji kot lani.
Lani je prišlo v nadzornem svetu Swatyja
do spora med nekaterimi lastniki, ki je v javnosti naletel na velik odmev. Kakor je povedal Bezjak, spori še niso dobili epiloga, saj na sodiščih v zvezi s tem še vedno teče 12 postopkov. Vendar pa se uprava in zaposleni s tem ne ukvarjajo, saj so vso stvar predali v roke odvetnikom.
Novinarje je tudi zanimalo, ali morda zdaj, ko dosegajo tako dobre poslovne rezultate, v podjetju razmišljajo o prevzemu zreškega Co-meta. Bezjak je dejal, da tega ni v strateškem razvojnem načrtu Swatyja, še zlasti ker imata podjetji različno poslovno filozofijo. V Co-metu stavijo na hitro ekspanzijo in zadolženost, v Swatyju pa na postopen razvoj z lastnimi sredstvi. Zato podjetje trenutno nima nobenega dolga.
Kakor je povedal Bezjak, v Swatyju dosledno spoštujejo panožno kolektivno pogodbo. Delavci prejemajo regres za malico, povračilo prevoznih stroškov na delo in z dela in regres za letni dopust po kolektivni pogodbi, plače pa imajo za 17 odstotkov višje, kot predvideva panožna kolektivna pogodba.
Sicer pa bo uprava predlagala, naj bi 173 milijonov tolarjev od 303 milijonov čistega dobička namenili za dividende, kar je 600 tolarjev na delnico oziroma 100 tolarjev več kot lani. Statut podjetja udeležbe delavcev pri dobičku ne predvideva.
T. K.
»Jaz pač verjamem, da si sam kovač svoje usode.
S tistim, kar ti je naklonil Bog, se moraš znajti, kot najbolje veš in znaš.«
Forrest Gump, iz filma Forrest Gump
Pojdite
■	■ w w ■ B
m poiščite rešitev
V	zadnjem času skoraj ni dneva, da se v pisarni naše območne organizacije ne bi oglasil vsaj en delavec, ki so ga obvestili, da bo dobil odpoved, mu znižali plačo ali število dni dopusta, ga poslali na prisilni dopust ipd. V njihovih besedah je čutiti razočaranje, jezo, obup, strah ...
Kar veliko napora moram vložiti, da jim obrazložim možnosti za rešitev in jih spodbudim, da se aktivno vključijo v reševanje svojih problemov.
V	sindikatu lahko pomagamo delavcem - svojim članom, če se takoj ne vdajo v usodo in pravočasno poiščejo pomoč in pri reševanju problemov aktivno sodelujejo.
Da bi čim bolje pomagali svojim članom, smo na eni od delavnic izdelali tudi poseben letak, ki jih opozarja, kako naj ravnajo, če imajo probleme v zvezi z zaposlitvijo. Vredno gaje upoštevati.
Justi Arnuš
Z berglami v službo
Milojka Baloh iz Tržiča ima zdravstvene težave že od leta 1999. Najprejjoje začela boleti hrbtenica, potem soji počasi začele odpovedovati še noge in roke. Od takrat obiskuje zdravnike, tudi nevrologe, ki so pri njej opravili vrsto preiskav, sledile so jim različne diagnoze in rehabilitacije. Težave, ki so se začele kot išijas, so prerasle v diagnozo parapareze, ki po zdravniškem mnenju naj ne bi imela vidnega vzroka. Zdravnik ji je tako v začetku lanskega leta dejal, daje z njo drugače vse v redu, le psihiatra naj obišče, saj ima po njegovem mnenju psihosomatske težave. Psihiater tega mnenja ni potrdil in Balohova je spet obiskovala druge strokovnjake. Ti soji predpisali rehabilitacijo v centru Soča v Ljubljani, vendar tam zanjo postelje niso imeli, tako dajo je tja vsak dan vozila hči. Poniževanja in odrivanja so se kar vrstila.
Zaradi zdravstvenih težav je Milojka Baloh na bolniški od 3. maja lani. Pred tem je bila za določen čas zaposlena v podjetju Metro. Devet mesecev bolniške in 15 mesecev denarne pomoči je hitro minilo, nekaj pomoči je dobila še od Rdečega križa, socialna pa je bolj malo pomagala, pravi obupana Balohova. Trenutno je namreč spet v službi. V so-
boto, 15. marca, je dobila sklep zdravniške komisije, da mora naslednji dan v službo za polovični delovni čas, od 19. aprila pa naj bi delala že polnega.
V podjetju Veletekstil na Masarykovi ulici v Ljubljani, kjer je Milojka Baloh zdaj zaposlena, so bili o njenem prihodu na delo obveščeni, nihče pa jim ni povedal, daje invalidka in se sama ne more premikati po stopnicah niti uporabljati običajnih sanitarij. Z njo je v službo prišla za spremstvo in pomoč tudi njena mati, ki jo obuva, ji pomaga zložiti voziček, s pomočjo katerega najlažje hodi, ji prenaša bergle in pokliče po koncu dela šoferja, da ju odpelje domov. Službe ne sme zapustiti, saj bo potem ostala brez nje in s tem brez dohodkov.
Obupana Balohova je poklicala na sindikat trgovine, kjer je za pomoč prosila nekdanjega sekretarja Sandija Bartola. Ta pravi, daje ravnanje zdravstvenih delavcev, ki so delavko v takem stanju napotili na delo, skrajno neetično in pomeni grob poseg v njeno dostojanstvo. Obljubil je, da bo o tem obvestil javnost, varuha človekovih pravic in pristojna ministrstva. Meni, da bi morala Balohova takoj na bolniško in v tem času zaprositi za inva-
lidsko upokojitev. Do tedaj pa bo morala vs^ dan v Ljubljano, skupaj z mamo, berglafi1'' vozičkom, opornicami in bolečinami v roka*1: nogah in hrbtenici. Da bi probleme rešila vsw začasno, pa je odšla na dopust.	.
Mojca M*ta
SEDEM DNI V SINDIKATIH
št. 11 / 20. marec 2003 I •
Klavsi
13
Za ohranitev delovnih mest v tekstilni industriji
Obvestilo članom sindikata
Kadar vam delodajalec ponudi v podpis predlog spremembe pogodbe o zaposlitvi, °dpove pogodbo o zaposlitvi ali ponudi v P°dpis novo pogodbo o zaposlitvi, je prav, da veste:
" da ponujenega ni treba podpisati takoj (razen če vam je bilo vročeno!);
~ da vas mora delodajalec o nameravani odpovedi obvestiti pisno in pravočasno;
' da bo sindikat o uvedbi disciplinskega postopka ali nameravani odpovedi obveščen le, če boste to zahtevali.
Kako ravnati?
Ponujeno spremembo, odpoved ali ponujeno novo pogodbo, vzemite in si tako pridobite čas,
' od delodajalca zahtevajte, naj o tem obvesti vaš sindikat,
' obrnite se na svojega sindikalnega zaupnika po nasvet.
Zakon o delovnih razmerjih -47. člen do-°ča, da se pogodba o zaposlitvi lahko sprc-ltleni oziroma velja nova pogodba, če na to distanc tudi nasprotna stranka.
Sindikat, katerega član ste, ima po zako-,lu niožnost, da prepreči neutemeljeno spre-r'lernbo ali celo zadrži učinek odpovedi.
Konec lanskega leta se je zaradi delovanja trga in nedobičkonosnosti Ion poslov začela v tekstilni industriji na Dolenjskem in v Beli krajini nova kriza. Če se ne bo nič spremenilo, bo v naslednjih treh letih delo izgubila polovica sedaj zaposlenih. Območna organizacija ZSSS Dolenjske in Bele krajine je zaradi tega septembra lani organizirala problemsko konferenco. Od vlade smo zahtevali takojšnje sprejetje zakona za pomoč družbam v težavah in program za reševanje presežnih delavcev v tekstilni industriji. Od vodstev družb smo zahtevali šestmesečni moratorij na odpuščanja. Programe odpuščanj smo želeli tudi oceniti in poiskati boljše rešitve.
Po problemski konferenci je bil sprejet zakon, ki omogoča družbam v težavah črpanje proračunskih sredstev (za tekstilno industrijo je namenjenih približno osem milijard tolarjev). Vladaje sprejela poseben program za reševanje presežnih delavcev v tekstilni industriji, ki omogoča delavcem prehod iz ene zaposlitve v drugo oziroma prekvalifikacijo.
Vodstva družb so po našem pozivu pripravila nove programe presežnih delavcev. V Labodu so pripravili program, ki predvideva prekinitev pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov za 167 delavk. Direktor družbe W. A.M. Tricots Črnomelj napoveduje dokončno ustavitev proizvodnje sredi aprila. Način reševanja za 60 presežnih delavcev še ni določen (stečaj, presežki) zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za odpravnine. Uprava družbe Beti Metlika bo do konca marca pripravila ocene za zmanjšanje proizvodnje in števila delavcev (v Metliki je predvidena ukinitev 70 delovnih mest, obrat v Dobovi, ki zaposluje 200 delavcev, pa naj bi ukinili). Tudi vodstvo
Kometa Metlika napoveduje možnost postopnega zmanjševanja števila delavcev po mehki varianti (delavci za določen čas, tujci). No-voteks Tkanina po besedah vodstva po prisilni poravnavi spet posluje z izgubo.
Ti podatki kažejo, da bo v kratkem odpuščenih 400 do 500 delavcev, predvsem šivilj, za katere ni možnosti nove zaposlitve na sedanjem trgu delovne sile. Večina šivilj bo trajno izgubila možnost opravljanja svojega poklica tudi zaradi starosti nad 45 let, tudi prekvalifikacija bo otežena. Že sedaj je med brezposelnimi v regiji 52 odstotkov žensk.
Po podatkih zavoda za zaposlovanje seje število brezposelnih lani nekoliko zmanjšalo. Decembra je bilo nezaposlenih 3774 oseb, stopnja brezposelnosti je bila 8,7-odstotna. V istemobdobjujebilo v Sloveniji 1(X).(XK) brezposelnih, stopnja pa je bila 11,7-odstotna. Skrbi nas dejstvo, da je le dobra polovica brezposelnih v naši regiji dobila delo, delež dolgotrajno brezposelnih je 60-odstoten (v Sloveniji le 52-odstoten). Med brezposelnimi je veliko starejših in delavcev brez izobrazbe.
Zaradi tega smo v sindikatih še občutljivejši do odpuščanj delavk v tekstilni industriji. Namesto odpuščanj bomo zahtevali alternativne programe s proizvodi z večjo dodano vrednostjo, ki bi pokrili vsaj sedanjo nizko ceno dela. Sindikat bo zahteval tudi racionalizacijo proizvodnje in upravljanja družb ter zmanjšanje vseh možnih stroškov. Nasprotujemo oddajanju poslov na tuje cenejše trge dela. Te rešitve, kijih uporabljajo nekatere uprave, so kratkoročne in rešujejo le lastnike kapitala ter kažejo na nesposobnost vodstev družb.
Jože Miklič, sekretar območne organizacije ZSSS za Dolenjsko in Belo krajino
Sekretar sindikata delavcev trgovine, Sandi Bartol, svoje posle predaja novemu, Ladislavu Kaluži. V dveh mandatih, ko je bil na tej funkciji, je sindikat pridobil veliko pri prepoznavnosti in prodornosti. V zadnjem času je imel Bartol največ dela s pogajanji z delodajalci o dodatku za manj ugoden delovni čas. Odzival se je tudi na številne klice obupanih trgovk in trgovcev, ki so jih delodajalci prikrajšali za zaslužek ali celo delovno mesto. Vedno pripravljen prisluhniti in pomagati, je Bartol pridobil naklonjenost članov in drugih zaposlenih.
Kot je sam dejal, si je pri svojem sindikalnem delu pridobil veliko prijateljev, pa tudi nasprotnikov, tudi z v zadnjem času medijsko najbolj odmevnimi pripravami na referendum o obratovalnem času trgovin. Vodstvo ZSSS je ob odhodu Bartola med upokojence izkazalo spoštovanje do njegovega prispevka k delu v Zvezi tudi s simboličnim darilom. Dušan Semolič mu je ob tej priložnosti med kratkim klepetom dejal, da ceni njegov prispevek k delovanju ZSSS in da bo dobrodošel tudi v prihodnje.
M. M.
/ /
/j
»Naj me vrag pocitra, če še razumem kaj, kar naši politiki in novodobni kapitalisti govorijo na različnih okroglih mizah, ki jih lahko spremljamo po televiziji,« je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi vzdihnil rezkar Vdi. »Bolj kot se približuje čas vključitve Slovenije v Evropsko unijo, več tujk uporabljajo naši pomembneži. Zadnje čase je pri nas vse sofisticirano. Sofisticirano sem, sofisticirano tja.«
»Kaj pa pomeni to s ...s ...so ... ?« je zajecljal mizar Tone.
»Misliš sofisticirano?« je povprašal Vili.
»Da, da,« je pokimal Tone. »Na to mislim. Kaj to, s ...so ..., no, da ne bom ponavljal, sploh pomeni?«
»Kaj pa vem,« je nejevoljno zasikal Vili. »Naj vrag pocitra vse, kar je sofisticirano, in vse, ki to besedico ponavljajo kot papagaji!«
Kdo ve, koliko časa bi še kramljali o nerazumljivih tujkah, če se ne bi ravno tedaj v menzi pojavil direktor. Kuharici Špeli je prišel naročit, kako naj pripravi sobo za sprejeme.
»Gospod direktor, kdaj pa bomo ta mesec dobili plačo?« ga je previdno povprašal Vili. »Če se ne motim, bi po kolektivni pogodbi morali plače dobiti do 18. v mesecu, zdaj pa je že 28.«
»Fantje, zato, da bi redno dobivali plače, se bo treba malce bolj sofisticirano lotiti dela in proizvodnje!« je povzdignil glas direktor. »Ali ste pozabili, da se moramo pripraviti za vstop v Evropsko unijo? Kdor tam ne bo nastopal dovolj sofisticirano, ne bo preživel.«
»Kakšni bomo morali biti v Evropski uniji, da bi preživeli?« je povprašal Tone. »S... s ... so ..., no ali kako se že reče?«
»Fantje, zapomnite si to: sofisticirani! In to še kako sofisticirani!« je vzkliknil direktor.
»Kaj pa to, no, s ..., ali kako se že reče, pomeni?« je previdno povprašal Tone.
»Tega vam pravzaprav popolnoma natanko niti ne morem pojasniti, ker v Slovenci tako sofisticirane besedice, kot je sofisticirano sploh nimamo in ne poznamo,« je vzvišeno zamahnil z roko direktor. »Če vam bo kaj pomagalo, vam lahko povem, da v angleškem jeziku besedica žsop-histicated'pomeni svetski, rafiniran, emancipiran, življenjsko izkušen in nekako vzvišeno nenaraven. Skratka, fantje, prihajajo časi, ko bo morala vsa naša dejavnost postati visoko sofisticirana. V bodočnosti bodo preživeli samo sofisticirani ljudje.«
»To je naravnost sordidno!« se je zarežal skladiščnik Rudi.
»Rudi, ne reče se sordidno, temveč sofisticirano,« je direktor podučil Rudija. »Saj vem, da vam, ki angleščine ne obvladate tako sofisticirano,
povzroča razumevanje takšnih visoko rafiniranih besedic težave. Slovenščina pač nima tako sofisticiranega besednega zaklada. Zlasti ji manjka teh vzvišenih, rafiniranih, svetskih besedic, ki dandanes spremljajo naše sofisticirano življenje.«
»Sordidno!« se je še bolj na glas zarežal Rudi.
»Fantje, če želite v novih pogojih na skupnem trgu delovne sile v Evropski uniji ohraniti konkurenčnost, se boste počasi že morali naučiti bolj sofisticirano komunicirati z nadrejenimi,« je dvignil prst direktor.
»Ali bodo v Evropski uniji tudi naše plače, no, bolj s ... ali kako se že reče?« je zelo previdno povprašal Tone. »No, zanima me, ali bodo potem, ko bomo v Evropski uniji, tudi naše plače bolj svetske in evropske ali pa bodo še naprej ostale tako preprosto slovenske in nizke?«
»Ha, ha!« se je zasmejal direktor. »Fantje, saj imajo tisti, ki svoje delo opravljajo bolj sofisticirano, že danes pri nas svetske in evropske plače. Samo sofisticiran je treba biti na vseh področjih.«
»Kako?« je od presenečenja zinil Tone. »V kateri naši tovarni pa delavci že prejemajo evropske plače?««
»Ne govorim o delavcih, saj njihovo delo še ni dovolj sofisticirano,« je zamahnil z roko direktor. »Govorim o dobrih, sposobnih in sofisticiranih menedžerjih ? Mene poglejte: ker sem vseskozi sofisticiran, imam takšno plačo kot najboljši in najbolj sofisticirani menedžerji v Evropski uniji.«
»To kar slišim, pa je zares popolnoma sordidno!« se je še bolj na glas zarežal Rudi.
»Rudi, nehaj kar naprej govoriti »solidno« ali kako že rečeš namesto sofisticirano,« je Rudija vzvišeno podučil direktor.
»Oh, gospod direktor, nič ne skrbite, da ne znam angleško,« je dejal Rudi. »Angleščine sem se prav dobro naučil, ko sem v mladih letih moral s trebuhom za kruhom in sem deset let delal v Avstraliji. Zato prav dobro ločim tudi med besedicama sofisticirano in sordidno!«
»Torej, praviš, da ti jaz ne delujem samo sofisticirano, temveč tudi nekako solidno?« je presenečeno povprašal direktor.
»Ne solidno, temveč sordidno!« je odločno odvrnil Rudi.
»No, kaj pa že to pomeni?« je nestrpno povprašal direktor.
»Tega vam pravzaprav sploh ne morem natančno pojasniti, ker očitno ne obvladate dovolj slovenskega jezika, da bi se lahko v njem rafinirano, prefinjeno in vzvišeno izražali,« je odvrnil Rudi. »Če vam bo kaj pomagalo, vam lahko povem samo to, da besedica sordid v angleščini pomeni - podel in ostuden!«
Piše: Tomaž Kšela
Iz dnevnika delavca Jožeta
Sofisticirano
Sindikalni zaupniki Glose iz slovenskih knjižnic, ki so se prejšnji teden zbrali na_ sindikalni delavnici v Črnem lesu pri Lenartu v Slovenskih goricah, so se predsedniku ZSSS Dušanu Semoliču za njegovo udeležbo na delavnici zahvalili, kot se za knjižničarje spodobi. Sindikalna zaupnica, knjižničarka in pravljičarka Darinka Čobec mu je v imenu vseh poklonila pesniško zbirko Vinka Moderndorferja, v katero so se pred tem podpisali vsi udeleženci delavnice. Semolič se je darila zelo razveselil, tudi zanj je knjiga najlepše darilo!
T K.
Starost
»Zdaj pa zares opažam, da sem že zelo star!(( »Kako to opažaš?«
»Kadar kaj naročim v gostilni, moram vedno plačati vnaprej!«
Starinarna
»Babica, ali mi lahko v starinami kupiš staro uro?
»Nikoli več ne grem v starinarno!« »Zakaj pa ne?«
»Ker me je zadnjič v njej želel nek mlad1 poslovnež kupiti!«
Gorski vodnik
»Gospod vodnik, kako pa se imenuje tapre' pad, po robu katerega hodimo?«
»Ne vem!«	__
»Kako ne veste? Saj ste rekli, da Julij5* Alpe poznate kot svoj žep!«
»Julijske že, samo zdaj so septembrske. *
vz0'
»Zares se lahko pohvalim, da imam konu srečo.«
»Kako ti je to uspelo?«	J
»Preprosto: poročila sem se z arheolog0’ Bolj ko sem stara, bolj se zanima zame-"

Klavsi
PREDZADNJA
št. 11 / 20. marec 2003
15
ČE VPRAŠATE MENE
Varni doma v EU
Piše: Doro Hvalica
Nikoli nisem razumel ljudi, ki so proti. Proti čemer koli, ker se s čim preprosto ne stri-mjo, ker česa ali koga ne marajo, ker so Previdni, ker se česa bojijo, ker kaj vedo, slutijo ali kar tako.
In potem ta svoj proti razglašajo vsem in Povsod. Utemeljujejo, razkrivajo, opozarjajo, strašijo, se izpostavljajo, se onemogo-CaJ°, kličejo nase jezo, včasih zasmeh in vča-Slh 'udi Unč.
Kar prav jim je, kaj jim je pa bilo tega tre-a- Molčali bi. Ali pa bi bili za.
Kakor jaz. Tudi, ko preberem slogan: »Do-'Pa v EU, varni v NATO,« sem za, pa še hva-tezen sem, da mi načrtovalci agitpropovskega projekta za tokratna referenduma gredo tako na roko. V enem sloganu povedo vse — tudi o sebi.
Od Karantanije, Trubarja, Pomladi na-
rodov sredi devetnajstega, antifašističnega boja sredi dvajsetega in osvobodilne vojne koncem dvajsetega stoletja je jasno, da smo doma v EU, ne da bi se kaj prida selili.
Svoje preživetje in varnost smo v tem času z davki in krvjo plačevali kakim sedmim državam, v kritičnih trenutkih pa srno vedno ugotovili, da se lahko zanesemo samo nase.
Priznam geografsko ugotovitev, da smo doma v EU. Tudi nekdanji zavojevalci so doma v EU. Vsekakor jih je dobro imeti doma, na očeh.
Radi smo doma, neradi gremo po svetu, še na Dunaj in v Beograd smo neradi hodili, v Bruselj pa tako hodi le peščica. In dobro je tako, kajti če bi se raztepli po svetu, nas že zdavnaj ne bi več bilo.
Seveda sem tudi za to, da smo varni. Toda varni smo lahko samo doma, ne na bojiščih
v Afganistanu, Iraku, Severni Koreji in še kje. Varnost ne more biti odvisna od kake vojaške organizacije, združbe, zveze in podobno, ki nima doma.
Tudi s seje predsedstva ZSSS, na kateri smo razpravljali o vključitvi v EU, ki smo jo podprli in v NATO, kjer je bila večina raz-pravljalcev proti, je najbolj varno pobegniti domov, da z nesklepčnostjo preprečiš glasovanje.
Brez podpore organa sem za to, da vložimo amandma na vladni referendumski slogan tako, da črtamo vejico in besede »varni v NATO« in dodamo besedo »varni« pred besedo »doma«.
Slogan bi se torej glasil: »Varni doma v EU.«
Če vprašate mene, sem za, da pri EU obkrožimo za in za, da pri NATU ne obkrožimo za.
Opravičilo!
V prejšnji številki smo zaradi tehnične napake še enkrat objavili besedilo Dora Hvalice iz 9. številke.
Tokrat objavljamo njegov pravi prispevek, za napako se bralcem in avtorju opravičujemo.
Uredništvo
Lučke za naše ljubčke!
Vzajemna zdravstvena zavarovalnica je v skrbi za svetlejšo prihodnost naših najmlajših slovenskim porodnišnicam podarila posebne luči za zdravljenje novorojenčkov z zlatenico.
Da bo našim ljubčkom zdravje žarelo z lic!
brezplačen telefon 080 20 60, www.vzajemna.si, wap.vzajemna.si
S' V/.AJIMNA
zdravstvena zavarovalnica, d vi
Jaz zate, ti zame.
a enotnos
16
irnrrar
I št. 11 / 20. marec 2003
NAGRADNA KRIŽANKA

Nova
Delavska
enotnost
VEČJA
KOLIČINA
SKRITIH
DRAGO-
CENOSTI
TROPSKI
SADEŽ
HRUŠKA-
STE
OBLIKE
GORA
NAD
KOBARI-
DOM
/
Avtor:
Rudi
Murn
JAPON. LUKA NA OTOKU HONSU
ENO-
GLASNA
LITURG.
GLASBA
ZELIŠCAR

| AVS. ARHIT. (ALDOLF)
1 MEDVEDEK VREČAR
SLIKA ALI KIP GOLEGA TELESA
m
KORAL
ENOGLAS.
LITURG.
GLASBA
DAN V RIMSKEM KOLEDARJU
OCVIRK
ANTON
DELAVEC,
KI
OPRAVLJA
DNINO
OVCA,
BACEK
LIRSKA
PESEM
GR. MIT: PLEŠOČI SPREMLJ. BOGINJE KIBELE
NATRIJ.
KARBONAT
SULTANOV
RAZGLAS
IGOR
DEKLEVA
PEVEC
PLESTE-
NJAK
NATRIJ
RIMSKA
BOGINJA
JUTRANJE
ZARJE
DENARNI
IZKU-
PIČEK
ZG. PLAST ZEMELJ. SKORJE
JANEZ
ALBREHT
LOOS, ADOLF (1870-1933) - AVS. ARHIT; NEER - HOLANDSKI SLIKAR
ENO-
ČLENIK
KAKAO
OBLIKA
IMENA
ANA
KDO
RISI
OKOLIŠČINA
ORGANIZ.
JUGOSLOV.
NACIONAL.
POLOŽAJ
V
JOGI
ČLOVEK
BREZ
NADARJE-
NOSTI
HOLAND.
SLIKAR
(1603-77)
MESTECE V PALM.
OREST,
DALJŠA
OBLIKA
ANDREJ
KURENT
Rl KANJE
SEKANJE
BREZNA-
GLASNA
BESEDA
AM. FILM. IGRALKA
LJUDSKO
VZHODNO;
LOCEK
NADZOR-
NIK
JAVNEGA REDA V ST. RIMU
LIDIJA
SOTLAR
M. V Z. FR.; OB LOARI
MOZO-
LJAVOST
ZVEZNA
DRŽAVA
ZDA
BANJA
ITAL.
PESNICA
NEGRI
NEKD. SL. MINISTER
PEVKA
KOVAČIČ
ETBIN
KRISTAN
DEL
POSODE
OSEBNI
ZAIMEK
OVRATNA
RUTA
GLAVNO
MESTO
EGIPTA
NEMŠKI
FILOZOF
(GEORG)
JUGOSLO-
VANSKA
DENARNA
ENOTA
ŽIRAFA, KI ŽIVI V KONGU
MRVA
MODEREN
PLES
IZZIDEK
ŽENSKE
PRSI
SUKANEC
SLOV.
PESNICA
(MAJDA)
PERZIJKE
SLOV. PISATELJ IN ZDRAVNIK (DANILO)
VRBA
NAMOČENE
KOŽE
ATI,
OČKA
PESNIŠKI
STIK
ERBIJ
LEPO
VEDENJE
VRV
(STAR.)
OSTRA SKALA V MORJU
VEČJE
PODJETJE
ČRKI IZ BESEDE NOČ
SOPROGA
NIKO
ARNIČ
TOVOR-
NJAK
DRŽAVNA
BLA-
GAJNA
MESTO NA SOTOČJU OMA IN IRTIŠA
AM. PaJT IGRALKA
ATEKl
GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 11 (20. 3. 2003):
1:....................................
2:
Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja. izre^v in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindik‘> Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagr‘*^ 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svojega točnega naslova in dav številke. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeU
31. marca 2003.
Pravilna rešitev gesel iz. 8. številke Nove Delavske enotnosti: 1 k4^j,
DA, 2. MONTREAL, 3. TORONTO, 4. CALGARV. Nagrado 5000 tolarjev P me Marta Laslo, Dobrovnik 204, 9223 Dobrovnik.