FOR Freedom AND Justice NO. 57 Ameriška Domovina —. »j - x—«■ »:»j AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday Doma in po svetu • OVFNIAN Iz L VOL. LXXXVIII kolice - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - - Ta pregled novic je bit pripravljen v sredo zjutraj - Zvezni senat začel obravnavati imenovanje Williama H. Rehnquista za predsednika Vrhovnega sodišča — Liberalci proti WASHINGTON, D.C. — Včeraj je pravosodni odbor senata začel z obravnavo imenovanjem 61-letnega sodnika Vrhovnega sodišča ZDA za predsednika tega izredno vplivnega sodišča. Predsednik Reagan je bil imenoval Rehnquista za naslednika Warrena Burgerja, ki gre v pokoj. Rehnquist je znan kot najbolj konservativen član sodišča in to je tudi vzrok, zakaj ga je bil Reagan imenoval. Obravnava v zveznem senatu bo trajala dalj časa. Sodniki Vrhovnega sodišča imajo namreč neomejeno mandatno dobo. Zaradi tega so liberalci v senatu proti Rehnquistu, ker menijo da so njegovi konservativni pogledi na mnoge socialne probleme tako skrajni, da ne odgovarjajo mnenju večini Amerikancev. Liberalni člani senatnega odbora z sen. Edwardom Kennedyjem (D.-Mass.) in Josephom Bidenom (D.-Del.) na čelu, bodo Rehnquista napadali in skušali spremeniti mnenje večine senatorjev, da ne i glasovali za potrditev Rehnquista. Vse pa križe, da bo Rehnquist končno potrjen. Pomembnost senatne obravnave je dokazana tudi s tem, da bodo mnoge televizijske postaje zasliševanje Rehnquista neposre-<*no Prenašale. ' ,eku priprave za ponovno srečanje na vrhu Ronalda Reagana in Mihaela Gorbačova ^ Washington, d.c. — Dobro Pou- ueni viri v Beli hiši in State Departmentu posujejo, da so v teku intenzivne priprave za Ponovno srečanje med predsednikom Reaga-”0lT1 in sovjetskim voditeljem Mihailom S. ^orbačovom. Na svojem prvem srečanju v enevi ianj sta se Reagan in Gorbačov namreč dogovorila, da bo Gorbačov letos J^el v ZDA, prihodnje leto bi pa Reagan v ZSSR. Zaradi nesoglasij v zvezi z Rea-S^Povim strateškim obrambnim načrtom oz. °jno zvezd« pa Sovjeti zavlačujejo glede PrtPrav za obisk Gorbačova. V zadnjih tednih so Sovjeti pristali, naj načnejo sestanki na različnih ravneh med Predstavniki obeh držav. Namen teh sestan-v Je pripraviti vse potrebno, da lahko pri-e Gorbačov v ZDA že letos. Točnega datu-k a Za obisk še niso določili, vse pa kaže, da Gorbačov v ZDA nekaj dni v drugi polo-lCl novembra ali v decembru. v S°vjetski zunanji minister Edvard Še-ar »adze bo obiskal Washington 19. in 20. SePtembra. 'Južnoafriška vlada ni pripravljena — Obisk angleškega zunanjeg; relarja ni uspel — Reagan spel v ležav en ^ ^ r°RIA, J. Af. — Včeraj je kom otedenski obisk v Južni Afriki angleški i uji sekretar Sir Geoffrey Howe. Howe sp'^d lUC*' V ’menu 12-članske Evropske £ arske skupnosti. Srečal se je z južnoaf nani.Predsednik°m P.W. Botho in ga pros k. . lzPusd na svobodo črnskega vodite Afrik sorta Mandele. Prav tako naj bi Af pr‘stala na neposredna pogajanji p r's 'm nacionalnim gibanjem, ki je sei Povedana politična organizacija. Ho ' recjsednik Botha je zavrnil prošt Prin^ a-'n mU Poveclal> da je Južna Afr $ke raV*'*ena Postati tudi obsežne gospod drž Sain*4c'je> Jih bodo podvzele zahoc —ZDA vred. Sprejeti to, kar je Howe predlagal, je dejal Botha, bi pomenilo nacionalni samomor za Južno Afriko, kar pa je absolutno nesprejemljivo. V intervjuju z novinarji je Howe priznal, da njegov obisk ni prinesel uspeha, vztrajal pa je pri mnenju, da brez sodelovanja Mandele in njegovega gibanja, ni izhoda iz južnoafriške krize. Včeraj je Reaganova administracija objavila besedilo novega sporazuma med ZDA in Južno Afriko glede izvoza tekstil v Združene države. Sporazum predvideva povečevanje izvoza teh tekstil v ZDA. V zveznem kongresu, kjer mnogi kongresniki zagovarjajo gospodarske sankcije zoper Južno Afriko ali celo embargo zoper to deželo, je novi sporazum povzročil ogorčenje. Glasni so bili tudi kongresniki iz jugovzhodnih držav, kjer je tekstilna industrija v hudih težavah zaradi že itak ogromnega uvoza tega blaga. Kaloliški duhovnik Lawrence M. Jenco sc bo danes srečal s papežem — V petek ga bo menda sprejel v Beli hiši Reagan FRANKFURT, ZRN — Danes se bo Rev. Lawrence M. Jenco, katoliški duhovnik, ki so ga bili zadržali kot talec muslimanski skrajneži v Libanonu, se bo danes sreča! s papežem Janezom Pavlom II. Rev. Jenco, ki je bil ugrabljen 8: januarja 1985, izpuščen pa preteklo soboto, je rekel, da ima pismo za papeža od svojih ugrabiteljev: Ako bo vsebina tega pisma objavljena, bo odločil papež sam, je rekel 51-letni Rev. Jenco, ki je doma iz Jolieta, 111. Po srečanju s papežem, se bo Rev. Jenco vrnil v ZDA. Po prihodu se bo menda srečal tudi s predsednikom Reaganom v Beli hiši. V telefonskem pogovoru s predsednikom je Rev. Jenco prosil za sestanek in Reaganu sporočil, da bi mu rad nekaj povedal. Rev. Jenco je v intervjuju z novinarji izrazil zaskrbljenost nad usodo treh drugih Ameri-kancev, ki so še vedno v muslimanskih rokah v Libanonu. — Kratke vesti — New York, N.Y. — Včeraj je govoril na zasedanju generalne skupščine Združenih narodov nikaragveški voditelj Daniel Onega. Kritiziral je predsednik Reagan in njegovo politiko do Nikaragve. Onega skuša mobilizirati svetovno in tudi ameriško javno mnenje zoper Reaganovo odklonilno politiko do sandinističnega režima. Bejrut, Libanon — Včeraj je v muslimanskem delu tega mesta eksplodirala bomba, nastavljena v parkiranem avtomobilu. Eksplozija je bila tako močno, da je ubila najmanj 25 oseb, ranila pa več kot 170. Pretekli ponedeljek je taka bomba v krščanskem delu Bejruta ubila 32 ljudi, več sto jih pa ranila. New Delhi, Indija — Zahodni diplomati poročajo iz Kabula, da so sovjetske sile menda začele z novo ofenzivo zoper upornike. Sovjetske in marionetne afganistanske enote so zavzele zahodno mesto Herat, ki je bilo dalj časa v rokah upornikov. Sovjetski voditelj Mihail Gorbačov je dejal v govoru pred dnevi, da bodo Sovjeti umaknili iz Afganistana nekaj svojih enot, menda kakih 7.000 vojakov. Cape Canaveral, Ha. — NASA je priznala po analizi vseh razpoložljivih podatkov, da so astronavti Challengerja preživeli strahovito eksplozijo rakete vsaj za nekaj sekund. Nocoj začetek festivala— Nocoj ob 7. uri bo slovesna otvoritev »Starokrajskega« festivala na E. 185 St. Navzoča bosta župana George Voino-vich in euclidski župan Anthony Giunta. Tekom 5-dnev-nega festivala bo nastopilo 40 glasbenih ansamblov. Vstopnine ni. Krofi— Oltarno društvo pri Sv. Vidu bo imelo prodajo krofov to soboto, 2. avgusta, ob običajnem času v društveni sobi. Pomembna obletnica— To nedeljo bo fara Marija Vnebovzeta obhajala ■ 80. obletnico svoje ustanovitve. Ob 12. uri opoldne bo sv. maša, ki ji bo sledil banket v Slovenskem domu na Holmes Ave. Obisk v Kanadi— Preteklo nedeljo se je urednik Ameriške Domovine udeležil 27. Slovenskega dneva na Slovenskem letovišču pri Bol-tonu, severno od Toronta. Priliko je imel se srečati s številnimi kanadskimi rojaki ter si ogledati prostore starostnega doma Lipa, ki ga sedaj gradijo na zelo lepem kraju v Torontu. Urednik se prisrčno zahvaljuje vsem prijaznim in gostoljubnim Kanadčanom za res lep obisk! V bolnišnici— Preteklo nedeljo je nenadno morala v bolnišnico v Torontu ga. Helena Mauser, mati g. Otmara Mauserja in pok. pisatelja Karela Mauserja. Ga. Mauser ima 90 let in jo priporočamo v molitev. Upokojenski piknik— Federacija slovenskih upokojenskih klubov vabi na svoj letni piknik, ki bo v sredo, 13. avgusta, popoldne na SNPJ farmi na Heath Rd. Vstopnice za kosilo so v predprodaji pri članih ali pa lahko pokličete Mae Fabec na 942-3785. Novi grobovi Rudolph J. Bratina V nedeljo, 27. julija, je na svojem domu na Park wood Dr. v Euclidu na posledicah srčne kapi umrl 64 let stari Rudolph J. Bratina, rojen v Clevelandu, mož Lillian, roj. Modic, oče Lindy Finucan in Laurie, sin Rudolpha in Elle, roj. Compara (oba že pok.), brata Johna (pok.), zet Louisa in Frances (Kromar) Modic, veteran druge svetovne vojne, od 1961-70 podpredsednik Horton Dairy, zadnjih 14 let pa zaposlen pri Associated Estates, član Euclid Exchange Club in Mentor Yacht Club. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek, 31. julija, v cerkev sv. Viljema dop. ob 9.30 in od (Dalje na str. 7) Ub rojstnem dnevu— Pretekli ponedeljek zvečer se je v Hofbrau Hausu na E. 55 St. zbralo do 600 predstavnikov raznih clevelandskih etničnih skupin, da bo počastili župana Georgea Voinovicha ob njegovem 50. rojstnem dnevu. Program je povezoval bivši župan Ralph Perk, msgr. Louis Baznik je molil začetno molitev, lepo je spregovoril škof Anthony Pilla, krasno zapeli pa sloviti »Singing Angčls«. Piknik— Preteklo nedeljo je imela Slovenska šola pri Sv. Vidu svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi. Slišimo, da je bila udeležba dobra. Lep članek— The Cleveland Plain Dealer je ta torek objavil članek Williama F. Millerja o novi umetnostni galeriji na 6424 St. Clair Ave., ki jo lastuje in vodi rojak Damjan Kreže. Objavljena je bila tudi slika. Če ste članek morda prezrli, preberite ga, če se pa zanimate za lepo sliko ali skulpturo, oglasite se pri tej galeriji. G. Kreže tudi restavrira starinsko pohištvo. Velja poudariti tudi, da je novinar Miller zelo naklonjen Slovencem, kar je gotovo v našo korist, če upoštevamo, koliko je narodnostnih skupin v našem mestu. Velika udeležba— Preteklo soboto je bil na Slovenskem vrtu letovišču ADZ v Leroyju tradicionalni »Nevburški dan« piknik. Zbralo se je zelo veliko rojakov iz Nevburga in okolice ter drugih slovenskih naselbin Velikega Clevelanda. Velika je bila tudi udeležba na polki maši, ki jo je daroval č.g. Joseph Ozimek. Igrali so Vad-njalovi. Primorci in lovci vabijo— Že danes vaš opozorimo na piknik, ki ga bosta skupno priredila v nedeljo, 17. avgusta, na Lovski farmi Primorski klub in St. Clair lovski klub. O pikniku bomo še poročali. Obiščite Slovensko pristavo— Ne pozabite, da je Slovenska pristava oskrbovana vse dni v tednu, razen ponedeljka, in da bodo na voljo okrepčila od opoldanskega časa pa do večera. VREME Pretežno sončno danes z naj višjo temperaturo okoli 81° F. Spremenljivo oblačno jutri z možnostjo dežja v večernem času. Najvišja temperatura okoli 85° F. V petek zopet deloma oblačno z možnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 87° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and IrmaTelich, Frank J. Lausche NAROČNINA: Združene države: $33 na leto; $ 1 8 za 6 mesecev; $ 1 5 za 3 mesece Kanada: $42 na leto; $27 za 6 mesecev; $17 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22; Dežele izven ZDA in Kanade: $25 SUBSCRIPTION RATES United States: $33.00 - year; $ 1 8.00 - 6 mos.; $ 1 5.00 - 3 mos. Canada: $42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign: $45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00 - year; Canada: $22.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published every Tuesday and Friday except the first 2 weeks in July and the week after Christmas. No. 57 Tuesday, July 29, 1986 ®u^^s»83 Tisk — govorica družbe Vsako prizadevanje spremlja vprašanje o sredstvih, ki pomagajo k smotru. Skrb za vse, kar zagotavlja človekovo preživetje in večanje njegovih telesnih in duševnih zmožnosti, pa za sredstva obrambe, proizvodnje, premeščanja in sporočanja v družbi je pred določanjem neposrednih ciljev in je bitno spojena z načrtovanjem. Če se ne oskrbujejo ustrezna sredstva, ni mogoč razvoj k smotru. Tudi za našo družbo je temeljnega pomena, da se kdaj posebej pomudi ob vprašanju o poglavitnih instrumentalnih vrednotah, med katere šteje tisk. Kar je ustna govorica v odnosih med poedinci, je v družbenih odnosih tisk in druga sredstva javnega sporočanja novic, vednosti, priporočil in izrazov ustvarjalnosti. Če bi tega v družbi ne bilo, se družbeno življenje ne bi moglo razvijati, ustavil bi se napredek in bi družba končno za zunanje učinke odmrla. Tisk v tem širokem pomenu ni samo nujno sredstvo, ki omogoča obstoj današnje civilizirane družbe, temveč ima tudi izredno silo. Kdor ima v rokah tisk, obvladuje javno mnenje in razpoloženje in vpliva na odločitve oblastnikov. Zato se tisku pridaja pomen velesile in celo četrte oblasti v državi, tam kjer je tisk svoboden pred utesnjevanjem tako glede na vsebino kot na izdajanje, naklado in razdeljevanje. Čeprav je tiskovna svoboda pomemben del splošne državljanske svobode, gre njeno poudarjanje kdaj predaleč. V vsakem primeru je očiten velikanski pomen tiska v družbi, zato se v naši dobi tako močno uporablja v politiki, gospodarstvu, znanosti, vzgoji, razvedrilu in dnevnem poročanju. Ni področja, ki ne bi bilo zajeto v tiskani besedi. Kot je človekova govorica sredstvo za posredovanje resnice, poguma, tolažbe, svarila in dobrega nasveta pa za izražanje plemenitih čustev ljubezni, občudovanja, vzajemnosti in hvaležnosti, tako jezik lahko vara, vliva malodušje, draži, zapeljuje, zavaja ali razodeva sovraštvo, prezir, samoljubje in druge trdote srca. Tako je tudi tisk lahko posrednik visokih misli in čistih resnic in pobujevalec osebnih in družbenih plemenitih naravnav; lahko pa je zvodnik, ki prinaša miselno in nravno pohujšanje. Dober časnik razgrinja pogled v svet, razvozlava družbene zaplete, posreduje pobude za zdrav napredek in budi razpoloženje za kar najbolj znosno družbeno sožitje, slab časopis pa omejuje razgled le na nekatera svetovna področja in zatajuje druga, vzmnožuje težavne pojave in zatemnjuje vpogled v njihove vzroke in v možnosti za rešitev, vzbuja dvome in malodušje in neti družbena nasprotstva. Knjiga lahko kvari nravi, lahko pa odpira nebesa lepotne in nravne skladnosti in popolnosti. Pisana beseda je končno sredstvo, po katerem se nam je zraven ustnega izročila ohranilo javno božje razodetje in se nam v tiskani obliki posreduje do našega časa. Slovenski zdomci smo smisel za tiskovno dejavnost prinesli s seboj in ga ohranjamo ob vseh težavah. Vsaka skupina in vsaka idejna akcija je vsaj kdaj uspela, da se je v tiskani obliki predstavila javnosti, in se je včasih to ocenje- Drobtinice, sladke in CLEVELAND, O. - Ne bilo bi prav, če se ne bi tudi v Ameriški Domovini vsaj kratko spomnili obče poznanega, počastitve in zahvale vrednega duhovnega gospoda, profesorja Mihaela Brunca. Čakal sem, da bo o njem kdo bolj vešč pisanja kaj napisal. Ker tega nisem pričakal, sem sam v črnilo pomočil pero, da mu napišem nekaj odstavkov. Deloma bom povzel po Nedelji in Družina in dom. V Nedelji se bere: 6Mihael Brunec (po domače so ga na splošno klicali Miško, moja pripomba) je bil in je vedno ostal sin pokrajine ob Muri. Rodil se je 1. oktobra 1911 na Melincih v veliki ben-tinski župniji. Ko je prihajal v salezijansko hišo v Veržej, kjer so se ob nedeljah zbirali mladi iz vse okolice, ga je pritegnil k sebi lik ustanovitelja salezijancev don Boška in odločil se je, da bo tudi sam vse življenje delal za mlade in za najbolj potrebne. Dokončal je študije in duhovniško posvečenje je prejel leta 1941 v Ljubljani. Kasneje ga je pot vodila (kot begunca, op. J.P.) preko Koroške kot profesorja sv. pisma na salezijanski univerzi v Rimu, ter več mestih v Španiji in na Portugalskem. Neprecenljivo pa je delo pokojnega Miška Brunca na Koroškem od leta 1969 naprej, ko je za stalno prišel v Celovec. Z veseljem je neutrudljivo delal kot vzgojitelj v Mohorjevem domu in veliko fantov vzgojil po don Boskovem načelu. Gospod Miško se je izkazal tudi kot pastoralni delavec. Ne bodo ga pozabili na Bajlišah, kjer je, dokler mu ni preprečila bolezen, vestno skrbel za župnijo, posebno pozornost pa kot povsod posvečal mladini. Umrl je: 28. 4. 1986 v Celovcu. Njegov pogreb je izpričal, kako priljubljen je bil. Veliko sobratov salezijancev, duhovnikov in vernikov se je v t Miško Brunec (1911—1986) petek 2. maja zbralo na Kamnu v Poljuni k slovesu od pokojnega duhovnika Mihaela Brunca. Mašo zadušnico ob somaševanju številnih duhovnikov je opravil celovški škof dr. Kapellari. Njegova trdna vera je Miškotu dajala moč in pogum v trpljenju, ki ga je posebej v zadnjih mesecih užil v obilni meri. Iz domovine so prišli se poslovit od rodnega brata, sestra in brata in izrekla zahvala vsem koroškim rojakom za ljubezen, ki so jo izkazali bratu Mihaelu z iskreno željo, da bi bil,,njegov grob na koroški zemlji spodbuda za povezavo in medsebojno zaupanje.“ Zaman si Miško iskal srečo na tej zemlji. Tvoje dobro srce in tvoj izredni razum sta ljubila in iskala le resnico in pravico. Boril si se, kot sv. Pavel, za vse, kar si imel za dobro in pravično. Bil si značaj. V tebi ni bilo dvojnost. Velikokrat si naletel na nerazumevanje, nasprotovanje, na sovražnosti. Tudi vrata domovine, ki si jo strastno ljubil že od otroštva in za katero si bil pripravljen žrtvovati življenje, so se ti zaprla. Zdaj ti je dobri in pravični Bog, ki nagraduje vsakega po svojih delih, že odprl na stežaj vrata v večno domovino.« Tržaški pisatelj Rebula pa je valo kot nesmotrno trošenje tvarnih sredstev in celo škodljivo trenje med silnicami. Razen kakih prav redkih posameznih pojavov gre v resnici le za zdravo družbeno pretakanje, ki dokazuje, da nismo togo monolitni, ampak da smo živo čuteč organizem, ki neprestano preiskuje svojo pot in smer. Ali bomo znali ohraniti smisel za vzdrževanje tiskanih občil in izdajanje slovstvenih del? Gotovo ne, če izgubimo iz zavesti smoter, v katerega so ta sredstva naravnana. Če oglušimo za muziko slovenskega jezika, otopimo za nadaljnjo usodo današnjega določnega slovenstva, ki se giblje in spreminja in bo nekoč priznavajoč sprejemalo tudi naš prispevek, in če nehamo vrednotiti vrhunske dobrine duha, tedaj nam tisk ne bo potreben. Dokler pa bomo hoteli kot skupnost sebi, slovenski domovini in svetu pričati o svojem obstoju in njegovih temeljih, o svojih zamislih, težnjah in zahtevah za razvoj slovenstva, o svojem smislu za duhovno rast in ustvarjalnost in o teženju po vraščanju polnega, enakovrednega slovenstva v rast človeštva, do tedaj bomo vedeli, da so nam nujna sodobna sredstva javnega obveščanja, brez katerih bi obtičali in onemeli. Brez njih bi končno in najbolj usodno obstala božja beseda in božji nauk. Naša nedelja dobrega tiska nas tedaj vse vabi, da se spet ovemo svoje skupinske poklicanosti k izdajanju, zalaganju, pisanju in podpiranju tiskane besede. Vsakega posebej pa kliče, naj te besede ne prezira, marveč naj jo spoštljivo in hvaležno jemlje v roke in si po njej bogati um in srce. B. F. (Svob. Slov., 3.7.1986) žaltave v Družini in domu napisal lepe besede: »Zares umre tisti, ki ni ljubil svojih soljudi in ki ni zapustil na tem svetu dobrih del, pa naj bi bila to samo pomoč najbolj potrebnim ali dela, vgrajena v stavbo naše svobode in kulture. Kdor je dela dobro in se žrtvoval za druge, ni nikdar resnično mrtev.« In kaj ve o pokojnem g° spodu Bruncu »Drobtiničar«- V špittalskem taborišču v letih 1945-48 sem ga spoznal m opazoval. Pogosto sem ga srečaval, zdaj s krdelom maj otrok, drugič z že doraščajod-mi kratkohlačniki. Da se ms° v brezdelju podili po taboriš čnih cestah, premišljevali glad. se lotevali morebitnih otroš ■ neumnosti, jih je pokojn’ Miško polno zaposlova Hodil je z njimi na kratke izlete, se z njimi na igrišču igja vsemogoče igre, obenem pa J1 z besedo in dejanjem učil žive po veri. Starši so bili tudi vese li, ko so vedeli, da je nji 0 otrok v varstvu dobrih ro • ^ Še kaj drugega veš o Pač. Miško je pogosto ho ' ven iz taborišča, ven na ^ze in se vedno vračal kot ° Miklavž. Vesel je bil, če se rn je posrečilo pri dobrih lJu dobiti hled kruha, drugič cu sadja in to delil lačnim otr kim ustom. V taborišču so bili še drug salezijanci, vsak je P° sV j| delal in trpel, a Miško je eden izmed vseh, pravi uce don Boška. Med nami so še mnogi, ki ^ bili več ali manj deležni kovih dobrot. Spomnite se P kojnega na en ali drugi na — vsi skupaj pa mu želi«10 p čitka v koroški zemlji, ki J vzljubil! Bog mu bodi pa P V MAŠA ROŠKEM latomašnikov je tudig-v'oKie 3 zla'° ta 5lj0’ 6:.,Uvog-» i župniji Vog /as, ker atejej.°(a š. Njegova * raznik res ^ je Čl°Vekbi 1 ''e ri slavju h' d, temveč da farani,/sak P, Najprej P ' ^ -P-'-f^iko. ne vidiš > za zlato ii kiP sv. 5‘eda) u zvonika s . kot resnici. Sovini pretih' erkeVrkeV je t«« -ttv 'U‘k' j„ Pred avgustom še nekaj junijskih in julijskih pobirkov NEW YORK, N.Y. - V zad-njih treh kroniških zapisih, eden še v maju, sem se zaustavljal ob najpomembnejših dogajanjih v slovenski svetociril-skupnosti na Osmi v New orku. En zapis je bil bolj živ-‘jenjski. Saj sem poročal o far-nem dnevu, ki smo ga imeli na sobotni večer pred Materinskim dnevom. V naslednjih veh pa so me smrtni primeri, 1 so zadeli našo srenjsko in arno skupnost, nagnali, da sejn se zadržaval ravno ob tem a o močno, da mi je nastala nepopolna kronika zadnjih 'teh mesecev. Tako je v njej izostalo poro-1 o o majskem sestanku druš-Va Najsvetejšega imena, na Jaterem nam je ing. dr. Geof-ey Pezdirc govoril o Tibetu ta' tl°ma ° ^nd>jj oziroma Ki-nm’x tCr nam s in ski- Phcnimi slikami nazorno pri-za Podobo tega področja tami!' ■»er življenie 'n običaje v v ^jŠnjih PreEivalcev, ki so zn,iCmi budistične vere. Spo-bok1 srno> da je tudi tam glo-a vernost v vsemogočnega Sa a’ Je oče vseh ljudi. In Potemem Se vPraševal, ali je kak« Zares bolj Pomembno, n»« n° 'nie mu damo, kot pa na5a vera Vanj?! skn!,r ^ezdirc je eden v naši največ°Stl’ ki menda P°zna te: v Sveta- Kar tri kontinen- kai ,|Ze obredel, pa je celo ne-Se tuj013 v ^taj5fiini, tako da dei^i- ' V tej Prostrani azijski Zeh "e bi zgubil. od je v številki Po k -iubja povzel poročilo ki 0ro^em listu Naš tednik, 1n1adTnrica, Italy; Tel.: 048t-S2166; Telex 461154 PAT GO I Philadelphiji pred 10. leti. Neko povezavno poročilo je bilo zato o tem že objavljeno v A.D. Vesel pa sem bil omembe tega dogodka v julijski številki Ave Maria. In prav radostno sem se zasmejal, ko sem spoznal, da je udeležence tega večera nekdo preštel namesto mene. No ja, nič hudega, če se je zmotil za pet v naše dobro! Zares, 50 nas je bilo in skorajda polovica je pripadla mladim, tako da je bil po molitveni slovesnosti v cerkvi pozneje v dvorani kar lep »živ-žav«. Pa mi je dr. Kalan dejal: »Pa pravi, da kaj takega ob petkih ni mogoče na Osmi pri slovenskem Sv. Cirilu!« Na to sem jaz pripomnil: »Čim večkrat se zberemo, tem bolje je za našo skupnost.« Neke stalne povezave nam zares manjka, ker vse društveno življenje je med Slovenci na Njujorškem umrlo. Le slovenski sv. Ciril nam še drži baklo v temi, da narodno čisto ne zaidemo, in da tudi ne preminemo. O junijskem toku našega življenja sem kar precej napisal. Nič kaj razveseljujočega, ker nas je v tem mesecu Smrt, nekaj drugačna sogospodarica — kot pa Gospodar — našega življenja, nekam prepogosto obiskala in nam napravila vrzeli, dve kar močno občutni. Vendar, kot v prejšnjih letih, v teh zapisih še nisem nič govoril o pasjih dnevih, ker pravo soparico nad naše mesto smo dobili šele zadnja dva tedna. Tako tudi pri slovenskem Sv. Cirilu še nismo imeli pravih »pasjih« nedelj, čeprav se jim je naš župnik če Robert umaknil ter odšel na daljni jug, kjer je zdaj hladno. Šel je namreč v Brazilijo na obisk k sestri, in to za svoj spočitek od samotnosti na Osmi. Naše duše je prepustil v pašo očetu Stanku Zemljaku, in pa pomočniku semeniščniku frančiškanu Andreju Vugu. Andrej Vuga je med nami po prvotni nameri umrlega Ludvika Burgerja, ko je ustvaril poseben farni fond za vabljenje mladih frančiškanskih duhovnikov iz Slovenskega, da se nam ne bo zgodilo kaj takšhega, da bi še bili sposobni skupnostnega življenja, pa bi bili brez slovenskega duhovnega življenja. Kakšne vtise bo mladi Andrej odnesel, ne vem. Še manj vem, kakšna bo njegova poznejša odločitev. Dejstvo pa je, da lanski obiskovalec Tone Gorjup, ki je letos 6. julija pel novo mašo v Moravčah, se je menda odločil, da gre med avstralske Slovence kot dušni pastir. Morda pa bo pozneje, čez nekaj let prišel med nas in nam osveževal našo dušno pašo?! V zadnjem zapisu sem med smrtne primere vnesel tudi dogodek zadnje junijske nedelje. V dvorani je bil namreč po deseti maši »shower party«, prirejen od prijateljic in ženščin za Helenco Klezinovo, ki se bo poročila 20. septembra. Torej ravno teden dni po Slovenski narodni odbor Buenos Aires, 26. junija 1986 Poziv narodom Jugoslavije Ob spominu na neštete žrtve komunističnega totalitarizma med našimi narodi poziva Slovenski narodni odbor vse narode Jugoslavije, da se tako doma kakor v emigraciji združijo v skupnem odporu do sedanjega režima in se prično pripravljati na prihodnost po njegovem zlomu. Slovenski narodni odbor je mnenja, da je mogoče urediti prihodnost narodov Jugoslavije edinole s sprejetjem načela, da imajo vsi narodi Jugoslavije pravico do samoodločbe glede svoje državne in družbene ureditve. Vsak izmed narodov Jugoslavije ima pravico do politične svobode in samostojnosti. V ta namen naj narodi na demokratičen način, s sklepom večine svojih svobodno izbranih predstavnikov ali z ljudskim glasovanjem izglasujejo ustanovitev svoje samostojne države kakor tudi način morebitne mednarodne povezave. Prav bi bilo, da bi se zastopniki posameznih narodov v emigraciji pogovorili in zedinili glede načel in postopka, po katerih bi bilo mogoče izvesti zgoraj navedene zamisli po zgledu »Demokratske alternative«, sprejete v Stanstedu, v Angliji, leta 1963. Ves postopek demokratizacije naj bi se izvršil v naprej določenem in omejenem obdobju, pri čemer bi mogla služiti kot koristen vzorec »Slovenska formula«, ki jo je leta 1960 predlagal dr. Miha Krek. V omenjeni prehodni dobi naj se začasno ohrani sedanja razdelitev Jugoslavije na republike, na katere bo treba prenesti v čimvečji meri politične, gospodarske, administrativne in varnostne odgovornosti. Potem, ko bodo narodi jasno izrazili svojo voljo, naj se na miren način izvrši prehod v novo državno in družbeno ureditev. Za Slovenski narodni odbor: Predsednik: Rudolf Smersu Tajnik: Dr. Ludovik Puš Tajnik: Dr. Peter Urbanc našem obletnem dnevu. In čudno je zazvenelo: življenjski dogodek med smrtnimi. Pa vendar tako. Čeprav bo poročila čednega — ker je tudi sama — slovenskega fanta, je za nas nekakšna smrt, ker jo bo Jože Višinski odpeljal iz naše slovenske skupnosti v sosedno - svetokrižko v Fair-fieldu, oziroma v Bridgeportu. Vendar ob tej priliki, tako v cerkvi kot pozneje v dvorani, podoba ni bila smrtna, ampak polno življenjska. Cerkev lepo posedena, čeprav je bilo med zbranimi tudi nekaj ne-Slo-venk, je bila maša slovenska z lepim petjem. Seveda moški smo bili v ogromni manjšini. V dvorano pa nas ženščine sploh niso pustile, češ, od časa do časa pa le me zavladamo same sebi brez moških. Vendar to pa le do poročnega dne. Kajti brez mož takih dnevov sploh ne bi bilo! Prvo julijsko nedeljo sem že omenil. Po naključju proslavljanja stoletnice Kipa svobode, in rojstva Amerike same še sto let poprej., so bili med nami prav pri deseti maši Zvonovci, ki so pozneje nastopili v verižnem programu etničnih skupin v spodnjem delu New Yorka, kjer je bil postavljen oder štev. 4. Oni so odpeli pet slovenskih pesem. Da ni bilo tistega nesrečnega šumenja v bližini odra, bi bil uspeh boljši. Sicer pa so prireditelji sami ubili poudarek »prišlekov« v to deželo s tem, da so narodne nastopajoče skupine postavili na stranski tir velikega, bombastičnega proslavljanja glavnega ameriškega aduta in smisla: svobode! Vsekakor pa smo bili tudi Slovenci vključeni v to, čeprav posebne vidnosti nam niso dali, kot je niso tudi drugim narodnim skupinam. Dva dni poprej sta nekaj podobnega doživeli tudi Marinka Župančič in njena hčerka pri ekumenski sv. maši v stolnici sv. Patricija. Na TV nista prišli. Vendar Marinkina gorenjska narodna noša je bila za oko fotografa tako vabljiva, da jo je objavil v Catholic New York 10. julija 1986. Pod sliko pa se bere: »Neka ženska, oblečena v tradicionalni narodni noši Slovenije v severozahodnem delu Jugoslavije mirno moli med mašo ,,Liberty Weekend** v stolnici sv. Patricija.« Na drugo julijsko nedeljo pri deseti maši nas je bilo komajda za omizje Gospodove zadnje večerje. Deževen dan je bil. Vendar smo šli po tej maši z očetom Stankom in bratom Andrejem na Long Island v Syosset k Rolihovim, za koder je bila napovedana prva poletna popoldanska maša. Oblaki so se začeli počasi trgati. Sonce vso soparico v zraku ni pregnalo. In zbralo se nas je kar 54 k maši, za kakršno je dal pobudo umrli Ludvik Burgar. Tokrat je oče Stanko bral to mašo, prvič brez Ludvikove telesne prisotnosti. Po naši veri je bil prisoten v drugi obliki, in prisoten je bil v naši molitveni misli. Saj nas je za naslednjo nedeljo spet kar precej zvabil na Osmo k slovenskemu Sv. Cirilu. Maša je bila darovana v njegov spomin, in zato je bila lepa, da sem je bil vesel. Pa še dolgo smo se zadržali v pogovoru v dvorani po njej. Nekaj nas mora posebnega sklicevati da zares skupaj pridemo... ■ Tone Osovnik Kdo se boji javnega mnenja? Članek, ki sledi, je izšel v rubriki »Teleksova tribuna« v Teleksu (št. 28, 10.7.1986). Pisec Andrej Novak se dotakne več zanimivih stvari, predvsem pa je njegov prispevek poučen, ker kaže ne sorazmerno veliko odprtost javne debate v Sloveniji v zadnjem času. Ur. Nedavna anketa o slovenskem javnem mnenju je pokazala, da so Slovenci po pogledih na temeljne družbene probleme presenetljivo blizu drugim razvitim evropskim narodom. Večina Slovencev je za socializem, vendar proti ideološki indoktrinaciji, za večjo učinkovitost in pragmatičnost, predvsem pa za preverjanje sistemskih . rešitev v praksi. Zato se, na primer, zavzemajo za odpravo zemljiškega maksimuma pa tudi Za zamenjavo politične garniture na oblasti. So za solidarnost, vendar na osnovi čistih računov, so tudi za srčno obrambo domovine, Jcar pa ne pomeni, da malikujejo sedanji način služenja vojaškega roka. So pa tudi prekleti individualisti in včasih jim napravi največje veselje, če sosedu krava crkne. Po tem se od razvitih narodov nekoli-. ko razlikujejo. Kmalu po objavi rezultatov ankete, je zvezni mladinski, deloma pa tudi zvezni partijski kongres pokazal, da nekateri pogledi, ki v Sloveniji prevladujejo ali pa jih vsaj zagovarjajo znatne manjšine, zbujajo veliko nerazumevanje ali odpor v drugih delih Jugoslavije — ali vsaj v tamkajšnjih političnih strukturah, kajti vprašanje je, ali bi tudi podobna anketa javnega mnenja drugod pokazala enako velike razlike. Razmišljanje o vzrokih teh razlik bi terjalo posebno študijo. V tem trenutku se zdi pomembno predvsem ovrednotiti, kaj pomenijo ta dejstva kot element za oblikovanje politike v Sloveniji in v Jugoslaviji. Ugotovimo lahko, da je tudi to eden izmed elementov — poleg etničnopolitičnih, gospodarskih, zgodovinskih itd. — zaradi katerih je danes v Sloveniji morda bolj kot kadarkoli po drugi svetovni vojni razširjen nelagoden občutek, da se boj za narodno samobitnost in državnost v okviru jugoslovanske države ni končal leta 1945, medtem ko je marsikje drugje v Jugoslaviji, predvsem pa v Srbiji, močno razširjen nič manj izrazit občutek, da so Slovenci poglavitni »moteči element« v prizadevanjih za večjo jugo-slovanizacijo države, v čemer vidijo koren lečen za vse naše sedanje tegobe. Ta nelagodnost je deloma posledica sedanje krize in torej prehodna, deloma pa ima globlje korenine in je bila latentno vedno prisotna, kriza jo je samo spravila na površje. Slovenski interesi konfliktni z interesi drugih narodov in republik v Jugoslaviji Treba je najbrž računati, da bodo interesi Slovenije in nekaterih drugih republik kon-flikni tudi v prihodnje, in sicer tako iz političnih kot iz gospodarskih razlogov. Slovenci bodo vedno za decentralizacijo, ker se tako najlaže branijo pred asimilacijskimi pritiski večjih narodov v državi. Srbi, denimo, bodo vedno za bolj centralizirano državo, ker je to pri njih kot večinskem narodu, ki se ima za Piemont Jugoslavije, nagonski refleks, poleg tega pa najbrž vidijo v centralizirani državi tudi najboljšo jamstvo za ohranitev celovitega narodnostnega in zgodovinskega srbskega ozemlja. Slovenci bodo vedno za to, da gredo devize izvoznikom, ker pač izvažajo sorazmerno neprimerno več kot ostali. Makedonci, na primer, bodo zmeraj za to, da gredo devize v centralno vrečo, ker je to edini način, da se dokopljejo do njih. Vendar ta razmerja ne veljajo in ne bodo veljala vedno in povsod enako. Glede narodnostnega vprašanja so, na primer, Makedonci zagotovo bliže Slovencem kot Srbom, čeprav zdaj o tem raje molčijo — morda v imenu jugoslovanstva, morda pa v imenu gospodarskih interesov. Na drugi strani so interesi mnogih velikih izvoznikov v drugih republikah blizu interesom slovenskega gospodarstva, pa čeprav zaradi discipline republiških političnih taborov tega javno ni kdove kako čutiti. Kaj zdaj? Če se spričo odpora, ki ga nekatera slovenska stališča ali stališča nekaterih Slovencev zbujajo v drugih delih države postavlja vprašanje: Kaj zdaj?, potem je treba odgovor iskati med dvema skrajnostma. Lahko ugotovimo, da je položaj za nas v tej državi neznosen in potem je treba vso nacionalno politiko usmeriti v iskanje drugih rešitev. Če pa to ne drži — in vsaj za zdaj vsekakor ne — potem je treba jasno opredeliti ne samo narodno kulturo, ampak tudi narodno politiko in angažirano braniti tako podobo in tako delovanje države, ki ustreza našim nacionalnim interesom, in sicer v zavezništvu s tistimi krogi drugod v Jugoslaviji, ki imajo glede določenih vprašanj enake ali sorodne interese. Ali je iskanje medrepubliškega konsenza za vsako ceno najboljša pot do tega, je vprašanje, o katerem se morda premalo razmišlja. Morebiti bi bilo učinkovitejše glasovanje — navsezadnje se tudi pred sklenitvijo vsakega konsenza preštevamo — pred katerim bi ob posameznih vprašanjih iskali zaveznike onstran republiških meja, kot, npr., pri volitvah predsednika Društva književnikov. Če pa že ostaja načelo konsenza, tedaj ne gre pozabiti, da je povsem legitimni sestavni del takega načina sprejemanja političnih odločitev tudi veto. Pogledi politične elite se morajo ujemati s pogledi ljudstva Skratka, slovenska — a tudi srbska, hrvaška in druga — narodna politika v današnjih razmerah naj ne bi bila več zasnovana na parolaškem zajed-ništvu in evharističnih shodih, temveč na odkritem soočanju mnenj, interesov in predlogov, iz katerih sinteze naj raste splošna politična in gospodarska usmeritev države. Taka politika pa je lahko učinkovita le, če se pogledi ljudstva ujemajo s pogledi politične elite. To pa, vsaj v Sloveniji, danes očitno ne drži. Druga značilnost uvodoma omgnjene ankete o slovenskem javnem mnenju je namreč v tem, da se slovenska javnost v nekaterih temeljnih točkah ne ujema tudi z lastnim vodstvom. Le-to je sicer zanesljivo znatno bolj liberalno in odprto kot v katerikoli drugi republiki, vendar kaže precej manj pozornosti do tako imenovanih alternativnih gibanj, pa tudi do vprašanja odprave 133. člena (o »verbalnem deliktu«, op. ur.), smrtne kazni ipd. kakor javnost nasploh. Na drugi strani pa je velika večina anketiranih odgovorila, da njihova mnenja niso upoštevana, štiri petine vprašanih pa je izrazilo mnenje, da naj najodgovornejši funkcionarji, ki so krivi za to, da smo zabredli v krizo, ne bi več opravljali svojih funkcij. Le 4 odstotke jih misli, da ti ljudje lahko ostanejo na položajih. S tem seveda ne bo nič, odstopil doslej ni nihče in nihče tudi ne kaže tega namena. Slovenska javnost tedaj ni samo v opreki z dobršnim delom jugoslovanskih, ampak tudi s prevladujočim delom slovenskih političnih struktur. Po nekaterih odmevih - tudi z zveznega partijskega kongresa — bi sicer lahko sklepali, da to ni samo slovenska posebnost. Rastoča apatija Od tod je le korak do ugotovitve, da je razkorak med dejanskim življenjem in politiko čedalje večji. Tembolj, ker se Grdina Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 1053 E. 62. cesta 431-2088 — V družinski lasti že 82 let. — Zlata maša na Koroškem (Nadaljevanje s str. 2) A. Šuštar in St. Lenič, kanonik Golob in 35 sobratov iz Koroške, Slovenije, ZDA in Italije. Zastopana je torej bila cela slovenska Cerkev. To seje tudi spodobilo, saj g. Zaletel spada nekako k celotni slovenski Cerkvi. Rojen in vzgojen v ljubljanski škofiji je po vojni prišel na Koroško in se z njo tako vživel, da ga Korošci po pravici imajo za svojega. Toda zlato-mašnik ni samo Korošec, temveč je bil in je povezan z vsemi rojaki po svetu. V svojih 50 letih mašniškega življenja je namreč prepotoval vse dežele, kjer je kak slovenski rojak. Potoval pa ni kot turist, ampak povsod ga je spremljal fotografski aparat, da je vanj lovil prizore iz življenja naših ljudi. Tako si je nabral kakih 30 tisoč diapozitivov, ki bodo trajne priče o dejavnosti g. Zaletela in življenja slovenskih ljudi na Koroškem in po svetu. Posebno so mu bili pri srcu mnogi mlajši politiki, ki imajo za sabo osebne izkušnje, ki bi se mogle primerjati s sodelovanjem v NOB starejše generacije, zelo pogosto obravnavajo politiko kot čisto birokratsko manipuliranje ali boj za oblast. Kolikšen je ta razkorak, seveda ni mogoče izmeriti z nobenim vatlom. Da pa raste, se vidi na eni strani po tem, da čedalje več ljudi išče možnosti za neodvisno družbeno delovanje zunaj etabliranih političnih institucij ali organizacij, na drugi strani pa v čedalje večji apatiji. Ljudje se vedno bolj branijo funkcij, vse več je bega v zasebnost, na vikend, na kos zemlje, v pokoj. To pa so znamenja notranje emigracije, ki nas lahko po bližnjici pripeljejo v sterilno družbeno shizofrenijo, ki je poglavitna značajska poteza vzhodnih družb, kjer je politična dejavnost za večino ljudi le funkcionalna hinavščina, s katero si zagotavljajo vsaj kolikor toliko nemoteno vegetiranje, če že ne normalno življenje. Pa se bo zato kaj spremenilo? Kdo pa se boji javnega mnenja? ISKRICA Dolgotrajno robstvo v duši posameznika in v značaju naroda zaduši in zatare vso plemenitost. J. Slrilar slovenski misijonarji. Najbrž da je vse obiskal, kar jih je živelo in jih še živi v misijonskih deželah, in vse je shranil v svojem fotoaparatu. Izredno skrb je posvetil tudi kulturnemu življenju in ljudskim navadam na Koroškem. Iz te zakladnice ima nad tisoč diapozitivov, ki bodo pričali o slovenskih Korošcih, ko bodo morda njihove navade in običaji izginili v sobodni kulturni uravnilovki. Med njegovimi diapozitivi so tudi primorski motivi. Domačini so pred slavolokom pripravili kar neke vrste akademijo s petjem, recitacijami, pozdravi, zahvalami; vse je bilo lepo slovensko, kar je velika redkost v današnji Koroški. Samo zastopnik gasilcev je pozdravil tudi v nemščini. Slavje se je nato nadaljevalo v cerkvi, kjer je zlatomašnik daroval zahvalno daritev. Za uvod je spregovoril škof St. Lenič; po evangeliju so najprej prebrali pismo s čestitkami celovškega škofa Kapellarija, nakar je govoril nadškof A-Šuštar, ki se je spomnil mladih let Vinka Zaletela in njegovega bogatega duhovniškega življenja. Tudi v cerkvi so zlatomaš-niku čestitali strežniki in drugi zastopniki vaške skupnosti. Med mašo je pel domači pev- ski zbor. Po srečanju pred cerkvijo m po obredih v cerkvi, kar je trajalo polni dve uri, so se povabljenci zbrali v domači gostilni k bratski večerji. Gostilna ima dovolj veliko dvorano, da je lahko sprejela kakih sto Pova bljencev. Tudi tu so se zvrsti i govori in zahvale zastopnik°v kulturnih in drugih organiza cij, saj je g. Zaletel povsod bil zraven, kjer je šlo za kaj 0 brega. V imenu Primorcev je zlatomašnika pozdravil in mu čestital dr. K. Humar, ki ga povabil, naj pride ponovi zlato mašo tudi v Gorico. Prišel je večer in treba seje lo posloviti. Gostje so ods >. amačini pa so se še da*je,. X' veselili lepega praznika, ) ga Vogrče doživele. Tri e t let je namreč g. Zaletel nji-dv župnik in še vedno zanj ;rbi, čeprav zaradi nesreč 3lj malo vidi. Drži pac, kar J ed leti neki možak 'e e Maš župnik so bolj ma^ nua, a ga imamo vseen di.« To so pokazali tudi o ati maši. s.. Nepodpisano PorOC! Katoliški^ “SLOVENIA RADIO PROGRAM” HEARD COAST TO COAST 6 to 7 on Saturday evening E.S.T. on N.B.N. Cable TV systems. PAUL M. LAVRISHA 1004 Oillewood Rd. Cleveland, Ohio 44119 Kanadska Domovina 27. Slovenski dan zelo dobro obiskan Fre,eklo nedeljo je bil na Slovenskem letovišču pri Boltonu 27. iz^enski dan. Prišlo je veliko rojakov in rojakinj, dosti tudi . Vreme je bilo zelo lepo. O prireditvi bomo v nasled-, 1 ^anadskih Domovinah obširneje poročali. Posnetek kaže Pelico na letovišču, pred katero se je razvil program. Pri-fotonu je g. Stane Pleško, ko prosi goste, naj se zberejo za (Folo: Urednik A.D.) SLOVENCI V KANADI ^'l-TON, Ont. — »Slovenians in Canada« je naslov knji-- Ki jo je j2cja| odsek za pripravo Slovenskega dneva v ^arniltonu, Ontario, Kanada. Za knjigo se je zavzel Karel e9^ar, ki je bil član Odseka. £ Ze pred domalega 30 leti (1958), je The Research ce k 6r ^ ^oven'an Culture predstavil Slovenijo in Sloven-ve a.na^skernu občinstvu s knjigo »This is Slovenija«. Slo-Ci so se v zadnjih treh desetletjih sicer uveljavljali ne Ka ° V Torontu, ampak po vseh desetih provincah širne ^nade. Kar lepo število slovenskih ljudi je že pripomoglo, so Kanadčani zvedeli za obstoj malega slovenskega Sq a' Vendar sta Slovenija in Slovenci ostali domačinom . oierno malo poznani. Za Jugoslavijo že vedo, Sloveni-Slo Pa Ve^‘n' še »španska vas«. Če se predstaviš komu kot nia^enec> bo previdno skril svoje neznanje pod »O, Slove-v Pa svojo popolno nevednost s pripombo: »0, Slo- ^ ali »o, Poljak!« nu s|ovenska župnija sv. Gregorija Velikega v Hamilto-2a ar^an'2irala »Slovenski dan« (trije dnevi), se je porodila va|a ® rna*e brošure, ki naj bi se delila obiskovalcem festi-Slov ^ar straneb naj bi jim bilo povedano, od kod smo kje j-nc*' ^kšna je naša 1 200-letna zgodovina, in koliko in ir, s^ir*o v Kanadi. Če naj bi knjižica predstavila Slovenijo šanj°Vence na nekaj straneh, bi bilo dovolj podatki v skraj-(ig °kliki Erjavčevo knjižico »Slovenija in Slovenci« Vork ' a*' "Slovenes Want to Live«, J. Clissold, New c)es J ^42, ali pa »La Slovenie et les Slovenes«, Le Club ttudiants Slovenes, 1951. se je^6r naj bi bil naslov brošure »Slovenian in Canada«, ^radiv Pr0t' prvotnemu načrtu, začelo nabirati vedno več tek ? a' z'ast' *ko i® dr. Peter Urbanc odstopil Odseku osnu-rr1|jiv p°dobno knjigo, ki jo je že več let imel v mislih. Razu-Slo\y° je> da zato knjiga večjega obsega ni mogla iziti za enski dan. tekt ^in^° zas'u9° za Knjigo imata tudi Vilko Čekuta, arhi-je rjg| ,^a‘ Eleanor Tourtel. Prvi je knjigo opremil, gospa pa a jaziku strokovno lice. ^'Qa ima sedem poglavij: I - Celebrating Together 2. From Slovenia to Canada 3- The Church How Do You Say in Slovenian? 5. Folklore and Art 6. A Place to Call Home ^ 7. Slovenians in the Canadian Economy slik ^dana je obširna bibliografija. Knjigo krasi nad 300 PoSv društvom in organizacijam po Kanadi je Se „ ana Posebna pozornost. Knjiga ima 232 strani. Dobi Prj 0 'n trdo vezana. V Združenih državah jo naročajte ^Orrio^a90vi pisarni v Clevelandu. Bralcem Ameriške r°čamone' z*ast' slovenskim društvom, knjigo toplo pripo-^25 .p ^ena: mehko vezana $15.-, trdo vezana pa Nl^l^čje naročilo je popust. ^itteg i0V/ V ^anadi je: Slovenian Heritage Festival Com-^aria^g |^g Centennial Parkway North, Hamilton, Ontario, Bralec iz Hamiltona Tudi na Koroškem so se pričeli deliti duhovi TORONTO, Ont. — Skoraj neverjetno se mi zdi, da po 41 letih naši slovenski Korošci še niso spoznali v detajlih, kako operira enopartijski komunistični sistem, ki danes vlada v matični Sloveniji (saj jih le Karavanke ločijo), ki zatira v prvi vrsti vero in narodno čutenje, in skuša Slovence kot narod pretopiti v neke vrste »breznarodno jugoslovanstvo«, ki naj bi potem služilo le partijskim ciljem, kar pa pomeni popolno partijsko oblast nad mišljenjem posameznikov in celotnih narodov, ki Jugoslavijo predstavljajo. Vse od časa, ko so morale čete 3. in 4. armade jugoslovanske partizanske vojske zapustiti koroško ozemlje (maja 1945), so se politični izvedenci v Ljubljani prizadevali, da bi na Koroškem vzpostavili svojo bazo in podtalno delovali med narodno zavednimi koroškimi Slovenci in jih prepričali, daje njihova narodna rešitev le v sodelovanju z novim komunističnim režimom, ki sedaj vlada v matični domovini. Naivneži, kot je dr. Matevž Grilc, predsednik NSKS, so zapadli tej teoriji in ji pohlevno sledijo. Na zadnjem občnem zboru NSKS je Grilc kot papagaj ponavljal isto, kar komunisti že trobijo leta in leta. V svojem poročilu je napadel emigracijo (zlasti dr. Žebota in ga po Dolančevih izjavah ožigosal kot vojnega zločinca, za kar bi ga jaz tožil, če bi bil dr. Žebot). Nikjer in nikoli dr. Ciril Žebot ni bil obdolžen kakršnegakoli vojnega zločina in je dr. Grilc le ponavljal v svoji nevednosti tisto, kar so mu v Ljubljani servirali. (Naj tu omenim, da je dr. Žebot v uglednem časopisu The Wall Street Journal, ki ga berejo domala vsi finančniki in višji politiki ter vladni uslužbenci v ZDA, v sredo, 9. julija, objavil daljši članek z naslovom »Time to Try Splitting Up Yugoslavia«, katerega bralcem zelo priporočamo. Ur.) V svojih izvajanjih Grilc tudi Mohorjevi ni prizanesel. Ko zasledujem koroške razmere, se mi z vsakim novim dnem s ponovno močjo vzbuja misel, da je danes na Koroškem edino še Družba sv. Mohorja, ki stoji trdno na narod-no-krščanskih načelih in je pripravljena braniti in nadaljevati svojo 130-letno zgodovino in svoje poslanstvo, ki obsega: vero, narodnost in predanost naši zgodovinski preteklosti. Zato jo bo vsak Slovenec, ki še krščansko in narodno čuti, podpiral in na ogenj slovenstva doprinašal svojo trsko, da ta ogenj ne bo ugasnil. Z izjavami dr. Grilca pa so se tudi na Koroškem pričeli deliti duhovi. Upajmo, da bodo Korošci spoznali vso laž, ki jo ODMEVI S LETHBRIDGE, Alba. - Topot sem nabral sicer redke, a vendar same vesele novice! Koncem cvetočega maja se je poročila brhka Caroline Ambrožič, mlajša hčerka g. Mirkota Ambrožiča in ženke Tončke. Odpeljal jo je mlad ženin John Hatcher. Simpatičen par sta Caroline in John, uredila sta si dom v Calgarvju, kjer sta oba zaposlena. Seve smo bili za pričo skoro vsi srenjčani temu, zdaj vse bolj poredkemu dogodku, najprej v cerkvi in nato bogati j ženitnim. Večer je potekel v X razigranem razpoloženju. Slavljencema in vsem Ambro-žičevim iskrene čestitke. Skoro vsa naša dekleta iz prvega povojnega rodu so odšla, imamo pa še nekaj postavnih fantov, ki pa so bolj trmaste ali morda preizbirčne sorte za resen zakonski korak! Koncem maja je nasmejan vstopil med upokojence Dimnikov Tone. Človek bi komaj verjel, da je res dosegel predpisano starost 65 let, ker izgleda svež in mladeniški, čeprav ga je njegov svak sprejel v našo dosluženo bratovščino s prijaznimi besedami: »No, Tone, zdaj si pa tudi ti starček!« Udarna beseda za žlahtika, mar ne? Torej je res, da se mu je nanizalo dovolj let, ki jih pa nosi veselo in pokončno. Zdaj bo gotovo v še večje veselje in morda včasih v napoto ženi Ivanki, zlasti še, ker se je pri Dimnikovih izpolnil znan rek: »Sin na pot, oče pa v kot«. Zadevo naj pojasnim. Nekaj tednov kasneje se je namreč poslovil od doma pri Dimnikovih najmlajši dotlej še ne oddani sin Miha. Lepega julijskega dne seje oženil. Študijska leta v sosednji provinci Saskatchewanu namreč ni izkoristil le za knjige in nabiranje pravnega znanja. Oko je ocenjevalo in izbiralo, srce pa odločilo in tako smo v času šest tednov kar dvakrat pospremili par k poroki. Miha je pripeljal v Lethbridge simpatično dekle, učiteljico Michele Foster, in ji obljubil zvestobo do groba, mi pa spet priče veselemu dogodku v cerkvi in tja v rano jutro »vesele žrtve«, tj. gostje na spet bogati svatovšči-ni. rdeči bratje onstran Karavank učijo (že doma jim ne verjamejo več) in presenečen sem, da se za zadeve v matični domovini koroški Slovenci tako malo zanimajo. To nisem napisal kot kritiko rojakov na Koroškem, temveč le kot opozorilo, da ne bodo sprejeli vse kar prihaja iz Ljubljane kot sveto resnico, kajti v Ljubljani so danes laž-njivci doma. Otmar Mauser PRERIJE Ko smo 1949. leta prispeli v Lethbridge, je prišlo z nami menda 9 članov Dimnikovega rodu. Zdaj so si vsi ustvarili družine, pridno pestovali in lahko si predstavljate, da je bila topot Dimnikova rajda vseh starosti in velikosti in povečano dolga. Raztresene po Kanadi je Mihova poroka zbrala vse sorodstvo, sin Tone z družino je prišel iz Ontarija, iz »inozmestva« pa je prišel tudi brat Stane, ki dela in študira v Angliji, kjer živi s svojo družino. Seve, se tudi mi slovenski srenjčani pridružujemo veselim čestitkam in iskrenim željam vsem štirim novoporo-čencem, želeč jim na novo začeti življenjski poti: tisoč sreč! Julij je tudi mesec, ki nas popelje na slovensko-ameriško žegnanje k župniji sv. Cirila in Metoda (2. julijska nedelja) v East Heleno, Montana, kjer župnikuje naš dobri znanec g. Jože Mavsar. Pred 4 leti sva bila tam prvič z Ivanom Bohom. Letos nas je bilo iz Leth-bridga kar 16, ki smo med naše staronaseljence in njihove potomce prinesli slovensko pesem in veselo razpoloženje, kot se na žegnanju spodobi. Dolga leta že žive med neslovenskimi ljudmi, slovenske pesmi pa še niso pozabili in so res iskreno navdušeni nad slovenskimi melodijami in besedili. Troje naših gospa, Bohova Tončka, Dimnikova Anica in Pahuljetova Danica, so se postavile z lepimi slovenskimi narodnimi nošami. V Heleni se jim je v narodni noši pridružila še ga. Jenkova (žena tamkajšnjega zdravnika dr. Vilko-ta Jenka), tako, da so bile letos kar štiri ponosne in zavedne Slovenke v narodnih nošah, v naš ponos in zadovoljstvo navzočih domačinov in tujcev. ■ Cerkvena slovesnost je privabila letos menda rekorden obisk, po skupnem okusnem kosilu se je pa razvila res domačna slovenska družabna veselost, poudarjena z narodnimi pesmimi. Kako pa je, če zavriskata in užigata dve harmoniki poskočne viže in so zasrbele pete naše »ta izprašane« vižarje« Ivana, Ludvika in Pavleta. Pridružite se nam drugo julijsko nedeljo prihodnje leto na žegnanje, da boste sami videli, kako priljubljen je g. župnik Jože Mavsar med nekdanjimi in zdajšnjimi župljani, ki že več let v East Heleni ovce pase, vesel je in zadovoljen med njimi. Če je pa med njegovo čredo tudi kak »koštrun« pa res nismo pogruntali! Najlepša novica letošnje pomladi za nas in ves slovenski narod pa je gotovo imenova- (dalje na str, 6) KOLEDAR PRIREDITEV ~&SZi3ZZSZS&SX&iZX2ZX2&i£Zi&&i^^ V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost. AVGUST 3. — Župnija Marija Vnebov- zeta na Holmes Ave. priredi banket ob 80. obletnici svoje ustanovitve. Banket bo v Slov. domu na Holmes Ave. ob 1. pop. 9. — Balincarski krožek Slovenske pristave priredi družabni piknik na SP. 10. — S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi drugi piknik. Sv. maša ob 11., sledita kosilo in ples. Igra Amonov orkester. 13. — Federacija slovenskih upokojenskih klubov priredi piknik na SNPJ farmi na Heath Rd. 17. — Sl. Clair lovski klub in Primorski klub priredita skupen piknik na Lovski farmi na Ravenna Rd. Kosila servirana po 1. uri pop. dalje. 24. — Slovenski dan na Slovenski pristavi, v proslavo 25-letnice SP. Sodelujejo slovenska kulturna društva v Clevelandu. 31. — Ansambel »Alpski sek- stet« praznuje svojo desetletnico javnega nastopanja na Slovenski pristavi. SEPTEMBER 12. — Ženski odsek pri Slovenskem domu za ostarele priredi kartno zabavo v šolski dvorani pri Mariji Vnebovzeti. 13. — Fantje na vasi priredijo koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Po koncertu ples. Igra Alpski sekstet. 14. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 21. — Društvo SPD Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. 21. — Slovenski dom na West parku priredi ples. Igra Jeff Pecon orkester. 28. — Oltarno drušvto pri Sv. Vidu priredi kosilo v avditoriju. 28. — St. Clair lovsko društvo priredi pečenje školjk na Lovski farmi, 6599 Ravenna Rd. 28. — S.K.D. Triglav, Milwaukee priredi Vinsko trgatev. Kosilo opoldne, sledi veselica. Anton M. Lavrisha ATTORNEY-AT-LAW (Odvetnik) Complete Legal Services Income Tax-Notary Public 18975 Villaview Road at Neff 692-1172 OKTOBER 18. — Tabor, DSPB Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 18. — Glasbena Matica poda večerjo, koncert in ples v SND na St. Clair Ave. Igra Don Slogar orkester. 26. — Slomškov krožek priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 pop. 26. — Občni zbor Slovenske pristave. NOVEMBER 8. — Belokranjski klub priredi martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Igra orkester Veseli Slovenci. 9. — Pevski zbor Jadran priredi koncert z večerjo in plesom v SDD na Waterloo Rd. 9. — Slovenski dom na West parku priredi ples. Igra Ray Champa orkester. 15. — Štajerski klub priredi martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo Veseli Slovenci. DECEMBER 6. — Slovenski Dom št 6 ADZ praznuje 75-letnico z večerjo in plesom v SDD na Recher Ave. Igra Joe Fedor-chak orkester. JANUAR 31. — Tradicionalna »Pri- stavska noč« v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Odmevi s prerije... (Nadaljevanje s str. 5) nje našega rojaka dr. Alojzija Ambrožiča, ki mu je bila z imenovanjem za torontskega nadškofa poverjena visoka in odgovorna cerkvena služba. Trdo pot je hodil z nami skozi koroška taborišča, okušal begunski kruh in končno našel kot mi res svobodno kanadsko deželo, kjer je doštudiral in nato po tujih deželah nabral veliko znanja in razvil mnoge sposobnosti. S temi si je pridobil veliko zaslug za svoje delo med različnimi narodnostmi, ki sestavljajo mozaik kanadskega, predvsem pa torontskega življa. Ponosni smo nanj in upam, da v vsakdanje prošnje in molitve vpletamo tudi misel nanj in zanj, ki mu je zaupana pomembna in odgovorna cerkvena služba. Smo pa brezdvo-mno ponosni nanj in mu iz dna naših src tudi Albertčani in posebno še Lethbridgčani želimo zdravja, moči in božjega blagoslova, da bo kot doslej uspešno oral in sejal na božji njivi. In, upamo, tudi žel! Vsem znancem pozdrave iz sončne (in vetrovne) južne Alberte! — Pak Kanadska Domovina Božjepotna cerkev kanadskih mučencev v Midlandu slavila 60 let Slovenci iz Toronta in drugih predelov ontarijske province že dolgo vrsto let vsako jesen poromamo v Midland na kraj kanadskih mučencev. Prva romanja tja je vodil še pokojni škof dr. Gregorij Rožman. Pred enajstimi leti pa so člani obeh bratskih borčevskih organizacij s skupnimi močmi tam postavili Spominski križ v počastitev in v spomin na vse naše slovenske mučence, ki so v trdni veri in brezmejnem zaupanju v božjo dobroto in usmiljenje v groznih mukah masovno umirati s Kristusovim in Marijinim imenom na ustnicah in v srcu. Tako ima ta božja pot za nas slovenske povojne begunce še posebno privlačnost. Ob spominu na mučeništvo prvih misijo-narjev-jezuitov, ki so umrli za svojo vero, se mi redno vsako leto ob našem romanju spomnimo tudi tistih naših bratov in sestra, ki so prav tako iz verskega prepričanja izgubili svoja življenja. Nedavno je tamkajšnja romarska cerkev praznovala 60-letnico, odkar je bila zgrajena. Prvotno je tam stala dosti manjša in lesena stavba, ki množicam, ki so se na ta kraj kanadskih mučencev zgrinjale, ni več odgovarjala. Tako so leta 1926 pozidali novo cerkev, kije sedaj spomenik mučeniš-tvu, ki so ga za vero doprinesli prvi misijonarji-jezuiti, ki so delovali med indijanskim plemenom Huroncev, pa poteg tega tudi tistim ljudem, ki so na Poljskem, na Slovaškem, v Litvi, v Sloveniji in drugih deželah v veri umirali za božjo čast in tako tudi postali mučenci, ker so zavrgli brezbošivo in so bdi za svo-je prepričanje pripravljeni umreti. Ker bo morda bralce K.D. zanimalo, kako so potekale slovesnosti ob praznovanju tega lepega jubileja, sem po »The Catholic Register« povzel sledeči dopis. — O.M.) Cerkev kanadskih mučencev, ki je posvečena sv. Jožefu, je bila nabito polna za jubilejno sv. mašo, ki jo je za 60-letnico tega svetišča daroval prevzv. škof John Sherlock iz Londona, Ont., pri kateri je tudi pridigal. V sprevodu, ki je spremljal škofa Sherlocka k oltarju ob častni straži Kolumbovih vitezov iz Barrie-ja in Penetangui-shina, je bil med jezuitskimi brati tudi msgr. Alphonse Belanger, ki je bil navzoč pri blagoslovitvi nove cerkve 1. 1926. Med duhovščino v sprevodu sta bila tudi dva diakona domačina-lndijanca: Dominic Eshkakogen in Richard Sayers. Tudi med verniki v cerkvi je bilo veliko število prvotnih domačinov in vseh predelov Huronije in iz okolice Velikih jezer. Rev. James Farrell S.J., direktor svetišča kanadskih mučencev, je za uvod izrekel dobrodošlico škofu Sherlocku in vsem navzočim in med drugim dejal: »Šestdeset let je lepa doba v vsakem človeškem življenju, tako tudi v življenju cerkve.« Povedal je, da je 1. 1926 ob priliki blagoslovitve nove cerkve predhodnik škofa Sherlocka, takratni londonski škof Michael Fallon, pridigal pri slavnostni maši, ki jo je daroval torontski nadškof Neil MacNeil. Oče Farrell je prav tako priklical v spomin, da so 1. 1637 diakoni domačini iz naselij, kot je bilo Ste. Marie, jezui-tom-misijonarjem pomagali pri mašah ih pri oznanjanju evangelija. Pripomnil je tudi, da je bil škof John Sherlock v spremstvu sv. očeta Janeza Pavla II., ko je ta obiskal božjepotno cerkev kanadskih mučencev in maševal za to pri- liko pri posebno pripravljenem oltarju na prostem. »Gotovo vas je danes tu v cerkvi nekaj, ki ste bili tukaj tudi pred šestdesetimi leti. Lepo pozdravljeni!« je svoj nagovor zaključil Rev. Farrell. Pri maši, ki jo je daroval škof Sherlock, je prvo berilo brala sestra Joan Whelan G.S.I.C. iz Penetanguishina, sodelavka pri organiziranju uspelega obiska sv. očeta v Midlandu 1. 1984. Drugo berilo je bral William Byrick, evangelij pa je prebral diakon domačin Dominic Eshkako gan. V pridigi je škof Sherlock zbranim vernikom povedal, a se je prva sv. maša na tem sve tem prostoru vršila na Pr0 stem, ker v majhni leseni cer kvi ni bilo zadosti prostora za vse vernike. Ob spominu na leseno cerkev, katero je zame njala sedanja iz kamna zidana cerkev, je londonski škof Prl; stavil: »Michael Fallon, P®1' londonski škof, je darova postaj križevega pota in barva sto okno.« O delovanju misijonarjev jezuitov pa je škof Sherloc dejal: »Prvi misijonarji-jezui si niso belili glave s tem, a i njihova cerkev iz kamna lesa. Hoteli so živo Kristusov cerkev, ko jo je označil sv. vel, ko je dejal:,, Vi nistetU^’ temveč živi tempelj, ^atere. „ je sam Kristus vogelni men.“« V pridigi se je spomnil kako so ti prvi misijonarji s jo ljubljeno misijonsko pos ^ jo Ste. Marie požgali, da D1 padla v roke Iroquois In >J ^ cem in se potem umakni • Christian Island (nekaj mUJ^ prvotne postojanke) 'n v preživeli ostro in mrzlo zi (dalje na str. 71 Cerkev sv. Jožefa v Midlandu ^ Kraj kanadskih mučencev. V ospredju slovenski križ, ki raste iz skale, in kakršnega smo ga poznali ko ^^r nja ob raznih cestah in poteh širom naše lepe Sloven J '^anž|di ga komunistični brezbožniki niso uničili. V svobo nl nam križ ni ostal le znamenje zveličanja, temveč |d sf na grobovih masovno pomorjenih domobrancev I. ^jij v mučeniško umirali potem, ko so jih Angleži s prevar* j^.) Smrt. (Pasnelek nam P«sre ° Marko Kravos ima besedo Dw 8. julija smo v našem listu objavili članek dopisnika Katoliškega glasu o skupščini Zveze jugoslovanskih književnikov, kije bila v Mariboru. V tem članku je bi! dopisnik kritičen do nastopa tržaškega pisatelja Marka Kravosa. Katoliški glas je potem objavilo pismo M. Kravosa kakor tudi odgovor dopisnika Hotimira . Ker smo prvi članek objavili, zdi se umestno, da posredujemo tudi zagovor Kravosa in odgovor Hotimira. Ur. Spoštovano uredništvo! Pred približno letom dni ste ?e v sv°jem časopisu zgražali, Ker moja zbirka Napisi in nad-P'S1 ni mogla preko meje in v Prodajo po SR Sloveniji zaradi Predpisov zvezne administraci-Je v Beogradu. Predzadnji številki Kate e8a glasa pa me vaš dopisr *«ne Zveze jugoslovE m književnikov, ki je bile |etkUj»unija v Mariboru, c J obširno in brez pomis v opredeli za Bulatoviče' s, Zaveznika, torej za unita bP ’ a SVa tam nastopala d e no kot »duo Bulatov Kravos. nelcai m • bralcern dolgujem da nJ P°''asn^ ‘n popravkov, hinm b° Zrnede in še kakšnih oseh Cf ° tem> sern se zaradi ni zadreg »udinjal« uni- ®°žjepotna cerke' la« INac)alievanje s str. 61 iim?1' 'n pornanjkanju s pa < Spreobrnjenimi Hur nejoe Potem odločili, da < ci v r UPa^ 2 mn08>mi Ht bec ranc°sko provinco Čev v tak°*etno romanie tiso-ki nai °.cerkev ni izraz poraza, nje 1 P°nazarjalo uniče-MaripmiSijonske Postaje Ste. katerjlternveč Je to način, s se še 2 nas Bog navdihuje, da minjamVoeČj^0b°Žrtj0 SP°' svetee ien mučenčev za ^ vero.« tti(ji se Je škof spomnil doiYjgg.3^ znanega diakona-narieiJna’ k' Je prvim misijo-JjMezuitom pomagal: edep Ze^ .^batawaka je bil kot :ePrv'b spreobrnjencev, ■*ane7 p t0 Potrdil že papež s>lcev kr iI- Bil ^ eden no' iinti li,. i anske vere med svo-niki oh ,n'.' .^° so Bili duhov-Marie S°tni.iz Postojanke Ste. Prev7e’[Je b'* do^ef tisti, ki je !2drŽevV|S° S^rb *n Postojanko ^ansk0 3 ’ ^ seb‘ Je nosil krš- dahovni?OSlanstvo in bil kot Selija v ' raz^rjevalec evan- bil °n kr-ku enega ,eta> ko je sPrejeu Scen’ Je 5e drugih sto sv- vero.« tarizmu ali pa sploh igram dvojno igro. Predvsem: stvar glede razpečevanja moje pesniške zbirke lansko jesen se je ugodno iztekla (hvala tudi vašemu listu za pozornost) in je bila knjižica v nekaj tednih razprodana. Kar zadeva pravkar minulo skupščino Zveze jugoslovanskih književnikov in moje nastopanje pa sledeče: na njej sploh nisem nastopil. O tem se lahko vsak prepriča po strašno tankovestnih poročilih v vsem jugoslovanskem časopisju, ki kaj takega sploh ne bi spregledalo, pa tudi po uradnem zapisniku skupščine. Takih »resnic« je vaš dopisovalec nasul še več, čutim pa potrebo, da vsaj glede svoje navzočnosti, mišljenja in izjav poročilo v vašem listu popravim. Res sem bil član delegacije slovenskega društva pisateljev, ne samo kot predstavnik zamejskega dela enotnega slovenskega duhovnega prostora, ampak da bi po potrebi z osebnim pričevanjem opozoril, da Slovenci vprašanje narodnostne ogroženosti in manjšin vsaj tako živo občutimo kot Srbi na Kosovu ali Makedonci ob delih svojega naroda v Bolgariji in Grčiji (srbska in makedonska delegacija sta namreč kar najbolj vneto zagovarjali kandidaturo Bulatoviča za predsednika). Kot rečeno, nastopil nisem, ker bi moje besede padle v prazno. Šlo je za osebno ekshibicijo kandidata srbskega društva in za bolj ali manj prikrit poizkus reševati probleme na jugo-slogaški, se pravi unitaristični, birokratski centralistični način. Narodnostni problemi tako sploh niso bili v o-spredju pri tem nesrečnem prerivanju okrog predsednika Zveze. Nesrečnem pravim zato, ker vsa ta publiciteta odteguje pisatelje od resničnih ustvarjalnih dilem, od pisanja trajnih in vrednih stvaritev. Tak javni ravs jih res dela »pooblaščence ljudske vesti, v katerih vidijo ljudje svoje prave predstavnike« (kot želi vaš dopi- Josef’s ! Now Featuring j Back to School • HAIRCUTS j S23s Wilson Mills Rd., Richmond Hts., O I 461-8544 — 461-8545 ♦ snik) ne pa svobodne, neobremenjene državljane s svojim poklicem, s svojo stanovsko odgovornostjo do lastnega smisla v družbi. Kot »pooblaščenec ljudske vesti« je v Mariboru nastopal le Miodrag Bu-latovič, ki zato ni hotel sprejeti demokratičnega postopka volitev. Izjave, ki mi jih vaš dopisnik pripisuje, so iztrgane in prirejene iz okrogle mize na radiu, ki smo jo ob tej priložnosti imeli v živo Tone Partljič, Sveta Lukič, srbski pisatelj, hrvaški pesnik Branko Bošnjak in jaz (in ki jo je lahko slišal le, kdor ni sledil popoldanskemu delu skupščine 3. junija). Oporekam jim verodostojnost, ker moje govorjenje ni moglo biti daleč od tega, kar mislim: da je namreč dobro, če ima vsakdo svojo nacionalno samozavest, pa naj bo Srb, Hrvat, Slovenec ali Italijan, Avstrijec, Madžar. Da naj vsi utrjujejo svojo zgodovinsko zavest in odnos do kulturne dediščine ter do svojih manjšin, če jih imajo: od tod pa do sproščene Slina je zdravilna Kadar je katera od živali ranjena, se zavleče kam, kjer ima mir, da si poliže rane. Pravimo, da se ranjena žival izliže. Enako pravimo tudi za človeka, če preboli kakšno bolezen, da se je izlizal. Vse to namiguje, da je lizanje ran povezano z ozdravitvijo. In to ni samo namig, res je tako. Kot so pokazale najnovejše študije, je v slini sesalcev posebna snov, ki pomaga pri celjenju ran. Gre za tako imenovani faktor rasti, ki povečuje število celic, potrebnih za tvorbo nove kože, ki se tvori okoli poškodbe. Poskuse so opravili rta univerzi Vanderbilt v Tennesseeju. Strokovnjakinja za celično biologijo Anne Buckley je vsadila poskusnim mišim vsadke, ki so počasi izločali snov EGF, kot strokovnjaki označujejo faktor epidermalne rasti. Ranice, ki so jih miške imele, so se celile mnogo hitreje, kol so se celile miškam, katerim niso v bližino ran vsadili omenjene snovi. Analize so pokazale, da so v prvi skupini miši odkrili v celečih se ranah več genetske snovi, več veznega tkiva in več kolagena. EGF torej zares pospešuje celjenje ran. A kako proces poteka, tega strokovnjaki še ne vedo povsem ločno. V glavnem prevladujeta dve teoriji. Po eni naj bi snov »priklicala« celice iz drugih delov tkiva v bližino ran, po drugi pa naj bi pospešila delitev celic ob rani. Druga teorija ima nekaj več možnosti, da bo zmagala. Poskusi so namreč pokazali, da EGF snov povzroči delitev celic, kadar so izpostavljene delovanju te snovi zunaj živega organizma, se pravi v labo-ratorijah. Vendar poskusov na živem organizmu še niso opravili, da bi proučili sam proces delovanja EGF. Odkrili so le, da snov zares pomaga pri celjenju ran, samo delovanje pa prej ko slej ostaja še skrivnost. radovednosti, kako se kaj pri sosedu godi in do spoznanja, da se usoda ljudi in narodov prepleta ter da ima pri tem vsak svoj prav in svojo pravico do preživetja pač ne bi smelo biti več daleč. Če hočemo drug ob drugem živeti, niso potrebni visoki plotovi med sosedi, ampak uhojene steze spoznavanja, spoštovanja in sodelovanja. Ko o takem govorim, me ni strah besed kot jugoslovanski ali srednjeevropski ali balkanski ali sredozemski ali južni ali zahodni ali srednji ali karsiže-bodi, saj jih rabim v kulturnem in civilizacijskem smislu. Le poimenujem to, kar me določa. Še to: Vaš dopisnik verjetno ne ve veliko o Trstu, da so ga namreč določale tako srednjeevropske kot balkanske vezi, kulturne, politične in gospodarske. In da marsikateri Slovenec v Trstu te svoje zgodovinske izkušnje ne jemlje zaradi današnjih jugoslovanskih narodnostnih zadreg negativno. Tudi zato vodi lahko danes zbor srbske pravoslavne cerkve v Trstu neoporečen katolik in slovenski kulturnik Zorko Harej, kot so ga pred njim Vrabec in Venturini in drugi imenitni slovenski glasbeniki. Ko ustvarjamo plodno sožitje s sosedi, se s tem ničemur ne odpovedujemo, prej potrjujemo. Plotove med ljudmi in narodi je treba podirati in v takem svetu uveljavljati svoje znanje in talente, svojo dedno različnost. Z zidovi po oddeliti, kar je v človeku dobrotno od tega, kar je v njem nasilni-ško; konjunkturne predsodke od preudarne odprtosti in demokratične strpnosti. Pa še resnico od neresnice, sicer se vse skupaj zameša in skazi. S spoštovanjem Marko Kravos Odgovor Hotimira Dragi Marko! Res je, da nisi nastopil na skupščini! In nihče ti ne bi zameril, četudi bi. Še manj sem ti zameril, da si se skupščine pisateljev udeležil; celo vesel sem bil tvoje udeležbe. V svojem pojasnilu veliko pišeš o tem, da bi te naj imeli za unitarista. Če bi moj sestavek pazljiveje prebral, bi ugotovil, da sem te postavil ob bok Bulatoviču samo v toliko, v kolikar izjavljaš, da se čutiš »jugoslovanskega ustvarjalca«. Pa potlej priznaj verodostojnost svojih izjav ali ne. (Obstajajo magnetofonski posnetki). Vesel sem, da nisi unitarist; upal pa sem, da si slovenski in ne jugoslovanski književnik. (To, kar zdaj praviš, ko oporekaš verodostojnost mojih izjav, namreč, »da je dobro, če ima vsakdo svojo nacionalno samozavest, pa naj bo Srb, Hrvat...«; to je tisto, kar bi človek od tebe pričakoval). Tvoja izjava ob okrogli mizi je bila edini razlog, da sem se nekoliko ostreje obregnil obte. Vesel sem, da je tvoja pesniška zbirka tudi na jugoslovan- ski strani doživela razproda-nost, saj mi je veliko do tega, da se pesniki in drugi ustvarjalci za mejo enakovredno vrednotijo po vsem skupnem slovenskem kulturnem-duhov-nem prostoru in ne le, da jih spoznavamo kot eksotična ljudstva v slogu: »Tedni Slovencev iz Italije«. Praviš, da je treba plotove med ljudmi in narodi podirati. Toda tistega »jugoslovanskega ustvarjalca«, kljub najboljši volji v to podiranje, v svojem narodnostnem zavedanju ne znam vstaviti. In tudi ne vem, kako bi to vstavil v tvoje, kot praviš, oddeljevanje dobrohotnega od nasilniškega. In demokratična strpnost, ki jo omenjaš? Jo podpiram! Načelno! Dovoli mi pa vprašanje: Si slišal srbskega delegata na pravkar končanem 13. kongresu jugoslovanske partije, ko je dejal, da naj se Slovenci v zamejstvu brigajo sami zase, ne pa da se gre republika Slovenija nekakšni skupni kultur-ni-duhovni prostor? Zaradi takih, Marko, mislim, da se moramo Slovenci znotraj in zunaj Jugoslavije najprej dovolj demokratično in idejno iodprto uveljaviti v odnosu do drugih narodov. Ko nas bodo kot »skupni prostor« sprejeli drugi narodi, tisti v Jugoslaviji in drugje, pa ti ne bom zameril, če boš rekel, da si jugoslovanski ustvarjalec. Dokler pa te ne priznajo za sestavni del »slovenskega prostora«, menim, da se nimaš pravice opredeljevati kot »jugoslovanski«. — Hotimir NOVI GROBOVI (Nadaljevanje s str. 1) tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo v sredo pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Rose Pakish V soboto, 26. julija, je v Lake Shore Manor Care nego-vališču umrla 89 let stara Rose Pakish, rojena Novinc, vdova po 1. 1969 umrlem Matthewu, mati Ruth R. Koman, 2-krat stara mati, 5-krat prastara mati, sestra Mary Hokavar Booth, Alice Šego, Anne Rossman ter že pok. Tonyja, Alberta, Felixa, Johna, Josepha, Louisa, Frances Mestek in Antoinette Kaplan. Pogreb je bil iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v torek, 29. julija, v cerkev Marije Vnebovzete in od tam na pokopališče Vernih duš. Jennie Murray V sredo, 23. julija, je v Euclid General bolnišnici po kratki bolezni umrla 70 let stara Jennie Murray z Oriole Ave. v Euclidu, rojena Jerse v Clevelandu, žena Jamesa, mati Lawrencea, Rogerja, Dennisa in Jamesa, 8-krat stara mati, hčerka Josepha in Mary Jerse (oba že pok.), sestra Josephine Cerjan, Emila in Johna ter že pok. Mary Kamp. Pogreb je bil iz Želeto-vega zavoda na E. 152 St. v cerkev sv. Viljema in od tam na pokopališče Vernih duš. ZORA PIŠČANC PASTIRICA URŠKA W >*fr4 ^iut* ^-^r* >»P-Vfr4 %'p'r «»’*»'•’<»'* »-< »:« Roff»S« »!5T«»^!«»!5T« #?5!« »!5I«»I5!«»!®!« *!3!o!3!o!5!« »!5!« »!3!«»!5!« »!3!« »!5!« »I5!«»!3! Nadaljevanje »Le naredi to, mama, zelo ti bom hvaležen. Pa nikar ne misli, da bi se ne izšolal rad in postal učen kot je naš gospod vikar. Lepo bi bilo, ko bi znal brati kot on, govoriti kot on, učiti. Pa tega ne bom zmogel nikdar.« Jero je zabolela trpka žalost v teh besedah. »Ne govori tako, Jan. Več veš kot drugi ljudje.« »Da, a prav to je v meni prebudilo željo po nadaljnjem študiju. Slutim, da je svet učenja in znanosti brezkončen in tako lep.« »Jan, Bog te do danes ni zapustil, tudi v bodoče te ne bo. Nič ne vemo, kaj Bog namerava s tabo.« Dvignil je obraz k njej in iz mrtvih oči sta se mu potočili dve veliki solzi. Še ko je Jan zatipal pred hišo in sedel na klop pod ozelenelo lipo, so Jero skelele Janove solze. »Velik križ si mi naložil, Gospod,« je potožila, a v istem hipu je zaslišala v srcu odgovor in vprašanje obenem: »In kaj bi bilo, če bi tega križa ne imela?« Zgrozila se je in pogledala za Janom na dvorišče. Še vedno je negibno sedel pod lipo in njegov resni obraz je pričal, da razmišlja. Od Piskove hiše se je odtrgala postava in se bližala njihovi hiši. »Urška je, Bog bodi zahvaljen. Ona ga bo že znala potolažiti,« je olajšano vzdihnila Jera in spet sedla k statvi, da nadaljuje svoje delo. Enakomerni udarci so jo pomirili. Tanke niti so se spreminjale v platno, ki se je počasi daljšalo in hkrati krčilo čas Jernejevega odhoda v Ljubljano. »Kaj ste odločili?« je nekam boječe vprašal Jernej po večerji. Jera je pogledala Jana. Čez njegov obraz je padla senca žalosti. Stisnil je ustnice, kakor da se hoče do konca boriti za svojo odločitev. »Ne, v Ljubljano ne pojdem,« je odločno povedal, da ga je oče začudeno pogledal. Razumel je, da Jan ni več otrok. »Te je gotovo tista punca pregovorila,« je iz Jerneja bruhnila slaba volja. »Hočeš reči Urška? Tudi ona. Največ pa je pri tem pomagal gospod vikar. Rekel je, da je svet poln nevarnosti in Ljubljana daleč,« je mirno povedal Jan. »A, tako torej, fajmoštri se vtikajo v moje osebne zadeve. Vedno ne moreš doma čepeti, nisi več otrok, zato boš šel.« »Prav zato, ker nisem več otrok, lahko tudi sam odločam,« se je prvič v življenju uprl Jan. »Bomo videli, kdo ukazuje v moji hiši,« je Jernej povzdignil glas in sina ostro pogledal. Jan tega pogleda ni videl, videla pa ga je mati in se prestrašila. »Nocoj ne bomo odločali. Fant je utrujen, bil je pri nauku v Solkanu in zanj pot ni lahka. Pusti ga, oče, da gre počivat.« Jan se je dvignil in voščil lahko noč. Prožno se je po kamnitih stopnicah povzpel v gornje nadstropje. Vendar ni legel. Sedel je na skrinjo ob oknu in pustil, da mu je nočni vetrič kuštral lase. Tako je obsedel še dolgo v noč in razmišljal. Mislim pa ni prišel do konča. V sosednji hiši se je tudi Urška zaman borila s spancem. S tesnobo je mislila na Jana. Kaj, če ga oče prisili in odpelje v Ljubljano? Poznala je njegovo jezo in trmo. Kako naj mu pomaga ona, nebogljena deklica? Mati božja bo pomagala in njene ustnice že proseče šepetajo: »Žegnana Marija, gnade polna...« Še v sanjah se ji smehlja Marija in jo blagoslavlja. Na vasi že vsi spijo. Hiše so temne, razsvetljuje jih le lunin sij. Le pri Tkalčevih še svetijo. Plamenica gori z visokim plamenom, Jernej in Jera sta v resnem pogovoru obsedela pri mizi. »Jernej, veš, da te imam rada, da te ljubim prav takšnega, kakršen si. In ko opazujem Jana, spoznavam, da se v njem vedno bolj prebuja moj Jernej.« Pomolčala je in opazila prijetno začudenje na Jernejevem obrazu. »Ali res, da je meni vedno bolj podoben?« »Je. Ti si vedno zdoma in ga ne moreš opazovati tako kot Attention All Brides The American Home Publishing Co. offers a complete line of Wedding Invitations and Accessories for the bride-to-be. Several books are available to choose from and all at a 20% discount for Ameriška Domovina subscribers. Shop around and compare prices. You will agree the American Home offers the BEST IN QUALITY AND PRICES. 6117 St. Clair Ave. Cleveland, OH 44103 Tel. 361-4088 jaz. Vedno bolj raste v odločnega moža. Rad bi se izšolal, zelo rad, to mi je danes povedal. A v njegovo srce mora priti pravi nauk. Mi smo katoličani, Jernej, kakor sta bila tvoja mati in oče. Če bi se njuni veri odtujil, bi te še v grobu preklela. Tega ne moreš narediti, še manj siliti Jana v krivoverstvo. Trubar bi ga izšolal zase, ali ne razumeš, Jernej?« »Nič slabega ne uči, njegov nauk je lep in za človeka dober.« »Vajeni smo trdote tudi v veri. Lahkoten nauk bi nas pomehkužil. Bodi dosleden, Jernej, in ne sili Jana v to zmoto. Bog po pokazal drugo pot, da bo Jan prišel do svojega cilja.« »Do kakšnega cilja?« »Do tega, da se bo izšolal. Prosila bom gospoda vikarja, on mi bo pomagal. Verjemi, da bo to najboljše za vse. On bo našel pravo pot za našega Jana, ker ga ima zelo rad.« »Morda imaš prav. Vedno si mi prav svetovala, zato ti zaupam. Povedal bom Trubarju, da sina nisem mogel pripraviti za tako dolgo pot. Menda bo razumel.« »Seveda bo. A to ti povem, luteranstvo bo v naših krajih kot megla, ki se hitro razblini. Globokih korenin ne bo pognalo.« Vasica pod Skalnico se je popolnoma umirila. Le veter je bičal golo kamenje na vrhu hriba, ki se je v mesečini bliš-čalo v prečudni svetlobi. V. Naročilo z neba Prva pobinkoštna sobota v juniju, v Gospodovem letu 1539. Veter se je proti jutru u-miril, vstal je dan, sončen in lep. Urški se je zdelo, da so še kamni zacveteli, ko sta z Janom gnala ovce proti vrhu Skalnice. Urška je prejšnji večer zaspala v molitvi in spanec jo je pomiril, da se je zbudila sveža in notranje mirna. Janovo razpoloženje je bilo še vedno pomešano s trpkostjo in uporom nad svojo usodo. »Sinoči sem molila zate, da bi se tvoj oče prav odločil. Vidiš, molitev pomaga,« je gostolela Urška, ko ji je Jan vse povedal. »Ne bo ti treba v Ljubljano in tega sem zelo vesela.« »A vedno ne bo tako. Pri štirinajstih letih si drugi fantje že služijo vsakdanji kruh, jaz pa sem še vedno odvisen od staršev.« »Končno, če hočeš, lahko dobiš delo kar doma. Mati bi te lahko naučila svoje obrti. Tkal bi platno namesto očeta in postal koristen za dom in zase.« »Misliš, da bi bilo to mogoče?« je v dvomu že trepetalo rahlo upanje. »Še nikdar nisem na to pomislil. Govoril bom z materjo.« »Da, le govori, mati ima veliko potrpljenje, izučila te bo, o tem sem prepričana. Sedaj pa proč s takimi mislimi in skrbmi. Jan, ko bi videl to, kar jaz sedaj gledam! Postoj- va, da ti vse razložim. Naša vas se prebuja, sonce je ni še popolnoma doseglo. Banjška planota pa je vsa v soncu. Bele steze se bleščijo med novim zelenjem žitnih polj in travnikov. Hiše so kot igračke. Še grad pri Sv. Petru je manj mrk. Zdi se, da okna bolj prijazno gledajo v svet. Pa ta vonj svežih trav, kako je prijeten. Na vzemi, to je ožepek, ki tako lepo diši.« Jan je vzel iz Urškinih rok vejico dišečega ožepka in ga mel med prsti: »Prijetno diši kot vsa naša gmajna. Ne vidim je, a jo čutim. Po svoje jo gledam in sem srečen, da živim, čeravno...« poletje in sonce tako prijein0 greje, da ti prežene vso nejev0 Ijo iz srca.« »Tudi jaz sem danes vesela, da bi kar pela in mo'3 ter hvalila Stvarnika, ki nam)e ustvaril ta prelepi svet.« (Nadaljevanje prihodni torekl Oglašujte v Ameriški Domovini! MALI OGLASI APARTMENT FOR RE|ST 4 rms. up - Remodeled ^ garage. Collinwood So nian area. No pets, no c dren. Call 761-8611. g| »Ne povej do konca svoje misli. Morda je tvoj svet lepši od mojega, kako bi rekla, poduhovljen, brez vsake navlake, jasen in čist kot se tudi meni danes kaže. Jan, zapojva kaj v zahvalo Bogu za ta prelepi dan, za najino zmago,« je tiše dodala in z jasnim glasom začela peti: So ptički veseli, vsi božji angeli, vsi nebeški duhovi. Svet je Bog, tebi čast in hvala na večne čase. Amen. Tudi Jan je zapel. Potem sta pesem ponovila, enkrat, dvakrat in še in še. Urškino veselo razpoloženje je zajelo tudi njega. Ni ga več težila misel na svoje nebogljeno stanje, hodil je za Urško tako gotovo, kot bi ga dvigala nevidna sila. Že sta dospela na vrh Skalnice in sedla na priljubljeno mesto, kjer je bil najlepši razgled od zaseneženega Krna in komaj zaznavnega Triglavskega pogorja v ozadju, pa prek Banjške planote, skalnatega Sabotina in furlanske nižine, modrozelene Soče in goriškega gradu, prav daleč tja do morja. »So hribi še zasneženi?« je vprašal Jan. »Še. Krn je tako bel, da ne vidim na njem niti krpice kopnega.« FOR RENT Grovewood Area 5 rooms, up. Call 486^^ Live-in Couple a female reS'^erl(jo p home. Fema'ejo and some j ig, male to d° ^ & maintenance. Ca« «1^681 KVALITETNA POPR^1^ Vseh vrst garažnih vraL^ piralcev in radijskih - ko" elektr« Popravljam tudi napeljavo in napt^ Kličite 268-0100- ()(| Kor Sale - P«»"« bdrms. Garage, hu ment. $48,500-Call 261-9558-(55 gg| Vi^5 For Sale by Owne^ family house. St. ^ ea. Good income. 53 ter 6 p.m. varno zunaj ,n Zn°e,\ imo (We wallP^e amo in delam« ^ " k0,pal"fo.i«'s" darska in ^ »Tu pa že poletje; zgodnje 'Y'SS'fiEV A CAREER ■r a\n ^,|C| ' CLdOtt-A^ M^d.-