GDK: 913/914:902:497.12 Zadnja Trenta Dolinske planine nad Zadnjo Trento Edo KOZOROG* Izvleček Kozorog, E.: Dolinske planine nad Zadnjo Tren- to. Gozdarski vestnik, št. 1/1991 . V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 13. Avtor skuša v prispevku strniti in analizirati ohranjeno gradivo o že propadli planšarski krajini nad Zadnjo Trento. Obravnavane Dolinske pla- nine so bile ena najstarejših sezonskih naselbin v Trenti, zato je njihova zgodovina v marsičem vplivala na celotno trentarsko kulturno krajino. Danes te površine nimajo večjega gospodarskega pomena, prostor pa bo vse bolj obremenjen z drugimi, negospodarskimi funkcijami. 1. UVOD Trentarske planine so del kulturne kraji- ne, ki je v preteklosti izgubil svojo gospodar- sko vrednost, drugih funkcij in vrednot pa mu nismo znali poiskati. Zato preživljajo elementi te kulturne krajine svojih zadnjih pet minut. Vse bolj pa se spreminjajo odnos in zahteve do tega prostora, ki je del Tri- glavskega narodnega parka. V preteklosti je bilo opravljenih kar nekaj temeljnih študij o trentarski kulturni krajini. Bibliografija nikakor ne more biti popolna brez priznanih avtorjev, kot so Dvorsky, Tuma, Melik in nazadnje Križner, ki je v nekaterih pogledih najtemeljitejši. Vsi avtorji pa so bolj ali manj zaobšli tiste površine, ki so jih imeli na trentarski strani planšarji iz Zgornjesavske doline, to so planine Trenta, Prisojnik in Velika planina. Te spadajo med najstarejše planine v dolini Trente, gospo- darsko pa v skupino Dolinskih planin, tj . med Zgornjesavske planine (Melik 1950). Namen pričujočega članka je strniti zbrano gradivo v čim bolj celotno podobo * E. K., dipl. inž. gozd., Soško gozdno gospo- darstvo, 65220 Tolmin, Brunov drevored 13, YU. 24 G. v. 1/91 Synopsis Kozorog, E. : Lowland Pastures above Zadnja Trenta (the Rear Trenta Valley) . Gozdarski vest- nik, No. 1/1991 . 1 n Slovene with a summary in English, lit. quot. 13. The article tries to sum up and analyze the preserved material on the already declined Alpine dairyman landscape above the Rear Trenta Val- ley. The discussed lowland pastures were among the oldest seasonal settlements in the Trenta Valley, so their history had influence on the entire Trenta cultural /andscape in many a way. Nowa- days these areas are of no economic significance yet they will be more and more exposed to the influence of other noneconomic functions. o tem prostoru, ki je bil nekoč gospodarsko dokaj pomemben, danes pa se zarašča in zato vedno bolj prehaja v domena gozdar- ske stroke. Omenjene planine spadajo med tista sporna zemljišča, ki so segala preko geo- grafskih meja svojih uporabnikov, pravi- loma zaradi gospodarske nuje. To pa je bilo večkrat v nasprotju s političnimi mejami. Takih primerov je bilo na Primorskem več, npr. na Miji zaradi dostopa do Nadiže, pod Krnom, kjer katastrska občina Vrsno zaradi pašnih površin še danes sega vse do Krnskega jezera. Najizrazitejši pa je bil ta v Zadnji Trenti, kjer je greben Julijskih Alp zelo močna naravna meja (razvodnica med Jadranom in Črnim morjem!) in zato že nekdaj pomembna politična meja. Zaradi tega je nastal spor med dolinskimi in bov- škimi planšarji, ki je trajal pol tisočletja, vse do propada teh planin. 2. NASTANEK DOLINSKIH PLANIN Kolonizacija zgornje Soške doline je močno povezana s prehodom tega ozemlja v last oglejskega patriarhata. Takrat so postali vrhovi Julijskih Alp severna meja Tol minskega. To se je po mnenju nekaterih zgodilo že leta 1001, ko naj bi z darovnico cesarja Otona 11. prešla v oglejsko last tudi Tolminska (Kos 1946, str. 11). Vsekakor pa se je moralo zgoditi za časa patriarha Rabengera v letih med 1063 (Kos 1946, str. 12). Oglej je svojo posest naglo koloniziral proti severni meji. Tako naletimo na prve omembe planine Trebiščine v Trenti že leta 1328. Bila je last Ogleja (Kos 1946, str. 13). v Savski dolini pa je naselitev potekala še hitreje. Ko so naselili že vse stranske doli- ne, so belopeški podložniki prešli tudi v visoki hrbet med Kranjsko goro in Bovcem. Takrat se je pokazala potreba po poimeno- vanju gora in izdelavi natančne meje. Res je Bela peč tak popis imela že leta 1452, vendar se ni ohranil (Gstirner 1938, str. 15). Leta 1530 so belopeški podložniki prešli tudi mejo, požgali neki stan, izkrčili novo zemljo pod plazovino Kmeluh in postavili nov tamar, planino Karnisslo (Gstirner 1938, str. 16) . Seveda je bovško glavarstvo temu ugo- varjalo. Trdili so, da gre meja >>kakor je znano, navzgor do Krokle, zaznamovane z velikim križem, vsekanim v skalo, tamkaj se stikata Trenta in Soča, navzdol do točke, imenovane Troninza rob, in od tam vse- skozi v višavah gorovja« (Gstirner 1938, str. 16). V Beli peči pa so zahtevali zase celo planino Trento. Sklicevali so se na belope- ški urbar, ki naj bi tudi določal mejo. Njihova naj bi bila celotna Zadnja Trenta z izjemo planine Zapotok. Vendar pa je bilo v ta istem urbarju tudi določilo, po katerem morajo s planin Karnissle in Trente bovški podložniki, ki so imeli v lasti polovico planin, oddajati šest velikih hlebov sira. Enako je bilo dolo- čeno, kolikšen delež morajo oddajati belo- peški podložniki, ki so imeli v lasti drugo polovico planin. To kaže na to, da so se o uporabi teh planin že prej dogovorili, spor je torej še starejši (Gstirner 1938, str. 17). Ti spori so bili povod, da je bovški glavar Georg Filip von Gera septembra 1601 znova izdelal natančen mejni popis na pod- lagi starih označb in pričevanj. Tako je določil mejo po grebenu od Jalovca do Vršiča, nato pa nekoliko nižje pod Vršičem in Prisojnikom. Planino Trento je torej priso- dii bovški strani, planino Sušico (kasnejšo Veliko planino), ki se razprostira severno in južno od Vršiča, in Kernisslo pa Beli peči. Zaradi terenskih ogledov, ki jih je pri tem opravil, lahko von Gero štejemo tudi za prvega zgodovinsko izpričanega alpinista v tem okolišu (Gstirner 1938, str. 18). Ustno izročilo pravi, da je pred dobrimi dvesto leti belopeška gospoda ponudila Trentarjem planine v odkup. Vendar ta- kratni župan tega ni sprejel, čeprav denar takrat ni bil problem. Iz tega časa se je ohranilo za ta zemljišča ime Ararsko (Pretw ner 1990). V tem času so Dolinci verjetno postali pravi lastniki planin. Leta 1862 je srenja Gozd odkupila tudi planino Trento, v najemu pa so jo imeli že od leta 1833 {Dvorsky 1914, str. 23). Kot kaže Trentarjem te planine vendarle niso bile življenjskega pomena, saj so imeli več drugih planin. Kranjskogorcem pa so bile nujno potrebne, saj so na svoji strani imeli premalo sočne paše. 3. PROPAD DOLINSKIH PLANIN Kaže, da do prve svetovne vojne ni bilo večjih sporov ali sprememb. Pač pa je Dolince močno prizadelo povojno spremi- njanje meja, saj so Primorska in z njo tudi njihove planine prešle pod Italijo. Sprva jim je italijanska oblast prehode meje le omejew vala, kasneje pa popolnoma prepovedala. Zaradi pritožb je Italija dala Dolincem od~ škodnino za planine. Takrat so Trentarji znova negodovali, češ da odškodnina ni potrebna, saj so planine njihove. Kakorkoli že, to je bil začetek konca dela kulturne krajine, ki so ga soustvarjali trentarski, še bolj pa dolinski planšarji. Italijani so namreč te planine pogozdili s smreko, višje pa z macesnom in rušjem. Vendar pa je pogoz- ditev slabo uspela, saj so te površine na občutljivi zgornji gozdni meji. Po drugi vojni je s temi pogozdenimi površinami pričelo gospodariti Soško goz- dno gospodarstvo Tolmin. Ko je bil po letu 1952 sprejet zakon o prepovedi paše koz, je bilo trentarsko planšarstvo močno priza- deto. Ker so predvidevali, da se bodo Trentarji posvetili živinoreji, so jim za od- škodnino dali prejšnje Dolinske planine, ki so bile večinoma goveje planine (Klanjšček G. V. 1/91 25 1952). Seveda iz vsega tega ni bilo nič, hrami so v naslednjih desetletjih popolnoma propadli, pašniki so se začeli zaraščati. Večji del nekdanjih pašnih površin danes gozdnogospodarski načrt šteje pod gozd, del pa je nad zgornjo gozdno mejo. Nekda- nja kulturna krajina je torej popolnoma raz- padla, krajina se počasi, a zanesljivo vrača v svojo prvotno obliko (Kozorog 1989). S tem pa se po eni strani celi huda rana na občutljivi zgornji drevesni meji, po drugi strani pa izginjajo še zadnji sledovi zelo zanimive planšarske dediščine. Prostor, ki je bil nekoč tako gospodarsko pomemben, da so se zanj stoletja prepirali, je zaradi spremenjenega načina življenja v nekaj desetletjih popolnoma izgubil svojo gospo- darsko vrednost. 4. TIPOLOGIJA DOLINSKIH PlANIN Arhitekturno izročilo Dolinskih planin je bilo posebnost v Trentarskem prostoru in se je močno ločilo od avtohtonega, tako po obliki kot po funkcionalnosti. Trentarske planine so bile ovčje. Veči­ noma so bile grajena v dveh osnovnih 26 G. V. 1/91 oblikah: hud rt in hrami so bili postavljeni eni nad drugimi pravokotna na teren ali pa so bili ločeni v več poslopjih. Osrednji prostor je bil tisti za predelavo mleka. Poslo- pja so bila do strehe zidana iz kamenja, vse ostalo pa je bilo iz lesa. Le ponekod se kot dodatni gradbeni material pojavlja tudi pločevina (Križnar 1972, Cevc 1984). Dolinske planine pa so bile večinoma namenjene jalovi goveji živini, zato niso bili potrebni hlevi. Za pastirje je bil postavljen skromen stan - lesena brunarica, ki je precej značilna za gorenjsko arhitekturno izročilo. Prostor je bil samo eden, velikosti 5 x 6 metrov. Grajen je bil iz obtesanih brun, v vogalih povezanih na brade. Prostor je bil brez oken, imel je le eno ·ali dve manjši lini. Streha je bila zgrajena na kašto. Ob vratni odprtini je bil na obeh straneh postav- ljen lesen tramič - podboj. Streha je bila dvokapna, krita s skodlami v dveh ali treh redih. Notranjost je bila preprosta. Tla so bila iz utrjene zemlje, v sredini pa je bilo preprosto odprto ognjišče. V zadnjem delu prostora so bila ležišča, verjetno pogradi. Zaradi načina gradnje so planšarske zgradbe propadale veliko hitreje kot tiste Dohn!Sl.:-e ptaniue v Zod~i ·rrertti K.c::Yiio ·t : 50 000 na trentarskih planinah. Pri slednjih traja ta proces od takrat, ki so bili opuščeni, pa do propada do temeljev okoli 40 let (primer Kozorog 1989, str. 82), pri dolinskih plani- nah pa manj kot 40 let, ostanki temeljev pa so vidni mnogo manj časa kot pri trentar- skem tipu. 5. GOSPODARSKA UREJENOST Dolinske planine so bile namenjene za dodatno pašo jalove goveje živine in za drobnico. Temu sta bila prilagojena tudi izgradnja stavb in upravljanje planin. Pasli so od konca junija pa vse do konca septembra. V tem času se na njihove pašne površine ni smela prikazati trentarska drob- nica. Približen stalež v zadnjih letih paše je bil na planini Prisojnik okoli 1 OO glav goveje živine in 40 glav drobnice. Na vseh treh planinah pa se je paslo prek 600 glav drobnice, največ na pobočjih Velike Dnine (Pretnar 1990). Na priloženi tabeli je prikazana približna struktura dolinskih zemljišč po Franciscej- skem katastru, Trenta desni breg (l. 1823), in Trenta levi breg (l. 1822). Na vseh teh planinah je bilo na razpolago okoli 850 ha pašnikov, boljših - za govejo živino pa seveda mnogo manj. Ostalo so bili nižje gozdovi, višje pa neplodne površine. V prejšnjem stoletju so na Veliki planini, še dlje v preteklosti pa tudi na planini Prisojnik, mleko tudi predelovali. SiriJi so še v lesenih posodah, mleko so segrevali tako, da so na ognju segrevati kamenje in ga dajali v mleko (Pretner 1990). Zato lahko domneva- mo, da so bile te planine v preteklosti urejene drugače. 6. KATALOG DOLINSKIH PLANIN Z OSNOVNIMI PODATKI 6.1. Planina Trenta Utro planine leži na grebenski polici na višini 1381 m. Bila je last pastirjev iz Gozda in Ruta. Danes je edini vidni ostanek trav- nati plato na majhni jasi prav tam, kjer se !očita markirani poti proti Špički in lovski koči. OCENJENA STRUKTURA DOLINSKIH ZEMLJIŠČ NAD ZADNJO TRENTO PO FRANCISCEJSKEM KATASTRU 700 600 D NEPLODNO 500 ~PAŠNIKI 400 ~GOZDOVI HA 300 200 100 RUTARSKA TRENTA VELIKA PLANINA PLANINA PRISOJNIK G. V. 1/91 27 Staro utro je bilo okoli 150m višje ob poti proti Špički. Običajno so utro planine prene- sli nižje zaradi potrebe po lesu, ko so posekali že ves gozd okoli planine. V tem primeru pa je bila morda vzrok tudi voda, saj na vsem pobočju ni izrazitih stalnih virov. Novo utro je imelo vodo kakih 150m nižje v gozdu. Na planini so zadnjič pasli okoli 1918. leta, stan pa je propadel po letu 1930. Imenoslovje: Planina Trenta: Iz Gstirnerjevega citira- nja, ki datira v leto 1530, je nedvomno razvidno, da je ime Trenta zelo staro (Gstir- ner 1938, str. 16). To pa ovrže dosedanjo, zelo pogosto uporabljeno hipotezo, ki ime te doline povezuje s prihodom vojaških beguncev iz Trenta na južnem Tirolskem okoli leta 1580, ko se je tod pričelo fužinar- stvo (Rutar 1882, str. 162). Tudi Melik meni, da se je ime planine preneslo na vse kasnejše naselje in celo dolino (Melik 1950, str. 188). Sinonim za Trento je tudi Tridente, kar pomeni trizob (Bajec, Kalan 1971 ). Podobna imena srečujemo tudi v drugih goratih krajih, zato ni nujno, da je ime sekundarnega izvora. Vendar je v Trenti le en zelo markanten zob, tj. špiček, ki pa je točno nad planino Trenta. Vendar pa daje tudi celotni masiv Jalovca vtis treh vrhov ( ?). Rutarska Trenta: Ime, ki je lastninskega izvora. Fototeka: 7. maj 1902: dve fotografiji zunanjosti stana (osebni album A. B. de Chesne) 8. maj 1913: več fotografij zunanjosti stana (A. B. de Chesne) 3. maj 1914: fotografija zunanjosti (A. B. de Chesne); 1930: dve fotografiji zapuš- čene planine (osebni arhiv 8. Ostana) 8. julij 1990: nekdanje utro planine Trente (E. Kozorog) 9. julij 1990: staro utro planine Trente (E. Kozorog) 6.2. Planina Prisojnik Nekdanje utro planine Prisojnik leži na terasi na južnem pobočju Prisojnika na višini 1611 m. Pod njo pade pobočje strmo v Mlinarice. Stan je bil na zelo lepem mestu na zgornji gozdni meji. Le trideset metrov nižje je še danes ohranjeno korito s pitno vodo. Na planini Prisojnik so pasli vse do leta 1929 Kranjskogorci, dokler niso paše po- polnoma prepovedali. Takrat so italijanski gozdarji stan obnovili za svoje potrebe, Slika 1: Vhod v stan- planina Trenta (A. B. de Chesne, 1913) 28 G V. 1/91 bivše pašnike pa skušali pogozditi. Od vseh treh planin so le še od te vidni ostanki stana oziroma gozdarske koče. Imenoslovje: Karnissla: Najstarejše znano ime, ki ga omenjajo že belopeški urbarji (Gstirner 1938), vendar danes ni več v rabi. Kaže na zvezo z besedo »krnica«. Morda se nanaša na zgornji del Mlinarice, ki je pašno pod- ročje planine Prisojnik. Prisojnik, Prissnig, Prisank: Različne ina- čice za lepo slovensko ime: Prisojna plani- na, planina Prisojnik. Njegov izvor sega v 16. stoletje, ko so na planini začeli pasti dolinski pastirji »Z osojne strani