NA ZAČETKU LETA 1978
Kazalci uspešnosti gospodarjenja v preleklem letu še niso točno ugotovljeni, ker še niso obdelani zaključni računi, vendar pa na podlagi ocene ugotavljamo, da je po zastoju industrijske proizvodnje v letu 1976 prišlo v preleklem letu do oživitve, tako da je za prvi dve leti srednjeročni plan obče uresničen. Realni družbeni proizvod naj bi se lani povečal za 10,8% (9%), količinski obseg industrijske proizvodnje za 12,2! (15—16%), zaposlenost v družbenem sekforju za 6,2 %, brez upoštevanja priselitev novih obratov v občino pa za 3,7% (3,7 %), produktivnost dela v industriji za 4,1 % (12 %), realni osebni dohodek na zaposlenega pa naj bi porastel za 2% (4,2%).
Med načrtom in uresničitvijo so nepričakovano velike razlike nastale predvsem zaradi aktiviranja novih investicij, ki so omo-gočile bislveno zvišanje količinskega obsega industrijske proi-zvodnje.
Ob navedenib kazalcih moramo poudariti, da je temeljna kategorija načrtovanja in ocenjevanja uspešno-sti uresničevanja načrtov dohodek in njegovo razporejanje na osebno, skupno in splošno porabo ter na del za izboljšanje materialne osnove dela. Sedanji način spremljanja fi-nančnega poslovanja gospodarstva po periodičnih in zaključnem računu nas sicer z nekajmesečno zamudo seznanja s temi gibanji, menim pa, da je še vedno odprto temeljno vpraša-nje: načrtovanje razporejanja do-hodka na vse oblike porabe. 113. člen zakona o združenem delu nava-ja: »Da bi bili ustanovljeni pogoji za to, da lahko delavci pri odločanju o obveznostih za zadovoljevanje skupnih potreb in splošnih družbenih potreb spoznajo možnosti temeljne organizacije in potrebo njenega ra-zvoja, se predlogi za te obveznosti enkrat na leto praviloma sočasno predložijo delavcem temeljne orga-nizacije, da se o njih izjavijo.
Zakon ureja, kako se uresničuje načelo iz prvega odstavka tega člena, vendar mora biti s predpisanimi roki zagotovljenih delavcem v temeljni organizaciji najmanj 30 dni časa, da se izjavijo o obveznostih, ki se po-ravnajo iz njenega dohodka.«
Ločeno obravnavanje posameznih oblik porabe ali njenih posameznih elementov nam ne omogoča načrto-vanje dohodka in njegovega razpo-rejanja, ampak prej pripelje do tega, »da kdor prej pride, prej melje«.
Finančni rezultati gospodarjenja v devetih mesecih preteklega leta ka-žejo, da se je celotni prihodek zvišal za 26% (31%), dohodek za 50% (57%), čisti dohodek za 28% (35%), del čistega dohodka za ra-zvoj in izboljšanje materialne osnove dela pa za 54 % (79 %). Kazalci so spodbudni, vendar moramo do pra-vilnih ugotovitev počakati na analizo zaključnih računov za preteklo leto.
V istem obdobju sta izgubo zaradi nedoseženega   dohodka   izkazovali Sava — TOZD Protektor in Toplar-na, poslovno leto pa naj bi po oceni zaključili brez izgube.
Izvršni svet bo na podlagi podat-kov iz zaključnih računov ugotavljal — skladno s 616. člena zakona o združenem delu — katere organiza-cije združenega dela so oškodovale družbeni interes, oziroma povzročile motnje v samoupravnih odnosih, ker so odstopale od osnov in meril za razporejanje čistega dohodka, ki jih določa samoupravni sporazum ali z razporeditvijo čistega dohodka ozi-roma z delitvijo sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delav-cev povzročile motnje v družbeni re-produkciji.
PRIINVESTICMAH KASNDMO
V  analizah izvajanja načrta druž-benega razvoja občine in mesta za
leto 1977 je ugotovljeno, da močno kasnimo pri pričetkih in dokončanju skoraj vseh načrtovanih investicij, posebno še pri investicijah nosilcev industrijskega razvoja, ki so po-membni za prestrukturiranje gospo-darstva in za doseganje načrtovane gospodarske rasti.
Ljubljanska banka, Gospodarska banka Ljubljana ugotavlja, da je vi-šina obravnavanih investicij v letu 1977 znašala 72% načrtovanih, obseg odobrenih sredstev 81 % načr-tovanih, od česar odpade na tranše za to leto 54 %. Stopnja investicijske aktivnosti in angažiranosti banke se je na področju razširjene reproduk-cije v letu 1977 nasproti letu 1976 močno povečala, zaostaja pa pri-prava in uresničevanje projektov, ki naj pomenijo bistveni prispevek in osnovo k prestrukturiranju Ijubljan-skega gospodarstva v korist indu-strije in posebej k prestrukturiranju industrijskih zmogljivosti, za katere so bili s srednjeročnim planom do!o-čeni tudi nosilci. Še vedno gre za pre-veliko razdrobljenost investicijskrh naložb, za katere programi ne vsebu-jejo ali pa ne opredeljujejo elemen-tov prednostnih kvalitetnih dejavni-kov.
V vseh analizah so navedeni kot poglavitni razlogi za zaostajanje in-vesticij nerealnosti planov in težav v zvezi z uvozom opreme še dolgo-
trajni postopki za pridobitev števil-nih soglasij pri izdelavi urbanistične in lokacijske dokumentacije, neus-klajenost investicijskih programov. poseben problem pa predstavlja po-manjkanje ustrezne investicijske do-kumentacije in ustreznih strokov-njakov. ki bi bili usposobljeni za delo pri pripravljalnih in izvedbenih inve-sticijskih delih.
Teiste težave se ponavljajo že vrsto let, zato menim. da so pogosto bolj izgovor kot opredelitev kon-kretnih problemov. Konkretni pri-meri iz prakse nam kažejo, da pri pripravi in izvajanju posameznih in-vesticij niso bili dosledno upošteva-ni: zakon o urbanističnem planira-nju, sprejeti urbanistični dokumenti. zakon o investicijski dokumentaciji ter zakon o graditvi objektov in ne nazadnje zakon o upravnem postop-ku. Celoten postopek je v Ljubljani resnično dolgotrajen in zamotan. zato je še toliko bolj potrebno, da je v investicijskih programih najprej znan in točno definiran.
Izvršni svet je v preteklem letu analiziral vzroke zamud pri investici-jah in predlagal skupščini občine sprejem nekaterih ukrq»v, ki so se nanašali na področje investicij, ur-banizma in gradnje maloprodajne tr-govske mreže. Skupščina občine je dala spodbudo za poživitev dela ra-zvojnogospodarske skupnosti, ki so jo leta 1975 ustanovile organizacije združenega dela in druge samou-pravne organizacije. da bi zagotav-Ijale hitrejši razvoj industrije predv-sem na področju industrijsko-tran-sportne cone - ITS ter razvoj malo-prodajne trgovske mreže.
NAČRTI ZAHTEVAJO USKLAJENO DELOVANJE
Pri razvojnogospodarski skupnosti je bil ustanovljen koordinacijski odbor za povezovanje med nepo-sredno zainteresiranimi delovnimi organizacijami in drugimi dejavniki, ki se vključujejo v gradnjo industrij-skih con.
Skupščina razvojnogospodarske skupnosti je dala decembra 1977 v obravnavo osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za realizacijo programa (predvsem za gradnjo tržnice v Mostah ter trgovin na zunajmestnem območju občine).
Usklajevanje interesov in potrebe po prostoru ovirajo zastareli urbani-stični dokumenti. Zato je z Ljubljan-skim urbanističnim zavodom skle-njena pogodba, da v roku šestih me-secev izdela podrobni (regulativni) urbanistični načrt mestnega območja občine.
Regulacija bo tudi osnova za izva-janje predvidenega zakona o spre-membah in dopolnitvah zakona o ur-banističnem planiranju, ki terja zao-stritev izvajanja družbeno dogovor-jene urbanistične politike, utrditev urbanistične discipline ter prepreče-vanje nadaljnje samovolje urbaniza-cije prostora. Zakon bo omogočil občinskim inšpekrijam in upravnim organom hitro in učinkovito ukrepa-nje v primerih nedovoljene gradnje. Objekti, ki so bili zgrajeni brez loka-cijskega dovoljenja pred uveljavi-tvijo tega zakona, pa bodo razvrščeni v tri kategorije: na objekte, ki se bodo lahko vključili v območja, za katera bo dovoljena graditev; na ob-jekte, ki jih sicer ne bo mogoče vključiti v taka območja, vendar ča-sovno ne prizadevajo izvajanje ur-banistične ureditve; ter na objekte, ki neposredno ovirajo izvajanje sprejetega urbanističnega dokumen-ta. Občinske skupščine so dolžne ra-zvrstiti objekte v kategorije najka-sneje v šestih mesecih po uveljavitvi zakona.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Na mestnem obraočju občine je evidentiranih 658 nedovolje-nih objektov, in sicer 305 stano-vanjskih hiš, 124 adaptacij, nad-zidav in prizidkov stanovanjskih objektov ter 229 ostalih (garaže, gospodarska poslopja itd.
V  zvezi z II. samoprispevkom so bili sprejeti programi in roki dokončanja objektov. Delo vodi občinski operativni štab. Za do-ločene objekte so načrtovani roki dokončanja prej kot po spreje-tem programu.
Izvršni svet ni zadovoljen z do-sedanjim potekom uresničevanja programa gradnje cest v občini, saj do danes ni realiziran niti eden od danih predlogov. Zbordelega-tov občine Ljubljana Moste-Polje za 3. in 4. sejo skupščine SIS za uresničevanje 10-letnega programa gradnje cestnega omrežja mesta Ljubljane je pred-lagal:
—  uvedbo postopka za spre-membo odloka o programu grad-nje cestnega omrežja na območju Ljubljane v 10-ietnem obdobju tako, da se črta Jarška cesta in namesto nje vnese  Šmartinska cesta    na    odseku    Kajuhova-mestna obvoznica;
—  da je potrebno izdelati di-namiko gradnje po odsekih, kot to izhaja iz odloka, ker mestna obvoznica     Črnuče-Šmartinska cesta ni prikazana samostojno in
—  da je rekonstrukcija Zalo-ške ceste predvidena v dveh fazah (Kajuhova — podvoz v Zalogu ter Vodmatski trg—Kajuhova), v grafičnem prikazu pa je vrisana Zaloška samo na odseku Kaju-hova — naselje Studenec.
V družbenem dogovoru o upo-rabi sredstev viška vpisanega po-sojila za ceste na območju ljub-ljanskih občin je predvidena re-konstrukcija Šmartinske ceste na odseku Kajuhova — Žito.
Z investitorji so usklajeni roki za gradnjo trgovin v Štepanjskem naselju in Zalogu, pred dokonča-njem je sprememba zazidalnega načrta, ki omogoča gradnjo trgo-vine v Slapah ter usklajen pro-gram za gradnjo tržnice v centru Most. Usklajen je tudi program gradnje trgovin na zunajmestnem območju občine.
Zaradi obsežne stanovanjske gradnje (Štepanjsko naselje) se je v zadnjih štirih letih hitro po-večalo število prebivalcev. Porast je najvišji v Ljubljani in v Slove-
niji, kar povzroča močna neskla-dja v Ljubljani in zaostajanje v razvoju družbenih dejavnosti ter preskrbe občanov. V ilustracijo navajam podatek, da je bilo 30. junija 1974. leta 49.702 prebi-valca, 30 junija 1977. leta pa 49.046 prebivalcev.
Nadaljevanje dejavnosti, ki je potekala v preteklih desetih letih v okviru sklada za financiranje družbenega standarda, naj bi v bodoče potekalo v okviru skup-nosti za razvoj družbenega stan-darda občine predvsem za uresni-čevanje srednjeročnega pro-grama skupnosti (gradnja kultur-nega centra občine), za kar bodo organizacije združenega dela predvidoma združevale 4 promile sredstev od čistega dohodka.
V smernicah za uresničevanje družbenega načrta občine v le-tošnjem letu je opredeljeno deset temeljnih nalog. Stopnje rasti (realni družbeni proizvod 7-8%, fizični obseg proizvodnje 8-9%, zaposlenost 2-2,5%, produktiv-nost dela 4-5 %) izhajajo predv-sem iz želje, da bi bil tudi v tret-jem letu izpolnjen srednjeročni načrt 1976-80. Delovne organi-zacije so še bolj optimistične, saj kaže analiza njihovih načrtov, da pričakujejo letos 12% znižanje družbenega proizvoda in poveča-nje pioduktivnosti dela za 9,2 %, kar zasluži podporo, vendar po programih za 25 % investicijskih naložb niso zagotovljeni viri sred-stev. Izvoz blaga in storitev naj bi se povečal za 38 %, uvoz pa za 18%.
Uresničitev načrtovane gospo-darske rasti bo omogočila tudl skladnejši družbeni razvoj obči-ne. Delovanje razvojnogospo-darske skupnosti in skupnosti za razvoj družbenega standarda bi imelo močnejšo materialno osnovo, izdelava in uskladitev prostorskih planskih dokumen-tov pa bo istočasno omogočila širše možnosti razvoja.
Brez samoupravnega povezo-vanja organizacij združenega dela in brez osnovnih planskih dokumentov ne moremo učinko-vitejše usklajevati interesov inve-stitorjev, povezovanje in načrto-vanje nista opredeljena kot cilja ampak kot nenehen proces. In prav s tem potekom v lanskem letu ne moremo biti zadovoljm. JOŽE KAVĆIČ