GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA PTUJSKI OKRAJ UREDNIŠTVO IN UPRAVA PTUJ. MLO. U. NADSTR - ItLtrON «T, 13« ČEKOVNI RAČUN PRI NARODNI BANKI PTUJ «lbV 64i-9032a-« UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK VRABL JOŽE ROKOPISOV NE VRAČAMO - . TISKA MARIBORSKA TISKARNA Cena din 8.—• Štev. 50 — Leto V. PTUJ, 12. decembra 1952 U ..£deljo je volilo v okraju 44.353 ljudi v nedeljo 7. decembra t. I. je 19.721 moških in 24.633 ženskihi volivcev na volitvah v občinske ]ji:dskp odbore in okrajni zbor izvolilo 442 odbornikov občin- skih ljudskih odborov in 61 od- bornikov okrajnega zbora. Po udeležbi pri nedeljskih volitvah (od 48.997 vpisanih volilnih upravičencev je glasovalo 44.353 volivcev) in ob upoštevanju, da je bilo še okrog 2600 volivcev opravičeno odsotnih (v kadru JLA, v bolnišnici, težki bolniki v postelji itd.), lahko trdimo, da je naše . ljudstvo resno vzelo volitve, se teh v velikem številu udeležilo in s tem izpričalo vse- mu svetu globoko demokratič- nost naše ljudske oblasti. Naše ljudstvo pa je na ne- deljskih volitvah dokazalo tudi svoje zaupanje Osvobodilni fronti ter njenemu socialistič- nemu programu. Izvolitev front- nih kandidatov v razmerju 441 proti enemu izvoljenemu kandidatu z liste skupine držav- ljanov je na.iboljše merilo ljud- skega zaupanja stvari Fronte in socializma. Po nepopolnih podatkih — Okrajna volilna komisija v času vzetih podatkov še ni končala z delom — so bili izvo- ljeni naslednji občinski odbor- niki (v oklepaju odborniki za Okrajni zbor). Občina CIRKOVCT: Drevenšek Jože, Knafeljc Alojz, Voga Anton. Trčko Šte- fan, Medved Štefan, Frangež Franc, Napast Ludvik, Lorger Anton, Jernejšek Anton. Grajf Sf:efan. Mlakar Anton, (Lorger Anton). Občina CIRKULANE: Junger Anton, Zuran Anton, Majcenovič .Jože. Črnivec Ivarj, Tetičkovič Jakob, Brlek Ivan, Gol Anton, Orlač Jakob, Lesjak Ivan. Bezjak Alojz, Klajderič Franc, Majcenovič Ivan, Kolet- nik Anton, Emeršič Jože, Plohi Anton, Rajher Slavko. Bračič Stanko, Debeljak Ludvik. Bel- šak Anton, Korenjak Jakob, Jurgec Franc, (Ogorelec Mirko, Brlek Ivan). Občina DESTERNIK: Pihler Franc, Štegar Ludvik, Kranjc Janez, Kumer Jože, Kuri Jože, Hnlc Janez. Potočnik Ja- nez, Bpziak Gabrijel, Cizerl Ja- nez, Zelenik Jože. Zagoršek Franc. Sok Janez. Belec Ignac, Vajt Vinko, Pukšič Franc, Fran- kovič Aloiz. Mahorič Martin, Mahorič Janez, Potrč Franc, (Kuri Jože, Sok Janez). . Obr?na ROGOZNICA: Rus Simon. Grabar Slavko, Kokolj Franc, Račel Franc, Hor- vat Anton. Ceh Jože. Gomzi Ja- nez. Arnuš Alojz. Kolarič Franc, Lacko Milan, Rižnar Konrad, Hercelj Ana, Korošec Konrad, Prosenjak Marija, Kosec Franc, Murkovič Dragica, Tobijas Mir- ko, (Arnuš Alojz, Retelj Alojz, Vamberger Lizika). Občina HAJDINA: Mlakar Franc, Rozman Jože, Topolovec Slavko, Panikvar Martin, Jakomini Ivan, Zupanič Franc, Marinič Vlado, Kajič Anton, Kirbiš Mirko, Berlič Marjan, Cerne Stane, Culibrk Peter, Cestnik Matevž, Zupanič Janez. Pleteršek Vincenc, Lo- vrenčič Jože, Gajšt Marija. Ga- senburger Anton, Seruga Šte- fan. Kacijan Franc, Sagadin Ivana, Kiseljak Ivan. Intihar Matevž, (Vobič Ivan, Bizjak Stane, Jakomini Ivan). O-Jčina TRNOVSKA VAS: Grosek Franc, Golob Franc, Kocmut Marija, Zorko Uršula, Bezjak Anton, Šalamun Janez,, Tašner Franc, Bezjak Ivan, Mi-* helič Franc, Roškar Vinko, Mur- šec Stanko. Pucko Jakob, Rojko Franc, Muršec Bolfenk, Švarc Janko. Štobih Janez, (Kocmut Marija, Bezjak Ivan). Občina VIDEM: Murko Anton, Kolednik Jože, Gojkošek Jakob, Skaza Ignac, Vajsbaher Jože, Miklavčič Jože, Šibila Jakob, Kranjc Franc, Vindiš Jurij. Habjanič Franc, Bratušek Ivan. Muršek Jože, Kirbiš Ivan. Šprah Blaž, Ga- brovec Alojz, Vido\nč Janez, Majhen Anton, Sirovnik Jakob, Simenko Alojz, Sodeč Ignac, Vidovič Jurij, (Klenovšek Hin- ko, Kranjc Andrej, Sodeč Ignac). Občina ZAVRC: Veselic Franc, Majceno\ič Jo- že, Štumberger Jože, Hrženjak Franc, Kelc Jože, Simonič Ida, Belšak Alojz. Bratuša .Jože, Pun- gračič Štefan, .Junšek Blaž, Ko- kot Marija. Puntigam Anton, Štumberger Franc. Zevec Bar- bara. Kelc Blaž. (Kotar Ludvik, Pungračič Ivan). Občina ORMOŽ: Kegl Ignac, Smodič Franc, Krabonja Ivan, Hržič Fric, Kan- drič Ivan, Ivanuša Ivan. Feko- nja Ivan. Belec Ivan, Kosi Alojz. Brodnjak Ivan, Kajnč Avgust, Zmazek Slavko. Plaveč Anton, Kunst Matija, Mlinaric Ludvik, Gerlovič Franc. Kojc Miha, Zgonc Franc, Babic Jožko, Hor- vat Franc, Kukovec Franc, Igerc Anton, Vavpotič Anton, Pintarič Ciril, Kunst Anton, Golob Lud- vik, Skorčič Zofka. Skoliber Mi- lica, Kirič Jože. (Sever Jože, Bezjak Franc. Bračič Mirko, Gerlovič Boris). . Občina LESKOVEC: Kozel Feliks, Mere Jakob, Mere Jože, Svenšek Andrej, Kmetec Alojz, Topolovec Blaž, Podhostnik Anton, Vindiš Ja- nez, Vidovič Janez, Mlakar Ju- rij, BedraČ Jože, Kmetec Janez, Vindiš Jakob, (Bratec Rudolf, Kranjc Alojz). Občina PODLEHNIK: Kojc Štefan, Kozel Franc, Smigoc Anton, Vidovič Anton, Sekirnik Urban, Vaupotič Ma- rija, Mere Ana, Mlakar Franc, Kozel Martin, Zajšek Martin, Satler Jože, Mere Anton, Per- nek Matevž, Večerič Janez, Si- rovnik Blaž, Sakelšek Jože, Bele Janez, (Satler Jože, Belšak Franc, Sirovnik Blaž). Občina SREDIŠČE: Klobučar Franc, Veselko Ma- rija, Zadravcc Ila, Terbuc Alojz, Jaki Ivan, Borko Ivan, Tkalec Anton, Kunst Marija, Marčec Anton, Hriberšek Matija, Ivanu- ša Albert, Dečko Feliks, Stam- par Ivan, Ca\mičar Matija, Kocjan Matija, Kolarič Konrad, Pajek Edvard, (Borko Franc, Marčec Anton). Občina POLENSAK: Meško Ivan. Cuš Alojz, Maj- cen Jakob, Vesenjak Simon,; Majcen Vinko, Kovačič Ivan, Plohi Jože, Slodnjak Jože, Ke- kec Maks, Rižnar Franc, (Se- gula Stanko). Občina STARSE: Lepcj Ludvik, Strubl Karl,^ Ogrizek Blaž. Ck)jčič Zlatko, Kla-'| sine Franc, Vobič Marija. Lon-.I čarič Franc, Prežel j Ivan, Saga-? din Franc, Samobor Ernest,* Štumberger Kari, Vandur Franc,; Cebe Vinko. Kac Franc, Scdmi-^ < nek Zofka, Petrovič Otmar,-. (Kirbiš Ivan, Gojčič Zlatko). Občina PODGORCI: Petek Štefan, Petek Anton, Korpar Lenart, Petek Franc, Kavčič Andrej, Hergula Franc, Munda Stanko, Majcen Ana, Brumcn Franc, Ziher Stanko, Kolarič Jože, Vincetič Jakob, Nemec Ciril, Sok Ivan, Hergula Ivana, (Dolinšek Franc, Zidarič Julka). Občina JURSlNCI: Plohi Anton, Hrga Ignac, Toplak Ivan, Hrga Franc. Štc- bih Anton. Ceh Ivan, Cucek Ivan, Kovačič Anton, Rajšp Franc, Zelenko Franc, Hrga Alojz, Novak .Jože, Ceh Franc, Podhostnik Ludvik. Ceh Martin, Peršak Martin, Holc Franc, Pa- dovnik Alojz, Matiašič Anton, Ceh Ivan, Gačnik Štefan, Slod- njak Martin. (Slodnjak Martin, Gačnik Štefan). ■ :i Občina LOVRENC: t)revenšek Matevž, Drevenšek Maks, Strmšek Jakob, Zunkovič Franc, Medved Stanko, Ivančič Dominik, Korošec Martin, Ser- dinšek Janez, Beranič Maks, Kozoderc Franc, Murko Jakob, Kranjc Ivan, Mojzer Martin, (Jurič Janez). Občina LESJE: Kores Franc, Kolar Ivan, Ga- lun Janez, Marinič Ivan, Mesa- ric Rudolf, Kovačič Jakob, Ga- lun Anton, Lah Martin, Sakel- šek Jože, Gajšek Ignac, Veržič Stanko, Turkuš Mirko. Pislak Viktor, Lampret Ludvik, Kaci- jan Jože, Vinkler Franc, Narat Alojz, Sakelšek Anton, Vuzem Andrej, Bedenik Jože, Letonja Alojz, Kerbler Simon, Gojkovič Anton, (Kolar Ivan, Kerbler Si- mon, Furman Rudolf, Dolenc Vinko). Občina GRAJENA: Strelec Martin, Sakelšek Av- gust. Bezjak Mirko, Sakelšek Štefka, Jakolič Genovefa, Mi- helič Alojz, Goršič Elizabeta, Krepfl Franc, Potrč Franc, Urek Anton. Križaj Marija, Žižek Ivan, Kranjc Franc, (Urek An- ton, Rus Martin). Občina MAKOLE: Godec Andrej, Samastur Ma- tej, Esih Karel, Babšek Franc, Lorber Anton, Mušič Anton, Potisk Štefan, Dvoržak Jože, Brglez Jože, Doberšek Niko, Lončarič Marija, Novak Alfonz, Klanjšek Mirko, Znidarič Juli- jana, Novak Ludvik, Kolar An- ton, Znidar Viktor, (Kolar An- ton, Zunkovič Anton). Občina PTUJ: Rojic Jože, Vučak Milica, Ho- lobar Anica, Breg Jurij, Kokol Martin, Vrbnjak Jože, Vidmar Franc, Vindisman Terezija, Za- dravec Jurij, Peček Uroš, Strop- nik Jože, Miibič Jože. Rudolf Ivan, Vičar Vida, Vrabl Jože. Rob Leopold, Muzek Jože, Vegan Martin, Bouha Olga, Kancler Julka, Potrč Ignac, Hlupič An- ton, Potrč Alojz, Slabe Drago, Vogrinec Janko, Planjšek Mag- da, Kuhar Anton, Meglic Janko, Zorčič Franjo, Ogorelec Mirko, Satler Ivan, Toplak Rudolf, (Vogrinec Janko, Satler Jože, Tramšek Jože, Petrovič Janez, Vrabl Jože, Frangež Lojze, Kancler Julka, Stropnik Lojzka). Občina MARKOVCI: Strelec Franc, Obran Franc, Sirec Filip, Tement Franc, Za- dravec Neža, Munda Matilda, Kostanjevec Alojz, Kostanjevec J?nez, Kekec Anton, Solina Si- mon, Cvetko Jože, Kline Marje- ta, Kovačič Franc, Slana Alojz, Prelog Marija, Bezjak Jože, Cuš Franc, Crešnik Anton, Koletnik Janez, Bezjak Konrad, Vincek Janez, Polanec Martin, (Solina Simon, Kekec Miha, Bezjak Peter). Občina Gorišnica: Solina Franc, Kokol Franc, Antolič Franc, Prelog Terezija, Vojsk Avgust, Janžekovič Franc, Cokl Dušan, Stanič Stane, Mu- hič Ivan, Ziher Maks, Mlinaric Franc, Kavčič Stanko, Voglar Janez, Horvat Franc, Rižnar Jože, Ožinger Jože, Ožinger Ja- nez, Žitnik Jože, Firbas Martin, Sober Angela, Visenjak Janez, (Janžekovič Franc, Geč Ivan, Horvat Peter). Občina 2ETALE: Jus Janez, Botolen Matevž, Jus Anton, Prežel Leopold, Skledar Janez, Horvat Janez, Kolar Stanko, Nemec Franc, Letonja Stanko, Zajko Anton, Potočnik Ana, Stojnšek Franc, Potolen Andrej, Bedenik Avgust, Vogrinc Ivan (Verbančič Elza, Kolar Aleksander). Reiultati tekmovania ob volitvah v občinske ljudske odbore 7. decembra t. 1., ki ga je napovedal občinski odbor OF Markovci mestnemu odboru OF v Ptuju: 1. mesto: II. »Prešernov<' teren, Ptuj točk 600 2. mesto: X. teren »Vičava- Orešje«, Ptuj točk 538,5 3. mesto: VIII. teren »Breg«. Ptuj točk 584 4. mesto: IV. teren »Gre- gorčičev«, Ptuj točk 527 5. mesto: III. teren »Dravski«, Ptuj točk 524 6. mesto: I. teren »Center«, Ptuj točk 514,6 7. mesto: V. teren »Ormo- ški«, Ptuj točk 511,6 8. mesto: VOOF Sobetinci, OGOP Markovci točk 505 9. mesto: XI. teren »Krče- vina«, Ptuj točk 445,1 10. mesto: VOOF Prvenci, OOOF Markovci točk 435 11. mesto: VOOF Nova vas, OOOF Markovci točk 417 12. mesto: VOOF Zabovci, OOOF Markovci točk 411 13. mesto: VOOF Stojncl, OOOF Markovci točk 395 14. mesto: VOOF Bukovci, OOOF Markovci točk 381 15. mesto: IX. teren »Tur- nišče« Ptuj točk 377 16. mesto: VOOF Borovci, OOOF Markovci točk 361 17. mesto: VOOF Markovci, OOOF Markovci točk 321 Rezultat medterenskega tek- movanja pri MOOF v Ptuju je razviden iz naslednjega pre- gleda: 1. mesto: II. »Prešernov« teren, Ptuj točk 595 2. mesto: VIII. teren »Breg«, Ptuj točk 579 3. mesto: X. teren »Vičava- Orešje«, Ptuj točk 573,5 4. mesto: I. teren »Center«, Ptuj točk 525 5. mesto: V. teren »Ormo- ški«, Ptuj točk 511,6 6. mesto: III. teren »Dravski«, Ptuj točk J04 7. mesto: IV. teren »Gre- gorčič«, Ptuj točk 4P7,2 8. mesto: XI. teren »Krče- vina«, Ptuj točk 3^5,1 9. mesto: IX. teren »Tur- nišče«, Ptuj točk 357 Ocenjevalni rezultati po po- stavljenih točkah so med oce- njevalnimi komisijami MOOF Ptuj in obč. odbora OF Markovci predhodno izmenjani. Komisije so pri ocenjevanju izvršile tudi medsebojne preglede posamez- nih volišč v Markovcih in Ptuju. Ptujskemu prebivalstvu ni v čast, da kljub predhodnemu ob- vestilu niso bile povsod razobe- šene zastave in da okrasitev zgradb in izložb ni bila zadovo- ljiva. Priznanje zaslužijo izjeme. Ocenjevalna komisija pri MOOF Ptuj ZAVRCANI so SE IZKAZALI PRI OBČINSKIH VOLITVAH Zavrč, 10. dec. (IK). Po vseh delih občine Zavrč je bilo na dan volitev že od 4. ure zjutraj vse živo. Skoraj na vsakem vo- lišču se je že od ranega jutra razlegala harmonika, ki je vzbu- jala praznično razpoloženje na ta dan. Vsa volišča so bila dostoj- no okrašena, posebno je treba pohvaliti Turški vrh, ki je bil v tem oziru na prvem mestu. Iz tega je jasno, da je tudi ob tej priliki mladina dala od sebe vse in je pila že v prvih jutranjih urah na volitvah. 2e zgodaj so bili na vseh voliščih skupinsko zbrani delavci državnega pose- stva Zavrč, ki so že v prvih ju- tranjih urah 100-odstotno volili. Volitve so potekale v najlepšem redu. Volišča Pestike, Korenjak in Belski vrh so končala v do- poldanskih urah. Na vseh voli- ščih je bila volilna udeležba najinanj GT-'^. V novi odbor so res bili izvoljeni ljudje, ki bodo s svojim delom dvigali gospo- darski napredek zapadnega dela Haloz kraja Zavrč. ZA NOVOLETNO JELKO BO- DO RAZVESELILI PREDŠOL- SKE OTROKE Z RAZLIČNIMI DARILI Ptuj, 8. dec. 1952 (FZ). — Frontovci četrtega terena v Ptu- ju so začeli s pripravami za novoletno jelko. Kot vsako le- to, bodo tudi letos priredili svečan večer v Tovarni perila z obširnim programom, ki ga pri- pravljajo Cicibani. Podjetja so v pripravah poka- zala razumevanje ter prispeva- la razna darila, tako da bodo pripravili našim otrokom veselje in pokazali skrb, ki jo nudijo naše organizacije našim nai- mlajšim. V ljudskem odboru mestne občine Ptuj bo četrtina odbornic Ptuj, 9. decembra (VV) Ne- deljske volitve v ljudski odbor mestne občine Ptuj in v okrajni zbor so pokazale rezultate te- meljitega političnega dela Osvo- bodilne fronte, AFZ in ostalih množičnih organizacij, ki so sto- rile vse, da bi bile te volitve odraK demokratičnosti in visoke zavesti prebivalcev Ptuja. Šte- vilni sestanki OF po terenih po zadnjem zasedanju mestnega odbora, OF, AF2 in terenskih odborov OF so bili odraz za- vestne pripravljenosti celotnega političnega aparata ptujskega mesta in okolice, da se dosledno izvršijo vsi sklepi za dosego sto- odstotnih volilnih rezultatov. Po številčni udeležbi, disku- siji in predlogih se je videla za- interesiranost vseh volivcev za kandidate kot za izvolitev takih odbornikov, ki bodo dajali s svojim delom za socializem v naši domovini, za našo neodvis- nost, za mir in za naš ugled v svetu zgled vsemu ljudstvu, ka- ko se je treba boriti za napre- dek v borbi proti zaostalosti in proti sovražnikom socializma, ki jim načelujejo sovjetski kontra- revolucionarji in vatikanski rc- akcionarji, da bo naše ljudstvo lahko mirno živelo, tolklo so- vražnike in zmagovalo. Volilna udeležba na področju mesta Ptu- ja — 99,5% — z neznatnim šte- vilom neveljavnih volilnih list- kov, potrjuje, da je imelo ljud- stvo v vrsti kandidatov OF takš- no izbiro, da je bilo lahko vo- liti in s tem direktno odločati, kdo bo tri ali štiri leta zastopal želje in predloge volivcev na zasedanjih in v praktičnem živ- ljenju samostojnega Ptuja, ki je dobil z novim zakonom o ljud- skih odborih upravno samostoj- nost s posebnimi pravicami. Ob izkušnjah pri številnih vo- litvah minulih let je treba pri- znati po teh volitvah, dn so prednjačile pred vsemi tudi ča- sovno, saj so na nodročju Ptuja 76 dopoldne končale delo volilne komisije v Orešju. Vičavi. Or- moški cesti. Prešernovi ulici, ostale pa takoj popoldne. Volil- no razpoloženje se je nazorno odražalo tudi po okrasitvah vo- lišč, ki so po zunanjem kot po notranjem videzu vzbujale ob- čutek prazničnosti pri vsakem volivcu. O neznatnem številu poedin- cev, ki so se podredili odločitvi večine, ne da bi uveljavili svo- jo pravico soodločanja, ne bi govorili. Tekmovanje z Markovci ni ostalo samo na papirju. Ocenje- valna komisija si je vzela pre- cej časa, da bi pravilno ocenila prizadevanja napovedovalcev tekmovanja in vseh tekmujočih in da bi za izkušnje ter uspehe tekmovanja zvedelo čimveč ljudstva, da mu bodo spod- buda za prihodnjič, ko se bo treba zopet pripravljati na vo- litve. Zanimiva je iniciativnost posameznih komisij, ki so znale angažirati vsa sredstva in spo- sobnosti volivcev svojega pod- ročja, da bi bila njihova voli- šča čim lepša zunaj in znotraj. Besedo o tem prepustimo ko- misiji sami. Skratka lahko rečemo, da smo bogatejši na izkušnjah teh volitev in da je volilni rezultat priznanje za uspešno politično delo tistim množičnim organiza- cijam, ki 60 se z delom izkazale, predvsem prijetna pa nam mora biti ugotovitev visoke zavesti volivcev samih, ki cenijo uspe- he naše notranje in zunanje po- litike in spoštujejo naše državno in partijsko vodstvo, ki je znalo v pravem času oceniti največje nevarnosti in voditi vse ljudstvo v pravično borbo ter nam zago- toviti zmago nad sovražniki in njihovimi škodljivimi nakana- mi. Vsega tega se bodo nedvom- no skozi vso dobo zavedali novo- izvoljeni odborniki in bodo sto- rili vse. da se bo naše delo in življenje razvijalo v duhu do- sedanjih borb in zmag k cilju — k zgraditvi socialistične družbe, ki bo pomenila pravo srečo za naše in ostale svobodo- ljubne narode v svetu. NEDELJSKE VOLITVE v ob- činske in okrajne ljudske odbo- re niso predstavljale izredno važen dogodek samo za nas Ju- goslovane. Njih izid so pričako- vali s posebno pozornostjo tudi naši sosedje. Ni šlo torej samo za volitve lokalnega značaja, temveč za dogodek, ki naj sve- tu pokaže, da je delovno ljud- stvo Jugoslavije enotno v želji, da čim prej izgradi svojo boljšo bodočnost. Zato je v tako veli- • kem številu šlo na volišče in dalo svoje glasove za kandida- te, ki jih je postavila Ljudska franta. S tem pa je obenem od- klonilo vsa prizadevanja kleri- kalne, liberalne in kominformi- gtične reakcije, ki je skušala bodisi po napotkih od zunaj, bodisi po lastni »preudarnosti« vriniti svoje kandidate in sabo- tirati volitve po tem, ko se ji to ni posrečilo. Volitve so zajele tudi JUGO- SLOVANSKO CONO STO. Tudi tu so pokazale, kako tesno se je delovno ljudstvo navezalo na svojo oblast in kako nesmiselna so bila prizadevanja italijanskih iredentističnih strank v Trstu in Italiji, da bi vnesla zmedo med italijanske volivce ter tako pre- prečila reden potek samih voli- tev. Sedaj skušajo glasila pro- italijanskih strank v svojem be- gu na veličastno zmago resnič- no ljudskega hotenja z obreko- vanjem zmanjšati njen p^omen. Govore in pišejo o »pritisku na volivce«, o ^)nesvobodnih volit- vah« in podobno. Njim se bodo s podobnimi lažmi pridružili tu- di kominformistični sosedje. To- da vsem tujim novinarjem je bil prost dostop na vsa volišča jugoslovanske cone STO, prav tako kakor je bil prost dostop tudi na vsa ostala volišča naše države. Trditve o »terorju« bo- do doživele kakor že mnoge do-, sedaj beden konec. SEVERNOAFRIŠKO OBALO pa te dni spet vznemirjajo kr- vavi dogodki. V T u n i s u je Francozom naklonjena terori- stična organizacija, ki jo po vsej verjetnosti ščiti tudi gene- ralni rezident, ubila slndjkalne-^ ga voditelja Hašida. To dejanje' je pretreslo napredne sile v sve- tu, vzbudilo pa je tudi ogorče- nje na zasedanju Gen. skup- ščine, ki prav te dni obravnava pritožbo arabsko-azijskih držav zoper kolonialno upravljanje Francije v Tunisu. Francoske oblasti zapirajo pri- padnike nacionalistične stranke Neodestur ter sindikalne vodi- telje. V protest proti takemu ravnanju so izbruhnili veliki ne- miri tudi v sosednjem Maroku, kjer se v nič manj žalostni luči kažejo posledice kolonialnega francoskega upravljanja. Ob ne- mirih v nedeljo in ponedeljek je policija streljala v demon- strante ter pri tem ubila po ne- potrjenih vesteh okrog 40 ljudi, sama pa izgubila sedem. Tudi tu so pričeli zapirati vse, kar se upira francoskemu zatiranju. V deželi je uvedeno pripravno stanje. Maroški sindikati so že zaprosili Združene narode za po- sredovanje, demokratična sve- tovna javnost pa je in oo še ob- sodila tako ravnanje francoskih oblasti. Francoska delegacija se ne udeležuje razprav o Tunisu v POLITIČNEM ODBORU GE- NERALNE SKUPŠČINE. Toda njeno bojkotnanje pa tudi zad- nji dogodki v Tunisu in Maro- ku dokazujejo, da ne gre za »stvari«, ki zadevajo samo Fifm- cijo in njene notranje zadeve«, temveč — kot je jasno uovcda- la večina v Generalni skupšči- ni — za zadeve, s katerimi &e morajo pozabavati Zdmženi na- rodi. Od ostalih dogodkov v Gene- ralni skupščini naj omenimo, da je PRAVNI ODBOR SPREJEL NAŠ PREDLOG, da imajo pri kodificiranju medn. prava pred- nost pravne določbe o pravicah diplomatov v tujih državah. S tem je večina v Gen. skupščini dala priznanje naši borbi proti kominformističnemu pritisku, kjer so kršitve pravil, veljavne za diplomate v tujih državah, na dnevnem redu. Ozrimo se samo na najnovejše PROTIJU- GOSLOVANSKO DEJANJE V ROMUNIJL Neki romunski po- lica] je skušal v zgradbi našega veleposlaništva v Bukarešti are- tirati Bosiljko Merčep. ki čaka kot jugoslovanska državljanka na vrnitev v svojo domovino. Šele na odločen protest pred- stavnika veleposlaništva je po- licaj veleposlaništvo zapustil. Znano pa je. da so tuja velepo- slaništva nedotakljiva 'n da va- nje ne smejo nikaki domači or- gani. Stran 2_ PTUJSKI TEDNIK Ptuj, 12. decembra 1952 Že sedaj moramo začeti misliti na občni zbor Kmetijslce zadruge Ha j din a, 10. dec. (RK). Zo- pet 8e bliža čas občnih zbo- rov kmetijskih zadrug, ki bodo dale letni obračun dela in ko- risti, doseženih za napredek kmetijstva v naši vasi. Kakor kaže, se bo naša KZ na prihod- njem občnem zboru lahko po- stavila 7 letošnjimi uspehi. Naša KZ spada med prvousta- novljene zadruge v ptujskem okraju in je v letih po ustano- vitvi prebrodila vrsto težav, kj so ovirale njen razvoj, predvsem pa posledice neaktivnosti uprav- nega in nadzornega odbora ter pomanjkljivega čuta odgovorno- sti poslovodij, in ee zaradi tega KZ dolgo ni mogla rešiti škode, ki ji je nastajala To je bilo mogoče samo dotlej, dokler ee nismo zavedli, da moramo za- četi boljše gospodariti, ker gre vsa škoda na račun gospodar- skega napredka naše vasi in da država na takih zadrugah niti malo ni zaintereeirana, zato pa jih tudi ne bo podpirala. Vse slabe izkušnje preteklosti pred- stavljajo resna opozorila seda- njemu upravnemu in nadzorne- mu odboru, ki očividno ne do- puščata, da bi se delala škoda. Težko bi bilo opravičevati pred zadružniki in ljudsko oblastjo, če ne bi šel dobiček v korist mehanizacije našega kmetijstva. Namesto izgub prejšnjih let imamo sedaj stroje in traktor, mlatilnico in ostalo orodje, kar skupno predstavlja dokaj viso- ko vrednost. Po naših njivah brni neutrudljivi traktor, ki ga uporabljamo tudi za prevoze. Strojne usluge se opravljajo po primernih cenah. Ti uspehi si- cer še zdaleč ne krijejo vseh potreb, ki jih ima naše kme- tijstvo in ki jih lahko zadovolji samo naša KZ, zato razmišlja večina zadružnikov, kako bi si v bodočnosti zavarovali, kar imamo in k temu spravili še kaj novega. Treba bo popraviti prostore, ki so namenjeni stro- jem, traktorju in ostalemu orodju. Več bo treba misliti tu- di na pravilno razporejanje strojev, da ne bi bili ti na raz- polago samo enim in istim, saj imamo pravico na pridobitve naše zadruge pod enakimi po- goii vsi zadružniki. Po vsem se vidi, da zavest enakopravnosti članov KZ ni samo na papirju, temveč se zahteva tudi v vsak- danji praksi S skupnim uspe- hom se ne more ponašati samo ta ali oni odbornik niti mu člani KZ ne morejo dovoliti, da bi samolastno razpolagal s stroji ali s traktoristom, ali da bi slednjemu odrejal delo ob državnih praznikih, ko vse po- čiva. Več bo treba misliti tudi na pomoč živinoreji in se resne- je lotiti vprašanja jalove živi- ne, ki ne daje toliko koristi kot plemenska živina. V naši za- drugi moramo še izkoreniniti predsodek, da so za gospodar- sko politiko potrebni samo go- spodarsko, ne pa tudi politično aktivni ljudje. Na sestankih OF, zborih volivcev in drugih zborovanjih pogrešamo zadruž- ne funkcionarje, kot da bi jih ne zanimalo, o čem razpravljajo člani in članice OF in volivci ter zadružniki, ko gre za vpra- šanje, kdo naj izobražuje našo množico in jo seznanja z na- čeli in izkušnjami graditve so- cializma, kdo naj vodi gospo- darsko politiko naše vasi, kdo naj gospodari v KZ, kdo naj kulturno dviga našo mladino in kdo naj vceplja našemu mlaj- šemu rodu ljubezen do svoje domovine, do naše svobode in neodvisnosti. Ni dovolj, da se našim članom KZ ob občnih zborih pojasni, koliko dobička je imela tekom leta KZ in ka- ko bo ta razdeljen. Naša KZ mora postati kolektiv delovnih ljudi na vasi, ki se zaveda, da je KZ njegova socialistična go- spodarska organizacija, v kateri pridobivajo njeni člani bogastvo znanja in izkušenj in potom ka- tere vzgajajo skupno borbo za politični, gospodarski, kulturni in obrambni napredek naše vasi in domovine. Na prihodnjem občnem zboru se bomo morali prav tako odloč- no kot pri volitvah v občinski ljudski odbor, boriti za to, da bo v našem upravnem in nad- zornem odboru vsaj polovica članic KZ, ki večkrat bolj ne- pristransko, dosledno in glasno obravnavajo probleme kot pa sami moški. Tudi v naši KZ morajo biti načela demokratič- nosti dosledneje uveljavljena, saj smo dovolj dolgo zanemar- jali to vprašanje ter pozabljali, da Imajo žene in dekleta isto pravico odločati o svoji bodoč- nosti in življenju kot vsak moški; saj si tudi one želijo in enako z moškimi prizadevajo, da bi bilo naše življenje in živ- ljenje naših mlajših zdravo, srečno in veselo. Kako rešu emo v Valenski šoli raznih strok vzgojno-tzobraže- valna vprašan a vajencev Drobni proizvajalci naše in- dustrijske in obrtne dejavnosti so kvalificirani delavci, ki šte- vilčno predstavljajo glavnino naših fizičnih delavcev. Zato je prav ljudska oblast posvetila veliko skrb vzgoji in izobrazbi teh kadrov in je naša vajenska zakonodaja v zadnjih letih va- jence zaščitila. Potreba po no- vih nižje kvalificiranih kadrih pa je iz dneva v dan večja, ka- dri pa morajo biti Izšolani v «o- ciallstičnem duhu, ker le tako se bodo lahko vključili v našo stvarnost. Pravilno vzgojiti in izobraziti vajenca pa je težka naloga, saj posegajo v njegovo življenje in usposabljanje po večini trije faktorji: dom, kjer vajenec sta- nuje in se hrani, delavnica, kjer se vajenec strokovno usposablja, in šola, kjer vajenec s pridob- ljeno teoretično poglobitvijo lahko šele doseže zahtevano kvalifikacijo. Tako je vajenčevo življenje popolnoma drugačno od življenja kakršnegakoli dija- ka na srednji šoli In ga je treba usmerjati iz popolnoma drugač- ne strani in najti pravilne — lahko rečemo — nove ukrepe, da bomo uspeli pripeljati tega mladinca k zaželenemu cilju. Naši psihologi in pedagogi se v ta vprašanja še niso mogli dovolj poglobiti ali vsaj delno pripraviti strokovne literature, ki bi služila staršem .delodajal- cem in šoli kot uspešno sred- stvo za dosego vzgojnih in iz- obraževalnih smotrov. Razum- ljivo je, da ta problem do sedaj nI mogel biti obdelan, ker smo se lotili pravilnega izobraževa- nja vajencev šele po osvoboditvi in bi bila za to potrebna dolgo- trajna, posebna individualna opazovanja in izvajanja razno- vrstnih anket. Tako vodi in usmerja delo z vajenci po večini trenutno le vajenska šola, ki pa nima samo naloge podajati učne snovi, tem- več se mora poglobiti s svojim strokovnim učnim kadrom v ob- širni delokrog splošnega vajen- čevega udejstvovanja in tako najti načine izboljšanja svojega deia. Najprimernejši in najeno- stavnejši način ugotovitve enot- nih smotrov so redni sestanki s starši, delodajalci in šolskim učnim osebjem. Tak zbor je pri- pravila konec novembra tudi Vajenska šola raznih strok v Ptuju p>o prvi redovalni konfe- renci, katerega se je udeležila večina staršev in delodajalcev in ki je nakazal glavne smer- nice predvidenega skupnega de- la v tem šolskem letu. Glavna točka dnevnega reda je bila nova uredba o vajencih, ki je bila izdana v preteklem poletju in ki je niti starši niti deloda- jalci niso dobro poznali. Ugo- tovljeno je, da večina staršev s tem, da je bila formalno skle- njena učna pogodba, ne smatra več za nujno, zanimati se za vajenčevo delo; ugotovljeno je tudi, da se mnogi delodajalci v mnogih primerih poslužujejo starega načina izkoriščanja, da učence prekomerno zaposlujejo, da jih ne usposabljajo za vse vrste strokovnih del, da jim ne izplačujejo priznanih meseč- nih nagrad in jim, ako jih ima- jo na oskrbi, ne dajejo niti de- narja za nakup šolskih zvezkov, da smatrajo, da je merodajno pri izučitvi edino delavniško delo in da vajenec nima pravice javno se udejstvovati v fizkul- turi, glasbi, obiskovanju gleda- lišča itd. Vsi ti nezdravi in ne- pravilni pojavi imajo svoje ko- renine v prejšnjem sistemu in jih je težko izkoreniniti in pri- praviti mojstra, da bo v seda- njem vajencu videl lik bodočega samozavestnega, zdravega, iz- obraženega in splošno kulturno- prosvetno razgledanega ustvar- jalca socialistične skupnosti. V teh osnovnih vprašanjih je te- žišiče našega dela s tolmačenjem teh nezdravih pojavov. Deloda- jalci so uvideli, da so prevzeli s tem, da izučijo vajenca, važno družbeno nalogo, da se morajo vajenci učiti tudi za teoretično usposobitev, da se morajo udej- stvovati tudi izven šole in de- lavnice s čitanjem leposlovnih knjig, da obiskujejo kulturno- prosvetne prireditve kot gleda- lišče, ljudsko univerzo itd. Važ- no je tudi aktivno sodelovanje v mladinskih sekcijah delav- skega kult.-prosv. društva »Svo- boda« in telovadnem društvu. Sele ta splošna dejavnost bo mogla pri vsakem učencu odlo- čilno vplivati na razvoj njego- vih umskih in fizičnih sposob- nosti in bosta lahko uvidela marsikateri mojster in oče. da je ta mladi človek spreiel od svoiih vzgojiteljev in učiteHev ob pravilni u<;meritvi v<^e vrline bodočega člana naše družbe. S. J. ?Miiifii]iWe«Jio"io? Apače, 7. decembra (LP). V naši vasi imamo gostilno socia- lističnega zakupa »pri Kopušar- ju«, ki je v dolgočasnih zimskih dneh, zlasti ob večerih, zbirali- šče vaščanov, kjer se obravna- vajo številni gospodarski in po- litični problemi. Vedno so se naši vaščani radi sestajali, zato pa jim je dobrodošla gostilna, ker pač ni drugega takega pro- stora. Da ne bi zastonj žgali luči in bili v nadlego gostilni, pač radi kaj popijejo, eni več, drugi manj, da pridejo vsak na svoj račun. Vse bi še bilo v redu, vljudnost, postrežba in drugo, le vprašanje kvalitete vina ostaja vedno odprto. Kdo bi mogel verjeti, da prodajajo naši gostil- ni vino le tisti vinogradniki, ki pridelajo samo »lahka« vina? Znano je namreč, da se postav- ljajo vinogradniki le z dobrimi vini in da bi dokaj slabo živel vinogradnik, ki bi bil na glasu, da prodaja samo »lahko« vino. Dvomljivo je, da bi dobavljala ptujska podjetja socialističnemu sektorju samo »lahka« vina. Naši vaščani bi namreč radi do- živeli, da bi se pilo v Apačah pristno In težko vino in da bi ne bilo treba vedno znova po- slušati tarnanja, da ni boljšega vina, da je vse tako drago, ker je treba plačati visok davek Itd. Prav bi bilo, da bi se v zvezi s tem oglasili vinogradniki in kletarska podjetja in pojasnili našim vaščanom, ali res vsi pro- dajajo vaškim gostilnam samo »lahka« vina. Potem bo laže ra- zumeti ženam, da so možje kljub večjim količinam popitega vina trezni, da pa je zaradi tega pri hiši manj denarja, ker je pri »lahkem« vinu mogoče več za- praviti. Verjetno se s tem problemom ukvarjajo tudi po drugih vaseh in da naš problem ne predstav- lja nič novega, temveč samo javno diskusijo o gostilničarjih in njihovem prizadevanju za izboljšanje socialističnega go- stinstva na vaseh. * ENOSTAVNO OBIRANJE IN LUSCENJE FIŽOLA Recimo, da boste na nekem velcsejmu videli stroj, ki bo po- stavljen med dve vrsti fižola. Kaj bi naj prikazoval ta stroj? Obiralko fižola — dveh vrst hkrati. Prenaša in premika jo traktor, na katerem je pritrje- na. Na vsaki strani traktorja je cilinder, ki obira. Cilinder zaja- me steblo, železni prsti v cilin- dru potrgajo stroke in listje in oboje vržejo na prenosni trak, ki vrže oboje v cevi, skozi ka- tere kroži zrak, ki loči listje od stročja, nakar druga naprava izlušči fižol iz stročja. Traktor- ju in obiralki strežejo vsega 3 ljudje. KOPALNA KADICA V TORBI V počitnicah bi šli taborit s šotorom in bi imeli s seboj majhnega otroka, ki ga je treba dnevno okopati v topli vodi v kopalni kadici. ki bi jo prinesli s seboj. In kaka bi naj bila ta kadica? Iz plastičnega materiala, ki se zloži in zvije. Pred upora- bo se napihnejo stene z zrakom in kadica dobi trdne stene ter je takoj pripravljena za upo- rabo. ALI BO TACINGERJA IN LOR- BERJA TO RES SPAMETO- VALO? V torek, 2. decembra 1952, je bila pred ptujskim okrajnim sodiščem kazenska razprava zo- per Ivana Tacingerja iz Dežna in Franca Lorberja iz Nadol. Po zaslišanju številnih prič ju je sodišče spoznalo krivim ka- znivih dejanj na škodo raznih lastnikov dvokoles ter kupcev in je obsodilo Ivana Tacingerja na 10 mesecev in Franca Lor- berja na 6 mesecev zapora. Pla- čala bosta tudi stroške kazen- skega postopanja. Tacinger je bil oproščen edino glede očitka obtožnice, da bi naj bil tekom leta 1951 do junija 1952 naku- pil in prodal še tri dvokolesa. Obtoženi Tacinger se je na razpravi izgovarjal na slab pri- delek in štiri otroke. Delno je priznal krivdo. Tudi Franc Lor- bcr je priznal krivdo in se iz- govarjal, da ni imel od posla s kolesi nikake koristi, ker je to delal kot usluge raznim znan- cem. Končno sta oba dejanje ob- žalovala in prosila za milo ka- zen. Glede sodbe se nista izja- vila. Dr. Milko PeCe je bil naš skrben zdravnik Ptujska gora. 6 dec (LP). Zelo nas je presenetila žalostna vest, da je v Ljubljani 3. dec. t. I. po težki bolezni podlegel naš bivši zdravnik dr. Milko Peče. Malo je družin na hribčkih okrog Ptujske gore, ki jim nebi pokojni dr. Peče vsaj enkrat pomagal z zdravniškim nasve- tom, ki ga tukaj rabijo otroci pa tudi odrasli. Vedno prijazen in pripravljen pomagati vsako- mur je užival pri vsem našem ljudstvu veliko zaupanje. To je motilo sovražnike napredka, ki so rovarili proti njemu zlasti v času okupacije. Da ne bi imelo prebivalstvo Ptujske gore in okolice pri njem močne moral- ne opore v borbi proti okupa- torju, so ga leta 1942 aretirali in poslali v internacijo v Nem- čijo, od koder Je pobegnil in se v domovini pridružil partiza- nom. Njegovo službovanje v Mari- boru in Ljubljani po osvobodit- vi je bilo prav tako kot vedno odraz predanosti ljudstvu in zdravstveni službi in veriga pri- zadevanj ter pomoči bolnikom, ki ga bodo težko pogrešali. Prebivalci iz Ptujske gore že- limo, da bi sledili njegovemu zgledu požrtvovalnosti zlasti mlajši zdravniki, ki so šli na študij zato, da bi s pridobljenim znanjem in zdravniškimi izkuš- njami pomagali v težki borbi proti boleznim, ki ne prizanaša- jo otrokom niti odraslim iz kra- jev, kjer sta zaostalost in po- manjkanje dediščina preteklosti, proti kateri se bori danes vse naše ljudstvo in ves napredni svet. Ob 4. obletnici Deklaracije o pravicah človeka Ptuj, 10. dec. (LP) Četrto obletnico sprejetja in razgla- sitve splošne deklaracije o pra- vicah človeka na zasedanju Ge- neralne skupščine združenih na- rodov — 10. decembra 1948 — jc počastilo danes ptujsko pre- bivalstv) 7 udeležbo preda- vanja Ljudske univerze v dvo- rani Titovega doma o Deklara- ciji o pravicah človeka, obenem pa je v odločnem protestu iz- razilo svoje globoko ogorčenje |)roti sprejetju Frankove Špani- je v Unesco, kakor tudi proti sovražnemu vmešavanju Vatika- na v naše notranje zadeve. Predavatelj prof. tov. Bračič je prečital in raztolmačil neka- tere člene iz Deklaracije o pra- vicah človeka s poudarkom raz- like med naprednimi in reak- cionarnimi državami v odnosu do uresničevanja teh načel v korist človeka. Navedel je drža- ve, kjer je deklaracija samo propagandnega značaja, medtem ko se njena načela praktično uresničujejo v Jugoslaviji. Ju- goslovanski predstavniki v Unesco so to že neštetokrat pou- darili in dali vrsto pobud za praktično izvajanje teh načel, zlasti v državah in pri narodih, ki fio pod skrbstvom in pri ko- lonialnih narodih. V predavanju, ki ga je imel tov. Kranjčič, direktor gimna- zije, je bilo odločno poudarjeno, da je Unesco namenjena ciljem naprednih sil v svetu, vendar poskuša reakcija njeno vlogo razvrednotiti, zato vriva vanjo kot člane države s fašistično in drugačno, napredku sovražno družbeno navlako. N. pr. Fran- kova Španija njeni vlogi nima namena koristiti. Njegov referat je podkrepil odločen protest navzočih proti sprejemu fašistične Španije v Unesco. Tudi referat sodnika tov. Ba- na je bil dobro pripravljen. Pri- kazal je dolgo borbo človeštva za dosego človeških pravic. Spomnil je navzoče na vse zgo- dovinske -»zločine nad člove- štvom, ki jih je inscenirala ali podpirala klerikalna reakcija. Ožigosal je tudi današnji sovra- žni odnos Vatikana do načel De- klaracije o človeških pravicah in do nove Jugoslavije. Val ogorčenja in protesta je odjek- nil v dvorani, ko je govoril tov. Ban o krivdi in odgovornosti škofa Stepinca za ustaške zlo- čine v drugi svetovni vojni ter o vatikanski progl.^sitvi škofa Stepinca za kardinala. S tem protestnim zborova- njem je naše ljudstvo dokazalo svojo nespravljivost z ostanki fašizma in s klerikalno, reak- cionarno vatikansko politiko ter stremljenji sovjetskih kon- trarevolucionarjev, ki imajo edi- ni namen škodovati silam na- predka in ovirati njihov razvoj. Sprejeta protestna resolucija je bila poslana OZN. V PTUJSKEM OKRAJU BODO IMELI TRAKTORISTI SVOJE ZDRUŽENJE Ptuj , 9. dec. (LP). Velike naloge, ki jih imajo traktoristi in strojni pomočniki pri izvrše- vanju svoje službe v našem kmetijstvu, so dale pobudo, da t bodo traktoristi in strojni po- močniki ustanovili svoje zdru- ženje, v okviru katerega bodo reševali razne probleme v zvezi s svojimi dolžnostmi in pravi- cami. V nedeljo, 21. decembra 1952 ob 8. uri se bodo zbrali trak- toristi in strojni pomočniki iz ptujskega okraja v sindikalni dvorani železničarjev v Ptuju na ustanovni skupščini, kjer bo dal poročilo pripravljalni od- bor združenja in kjer bodo re- šili številne probleme dnevnega reda. Traktoristom kot pomočni- kom, ki so v kmetijski strojni službi, so poslali vabila in si tako zagotovili polnoštevilno udeležbo svojih sovrstnikov ka- kor tudi predstavnikov našega kmetijskega gospodarstva. OS IZ NYLONA Za kino dvorano, gledališče ali kavarno je stalno potreben ventilator, ki je pogosto v po- gonu in mu ob lepi priliki od- pove os. Radi bi imeli poceni os, tako, ki ne rabi dosti ma- ziva in ki s trenjem ne porabi mnogo elektrike. Kako os bi potem naročili? Os iz nylona, ki je za ventilatorje najpriklad- nejša. Ventilatorji z osjo nylona tečejo mnogo tišje kot ventila- torji s kovinastjo osjo. Ključarovci, 8. dec. (KS). Zahtevnost tukajšnjih deklet po širšem duševnem obzorju kot sta jim ga mogla dati osnovna šo- la in dom in potreba po naj- novejših izkušnjah v gospodinj- stvu, je privedla do organizaci- je kuhinjskega tečaja pod okri- ljem Rdečega križa, ki se je za- čel pred tremi meseci in končal konec novembra. Dvajset deklet-tečajnic je vztrajalo skozi tri mesece in prihajalo dnevno popoldne k predavanjem in praktičnim va- jam iz kuhanja in nege dojenč- kov ter predavanjem o splošni higieni dekleta in žene, ki sta jih imeli tovarišici Puntigam in Skoršič. Ob koncu tečaja so predstavljala dekleta-tečajnice ijnočan kolektiv, ki se je iz last- nega nagiba in potrebe trudil pridobiti v tečaju čim več teoretičnega in praktičnega zna- nja za bodoče družinsko življe- nje na vaseh, ki zahteva ob po- gojih naše družbene ureditve mnogo več znanja glede nege in prehrane ter vzgoje otrok, kot se je to zahtevalo evoj čas. De- iVleta nočejo danes v ničemer zaostajati za moškimi, zato ho- čejo v svojem poslanstvu pred- stavljati pametno, spretno in samozavestno dekle, ženo in mater, ki se bori skupno z osta- limi člani družine za boljše in srečnejše življenje v naši domo- vini , Na zaključek tečaja so tečaj- nice povabile predsednika ob- čine, tov. Mihaela Kojca, star- še in sorodnike z namenom, da se zahvalijo predstavniku ljud- ske oblasti za skrb oblasti za temeljito vzgojo mladine in da seznanijo svoje starše in so- rodnike z uspehi kolektivnega dela in učenja, kar še manjka ostalim dekletom, ki jim starši doslej niso omogočili, da bi se udeležile takega tečaja, ker ne razumejo volje mladega poko- lenja, da si s teorijo in izkuš- njami tečaja dopolnijo znanje, ki jim ga nisra mogla dati niti šola niti dom. Po končanem tečaju je bilo zlasti med dekleti, ki jih tudi veseli obiskovati tečaj, veliko diskusije. Ta bo nedvomno tvo- rila podlago za novi tečaj, za razumevanje ostalih staršev ter za novo požrtvovalnost preda- vateljev, ki jim je na tem, da dobi čim več vasi kolektive raz- umnih in spretnih deklet in go- spodinj. Društvo „Partizan" Vas vabi! Društvo »Partizan« bo skoraj zaključilo svoje poslovno leto. V nedeljo, 14. decembra 1952, bo imelo svoj občni zbor v gim- naziji ob 9. uri. Občnega zbora se bo gotovo udeležilo vse član- stvo: člani in članice, mladinci in mladinke, pionirji in pionir- ke. Vabljeni pa so tudi vsi pri- jatelji društva. Ptujčani, pa tudi okoličani, pridite, da boste sliša- li, kaj bo poročal odbor. Slišali boste, kako delamo, kakšne so naše težnje in naši smotri. Vaši nasveti za bodoče delo nam bo- do dobrodošli, in ne samo to — potrebni so nam. Pridite, star- ši, da boste spoznali, kakšni so naši vzgojni cilji! Vaše sodelo- vanje je zaželeno in tudi po- trebno za vzgojo naših otrok! Društvo »Partizan« naj šteje za svoje člane, podpornike in prijatelje, vse zavedne državlja- ne, ki žele naglega razvoja do- movine, saj je jasno, da društvo »Partizan« vzgaja zdrave, po- štene in delovne ljudi, V „Partizanovi" telovadnici Mladinke si obuvajo copate. Polna garderoba jih je. Izgleda, da je zima samo na ulici, beli se na strehah, tu, kjer so dekleta v lahkih bluzah, telovadnih hlačkah, v kratkih nogavicah, je pomlad. Pomlad je tu, kjer je slišati samo smeh. Vrata v lepo mladinsko telo- vadnico so odprta. Pod se sveti. Parket je čist. V zgornjem kotu telovadnice stoje bradlje, vzdolž sten so nameščene švedske le- stve, gredi, konji čakajo, prav tako široka miza in obilica drugega orodja, vse za spretne telovadce in telovadke. Ja«no je. da mora Ireng pre- skusiti glndkost Darketa. Zadrsa se, že je ob švedski lestvi, kjer meri svojo dolžino, ki goljufa, ker dela pri merjenju »stojo«. Anica je stekla h krogom. Mar- jana se producira na bradlji. Alenka prevrača kozolce vzdolž telovadnice. Vse miga, se zvija, skače, se smeje in kliče. Kri mora živo zaplati. Toda tu je Danica. Vaditeljica oddelka mladink je. »Mirnot« zapove jasno in krotko. Dekleta obstanejo na mestu. Kot cvetovi so raztresene po telovadnici. Ena je z obrazom obrnjena k steni, druga stoji tesno ob brad- lji, svoji prijateljici, tretja je ob vrvi In žive, lesketajoče oči kažejo samo veselje do življe- nja ... »V vrsto, zbor!« — »Desno ravnaj se?« — »Obrat na des- no!« — »Naprej, tek!s Vrsta teče. Toda brž se spre- meni slika. Vrsta hodi v poče- pu. Zdaj oblikuje krog. Slede dihalne, razgibalne, prožnostne vaje — za ohranitev mladosti, ki je v prožnosti, gibkosti telesa, v lepi drži. Deset minut je za te proste vaje dovolj. Ko se dekleta preštejejo. sle- di ukaz, da se razdele v tri vr- ste. Vsaka dobi svojo vaditelji- co. Prva v vrsti vodi. Marica gre s svojimi šestimi dekleti k visoki gredi, Marijanca k dvo- višinski bradlji, Alenka k mizi. Pričenja se resno delo na orodju. Marica pokaže razloko na gredi; miza dobi živega ko- njička na svoj široki hrbet, da pokažejo dekleta dvojno spret- nost v skoku; Marijanca kaže, sede na spodnji prečki bradlje, kako lepa je linija noge z izteg- njenim stopalom, z elegantno kretnjo se dvigne, napravi raz- loko in od samega ponosa, ker se ji je tako dobro posrečilo, pade z bradlje T-fe?^ ^ikQ4g seveda — samo noge cepetajo v zraku, z rokami pa se še drži svoje ljube lesene prijateljice. Vsaka vrsta napravi po tri, štiri različne vaje na istem orodju, potem se vrsta menja. Vso tri vrste orodja morajo de- kleta preizkusiti. In kako rade opravljajo to delo! — Lica rde. Vendar ura ob tem sporedu še ne sme biti izčrpana. Društvo »Partizan« misli na javni telo- vadni nastop v zveznem merilu. Zato morajo dekleta vežbati lepe, a težke proste vaje. Šlo bo, saj zna Danica dobro po- vedati, kako je treba in dovr- šeno pokazati. Povsod je mla- dinkam prijateljica Danica stvaren učitelj. Vse zna poka- zati, ne samo povedati. Zadnje minute teko. Se nekaj gibov. Vrsta se zopet uredi. Va- diteljičinemu »Zdravo!« vrnejo mladinke pozdrav v stoji »mir- no«. In potem. Pisano kačico je razgnalo. Delci gibkega telesca so se vriskaje razleteli. Starši so doma gotovo morali poslušati, kaj vse je bilo zani- mivega pri telovadni uri. In ko so "lodali svojega otroka, so bili srečni. Kdo bi ne bil srečen ob otroku, ki je poln življenja, poln zdravja in vedrine? Uredba o novih dnevnicah Zvezna vlada je izdala ured- bo o novih dnevnicah in potnih stroških za uslužbence državnih ustanov in ustanov s samostoj- nim finansiranjem. Po tej ured- bi so znatno zvišane dosedanje postavke dnevnic, ki znašajo v najvišji skupini 790 dinarjev, v drugi 600 in v tretji 500 dinar- jev. Nova uredba predvideva tudi spremembe pri tra|an]u službenega potovanja in nekate- rih drugih določil. Ptuj, 12. decembra 1952 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 NAROČNIKOM! Tc dni so bdli razposlani opomini naročnikom, ki še dolgujejo zaostala naročnino, ter naročni- kom, ki še niso plačali razlike naročnine. Da bomo lahko do 31. decembra t. 1. zaključili vse obračune, pozivamo zaostankarjc, da nam poravnajo naročnino do določenega termina. Isto velja za naročnike, ki jim bodo razposlani oipomini te dni. V slučaju da Mariborski tiskarni, ki tiska naš list, po krivdi dolžnikov do 31. dec. t. 1. ne bi mogli poravnati računov, bi ta terjatve napram nam izterjala potoni Arbitražnega sodi- šča, nas pa bi to prisililo, da bi morali terjatve napram našim dolžnikom izterjati potom okraj- nega sodišča. Naročnikom, ki imajo poravnano celoletno na- ročnino, vpoštevsi povišanje na 6 din in pozneje na 8 din, bomo po Novem letu kar dalje pošiljali list, ker smatramo, da želijo biti tudi v letu 1953 naši naročniki. Zapstankarjem, ki nam vsaj do 31. decembra 1.1, ne bi nakazali zaostankov, lista po Novem letu ne bomo mogli p'OŠiljati vse dotlej, dokler ne bodo poravnali zaostariikov in nam zagotovili, da bodo prihodnje leto prej poravnali naročnino. Vse dolgove bomo izterjali. KOLPORTERJEM! Kmetijske zadruge, trafike an občin« ter ostale razpro(iajalce »Ptujsikega tednika«, ki nam še niso nakazali zaostankov izkupička za prodani tednik, pozivamo, da nam te zaostanke nakažejo najpozneje do 25. decembra t. 1. in nam tako omogočijo, da z lastnimi sredstvi poravnamo terjatve Mariborske tiskarne. Na nakazilih nam naj sporočijo, koliko izvodov »Ptujskega tednika« jim naj pošiljamo po Novem letu. V primeru, da želijo pošiljanje lista na na- slove svojih rednih odjemalcev in da te vpišemo med stalne naročnike, naj nam sporočijo vsaj do Novega leta njihove naslove. Obenem jih napro- šamo, naj nam siporočijo še imena morebitnih oseb, ki bi bile pripravljene razprodajati tedensko naš list proti dogovorjeni proviziji, OGLAŠEVALCEM! Do 27. decembra t. 1. jc še čas za prijavo novo- letnih čestitk, ki bodo objavljene v štev 1/53. Ta bo izšla v četrtek 1. januarja 1953. SOLA IN DOM SKUPNO REŠUJETA PROBLEME NEGE IN VZGOJE OTROK Zavrč, 6 dec. (VK). Starši tu- kajšnjega šolskega področja so se v zadnjem času pomenili z učiteljstvom naše šole o števil- nih problemih splošne vzgoje. Roditeljski sestanki so dali uči- teljstvu pa tudi staršem mnogo pobud, ki bodo koristile pred- vsem šoloobveznim otrokom. Prejšnji roditeljski sestanki so mnogo pripomogli k temu, da prihajajo sedaj otroci redneje v šolo. Pri })2 odst. rednih obisko- valcih pouka je naša šola resno zaskrbljena še za 8 odst. otrok, ki ne prihajajo redno v šolo. Ni potrebno, da bi ti otroci po lastni krivdi ali po krivdi star- !5ev ali popustljivosti .šole vse žlvjjenie nosili poiledice po- manjkljive splošne izobraženo- sti, ki se pri vsakomur v življe- nju tako kruto maščuje. Razumljivo je, da so na teh sestankih nekateri starši prizna- li učiteljstvu, da imajo težave z nabavo obutve in obleke za otroke glede na slabe dohodke majhnih posestev ali vinogra- dov, zato se jim zdi opravičlji- vo, če ob slabem vremenu ne pustijo otroka v šolo, temveč ga zadržijo doma v strahu za nje- govo zdravje. Na vseh sestan- kih se poskuša marsikateremu očetu dopovedati, da so v ne- katerih primerih predvsem očetje krivi slabih življenjskih pogojev otrok, ker se zanje do- volj ne žrtvujejo. Doslej so skrbnejši očetje odšli za za- služkom, ki se jim je nudil po raznih deloviščih, ker nimajo doma dovolj pridelka niti mož- nosti zaslužka. Njihovi otroci gledajo v bodočnost z večjim zaupanjem kot otroci družin, kjer ni doma dovolj pridelka niti možnosti zaslužka in kjer si mlajši očetje ne pogledajo za delom v večjih industrijskih obratih. Taki stiki med starši in uči- teljstvom bodo na naši šoli vsak mesec, pri čemer ne bomo edini, saj se učiteljstvo tudi na drugih šolah v okraju resno za- vzema za iste probleme. Okralno f'""iališče v Ptuju pred prosfavo '^'etnice obstofa V Ptuju pripravljamo velik kulturni praznik. 40 let je po- teklo, odkar so prvi pionirji na- šega gledališča postavili temelje za razvoj slovenske Talije v Ptuju. Naš namen je danes, da naše občinstvo seznanimo z vse- mi predpripravami za dostojno proslavo tega pomembnega kul- turnega dogodka. Proslava bo 20. decembra ob 20. uri v gledališču. Spored bo obsegal: 1. Orkester, 2. Slavnostni govor, 3. Ivan Cankar: Kralj na Be- tajnovi (režija Peter Malec). Ob tej priliki bomo izdali »Kroniko ptujskega gledališča« od začetka do danes in posebno številko Gledališkega Usta, ki bo posvečena klasiku naše dram- ske literature Ivanu Cankarju. Pripravljalni odbor za prosla- vo 40. obletnice ptujskega gle- dališča sestavljajo: I. Pokroviteljstvo: Okrajni ljudski odbor Ptuj, Okrajni komite ZKS Ptuj. IL Častno članstvo: Dr. Jože Potrč, minister in pred- sednik Sveta za zdravstvo in 60C. skrbstvo pri Vladi LRS v Ljubljani, Generalni podpolkovnik Dušan Kveder, ljudski poslanec, Beo- grad, Bratko Ivan, ljudski poslanec in direktor DZS, Ljubljana, Žižek Franc, režiser pri SNG, Maribor, Potrč Ivan, književnik, Ljub- ljana, Ingolič Anton, književnik, Ma- ribor, »Preskrba«, delavski svet, Ptuj, »Izbira«, delavski svet, Ptuj, »Pletarna«, delavski svet, Ptuj, »Slovenske gorice«, delavski svet, Ptuj, Tovarna perila, delavski svet, Ptuj, Mestna tkalnica, delavski svet, Ptuj, »Rožnik«, trg. podjetje, delavski svet, Ptuj, »Petovia«, alkoholna industrija, delavski svet, Ptuj, »Zeleznina«, trg. podjetje, de- lavski svet, Ptuj, Tovarna glinice in aluminija, delavski svet, Strniš če pri Ptuju, Tovarna volnenih izdelkov, de- lavski svet, Majšperk, »Gradiš«, delavski svet, Strnišče pri Ptuju, Okrajni odbor OF Ptuj, Mestni odbor OF Ptuj, Zveza borcev, okrajni odbor Ptuj, Okrajni sindikalni svet Ptuj, Okrajna zadružna zveza Ptuj, Vinarska zadruga, delavski svet, Ptuj, KDZ »Osojnik«, delavski svet, Orešje, NK »Drava«, Ptuj, Državno posestvo, delavski svet, Zavrč, Državno posestvo, delavski svet, Dornava. III. Delovni odbor: Rojic Jože, predsednik, Šugman Danijel, tajnik, Lenartič Franjo, blagajnik; Malec Peter, umetniški vodja; člani: Vičar France, Dolinar Sonja, Sepec Karel, Stanič Stane. Ob koncu je treba omeniti, da so naši delavski sveti pravilno razumeli vabilo naše kulturne ustanove in z veselj§m prevzeli častno članstvo. Častno članstvo v socialistični družbi pripada najzaslužnejšim delovnim kolek- tivom in najzaslužnejšim bor- cem za socializem! Ivan Cankar: »KRALJ NA BETAJNOVI" (List iz režijske knjige) I. dejanje: Betajnova je- Beni. Pozno in pusto popoldne. V gostilni, v izbah, v sobah Jo- žefa Kantorja ni nič preveč pri- jetno, nič kaj prijazno. Ljudje 60 bledi, mračni in molčeči. Tiho in čudno strašno je — ka- kor v mrtvašnici. Nekaj nezna- nega tišči, nekaj neznanega pri- tiska k tlom kot mora. Nekaj prekletega je v hiši. Raz stene, raz obrazov strmijo plaho grde sanje ... Umor, zločin je v zra- ku. Duh mrtvega Martina Kan- torja ne da miru... Kot lovski pes prodira, grebe v to gnezdo zla, krivic in gro- ze, v navidezno zatišje, v pobe- ljeno grobovje študent in pote- puh Maks Krneč. — On sluti umor, zdaj išče še storilca. Trp- ko in jedko padajo njegovi kruti očitki na ubogo Franckino srce. Zgoraj pa igra sirota Ninica, osamela hčerka, svoj žalostni noktumo... Maks pa že voha in stika za morilcem... V glavi mu kljuje misel... Bemot, Franckin uradni zaročenec, na- peto ozračje malo zrahlja. Za čas zavlada mir in zadovolj- nost... pa ga nemirni Maks na- takne in razkači... Prvi sadovi Maksovega duha: Francka je v hipu z Nino proti Francu... Nemirna vest se oglaša, solidna filistroznost izgublja... Splaši jih Hana ... naglo, tiho ... pro- stor se izprazni... bliža se oče: Jožef Kantor. Širok, težak seda mogočni Kralj za mizo. Pohleven in pri- jazen — a v bistvu nič manj zvit in krut kot Kantor — seda župnik z njim. Gladko jima teče sprva govor — vino ju krepča. Od časa do časa pa visi pogovor tik nad prepadom. Zdaj zdaj se utegne pretrgati. Kantor bo za- rohnel in vrgel župnika ven. Pa se ne zgodi nič takega. Kantor daje — nastavlja, namiguje — župnik, ves srečen koritari, ob- ljublja, blažen zatrjuje, se ga- njen zahvaljuje... Župnik se je prodal za hlev. Odslej je tudi on v Kraljevi službi. Sijaj kupčije skali le za trenutek župnikova opazka, da je tudi že on slišal čudne govorice... Kantor se zdrzne.,, nič rii... vse so go- vorice brez vsebine... V raz- govor pa strašijo žrtve: zdaj tu, zdaj tam, na levi Kmec, zadaj Nina ... bledi, prestrašeni obra- zi... Župnik se ne počuti dobro, poslavlja se in v družbi Kan- torja odhaja. Počasi se mrači. Tema, razgo- vor s Francko, pogled na strtega očeta in deloma tudi vino, vse to poganja Maksu misel v gla- vo, da kljuje vedno huje. Maks mozga, grize, ljuto vrta... Žrtev ne da miru... Storjen je sklep: razkrinkal bo morilca. Kantor je umoril svojega bratranca, Nininega očeta... Ko Kantor vstopi, mu trešči Maks v obraz: »Morilec!« ... Kantor je kakor ustreljen: nenadni udarec mu je ohromel jasno zavest in voljo. Planile in zgrozile so se žrtve, v neizmernem strahu so zatre- petali in okameneli obrazi... Maks pa jih potolaži: »Sanje!« ter se z očetom odpravi. Kantor ostane sam. Prepaden, odrevenel se zdaj šele zave ... Moči ga zapuste, mogotec, ves razžrt v sebi, klecne ... Morilec je razgaljen in zadet... V hrup- nem borenju s svojim otrokom beži s predrtim smehom pred popadljivo grozo ... OKRAJNO GLEDALIŠČE V PTUJU Nedelja, dne 14. decembra 1.1. ob 15. (3.) uri: Cvetko Golar: »Vdova Rošlinka«, komedija v treh dejanjih. Desetič. ZANIMIVOSTI PO SVETU Umetna ledvica je prevzela delo, ki je namenjeno pravi. Inženerjem je uspelo zgraditi umetno ledvico, katere delo je tudi že popolnoma preiskano in ki se že uporablja pri slučajih obolenja ali poškodbe prave ledvice. Instrument so zgradili 8 sodelovanjem medicinskih avtoritet v neki ameriški to- varni. Je tako velik kot nava- den radiosprejemnik ter pre- nosljiv. Glavni sestavni del in- strumenta je 15 metrov dolga cev iz plastičnega materiala. Skozi njo teče iz pacientove roke kri. cev pa je tako na- pravljena, da zadržuje v krvi nepotrebne in škodljive prime- si, čisto kri pa odvaja nazaj v pacientovo telo. Podmornica z atomskim po- gonom. Nova ameriška pod- mornica »Nautilus« se bo giba- la s pomočjo atomske energije: 453 gramov urana ji bo dajalo ton premoga ali 1 350.000 litrov bencina. Podmornico • gradijo v Grountonu. Toploto, ki jd proizvaja uran bo izkoriščalo poseben sistem z vodo napol- njenih cevi. Te bodo zvezane s parnim kotlom, kondenzator- jem in turbino, ki bo okretala ladijski propeler. Lfudska univerza v Ptuju v ponedeljek, dne 15. decem- bra, ob 19. uri. — Ob oblet- nici smrti Ivana Cankarja bo Ljudska univerza priredila v dvorani Okrajnega komiteja ZKJ »Cankarjev večer« s či- tanjem odlomkov iz nekaterih njegovih del. — Prof. tov. Ur- bas Marija bo predavala o Cankarju.glasniku proletariata. P t u j č a n i, udeležite se pol- noštevilno in počastite spomin slovenskega velikana! II. del predavanja: Potovanje v Francijo V ponedeljek, dne 8. decem- bra 1952 je profesor tovariš Ceh Rudolf podal v V. rednem predavanju Ljudske univerze II. del svojega predavanja »O vtisih s potovanja v Francijo«. V njem je prikazoval predvsem socialne in gospodarske prilike današnje Francije, v kolikor jih je imel prihko spoznati v času svojega letošnjega šesttedenske- ga poglobitvenega tečaja fran- coskega jezika. Tudi II. del predavanja, katerega I. del smo poslušali pred tremi tedni, je bil izredno zanimiv. Razveseljivo je bilo tudi to, da je bila udeležba zadovoljiva in da je bilo poleg ptujskega dijaštva navzočih tudi večje število članov ptujskih kolekti- vov oziroma sindikalnih po- družnic. Čudimo se edino, kako to, da obiskovalci predavanj diskutirajo tudi po predavanjih, ki so polna družbene in gospo- darske problematike, tako ma- lo, saj more plodna diskusija objasniti in poglobiti vrstQ„ vprašanj, ki jih čuti v sebi mar- sikateri obiskovalec, katerega privede k predavan^jem želja po razširitvi obzorja in znanja. -s LJUDSKA UNIVERZA V DORNAVI Dornava, 9. dec. 1952 (KM). Prve dni v mesecu novembru je Ljudska univerza v Dornavi pri- čela s svojim delom v letošnji zimski sezoni. Novoizvoljeni od- bor bo zastavil vse svoje sile, da bodo predavanja redna in kvalitetna. Odbor je sestavil načrt, ki predvideva poleg pre- davanj tudi poučne filme, razne ekskurzije in tudi vesele veče- re. Je pa želeti, da bi Domav- čani pokazali več smisla za de- lo Ljudske univerze, kot so ga pokazali doslej, zlasti, če vza- memo v pretres dejstvo, da se je predavanja o Organizaciji združenja narodov udeležilo le 16 ljudi, predavanja o živinoreji, selekciji živine in umetnem ose- menjevanju pa le 35 ljudi, od tega le manjše število kmeto- valcev, katerim je bilo predava- nje prvenstveno namenjeno in ga je v lepi, poljudni obliki po- dal tov. ing. Lovše iz Turnišča. Pred nami so dolgi zimski ve- čeri, ki jih bomo še najbolj ko- ristno in prijetno krajšali z Ljudsko univerzo, ki nam bo odstirala marsikje pogled na razna vprašanja, nas bogatila z novim znanjem iz gospodarstva, zdravstva, vzgoje itd. TELEFONSKA GOVORILNICA BREZ LUCi V javni telefonski govorilnici večjega mesta želite telefonirati. Zraven je telefonski imenik. Pri scbi nimate ničesar, da bi po- svetili, ker v govorilnici ni luči. In kaj sedaj? Enostavno. Dvig- nite slušalko, pa vam bo za- svetila posebna naprava, ki jo lahko celo regulirate, da vam sveti celo dalje časa. V slučaju, da rabite telefon zaradi nujne pomoči, boste dvignili slušalko in pogledali na avtomatično osvetljeno ploščo s številkami nujne pomoči. »Patentna« pipa. Patentna pi- pa ima obliko cigare, izgoreva- nje tobaka pa se vrši v zaprti cevi, iz katere ne izpada pepel in ki omogoča kajenje tudi ob vetru in dežju. Pipa je oprem- ljena s filtrom, ki omogoča vdihavanje čistega in suhega dima. Vloga poučnih filmov v Ifudski univerzi Ze Lenin je ugotovil, da je Izmed vseh umetnosti za nas najvažnejši film. Njegova vred- nost in pomen nI samo v tem, da nam omogoča vsestransko doživljanje umetniških in etič- nih vrednot, temveč Je njego- va umetnost tudi v tem, da nam more neposredno posredo- vati, kadar govorimo namreč o poučnih filmih. Zadnje predavanje v Ljudski univerzi v Ptuju je bilo izrazi- to poučno, bilo je pravzaprav uvod v predvajanje treh ozko- tračnih filmov, v katerih smo mogli nazorno spoznati tehno- loški proces pridobivanja železa v visokih pečeh in način vliva- nja. Zgodovino železarstva, ki je osrednjega pomena vsake težke industrije, je podal v ži- vahnih besedah tov. prof. Slav- ko B o 11 a. Naglasil Je pomen »črne metalurgije«, posebno v stoletju tehnike in moderne voj- ne taktike. Statistike o pro- izvodnji železa in jekla, ki je bilo in je še marsikje danes monopol velekapitala, nam po- vedo njegov velikanski pomen za gospodarsko moč pa tudi ne- odvisnost neke države. Stara Ju- goslavija je imela izredno majhno število visokih peči in še te so bile zgrajene pred prvo svetovno vojno. Novega plavža ni zgradila, dasiravno je bilo železove rude bodisi v obliki hematita, limonita ali siderita v velikih količinah. V novi Jugo- slaviji pa smo samo v petlet- nem gospodarskem načrtu zgra- dili mogočne plavže na Jeseni- cah, v Sisku in v Zenici; pro- jektirali pa jih bodo v bodoč- nosti še drugod. Zeniška kotlina postaja danes s polno pravico drugo Porurje, ki je bilo pred vojno središče nemške črne me- talurgije. Naša država se za- veda, da je železarstvo osnova vse nadaljnje proizvodnje in iz- gradnje pa tudi obrambe naše neodvisnosti, zato vlaga milijo- ne in milijarde predvsem v tež- ko industrijo, ki daje poleg že- leza in Jekla še vrsto drugih vzporednih kemičnih spojin. Prva dva filma sta nam po- kazala visoko peč z vsemi vzpo- rednimi napravami in Cawper- pečmi ali ogrevale^, v katerih se segrevajo posebej zrak, ki se pri pretakanju skozi cevi osvo- bodi vlage in s tem povišuje temperaturo, ki nastaja pri iz- gorevanju koksa v plavžu, ta- ko da se le-ta dvigne pri dnu do 1700" C, pri čemer se začne železo topiti. Plavž je treba ogrevati neprestano, tudi pol- niti ga je treba neprenehoma iz- menjajo s koksom, železovo rudo in dodatki, ki se dodajajo za- radi primesi, ki so vedno v že- lezovi rudi. Plavž ne pozna no- benega počitka, prav tako ne ti- sti, ki mu strežejo. Zato pa je navadno po desetih letih tako uničen v notranjosti, da ga je treba popolnoma prenoviti, to jc, obnoviti samotno oblogo iz samotne opeke, ki jo danes tudi že proizvajamo doma, obenem pa jo y/ velikih količinah izva- žamo v tujino, saj imamo vse surovine, ki so potrebne za nje- no produkcijo, posebno magne- zit. Tovarna samotne opeke Je v Rankovičevem v Srbiji. Nadalje smo si v filmu mogli ogledati prebijanje plavževe od- prtine, skozi katero sika in 11 je staljeno železo, ki teče po Jar- ku, obloženem z livarskim pes- kom in ki ga vlivajo v bloke, ki jih potem pošiljajo dalje v železarne, vlivajo iz njega razne naprave ali pa odpremijo takoj še tekočega dalje za predelavo v jeklo, ki ga proizvajajo v Bes- semerjevi peči, kjer surovemu železu odvzamejo tiste snovi, ki povzročajo krhkost in druge ne- gativne lastnosti železa. Tretji film nam je pokazal visoko peč ali plavž z vzpored- nimi napravami v prerezu. Tu smo mogli docela videti njegovo notranjo obliko in način polnje- nja skozi zvon, ki se avtomat- sko odpira na vrhu, kadar sprej- me rudo in koks z dodatki, nato pa se ponovno hermetično za- pre, kajti sicer bi uhajali iz pe- či strupeni plini. Zanimiva je tudi notranjost Cawperjev, ki neprestano ogrevajo pline, ki nastajajo v plavžu in ki kro- žijo neprenehoma po isti poti, poleg tega pa še nastaja pri tem več vzporednih kemičnih spo- jev, ki so prav tako zelo po- membni in potrebni. V dobri uri smo videli marsi- kaj. Pred našimi očmi se Je od- vijal proces, ki poteka v naših plavžih-centrih težke industrije iz dneva v dan, iz noči v noč. Malokateremu izmed nas je omogočen ogled pravega plavža, zato so nam pokazali trije krat- ki filmi to, kar nam je bilo do- slej dostopno le v knjigah. Naj bo prisrčna zahvala tov. prof. Burgerju, ki je predvajal filme, in tov. prof. Bolti, ki je poleg uvodnega predavanja dajal po- jasnila k posameznim slikam. Želeli bi, da bi nas v letošnji sezoni predavanj in prireditev Ljudske univerze še večkrat obiskala s kino-projektorjem in poučnimi filmi, ki jih ima ptuj- ska gimnazija. Upajmo, da nas nc bosta pozabila. Želeli pa bi tudi, da bi taka predavanja po- učnih filmov dejansko koristila tistim, katerim so v prvi vrsti namenjena, to je delavcem in nameščencem, nc pa toliko di- jakom-gimnazijcem ki se jim ta prilika nudi v šoli. Videz je, da so namreč zastopniki delovnih kolektivov iz Ptuja s prav red- kimi izjemami zaspali in poza- bili, da so bili postavljeni oz. izvoljeni prav zato. da bi oprav- ljali med svojimi ljudmi tudi propagando za obisk centralnih predavanj Ljudske univerze. Pred^pHn-ega nred^vania v ponedeliek zvečer kljub slabe- mu vremenu ne moremo pohva- liti. Pretpžno večino so pred- stavljali dijaki. Odstranimo to pomanikllivost takoj v začetku in z besedami: »Znanje ljud- stvu?« pooulariziraimo znanost med tistimi, ki jim je v prvi vrsti namenjena. -s Ali le to pošteno? Gotovo 5e ne veste, kako Je Korpar Tonček majhen deček in da je pionirček v prvem raz- redu. Dan za dnem že ob enajsti uri dopoldne odhaja z doma. da komaj do trinajstih pride do šole na Polenšaku. Njegova do- mača vas Strejaci Je res na .skrajnem robu tega šolskega okoliša. Pa kljub temu ga ma- ma redno odpravlja na pot, ker ve, da bo šola tudi njenemu Tončku pomagala v boljše živ- ljenje. Tudi 8. decembra, ko so pri nas na kmetih praznovali, ga Je skrbno oblekla, še jabolko mu jo porinila v žep, in pogle- dala za njim, ko se je odpravljal na vsakdanjo pot. Dalj pa ma- mine oči niso mogle videti... Malo pred prvo popoldansko uro, ko je v prvem razredu hri- bovske šole vse mrgolelo in žu- borelo, je Tonček primahal pod breg. Zasnežene čevlje je že težko privzdigoval S podster.ja Erhatičeve hiše v klancu, ki je le nekaj borih korakov od šol- skega poslopja, ga je poklical gospodar: »Tonček, pojdi k nam! Našega Slavka boš pazil, da bova midva z ženo lahko šla k stari materi na obisk. Kaj boš v šoli? Jaz ti nekaj dam, le pri našem Slavku ostani!« Tonček sam ne ve, kaj ga Je premotilo. Ali gospodarjev po- gled ali zapeljiva misel na igranje s triletnim Slavkom? Kar znašel se je pri Erhatičevih. Med tem pa je v šoli teklo učenje. Mimo Tončka so zbežali novi računi, mimo njega je smuknil mali tiskanik. Tonček ni odprl knjige za lepo branje in preslišal je pesmico o Cici- banu, ki sredi zime skrbi za lačne tičke. Slika dnevnega šolskega obiska pa je izkazala 98,2%, kar po- meni, da Je Tonček edini Iz- ostal. A kaj pomaga Tončku, ko Je šola že minila in so se mu so- šolci že davno razšli. Gospo- darja Erhatiča in njegove žene pa še ni nazaj. Mrači se in igra- nje g Slavkom se je kar samo od sebe ustavilo. Joj! Tonček bi moral vendar domov! Domov! Slavkova ata in mama sta se slednjič le vrnila, Tončka sta odpravila s koščkom kruha. Skozi mračen gozd se je napotil proti daljnemu domu. Njegova mama je že davno prižgala luč, ko je otrok kot premrl in lačen tiček zastokal na pragu. Šolska torbica mu je kar sama zdrknila z ramen... Tonček in mama! Danes sta bila oba ogoljufana. Vi, mama. za vašega Tončka, ti, Tonček, za tvoj šolski dan! Gospodar Erhatič s Polenšaka si je vzel oblast, da samovoljno razpolaga z vama, kot je njemu v korist Zares močno roko Ima ta člo- vek, ko tujega otroka lahko od- tegne od šolskih vrat. Niti malo mu ni mar žrtev, ki jih dopri- naša ljudska oblast tudi za Kor- parja Tončka, kateremu prižiga svetlo sonce srečnejših dni. -b. Stran 4 .PTUJSKI T t DNI K. Pluj, 12. decembra 1952 O čem bo razpravljat prihodnje dni hazenshi senat ptujskega sodišča? CISCENJE SILOSA Z BEN- CINOM IN NAFTO NAMESTO Ko so štirje člani KDZ Osoj- nik pred nedavnim pod vod- stvom mlajšega teiinika čistili silos in ga pripravljali za na- polnitev s senom, se jim delo ni zdelo dovolj hitro in uspešno. Tehnik se je domislil, da bi si pomagal z nekaj litri bencina, pomešanega z nafto. To zamisel je tudi uresničil. Kmalu potem, ko so polili no- tranjost silosa s to mešanico, jo zažgali in se odstranili, je ogenj uničil notranjo izolacijo silosa pa tudi krov in povzročil nad 60 tisoč din škode. O odgovornosti in krivdi v zvezi s to škodo bo 13. decembra ob 12. uri razpravljal kazenski senat ptujskega okrajnega so- dišča. 2e v preiskavi je tehnik priznal krivdo in odgovornost za to ponesrečeno zamisel. MESTO KUHIN.ISKE OPRE- ME NA TOMBOLI, ZAGO- VARJANJE PRED SODIŠČEM Na ptujski tomboli 10. avgu- sta t. 1. je imel med drugimi srečo z izklicanimi številkami Zelenikov dečko iz Levanjc. Njegovega polnega tombolskega listka pa ni dobil v roke član tombolskega odbora, temveč neki moški iz Maribora, ki si je hotel na svojstven način pri- dobiti dobitek. Na hitro inter- vencijo pristojnih organov je bil storilec takoj izsleden. Na srečo mu je bilo preprečeno, da bi uničil listek, na katerega je dobil srečni dobitnik kuhinjsko opremo. Javni tožilec je obtožil v zve- zi s tem Franja Milerja, ba- letnega plesalca iz Maribora, da si je hotel s prilastitvijo tom- bolskega listka pridobiti proti- pravno imovinsko korist. O nje- govi krivdi bo 13. decembra t. 1. ob 9. uri razprava pred ptuj- skim sodiščem. PREDSEDNIK OBCINE NE MORE VSEGA DOPUSTITI V Staršah je bil 29. septem- bra invalidski sestanek, na ka- terem bi naj bil Jurij Zagoršek, posestnik iz Zlatoličja, trdil o predsedniku občine Starše, da si je prilastil na škodo Jurija Zagorska dve nakaznici za ku- rivo. O Zagorškovih trditvah bo razprava 15. decembra 1952 ob 8. uri. MLADIH FAZANOV SO SE VESELILI LOVCL POLOVI- LI PA NELOVCI Uprava fazanarije Lovske zveze Slovenije v Vurberku je gojila večji zarod mladih faza- nov, jih umetno hranila in pri- tem tako udomačila, da so bili navajeni na žvižg in se dali prijeti. Cez čas je zmanjkalo okrog 40 mladih fazanov, kar je kazalo predvsem na to, da so bili polovljeni in odneseni. V zvezi z vsaj petimi fazani, ki so bili odneseni, je javni to- žilec obtožil Marijo Cmko Iz Krčevine 26, ki se sicer izgovar- ja, da je s svoje njive od daleč gledala fazane in taji, da bi bi- la katerega vlovila. Izgovarja se tudi na sovraštvo, iz katerega naj bi bila tega osumljena in obtožena. Besedo o njeni krivdi bo spregovorilo sodišče 15. decem- bra ob 9.30. JEČMEN Z ZADRUŽNE NJI- VE NA PUKSICEVEM DOMU Letos julija meseca je bila oškodovana KDZ Destemik za 350 snopov ječmena v vrednosti najmanj 2500 din. Preiskava v zvezi s tem je dala podlago javnemu tožilcu, da je obtožil v zvezi s to škodo kmeta Janeza Pukšiča iz Janeževskega vrha, ki se bo 15. decembra t. 1. ob 10. uri zagovarjal pred ptuj- skim sodiščem. MAŠČEVALA STA SE NAD 14-LETNIM DEČKOM S TR- PINČENJEM Koncem letošnjega maja sta v Pavlovcih dva mlajša moška s pretepom prisilila 14-letnega dečka iz Litmerka, da je moral na njuno zahtevo In pod grož- njami pretepanja stopati bos po bodičastem trnovju, ki ga je na njuno zahtevo moral sam pri- praviti. Prisilila sta ga, da se je moral večkrat splaziti skozi tr- nov je, plezati na drevo in ska- kati z drevesa na grmovje, končno pa se še sleči do nagega. Pri tem početju je dobil razme poškodbe, predvsem ogrebotine in podplutbe ter bolečine v prsnem košu. Na podlagi ugotovitev pre- iskave je tožilec obtožil v zvezi s tem Franca Kukca. delavca iz Pavlove 17 in Cirila Vizjaka, delavca iz Pavlove 29, ki sta že v preiskavi priznala, da sta se nad dečkom maščevala. Na razpravi 16. decembra ob 9,30 bo do podrobnosti stvar dognana in obsojeno njuno po- četje. JOŽE BRMEŽ IZ DESTERNI- KA JE PREDLAGAL ŠE VEC PRIC 1. decembra 1952 ni bila kon- čana razprava zoper Jožeta Br- meža iz Desternika št. 14, tem- več se bo nadaljevala 16. de- cembra ob 13. uri z zaslišanjem nadaljnih prič. ZA PRENOČEVANJE NA SE- NIKU 4500 DIN Na Fridlovem seniku v Janž- kem vrhu 58, občina Lešje, je spal v noči med 21. in 22. ju- nijem t. 1. Bedenik Rudolf, ki je naslednjega jutra ugotovil, da mu je ponoči izginila iz žepa de- narnica z dokumenti in 4500 din gotovine. Sum je padel na Ro- zalijo Fridl, kmetico, ki se je v preiskavi izgovarjala, da je na ta način hotela priti do denarja, ki ga rabi za družino. O njeni krivdi bo 16. decem- bra ob 8,30 razpravljal ptujski kazenski senat. Rojstva, poroke in smrti v mesecu novembru VIDEM ROJSTVA: Emeršič Ana iz Lancove vasi štev. 45 je rodila sina. Hvaleč Ana iz Majskega vrha št. 50 hčerko. Skok Ljud- mila iz šturmovca št. 11 hčer- ko. POROKE: Goj košek Alojz, roj. 1925 iz Pobrežja 28 in Peter Katarina, roj. 1932 iz Pobrežja štev. 6; Tušek Franc, kolar, roj. 1927 iz Pobrežja 154 in Junger Marija, trg. pomočnica iz Po- brežja štev. 16. SMRTI: Vidovič Tomaž, roj. 1871, je umrl dne 19. novembra 1952 v Zg. Pristavi 12; čoki Jurij, roj. 1884, je umrl dne 19. novembra 1952 v Zg. Pristavi štev. 15; Krajnc, roj. Smigoc Barbara, roj. 1873, je umrla dne 18. novembra 1952 v Po- brežju 48; Cesnik Elizabeta, roj. 1880! nazadnje stanujoča v Dra- žencih, je umrla med prevozom v Zg. Pristavo dne 19. novem- bra 1952 v Jurovcih; Mohorko Vincenc, roj. 1915, je umrl dne 28. avgusta 1944 (Razgl. za mrtvega), nazadnje stanujoč v Dravcih štev. 7. GORIŠNICA ROJSTVA: Vilčnik Ivana, roj. Antolič iz Muretinc, je ro- dila hčerko. POROKE: Plenjšek Janez iz Muretinc je poročil Emeršič Ano iz Muretinc; Vajda Anton iz Male vasi in Muršič Otilija iz Gajevec; Prelog Anton iz Gajevec in Krajger Ivana iz Muretinc; Bračič Daniel iz Or- moža in Drevenšek Slavica iz Gorišnice; Petek Jožef iz Ga- jevec in Horvat Katarina iz Gajevec; Rajšp Jožef iz Velike Nedelje in Golob Terezija iz Tibolc; Žnidarič Alojz, Zamu- šani in Tušak Marija iz Zamu- šan; Vršič Franc iz Bukovec in Meško Kristina in Gajevec; Kolenko Martin iz Gajevec in Bezjak Kristina iz Zamušan; Veronek Maks iz Trgovišča in Kekec Terezija, mladoletna, iz Moškanjc. SMRTI: Roj ko Franc iz Mu- retinc; Rep Simon iz Mezgo- vec; Koser Anton iz Starš (v Dravi utonil); Murel Marija, roj. Naj žar (v Domu onemoglih Muretinci). LESKOVEC ROJSTVA: Mere Marija iz Vel. Okiča 54 je dne 14. no- vembra 1952 rodila sina; Kozel, roj. Kozel Ana iz Trdobojc 1, je dne 9. novembra 1952 rodila sina; Koletnik, roj. Vidovič iz Strmca 8, je dne 18. novembra 1952 rodila sina; Voglar, roj. Zavec Julijana iz Repišč 6, je dne 26. oktobra 1952 rodila hčerko. POROKE: Fošnaric Štefan, roj. 1927, pos. sin iz Gruškovja štev. 115 in Bosilj Anica, roj. 1929, pos. hči iz Leskovca §t. 7; Vidovič Anton, roj. 1925, rudar iz Polane 90, okraj Slov. Gra- dec in Vindiš Julijana, roj. 1928, pos. hči iz Velike Varnice štev. 64. SMRTI: Vidovič Katarina, roj. 1951, umrla dne 5. novem- bra 1952 v Gruškovju št. 49; Emeršič Mihael, roj. 1870, užit- kar, umrl dne 12. novembra 1952 v Veliki Varnici 101; Vi- dovič Janez, roj. 1909, cestar. umrl dne 17. novembra 1952 v Trdobojcih štev. 27; Smigoc Stanislav, roj. 1952, umrl dne 17. novembra 1952 v Repišču štev. 47. HAJDINA ROJSTVA: Golob Katica Iz Skorbe štev. 48 je rodila hčer- ko Irmo, Intihar Marija iz Kun- gote štev. 6 sina Slavka, Ma- riniC Ana iz Strnišča hčerko Dragico, Sagadin Pavla iz Ge- rečje vasi štev. 61 sina Anto- na, Jerenko Marija iz Slovenje vasi štev. 25 sina Franca, Pin- tarič Marija iz Gornje Hajdine štev. 12 sina Marjana. POROKE: Sitar Franc iz Kungote štev. 21 in Cafuta Ana iz Draženc štev. 67; Gudan Stjepan iz Strnišča in Kampl Zora iz Strnišča; Zupanič Šte- fan iz Slovenje vasi štev. 64 in Mlakar Ana iz Kungote št. 17; Ornik Janez iz Prepolja št. 21 in Brodnjak Marija iz Hajdoš štev. 42; Vidovič Stanislav iz Ptuja. Kapucinska 9 in Kerček Friderika iz Kungote; Kurilič Ante iz Strnišča in Vrbnjak Terezija, roj. Bombek iz Str- nišča; Veiksler Franc iz Strni- šča in Zorko Alojzija iz Strni- šča; Meglic Janez iz Marjete štev. 36 in Glavica Katarina iz Kungote štev. 42; Turk Blaž iz Gerečje vasi štev. 41 in Sitar Marija iz Kungote štev. 21; Veronek Jožef iz Draženc št. 47 in Žunko Terezija iz Slovenje vasi 63; Spolenak Karol iz Str- nišča in Neubaucr Rozalija iz Skorbe štev. 67; Furek Jožef iz Zlatoličja štev. 7 in Kramber- ger Irma iz Skorbe štev. 4: Zajšek Franc iz vSpodnje Haj- dine štev. 90 in Visočnik Erna iz Sp. Hajdine 90; Strmšek Ignacij iz Stanošine štev. 28 in Železinger Alojzija iz Skorbe štev. 50. SMRTI: Drevenšek Cvetka iz Gerečje vasi (rojena 1952), Ivan Cvetko iz Strnišča (1952), Fridl Marija iz Spod. Hajdine (1952). Skok Marija iz Spodnje Hajdi- ne (1882), Zupanič Štefan iz Kungote (1952), Sitar Miroslav iz Kungote (1952). SREDIŠČE ROJSTVA: Raj h Kristina, ro- jena Zorjan iz Šalovec 22, je rodila sina; Plohi Terezija, roj. Vinkovič iz SrediSča 133, je ro- dila hčerko; Punčec Neža, roj. Perger iz Obreza 117, je rodila sina; Pleger Marija, roj. Kosec iz Obreza 118, je rodila sina. POROKE: Šterman Franc iz Pavlovec 27 in Hudin Terezija iz Šalovec 20. SMRTI: Sambolec Jožef, Gra- be 17, umrl dne 6. novembra 1952 v 74. letu; Pintarič Jurij, Središče 66, umrl dne 12. no- vembra 1952 v 78. letu. ŽETALE ROJSTVA: Butolen Elizabeta iz Dobrine štev. 2, je rodila hčerko; Rampe Angela iz Čer- možič štev. 19, je rodila sinčka; Bukovic Ana iz Kočic štev, 28, je rodila sinčka. POROKE: SaberI Štefan iz Apač na Drav. polju in Prevol- šek Martina iz Nadol štev. 40. sta se poročila v Žetalah: Ko- renčan Janez iz Ljubljane in Zakelšek Ljudmila iz Ljublja- ne, sta se poročila v Žetalah. SMRTI: Skela Mihael iz Ko- čic štev. 47, star 62 let; Vezjak Julijana iz Nadol štev. 3, stara 61 let; Horvat Franc iz Čer- možiS štev. 22. star 59 let; Pul- ko .Jernej iz Čermožiš štev. 8, star 78 let; Mohorko Urban iz Kočic štev. 55, star 76 let; Bezjak Neža iz Čermožiš št. 50, stara 82 let. JURŠINCI ROJSTVA: 5 dečkov in 9 deklic. POROKE: Plohi Jožef, sin malega kmeta, Rotman in Jan- žekovič Marija, hči malega kmeta. Kukava; Žnuderl Milan, sin kmeta, Dragovič in Muhič Ivana, kmečka hči, Scnčak; Hebar Alojz, delavec. Gradiš Vuzenica in Grašič Terezija, delavka, Hlaponci; Hojnik Jo- žef, kmečki sin, Braclavci in Majcen Marija, kmečka hči, Braclavci; Nedeljko Janez, kmečki sin. Vitomarci in Fir- bas Elizabeta, kmečka hči. Hv.^- letinci; Fras Anton, tesar. Slav- šina in Plohi Katarina, delav- ka. Slavšina; Miklič Miroslav, delavec. Rucmanci in Novak Marija, delavka, Braclavci; Pe- čuh Vinko, tesar. Rucmanci ;n Kukovec Ivana, delavka. Brac- lavci. SMRTI: Majcen .\na. kmeti- ca, stara 65 let. Slomi: Cizevl Franc, otrok. Gabornik; Pe*ek Marija, mala kmetica. Bodkov- ci. stara 46 let: Ljubeč Ivan.a. delavka, stara 69 let. Hvaletin- ci: Kolarič Anton, mizar. Za- gorel, star 66 let; Bec Marija, delavka. Zagorci. stara 55 let; Horvat Marija, kmetica. Gaber- nik. stara 81 let; Drobnik Ja- nez, delavec. Juršinci. star 67 let. Letni obračun ŠO Afuminifa Strnišče, dne 5. dec. 1952. Na tretjem letnem občnem zboru ŠD Aluminij - Strnišče so se zbrali aktivni in podporni člani, da slišijo obračun tekočega leta ter da si zadajo naloge za bo- doče leto. Občni zbor SD Aluminij je bil skrbno pripravljen. Občni zbor je otvoril predsednik ing. tov. Šnajder Franc ter pozdra- vil vse navzoče in goste: pred- sednika Drave tov. Benčiča ter delegata mariborske nogometne podzveze tov. Arbesa. V svojem pozdravnem govoru je tov. pred- sednik na kratko orisal delo in uspehe, ki so jih dosegli nogo- metaši v preteklem letu. Nagla- sil je, da še fizkultura v Strni- šču ni prišla do pravega razma- ha. Vzrok: pomanjkanje fizkul- turnih prostorov. Z zgraditvijo stadiona v Strnišču bo tudi to vprašanje rešeno. Pri na« so ugodni pogoji, saj imamo v Str- nišču že dosti mladine in prija- teljev športa. Te moramo samo na pravilen način pritegniti in jih vključiti v naše vrste. Fiz- kultura je važen činitelj pri razvoju nas samih in za na- daljnji razvoj socializma. Zato so ogromne naloge odbora, ki vodi razne sekcije. On je sood- govoren za razvoj naše mladine. Z večjo doslednostjo bi se mo- rali lotiti te naloge. Z zgradit- vijo tako velikega obrata kot je Tovarna glinice in aluminija v Strnišču bodo dani vsi pogoji za uspešno delo na fizkulturnem polju. V poročilu sekretarja tov. Ko- vačiča Stanka je bilo zajeto vse delo ŠD Aluminij. Razni načel- niki sekcij niso imeli kaj poro- čati. Imeli so že nekaj lahko- atletskih prireditev. Res je. da so pričeli s telovadbo, toda v tem prostoru se telovadba ni mogla nadalje vršiti. Prostor ne odgovarja, ker se uporablja za vse prireditve v Strnišču in tudi za kino. Z graditvijo nove šole v Strnišču bo tudi to vprašanje rešeno. Iz poročil tov. sekretarja smo slišali podatke o uspehu, ki ga je doseglo SD Aluminij v preteklem letu. V tekmovanju v mariborski nogometni podzvezi si je priborilo prvo mesto. S tem je doseglo pravico za nadaljnje tekmovanje za vstop v prvo slovensko ligo. Toda z ustano- vitvijo nove slovensko-hrvaške lige je prišlo kot prvak pod- zveze avtomatično v prvo slo- vensko ligo. V prvem delu tek- movanja je zasedlo tretje mesto ter s tem dokazalo, da je resen nasprotnik najboljših moštev prve lige. SD Aluminij je odigralo deset prijateljskih ter šest tekem za- ključilo v svojo korist. Od 18 odigranih prvenstvenih tekem je odločilo kar 15 tekem v svojo korist z rezultatom 76:23. V tek- movanju v slovenski ligi je od- igralo sedem tekem; štiri je od- ločilo v svojo korist, dve je Iz- gubilo in eno tekmo, t. j. proti maribor. Železničarju, igralo ne- odločeno, toda z več požrtvoval- nosti bi lahko to tekmo odločilo v svojo korist. S tekmo NK Nafta je SD Aluminij izgubilo po krivdi sodnika. Najboljši strelci v preteklem letu so bili: Kučera Anton. 33 golov, Berlič Marjan 27. Kurelič Anton 27, Repič Janko 16. Zaspan 10, Hanzel Albin 8. Hanzel Ljubo 4, Hanzel Vlado 2 in Gegie Peter 1 gol. V tekmovanju v pretek- lem letu so igralci pokazali — kjer koli so igrali — visoko za- vest in disciplino. O tem se je pohvalno izrazil sodnik Arbes ter želel SD Aluminij, da se še tako naprej vztrajno bori za svoje uspehe. V diskusiji, ki je bila precej živahna, se je videlo, da bo moral novi odbor poskrbeti, da se v najkrajšem času v Strnišču ustanovi fizkulturno društvo Partizan . Tov. Benčič je v svoji diskusiij točno nakazal, kakšen mora biti lik socialistič- nega fizkulturnika. Želel je SD Aluminij, da pravilno in častno zastopa športne ideje ter se z uspehom še nadalje bori za svoj boljši plasman. Glede nalog, ki so si jih zadali, je pohvalno to, da si želijo člani SD Aluminij čim tesnejše stike z vsemi fiz- kulturnimi društvi, posebno pa z NK Drava-Ptuj, da s tem že enkrat konča medsebojno ro- varjenje poedincev. Z medse- bojnim razumevanjem in med- sebojno pomočjo lahko mnogo več koristimo v našem skupnem delovanju. Nadalje se bodo povezali s kmečko mladino ter jo priteg- nili k fizkultumemu delu. S prostovoljnim delom hočejo do- prinesti svoj delež k dograditvi fizkulturnega stadiona, katerega lahko štejemo med največjega v Sloveniji. Stadion leži v kras- nem borovem gozdičku, ki nudi v vročih poletnih dneh prijetno senco marljivemu fizkulturniku. Stadion bo v prihodnjem letu dograjen s tekališčem in drugi- mi fizkulturnimi napravami, kjer bo prostora za vse panoge športa. Pred kratkim je bilo dograjeno novo veliko strelišče, katerega se že pridno poslužu- jejo strelci Strnišča. Tako je občni zbor SD Alumi- nij potekal v popolnem razu- mevanju za nadaljnji razvoj fizkulturne dejavnosti v Strni- šču. Saj je v pismu CK KPJ točno začrtana pot, kako se mora na amaterski način gojiti šport v socialistični Jugoslaviji ter s tem od\Teči stari kapita- listični podkupovalni sistem preplačevanja igralcev. Kajti vsak dober fizkultumik mora biti tudi dober delavec. 2-na. KMETIJSKE ZADRUGE, KMETIJSKE DELOVNE ZADRUGE IN KMETOVALCI — POZOR! Nudimo vam škropivo za zimsko škropljenje proti kaparju »Rumesan«, razna umetna gno- jila, krmilno slamo in kostno moko za živino v vsaki količini. — Kupujemo vinski kamen in vse poljedelske pridelke. TRGOVSKO PODJETJE OZZ ODKUP POLJSKIH PRIDELKOV — PTUJ Skladišče: Lackova ulica 13 ZBIRALNI CENTER PTUJ IN 0RM02 „K01EKS" odkupuje: SVINJSKE KOZE, DOMAČE . , I. vrsta kg 150.— din SVINJSKE KOŽE, DOMAČE II. vrsta kg 120.— din ZAJCI, DIVJI IN DOMAČI kom. 1/1 50.— din kom. 1/2 25.— din MAKOLE Rojstva: Marija Samastur iz Dežnega št. 32, je rodila hčerko; Marija Sirec iz Pečke 54. hčerko; Veronika Lupinšek iz Pečke 2. sina; Marija Ska- le iz Makol št, 27, sina. Poroke: Franc Skale, slikar, Makole; Marija Vantur, pos. hči, Makole. Smrti : Vrabič roj. Voglar Eli- zabeta, stara 80 let, Varož 19; Sošter roj. Dresk Alojzija, sta- ra 59 let, Ložnica 6; Dragotin Jančič, star 19 dni, Jelovec 38. MESTNI KINO PTUJ MESTN« KINO — Ptul predvaja od 11. do 15. decembra ameriški fim »KO- BILICE" KOBILICE Pregovor pravi, da kopr-iva ne pozebe. Plevel na njivi trebiš, a ga nikoli ne odpraviš. Vedno znova zrase in če ga pustiš, ti prerase v trudu vzgojeni pride- lek in ga uniči. Toda pridelek mora zrastl in dozoreti, da ob- stane življenje. Ameriška pisa- teljica Lillian Hellmanova, zna- na po vsem svetu kot avtorica naprednih dram in po njih po- snetih filmih (pri nas smo videli njeno »Stražo na Renu«), je dala enemu svojih del naslov »Tht little Foxes«, »Male lisice«. Sa- lomom je v svoji Visoki pesmi zapisal tole: »Polovite nam li- sice, male lisice, ki nam kvarijo vinograde. Zakaj naše trte ima- jo nežne sadove.« Male lisice, šakali, to so pohlepneži, ki v svojem nesj-amnem pogonu za denarjem ne izbirajo sredstev in uničujejo kot kobilice vse, kar je v. tisočletjih zraslo v vino- gradu človeštva dobrega, ple- menitega. Kobilice, to so Hubbardi, Oscar, Ben, sestra Regina in Oscarjev sin Leo. Premožni tr- govci z bombažem so, v mestecu na ameriškem Jugu, a hočejo še več milijonov. Ce zato uničijo svojo deželo, ljudi, bele in črne spravijo na beraško palico in jih povrhu še nahujskajo druge zoper druge, jih ne moti. Oni bodo služili milijone, milijone! Kaj naj bo v takem okolju iz mladega dekleta, vzgojenega v spoštovanju do ustaljenih navad in do staršev? Ali bo usahnila, ali se bo izpridila, ali bo našla pot v poštenje in več kot to, tja, kjer ljudje ne stoje ob strani in gledajo, kako jim .šakali izpod- jedajo trte? Toda mala Alexandra, Regini- na hči, jo najde, najde^ po težki poti spoznanja, ob žalostnem zgledu njenega nemočnega, sicer konvencionalno poštenega očetd, bankirja Giddensa, ob novih pogledih, ki jih ji odpira mladi novinar David Hewitt. "VVilliam Wyler, režiser »Kobi- lic«, je snov, ki iDi se prav lah- ko sprevrgla v črno-belo poučno storijo o dobrem in slabem na tem svetu, s pomočjo slavnega snemalca, zdaj že pokojnega Gregga Tolanda, dvignil v umet- nino, ki nam bo dala misliti in ki je ne bomo kmalu pozabili. ¥ KAJ JE MOTILO PTUJSKE KINOGLEDALCE Obiskovalci kina v Ptuju so se vedno pritoževali v zvezi s predvajanjem filmov. Kinoka- mera ni mogla dovolj visoko projicirati filma na platno, da ne bi v prednjih vrstah sedeči obiskovalci zakrivali pogl^da gledalcem v zadnjih vrstah. Zato jc večkrat prišlo celo do nevšečnosti med publiko. Na pobudo LOMO v Ptuju jc bila kino dvorana v Titovem domu vsestransko strokovno pregledana. Pri tem se je ugo- tovilo, da so potrebne adapta- cije stropa in konstrukcije, kar bo pripomoglo k temu, da se bo dvignila slika na platnu za ca 80 cm od dosedanje višine. S predelavo, ki je sledila, sta bila ojačana strop in strešna konstrukcija, ki je v pretekli zimi precej trpela. Dvignjena so bila tudi vsa svetlobna tele- sa, ki so doslej motila žarke projektorja. Prepričani smo. da bo v bo- doče občinstvo zadovoljnejše od- hajalo od kino predstav. V poletju bo kino dvorana na splošno očiščena in adaptirana. Takrat bo tudi odrski okvir predelan in bo pri tem pridob- ljena še nadaljnja višina 30 cm. I. R, OBVESTILO! Okrajni zavod za socialno za- varovanje v Ptuju obvešča vse delodajalce in zavarovance, da so uradni dnevi vsak torek, sre- do in petek od 8. do 12. ure. Ob neuradnih dnevih in v neurad- nem času se stranke ne bodo sprejemale. Okrajni zavod za soc. zav. v Ptuju PREKLIC! Podpisani Franc Cuš, posest- nik v Domavi, obžalujem in preklicujem žaljivke izrečene proti Hrga Francu, posestni- ku v Domavi, ter se mu zahva- ljujem, da je odstopil od ob- tožbe. Cuš Franc MALI OGLASI 90-LITRSKI KOTEL za žganje- kuho, skoraj nov, ugodno pro- dam. Vovk Leopold, Maribor« i Studenci, Limbuška cesta 76 | Preklicujem vse žaljive besede, ki sem jih govorila o upravi Doma onemoglih v Muretin- cih — Ivanka Malovrh, bolni- čarka. Eleganten radio aparat v brez- hibnem stanju menjam za elektromotor 5 KM (4 KW). Naslov v upravi. Aktovko z dokumenti, najdeno pri Ptuju, oddajte v upravi lista proti nagradi. Prodam pogrezljiv šivalni stroj. Vprašati v upravi. Izgubljeno. Prosim najditelja I odlikovanja — Red zasluge za narod ,ki sem ga izgubil v Ptuju 29. novembra od Raj- čeve ulice do Srbskega trga, da ga odda proti nagradi v upravi lista. Prodam konjsko opremo in enovprežni voz. Vprašajte v upravi lista. Prodam fini baterijski radio- aparat z vibratorjem in kole- sci j. Niko Cornjak:, Gomila 10. pošta Vurberk. Sladko seno prodam. Vprašati v upravi lista. Skopano slamo kupuje (vsako količino) Pletarna Ptuj. Kupujemo raznovrstne rabljene steklenice po dnevni ceni vsak dan od 15. do 18. ure v skladišču v Vošnjakovi ulici štev 10 (pri gostilni Korošec). Kupimo smrekov in borov re- zan suh les vseh dimenzij po dnevnih cenah. Splošno mi- zarstvo Ptuj, Na pristanu 4. Izgubljeno. Najditelja denarni- ce z dohodninsko knjižico in potrdilom o premoženjskem stanju, glaseči na ime Julija- na Kovačič. Mihovce štev. 59, prosim, da mi jih vrne osebno ali po pošti. V torek, dne 9. decembra 1.1. so se izgubile rokavice (rja- ve in zelene — norveški vzo- rec) prosim najditelja, da jih vrne proti nagradi v upravi lista.