Poglejte na Številke poleg naslova za danv ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. telephone: CHelsea 3-1242 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ZA NKKAJ YKC KOT NA D AN DOBIVATE ^ C "GLAS NARODA" H PO POŠTI NARAVNOST NA »# STOJ DOM (lrnanši Mbot, ^ nedelj in pnarikoT). ijf Čitajte, kar Vas zanima :: ^ lo. 15. — Stev 15. Reentered as Seeond Class Matter September 25th, 1940 at the Post Office a* New York. N. under Act of Congress of March 3rd, 1879. NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 22, 1 941—SREDA, 22. JANUARJA, 1941 Volume XL1X. — Letnik XLIX. BARGO ZA RUSIJO PREKLICAN usija bo dobila letala in druge potrebščine iz Amerike Ameriška vlada je preklicala svoj moralni embargo za prodajo aeroplanov in njih delov sovjetski Rusiji. Embargo Ije bil postavljen 2. decembra, (1939 ter je s tem ameriška via-Ida pokazala, da ne odobruje I ruskega vpada na Finsko. Sovjetska vlada se je dolgo 'časa prizadevala, da bi bil embargo preklican "in Washington je.bil presenečen, ko je bilo to poročilo objavljeno. Ta preklic pa je po splošnem mnenju največjega pomena za evropske vojskujoče se države. S tem uradni Washington ni samo pokazal svoje naklonjenosti in prijateljstva do Rusije, temveč diplomati iz tega tudi sklepajo, da je Rusija slednjič prepričala Anglijo in Združene države, da proti njima v sedanji evropski vojni nima sovražnih namenov. DOGOVOR MED HITLERJEM Onstranbno rja Boj pri Tobi Poročilo iz KaiVa pravi, da so angleške čete po splošnem napadu in po nekaj ur trajajo IN MUSSOLINI JEM; Čem boju prebile vnanje in notranje utrdbe Tobruka ter so v polkrogu prodrle pet milj v VELIKI NEMIRI NA RUMUNSKEM Ilaljanski uradni listi so včeraj prvič nekaj bolj natančne-, ga povedali o sestanku med Mussolinijem in Hitlerjem ter italjanske črte. pravijo, da sta se Mussolini in I T: tier dogovorila, kako bi I Avstralski glavni 1 Ho mogoč j p remagati Anglijo, predno ji morejo Združene |Stan je prejel sporočilo, da je ti.žuve »poslati potrebno pomoč. Tobruk padel. 4'Odkar je bil Roosevelt zopet izvoljen,'' pravi radio po- ___ staja v Rimu, 44je postal še bolj bojevit. I« počakati moramo,, da bomo v deli, ako bodo Združene države stopile v vojno Tekom svojega sestanka Hitler in 'Mussolini tudi nista prezrla možnosti ameriškega vmešavanja." Sicer vlada še vedno velika tajnost o razgovoru med Hitlerjem in Mussolinijem, toda pri vsem tem je prišia na dari tajnost, da sta se MussoFui in Hitler dogovorila, da bosta z združenimi silami Italija in Nemčija šli v boj proti Angliji v Sredozemlju, v Afriki in na Grškem. Grki zopet natepdi Lahe Poročilo iz Aten naznanja, Po ce li Rumunski so se vče-| raj vršili po ulicah veliki boji1 in pretepi. Posebno velik1! izgredi so bili po bukareških ulicah, kjer s'o Codrianovi prista-L'ši Železne garde vprizorili veli1, ko demonstracijo proti naci- vojaški Izgredi so se pričel', ko je v Bukarešti mlad grški bokser, Axiotti po imenu vstrelil nemškega majorja Doeringa. Četudi bukareška policija hoče:u-liior označiti samo za 44navaden kavarniški prepir V da so Grki v predelu okoli i navzlic temu dogodek povzro- Tepelenija odbili močan ita-ljanski protinapad, da so vrgli Lahe nazaj in jim povzročili t čil zelo resen položaj po celi Rumunski. Ti izgredi so posledica J*po- "Delavcem bodo velikanske izgube in zavzeli ra med dvema strankama v Žc- Rusija se bo mogoče postavila proti Nemčiji Mogoče bo R usija celo šla tako daleč, da se bo postavila proti nemškemu prodiranju na Balkan, na Grško, v Tuvčt jo in proti petrolejskim poljim vzhodnem Sredozemlju. Preklic embarga pa bo naj-brže imel tudi za -posledico, da l>odo -Združene države do sovjetske Rusija zasledovale bolj liberalno politiko glede carine na izvoz, kar bo le v prilog Rusiji. Vsledtega preklica bo Rusija dobivala od Zdr. držav raz-zne dele, bo tudi prejela na -tančne tehnične podatke o izdelovanju najnovejših aeroplanov in kar je še najbolj važno, bo Riwija dobila podatke o izdelovanju umetnega bencina za aeroplane, katerega sploh nima. Za preklic tega embarga sta M več mesecev pogajala ruski poslanik Konstantin Ouman-h*ky in državni podtajnik Sumner Welles. Rusija je pripravljena na vojno Tajnik komunistične stranke v Moskvi je opozoril ruski narod, da mora Rusija zgraditi močno obrambo proti 44 velikem HULL ZANIKUJE GOVORICE Državni tajnik Hull je odločno zanikal govorice, da skuša Anglija pregovoriti Ameriko, da bi napovedala Nemčiji vojno. Hull je rekel časnikarjem, da Angleži niso itfkdar kaj takega niti direktno, niti v J in direktno svetovali. Znani demokratski senator Wheeler je izjavil: — Angleški ministr. predsednik Churchill je rekel, da Anglija ne bo potrebovala velikih armad za onkraj morja. Anglija seveda ne |K>trebuje navadnih vojakov. Zelo bi ji bili pa dobrodošli piloti za angleška letala in izvežbani mornarji za vojne ladje. New York ima veliko grlo Lani so popili ljudje v državi New York 17 milijonov 973 tisoč in 56 galon žganja. Tudi piva so dosti pospravili, namreč 248 milijonov 951 tisdč 165 galon. Tozadevne podatke je objavila davčna oblast. Delavske vesti: Nesreče v industrijah Lani se je v državi New York pri delu smrtno ponesrečilo 1354 oseb. Bilo je torej deset smrtnih slučajev več kot pa leta 1939. Največ jih je bilo v New York, namreč 808. več njihovih utrjenih postojank. Italjansko vrhovno poveljstvo je za ta protinapad izdelalo najbolj natančen načrt, zlasti da bi bilo vstavljeno grško prodiranje proti severu in proti zapadu, toda načrt ni u- lezni gardi. Eno stranko vodi ministrski podpredsenik II«-i*"a Sima, drugo stranko, katero nazivljajo ^komunistično", pa vodi Ion Cidreanu, o-če ubitega načelnika Železne garde Corneliu t5elea Codrc-anu. pravice zaščitene Pomožni vojni tajnik Patterson pravi, da si dežela ne more privoščiti strajkov in izprtij. — Ameriški delavci ne bodo pustili na cedilu svojih angleških tovarišev. Članom čikaške Delavske fe-deracije je govoril pomožni imo od delavcev, pač pa tudi od vojni tajnik Robert P. Patter- j podjetnikov in od investirane-son ter rekel, da dežela ne sine'ga kapitala. Mi vemo, da je v izgubiti v vojni industriji niti 1 notranjosti obrambe le resničnega produkdjskega dne vsled čna demokracija nekaj vre-izprtja ali štrajka. | dna. Mi bomo storili \>e, da — Za dosego točke, ko naša bodo Združene države obdr- Sinoči je biia Bukarešta podobna mrtvemu mestu. Razglašeno je bilo obsedno stanje. Vožnja z avtomobili je bila prepovedana!; poulična iželez- Zaman so čakali Vstajenja V Los Angeles se vrši proces proti Mrs. Edni Ballard, načelnici verske sekte 441 am'' (Jaz sem). Vsak pristaš te sekte veruje, da bo tri dni po smrti njegovo telo ape t oži ve - vojnim "dogodkom] "do katerih lo ™d oblake. Mrs. Ballard je pošiljala po posti sleparske okrožnice ter na ta način baje 44zaslužila** tri milijone dolarjev. Tekom procesa so prišle na dan zelo zanimive stvari. — Vaš mož je bil tudi član vaše verske sekte, kaj ne? — jo je vprašal državni pravd-nik. — Da, — je priznala. — Kdaj je umrl? 1 — 29. decembra 1939. Pred smrtjo mi je naročil, naj ga ne položimo v rakev. Tri dni smo Čakati ob njegovem truplu, toda prebuditi se ni hotel. Cetiv ti dan sem dala truplo »ežgati. ne more biti brezbrižna. Šerbakov je pozival ruski narod na neprestano čuječ-nost, da bo Rusija močna in kos vsakemu sovražniku, ko je govoril ob 17. obletnici mirti Nikolaja Ljenina v Bolšoj gleda/ eču. Sovjetsko časopisje tudi pravi, da se žirijo plameni druge imperjalistične vojne, sovjetski uradni list 44 Iz vest ja" pa pravi: 44U. 8. S. R. je trdnjava majhnih, slabotnih narodov, ki si sami ne morejo zagotoviti neodvisnosti in narodnega obstoja." I Serbako? je govoril ob navzočnosti Josip« 8talina, mini-,»arja maršala Simeona Tirno sirskega predsednika in vna-lsenka in načelnika obrambne-njega komisarja Vjačeslava ga odbora maršala Klemen-H, Moiotova, vojnega komi-|tija E. Vorosilova. "Amerika je že v vojni, — pravi Woll Matthew Woll, podpredsednik Ameriške delavske federa-cije, je govoril na zborovanju newyorske photo-engravers u-nije ter rekel med drugim:— Ameriška delavska federacija obljublja narodni vladi vso podporo v n jenem obrambnem programu. Upajmo le, da se nam ne bo treba aktivno u-delež^ti vojne, če tudi se moramo sprijazniti z mislijo, da smo pravzaprav že v vojni. Sedanja vojna se ne bije za bogastvo, pač pa za načejla in vsledtega ne more biti nobene nevtralnosti. Naše delavsko gibanje bi 11 e bilo mogoče v nobeni diktatorski državi. Preprečena stavka V Irwin tovarni Carnegie -Illinois Steel Corporation v Pittsburghu bi brnela v ponedeljek zjutraj izbruhniti stavka, toda voditelji CIO unije so jo v zadnjem hipu odpovedali. Skleuili so, naj sporna vprašanja uredi posebno razsodišče, sestoječe iz zastopnikov delavcev in družbe. 1 G. E. bo morala zvišati plače Zastopniki 11 tisoč delavcev zaposlenih pri Westinghouse in General Electric v New Yorku in okolici se posvetujejo glede nove pogodbe, ki bo treba skleniti s kompanijo. — Najbrž bodo zahtevali deset centov priboljška na uro in se rasne druge ugodnosti. spel. Tudi okoli KliSure so Grki zelo napredovali ter zavzeli postojanke, s katerih jim bo lažje dospeti do cilja Včeraj so se Grki ._____, „ .. „ , . t . slabega, meglenega vremena, i tam v majhnih grncali je bi ter so nepričakovano naskočili | 0 Vldetl vo->aske straz® ~ bl neko višino in jo zavzeli. Vje-,h so ™munskl 111 ncniskl voJa" tih je bilo nad 100 Lahov in med njimi trije častniki. V gr- poslužili n*ea n*so voz^- Sem in ške roke so padli tudi trije topovi, štiri strojnice, nekaj mo-žnarjev in mnogo zabojev izstrelkov. Potres v Palestini Prebivalstvo Palestine je občutilo v nedeljo zjutraj dva močna potresna sunka. Potres ni napravil nobene škode, razen da je zelo zbegal prebivalstvo. Lloyd George—vdovec V ponedeljek je umrla v Criccieth v Angliji, Margaret Lloyd George, žena svoječa-snega angleškega ministrskega predsednika. Poročila .sta se leta 1888 ter sta praznovala zlato poroko pred tremi leti. Pokojnica je bila stara 75 let, dočim je Llovd George prejšnji petek dopolnil 78 leto. Rodila mu je dva sinova in dve hčeri. O priliki zlate poroke je Lloyd George označil svojo ženo in se»be takole: Eden naju je nemiren, borben in viharen. ki. Zastražena so bila vsa vladna poslopja, kakor tudi vse hiše važnejših politikov. demokracija ne bo več ogrožena, je potrebna narodna edinost, za narodno edinost pa potrebujete vi in potrebujem jaz ter mi vsi skupaj potrebujemo mir v industriji. Patterson, ki je poudarjal, žale resnično demokracijo z vsemi njenimi svoboščinami, standardi in pravicami. Dcže-la si ne more privoščiti nobenih industrijalnili sporov. Za to je čas prekratek. Walter ju I). Fuller ju, pred- Jugoslovanska meja zaprta Telefonska zveza med Beogradom in Bukarešto je bila \ če raj pretrgana in govori se, da bo opolnoči tudi zaprta meja med Jugoslavijo in Rumun-sko. Poročila z meje naznanjajo, da odhajajo nemški vojaki, ki so nastanjeni v Banatu, v Bukarešto, da skupno z rumun-| skimi vojaki zatro izgrede. Po poročilih \z Bukarešte je prišlo v Bukarešti do izgredov, ko Codreanova stranka Železne garde je skušala strmoglaviti vlado ministrskega pred- 71e bo nikdar zahteval žrtev sa-sednika generala Iona Anto- val: — Angleško delavstvo je dalo vse 'in vse žrtvovalo, da napravi iz Anglije junaško fronto črto narodne obrambe. Mi smo prepričani, da ameriški delavci ne bodo pustili svojih angleških tovarišev 11a cedilu. Danes je pred nami d vojna naloga: Združene države moramo pripraviti za vse možnosti, obenem pa moram nakloniti Angliji največjo pomoč. Patterson je poudarjal, da je le potom odgovornih delavskih unij vladi zajamčena vsa pomoč ameriškega delavstva. Pravica kolektivnega pogajanja je bistveni del naše demokracije ter je neobhodno potrebna za našo industr:jalno mobilizacijo. Za primerno zavarovanje dežele in za izdatno pomoč Angliji in drugim demokracijam so potrebne naše največje žrtve. — Toda, — je poudaril Patterson, — vojni department da se Anglija bori za obstoj ^dniku National Association svoje demokracije, je nadalje- of Manufacturers je pisal produkcijski upravitelj W.lliam S. Knudsen, da bo narodno o-bramba uspešna le v slučaju, če se ameriška produkcijska zmožnost do skrajnosti razvila v to svrlio vsak stroj in ve? razpoložljiv materijal. Knudsen je prosil industrijo, naj mu preskrbi natančne informacije glede tovar 11 v, skladišč, strojev in materijala. Federal Loan administrator Jesse H. Jones, je sporočil, da je od junija do srede januarja potrošila Reconstruction Finance Corporation približno tisoč sto milijonov dolarjev za nakup strateško važnih surovin—predvsem gumija, anti-mona, kroma, bakra, graf.ta, cinka, mangana itd. nesca. Turčija svari Nemčijo Turška uradna radio posta-jja je sinoči naznanila, da je 'turška vlada poslala v Tracijo Evrop', močno armado. Razpravljajoč o morebitnem nemškem prodiranju skozi Bal-To je moja žena. Drugi part- kan> ie radio Postaja rekla: 44Onim, ki nameravajo napasti našo jekleno trdnjavo v Traciji, se bo poiskus izjalo- Novi kanadski poslanik Sir Gerard Campbell, ki },-izza leta 1938 angleški nad komisar v Ottawi, je odpotoval v Washington, kjer bo nastopil službo kanadskega poslanika Združenih državah. ner je pa ponižen, miroljuben in potrpežljiv. To sem jaz. Mesčevati se znajo Nemške vojaške oblasti so naložile norveškemu okraju West Opland stotisoč kron globe, češ, da so prebivalci poškodovali nekaj tovarn in električnih naprav. Vsa zborovanja so prepovedana. Po osmi uri zvečer ne sme brez posebnega dovoljenja nihče na cesto. SIR ARCHIBALD SINCLAIR NAPOVEDUJE KONEC FAŠIZMA Angleški zrakoplovni minister pravi, da bodo prevzeli Nemci nad Italijo vso oblast. — Izgube v Libiji in v Albaniji. Angleški zrakoplovni minister sir Archibald Sinclair je izjavil na nekem javnem zborovanju v Londonu, da je fašizem zapisan smrti ter da pre- vil. V zadnji vojni se je Tur-, ti Itjfjji nevarnost, da jo bo čija borila na osmih frontah— if.kdo naj tedaj ne dvomi o tem, da ne 'bi bila zmožna bojevati se samo 11a eni fronti. Oni, ki si hočejo razbiti glave ob skali, naj samo poskusijo." »iiimirjimffli Ako je v Vaši naselbini zastopnik "Glasa Naroda", lah- Globa mora biti plačana v | ko dobite pri njem Slovensko-teku šestih mesecev, I Amerifcanski Koledar za 1941. Nemčija popolnoma prevlada la. Anglija je močna in ne bo prej odnehala, da bo strta moč Hitlerja, Goeringa in vseli tistih zločincev, ki vladajo Nemčiji. Nemci se širokoustijo, da je zdaj Anglija na vrsti, pa se strahovito motijo v svojih računih in napovedih. Gled6 Italije je rekel Sinclair, da jo je spravil nenasiten Mussoli-nijev pohlep na rob propada. Mussolini jeva politika jo je privedla v katastrofo in siromaštvo. Prijatelji Italije morajo upati, da bo močnim laškim silam uspelo zlomiti moč fašističnih mojstrov, predno bo padla Italija v nemško suženjstvo. Po Sinclairovem zatrdilu so zmage v Egiptu in v Libiji v prvi vrsti angleške kopenske sile, poleg tega so pa tudi vzoprej. V primeri > predvojnimi časi zaslužijo kovinarji 43 odstotkov veČ, treba je pa pomisliti, da morajo tudi več delati, namrc-č pet in spol dne na teden. Delodajalci takole odgovarjajo delavcem: — Ker se ves angleški narod bori za obstoj, bi v sedanjem času ue bilo primemo zmanjšati produkcijo ali pa izsiliti povišanje plač. Če l»i bil zaslužek večji, bi se v (ležeTi prodalo več tistega blaga, ki je namenjeno za inozemstvo. V inozemstvu je mogoče za i:» o blago več. dobiti, s čimer so dohodki Anglije precej poze* ni. Položaj angleškega delavca je zuatno boljši kot delavcev v katerikoli drugi državi. Plače je treba zvišati, kjer trpi d k vo pomanjkanje. Zmagoslavni vojni bo sledil 14New .Deal." Deiavci pa odgovarjajo, da je navzlic vsemu v Angliji se vedno milijon nezaposlenih, ter da življenski stroški ne gredo vštric s plačanci, četudi so cene postavno določene. Živila in nekatere druge potrebščine so racijonirane, česar pa bogatini ne občutijo. Delavci bi vse voljno prenesli, če bi biii vsi sloji angleškega prebivalstva na istem stališču. Če bi bilo treba bogatašu trpeti pomanjkanja, bi ga tudi delavec brez godrnanja trpel. Niti delavsko ministrstvo niti delavske unije niso še doslej sestavile poročil glede prekurnega dela. Zdi se, da so v tem pogledu v vsaki tovarn'i drugačni pogoji. Nekatere plačujejo overtime, nekatere pa dajejo »bonus. Kake naj plača delavec, ki zasluži 17 dolarjev na teden, 6 dolarjev za stanarino, $1.20 za premog, 30 centov za zavojček cigaret, 35 centov za funt roastbeefa, 30 centov za funt jagnjetine, 7 centov za jajce, 40 centov za funt slanine, 3 cente za funt moke, Ifi centov za funt fižola in 2 centa za funt krompirja? Splošno prevladuje mnenje, da je to vojna delavca. Tovarne, železniške postaje in ladjedelnice so cilj nemških bombnikov. Strokovne organizacije, vlada in »časopisi izjavljajo, tla je delo ključ k zmagi v vojni, v kateri igrajo stroji in de-r.ar isto vlogo kakor Človeška življenja. Vlada je pozvala delavce, naj ostanejo sedem dni na leden na svojem prostoru, naj kljubujejo nemškim bombam in naj svoje pritožbe prepuste ]>osredovalni oblasti. Nekateri veliki londonski listi so se ponovno zavzeli za 1h>1 j pravično razdelitev živil. Londončan, ki ima v žepu dvajset dolarjev, gre v najfinejši restavrant, kjer si lahko privošči ostrig, jastoga, fazana ter vse skupaj zalije z najboljšim nemškim ali franco-.-kini vinom; kdor pa nima tega denarja, se mora zadovoljiti s 25 centi mesa na teden. Poslanec D. N. Pritt, ki so ga izključili iz delavske stranke in ki je nedavno pomagal organizirati "ljudsko konvencijo", je rekel, da delavska stranka in strokovno-unijski kongres ne zastopata več delavcev, ker sta se združila s konservativno vlado. Napovedal je, da se bo še pred koncem vojne povsipela v Angliji k moči "ljudska vlada". To se bo zgodilo, ker je v sedanji vladi delavski minister Bevin edirfi, ki skuša zastopati stališče delavcev. nočnega čuvaja Nikolaja Kožu-la na Gornjem Pre križ ju pri Zagrebu. Pri raztelesenju je bilo ugotovljeno, da je zločinec i najprej udaril Kožula po glavi, nakar ga je vrgel še živega v ogenj. Ves aparat zagrebške krinrinaliu' policije je na nogah — toda zločinca doslej še niso mogli zajeti. Zdravniki so u-gotovili. da je bil Kožul trikrat udarjen z nekakšnim topim: predmetom, katerega bi policija posebno rada na<*la. Kožul je bil po zgornjem delu telesa ves o/igan. ko so ga našli. V njegovi krvi .so ugotovili zdravniki ogljikov inonoxid,f • i • «« , , . i . „ J ie konijaj ,20 po čemer sklepajo. da je se di-' ■ - • " 1000 dinarjev. Spustil se je spet z balkona prvega nadstropja na dvorišče. Sonenfeldo-va žena je o tem roparskem napadu pripovedovala, da sta zločinci n Vozem knnalu po šestib zju-'traj zasula žvenketanje razbitega stekla in takoj mislila na 16 letnega sina, ki je spal v prednji sobi. Sonenfeld je takoj k vratom* jih odprl in j vprašal, kaj -e j<> zgodilo. V t tem trtnutku je skočil predenj neznan človek, oblečen v temno suknjo. Klobuk je imel globoko potisnjen na čelo in je bil markiran. Intel je prilepjene * BLAZNIKOVA Prati ka za leta 1941 Cena • poitmno vred. KNJIGARNA "Glas Naroda" 216 West 18th Strcot Hew York. N. Y. Peter Zgaga NEKAJ KRATKIH IZ VSAKDAJNEGA ŽIVLJENJ. Današnja mladina. hal, ko ga je zločinec vrgel na ogenj. So pa še nekateri drugi dokazi, ki potrjujejo, da jo nesrečni nočni čuvai živ zgorel. Tzvršene so bile nekatere aretacije. Krvave žrtve kvartopirske strasti. Nejavno dni smo poročali. velike brke, nanizano hce, o-|vaIa 81 ^ ljuclja Mihaljevi-krog vratu pa rdeč robec ki U ^^ ^ gkoraj n- mu je pokrival podbradek. Bil j V(M- zapil^ala postoij0. Zvc_ let star. Kdo,.pr je prLž^ala sve^.0 olj ^te. ste! Kaj hočete?" je zaklicalif.. '"T"f o ^»i« _ • , . 1 .. _ 11 ij. Naenkrat pa se ic vžgalo Sonenfeld, ko je »M P™*jnjeilo p0riio in je si.ota bila seboj neznanca. "Bodite- tiho,' Zunaj je curkoma lilo. Cesta prazna. Kdo bi si drznil v takem vremenu na cesto! Mati nekaj šiva, njena osemletna hčerka pa sedi ob oknu. Njen brezcilen pogled je vprt nekam v daljavo. — Mama, — pravi slednjič. — Kaj je, otrok moj? — Mama, aii se mora vsaka ženska, ko je enkrat vefika, o-možiti — Da, skoro vsaka. — Ali se bom tudi jaz! ■«— Tudi ti se boš. Seveda, čemu bi se ne? — Pa bom vzela takega, kot je naš papa? dajte denar, da se vam ne bo i nič zgodilo.,- je odvrnil ropar' kje Prihiteli so na , in dvignil nad glavo roko, v ka-1___________• • mahonlla vsa v plamenih. Sosedje ;>o opazili dim in čuli teri jc držal nož. Sonenfeld, ki pogasili ogenj in starko prepe se je bal za svojega sina. da bi Ijljali v bolnišnico, fte tisti dan — I, no, kakopa. Jaz s vzela takega, čemu bi ga ti i — Kaj pa, če se ue bom ročila.' Ali bom potem vet tako sama kot je teta Liza? — Ja, seveda, če se ne j ročiš. Otrok »e globoko zamir slednjič pa vzdihne: — Me žen*ke smo pa res ve, kaj ne, mama! Dober nauk. Očetje radi dajejo otrok« dobre nauke. Posebno tisti, ki ga iinr zdajle v mislih, jih je rad < jal. Nekoč je rekel svojemu nu: — Fant, verjemi mi, vs kdo na svetu mora delati. S že pregovor pravi, da brez i la ni jela. Delo osladi življ nje, delo utrdi zdravje. De je nekaj častnega. Sveto I mu ropar kaj hudega ne storil, i se je >pustil ž njim. v boj. Za čfla sta se ruvati in .jo je smrt rešila strašnega trp- ljenja. da je bil v Banjaluki obsojen zadal Sonenfeldu na 14 let ječe kavarnar Gjelič,! glavi in roki. Scnenfeldova že-ker je pri kvartopirskem prepi-jna je priskočila na pomoč svo- lopai -1° Orožniki osvobodili ugrabljeno vec ran na| _ , , dekle. ru ustrelil dva svoja gosta. Sc-dnj je prišlo do nove kvartopirske bitke v Tvančiču pri Sarajevu. kjer .-ta se sprla kvarto-pirea Moli med Tie jo in Nazif Savanovič. He.io je potegnil nož in udaril Nazifa v prsi. vazif se je pognal v beg, toda Hejo se je vrgel za njim in ga •še enkrat udaril v pleče. Nazif «e je hotel, čeprav težko ranjen, povzpeti na konja, da bi odnesrl živo erlavo. A že ga je spet dohitel Hejo in ga udaril z nožem v bedro. Teda j ic jemu možu in prosila roparia, naj nikar ne ubije moža. Ropar je o;izrinil ženo in pritisnil Sonenfelda v kot. "Usmilite se!" je zakričala prestrašena žena, "dam vanj) vse, kar zahtevate, samo moža mi pustite !" — "Dajte denar, pa hitro*" moza za vrat in viiitel nad njim nea Jelicin ! je deial ropar, zagrabil r v , , J .. , . 1 . . , . .i . * .. oce tido prijel in ga nairnal iz >za za vrat in vihtel nad njim i -- . , IJugorepec je bil seveda grabi jen j a in nasilja. V pijanosti zažgala bratovo hišo. lV Severovcu pri Petrin ji je živela Ana Mirilovič v isti hiši s svojim bratom Savom in njegovo ženo. Ženski sta se pogosto prepirali. Ker se je brat potegnil za ženo. je Ana sklenila. tla se bo maščevala. Xa- ubi I He ja. pri tem pa se je tudi Ikon in se spustil na dvorišče. 1 naslednjih dneh iz skrivališča P^® se žganja, da bi bila «am zgindi 1 - konja. Prenesli odkoder je pc'begnil. Pri So- opatzova! Jeličino hišo. Ko jej^'i pogumna, in je zažgala na vse, kar imam, nismo bogati in Nazif segel po sanvc'kresu in jejtežko služimo svoj kruh!" Rr>- 'Ker svojega naim-na ni moge' ~ dvema streloma na mestu j par je vzel denar, skočil na bal- doseči navadnim potoni, je v so ga v bolnišnico v Sarajevu kjer se bori s smrtjo. Drzen roparski napad V Zagrebu. Ponoči je v Ivkančcvi ulici v Zagreihu neznan maskiran mlad razbojnik splezal po zidu v prvo nadstropje, razbil šipo in se splazil v stanovanje zasebnega uradnika Zoltana Sonenfelda. Ropar je z nožem v roki napa- ncnfeldu stanujejo trije dijaki, ki so se pa. namesto, da bi prihiteli na pomoč, junaško zaprli in zabarrkadirali v -vojo .sobo. Prikatzali so se šele, ko je ropar že o>«}šel. Če bi dijaki pravočasno priskočili na pomoč, bi se vsem skupaj gotovo posrečilo obvladati roparja. svojimi sose.ii približal hiši. so bili sprejeti s kletvijo in grož-njittm. Noži so se zabli-kali in Dugorepčevi prijatelji so celo !siuo p>'avi:—Kdor ne dela, u izstrelili nekaj strelov. Očetu|tu«'i je! — Torej glej, da ni kuizalo drugega, kakor u1>ravo. kjer jo je imel zaprto. Jeliein ore se je z nekaterimi >osedi podal v Dobravo, da hi osvo-1>odil lirerko. Vendar pa so I>ugorepčeA*i prijatelji obkolili hišo. Ko se je Jcličin ore pogorela. Posrečilo se je pa pravočasno, da so hišo rešili. Ana je prišla pre d'sodi^ee. kf r pa je zažgala v pijanosti, je bila obsojena samo na H me-ece zapora. Ko je šla iz sodne dvorane je dejala: ''Vedno sem liravila, da je ddbro popiti malo žganja. Če bi iaz taknit ni pila, bi sedaj dobila najmanj leto < i 11 i ječe." IS C E M Slovenko, srednje starosti, ka-tero veseli gospodinjstvo na S1VALK.E, — farmi. Za pojasnila se je trebu 1 na moških klobukih na male obrniti na: FARMER, c. of stroje dobe delo pri: voljo. — Tri je ura, — ga je na-liruril vratar. — Mraz gre j skozi kosti, ti pa vstane« iz gorke postelje in prideš sem! Ali noriš, za božjo voljo? Konkurenca. "Glas Naroda", 2W \V. 18tli Street, New York, N. Y. 1—21, 22, 2-i. GOOD VALUE HAT OO. 10 West 4th Street, New York Citv. — 3rd floor. (3) DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO 1M DIN ................ $ 2.00 200 DIN................. $ 3.95 300 DIN...............- $ 5.75 500 DIN................. $ o.oo V DINARJIH 1000 DIN.................. $17.50 2000 DIN. _____________ $34.00 5000 DIN................. $82.50 50 LIR .................. $ 2.85 100 UR .................... $ 4.85 200 LIR ___________________ $ 9.20 ▼T t T n i tj 300 LIR ----------------- $13.50 V L 1 A A n 500 LIR __________________ $21.75 1000 LIR _________________ $43.00 2000 LIK ________________ $85.00 Ker zaradi položaja v Evropi pamiki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih posiljatev vzame vec časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati Vsi cd namer v Evropi nI nagote v Jugoslavijo lo Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temveč some i dinarjih oz. lirah. Isto ,relj* tudi sa vso drugo ev-ropoke driave. SLOVENIC PUBLISHING CO. :: t POTNIŠKI O D D ■ L ■ K t :: 216 West lftth Street. Hew York Zdaj ni na newyorških cestah nobenega lajnarje več. Mestna oblast jim ne da več dovoljenja, da bi na cesti vrti I i lajno ter jsc proseče ozirali v okna, odkod bo priletel kakšen cent ali groš, mogoče. Bilo je pred leti. Pred trgovino rad io-a para tov je obstal star Italijan. Naslonil *»e je na lajno ter se zagledal v izložbeno okno. Sami rad io-a«pa rati; vsalrili cen in vsakih vrst. Najglasnejši je izpred vrat z bučnim glasom oddajal koneertni program. Stari lajna r opazuje vse to, posluša in se globoko zamisli. — Zdaj je september, — razmišlja. — Torej še oktober, november in december. Po novem letu ne bo dobil noben lajna r več Jajsensa. Tako so sporočili iz Citv liaila. Kaj potem? S čim se bom preživljal ? Najraje bi planil k izložbenemu oknn in v »veti jezi v*e razbil. Ne, prenevarno bi bilo. Zaprli bi ga. Brez moči, stoji Hn gleda. Nikdar ni imel ničesar dobrega v življenju, še dosti hujši časi ga pa čakajo, ko se bo moral posloviti od svoje lajne. Kaj naj stori ? Xe more drugega, kot da zaničljivo pljune proti raziciji v ameriškem kongresu si Roosevelto-va administracija na vae kri-plje ^prizadeva izposlovati regulacijo St. Lawrence River, da bo primerna z» plovbo ter da bo njena vodna sila do skrajnosti izrabljena za elektrarne i n druge naprave. Od regulacije bi imeli velik dobiček obe Mjaedi — Združene države in Kanada. Nasprotuiki načrta m? pojavljajo z več ali manj tehtnimi ugovori, dočim so se zagovorniki načrta do izbruha vojne sklicevali na velike gosftodar-ske prednosti tega projekta. Navzlic važnosti ti argumenti niso dobro držali, in bi naj bri ne bilo nič iz cele stvari, če bi ne izbruhnila vojna, ki je največje breme bi padlo na a-meriško državo New York. Ameriška država New York je precej bogata in bi svoj delež že prispevala, toda pri tem je treba vpoštevati nadaljni važni faktor. Kakorhitro bi bila St. Lawrence River regulirana, bi bil zadan hud udarec newyorske-mu pristanišču in newyorskim železnicam. Od pristanišča in od železnic ima New York namreč največ dohodkov. Na eni strani bi torej morala newyoreka država silno dosti žrtvovati, od teh žrtev bi pa ne imela nobenega dobička, pač pa — baš nasprotno— veliko izgubo. Regulacija St. Lawrence reke bi omogočila oceanskim parnikom pluti prav do Chica- ]»o svoje utemeljila zahteve po j ga. Newyorako pristanišče bi regulaciji. igralo potemtakem podrejeno vlogo, kajti ladijski in železniški promet bi se čedalje bolj nagibal proti severu. Zdaj namreč pravijo, da je regulacija neobhodno potrebna iz narodno-obramhiiih razlogov, tako za Združene države kakor tudi za Kanado. Pri tem ]»a hote ali nehote ]M>zabljajo, da ho sedanja vojna skorogotovo končana, še predno se bodo dela pri reki začela in da bo minilo najmanj deset let,* predno bodo izvršena. Porajajo se pa še drugi pomisleki. Regulacija in zgradbe, ki bi bile v zvezi žnjo, bi veljale najmanj deset tisoč milijonov dolarjev. Res je, da bi bili stroški razdeljeni med Kanado in Združene države, toda Proti načrtu so pa tudi privatne elektrarne, ki so investirale milijone in milijone (tolarjev ter morajo plačevati od tega denarja delničarjem di-vidende. Elektrarne ob St. Lawrence River bi bile pod državno kontrolo ter bi preskrbovale farme in mesta z dosti cenejšim električnim tokom. Ako vse to premislimo in pretehtamo, pridemo do zaključka, da se regulacija St. Lawrence River ne bo Še tako kmalu vresničila. Sjhwtšu%cL jo XeuuutL Društveno delo pri nas. KIRKLAND LAKE, Ont., — Dne 26. januarja priredi Slov. Pevsko in Dramatično društvo Triglav zelo pester koncert v Poljski dvorani, začetek bo točno ob 8. uri zveper. Da bo stvar v resnici zanimiva, je razvidno iz programa. 1. S imbolična slika z dekla -macijo: Mladinski zbor; 2. Ne zveni mi: mešan »bor; 3. Be 15. Dva profesorja (kuplet) : Jože Makše — Ivan Lavrič; 16. Sijaj Sončice: Moški zbor; 17. Roža — Naša pesem: Mešani zbor; 18. Cilka in njena punčka: Mladinski igrokaz v enem dejanju. mmS£m KNJIGA V angležčini. NE ZAMUDITI5 TE PRILIKE. t ceni za zdra vet veno porabo ter za primes h knni. Lani ga je pridelala 200 tisoč galon. V Action, Ont., je bila usta-jvagabund (kuplet). ...... novi jena piivatna družba pod'Novak; Kje dom je moj: Mla-imenom 1 Wool Comb:ng Corp.'.dinski zbor; 5. Rožmarin (šoki je obljubila dovolj volne za'pran solo): Lucija Barberon; , , , , x , - « . , . J j. a tc \r u uu-i \r -L- u t r\ .strov večer, ko so vsi udeleže vojaške potrebe in za potrebe 6. V hribih: Moški zbor; 7. De-j^. „ _______ civilnega prebivalstva Na dan 2. februarja pa priredi odsek Št. 1 Vzajemne Pod-Emll 'Pornc Zveze Bled plesno žaba ^vo v prostorih Georgea Me-doša. Nadamo se, da bo obilo zabave, kot je bilo na Silve- S^početka je dobila vlada pre- žek Vintar in Vinko Otoničar; cej pritožb glede profitirstva in umetne dražitve tega ali o-nega predmeta. Vse te sluča- je je natančno preiskala in naložila krivcem občutno kazen. *To je zaleglo. Brezsrčnega profitirsfcva v Kanadi ni več. Nesreče tekom lanskega leta v Ontari ji Tradu za delavsko kompenzacijo v Ontario je bilo sporočenih tekom lanskega leta 81 tisoč 116 ne-reč. Bilo jih je potemtakem 20,-006 več nego leto prej. 'Največ nesreč je bilo leta 1929. namreč 87.103. Težkih nesreč je bilo 366, leto prej 314. 'Kompenzacijski urad je plačal lani 7.282.877 dolarjev podpore oziroma odškodnine, leta 1929 pa 6J.V2.407 dolarjev. (Meseca decemjbra je bilo 7.660 nesreč, za katere je bilo plačane 722,165 dolarjev odškodnino. . •Meseca decembra 1. 1929 je bilo uaznamjenih 5,138 nesreč. klamacija mladih fantov: Jo- ,V veselei,i razpoloženju Pri" čakali novega leta 1941. Članstvo pevskega )društva- 8. Ptici: Triglasni ženski zbor; 9. Piano harmoniko: igra Geo. Knafelc; 10. Padel list iz Javora, (duet) : Pepca—Jože Makše; 11. Srčki (kuplet v dvo-spevu) : Justi—Anton Kraje; 12. Slovenski deželi: Mladinski zbor; 13. Slovo (sopran solo) Lucija Bargeron; 14. Divja roža (v duetu): Ženski zbor; pa nekaj šušlja med seboj, da bo napravilo Maškaradni ples zadnjo predpustno nedeljo, t. j. 20. februarja. Kako in kje bo, tega nisem mogel natančno poizvedeti; mislim pa, da bodo stvar že pravočasno objavili. . Poročevalec. KANADČANI SE UCE STEDITI V teku zadnjih osemnajstih mesecev so se živ-ljenske potrebščine v Kanadi podražile za več nego sedem odstotkov. — Pomanjkanje je treba preprečiti. Odkar je Kanada v vojni, so se nekateri kanad:>ki krogi na-• učili vpoštevati vrednost dolarja. Delavci, odvisni od svojega dnevnega ali tedenskega zaslužka, so že dosti prej poznali dolar in njegovo ceno. Obračali Bo ga in obračali, neve-doč, kaj bi kupili ž njim, da bi več aalegel. IZdaj pa tudi drugi, premožnejši slogi cenijo dolar. H. B. MoKinnon. predsednik urada za vojne cene, poroča, da je breospotrebno trošenje skoro povsem ponehalo. Ljudje so začeli stiskati in se omejevati v svojih izdatkih. In to je prav. To je namreč največja in najuspešnejša obramba proti naraščanju cen. In cene v Kanadi niso več tiste, kot so bile pred poldrugim letom. Narasle so povprečno skoro za sedem in pol odstotka. Vsaka •fruga dežela, ki je že tako dolgo v vojni, je na slabšem finančnem stališču. » (življenski stroški so se povijali. oena dolarju je padla, ladje ne plujejo redno, tovori, ki jih prevažajo, so v nevarnosti, davki so narasli. Navzlic teirtn pa Kanadi ne manjka najpotrebnejših sredstev za življenje, kajti Kanadčani so se znali omejiti. Prej ho trošili denar za mtarsikalošno brezpotrebno stvar, zdaj ga ne trosijo več. Lani je bila največja naloga Kanade preprečiti vsako pomanjkanje. To se je posrečilo z velikimi smotrenimi pri-zackivanji. (Posebni uradi so natančno zado-tuje za posameznika itd. Ko je bilo enkrat to dognano, je bila naloga razmeroma lahka. Nekoliko, ne preveč, se je bilo treba omejiti. »Iz poročila K. B. Mko, ki nakupuje v trgovinah ob elegantnih ulicah. Samo izbrani okraski te mlade ženske ki pogosto vodi za roko majhno deklico, zbudijo pri jčloveku pozornost. Kdor bi njena pota bolj .natančno opazoval, bi videl, da ji nevsiljivo sledita v primerni razdalji dva moška, in se ustavita blizu trgovine, kjer nakupuje. jMoža sta nizozemska tajna policista, ki imata nalogo, čuvati nizozemsko prestolonaslednik Julijano, ki je odpotovala v Kana*to, da tam v mi-m. daleč od domovine, pričakuje svojega tretjega otroka. Razen neke prijateljice, sobarice in notrefbnoga osebja za obe »hčerki nima nikogar pri sebi. Le njen stari zdravnik ji je sledil v pregnanstvo. (Njena mati. nizozemska kraljica Vi I belini na. in njen mož. princ Bernbard, sta ostala v Londonu. STALE2 KANADSKIH INDIJANCEV V ZDRUŽENIH DRŽAVAH V Kanadi rojeni Indijanci so v Buffalo odločno protestirali, ker so se morali registrirati kot i-nozemci. — Nosili so značilne napise. Do 26. decembra lanskega leta so se morali v Združenih državah registrirati vsi ne-aine-riški državljani. Pri registraciji so morali nave-ti osebne podatke in odvzeli so jim tudi odtisi prstov. {Registracija se je povsem mirno in točno vršila, le iz Bnf-fala, N. Y., je dospelo značilno poročilo. . V bližin*. Buff al a je precejšnje število Indijancev rodu Iroquois, ki so bili rojeni v Kanadi. Ameriške oblasti jih sivjatrajo za inozemce in so -e vskd tega morali registrirati. ■Do zadnjega dne so čakali, da se bodo ameriške oblasti prenlisli!e. Pa so niso. In zato so bili prebivalci Buffala 26. deeemibra dopoldne priča nenavadnemu prizoru. Na glavni, najbolj prometni cesti, vodeči proti poštnemu u-fadu, se je pojavilo kakšnih >to Indijancev, naličkanili obrazov in v narodnih nošab. Vodil jih je 60 letni glavar Clinton Ricliand\ in nosili so velik napis: *"Mi nisiibo fingerprint ali pil-grimov, ki so dospeli v našo A-meriko!" Tisoče in tisoče radovednežev je gledalo ta svojevrsten sprevod. »Pozneje je glavar Richard I>ovedal časnikarjem, da ima njegovo pleme stare pogodbe, ki mu ja nje i jo stalež "severo-ameriški"h državljanov.'' Rekel je tudi, da so njegovi ljudje zaposleni v raznih vojnih iindustrijah. ki načelno ne zaposlijo nobenega ne-dnžavljana. Kaj bo zdaj ž njimi* Kompa-nije iih bodo odslovile, ker so z registracijo izpričali svoje no-državljanstvo. Edward J. Ludwig, ki mu jo bila poverjena registracija, jo izjavil, da stvar ni tako huda, kot bi kdo na prvi pogled domneval. Ndben Iroquis ne bo izgubil do!a. Pred njimi se je brez vsakega protesta registriralo več sto v Kanadi rojenih Indijancev. KUHARSKA KNJIGA: Recipes §f Ali Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo $2.— ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani"^ Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo sa kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati in izpopolniti. Naročite pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, New York, N. Y. NEMŠKI STROKOVNJAK O KANADI Po mnenju nekega nemškega gospodarstvenika, ne more Kanada nikdar postati središče angleškega imperija. — Armada se ne more zateči v Kanado. ton, kar ni posebno dosti. Pre-dognali, koliko Svil in drugih cej malih zlatotopilnic je neba- potrebščin je na razpolago, koliko jih je mogoče v najslab- lo obratovati, ker jim je manjkalo bodisi zlate rude ali pa de- 136 ZLATOTOPILNIC OBRATUJE S POLNO PARO V KANADI Nekaj manjših podjetij je moralo poleti nehati obratovati, ker jim je manjkalo zlate rude in kapitala. — V Ontario je bilo zgrajenih šest novih tovarn. K' Kanadi je ob novem letu abratova'o s polno paro 1S6 zlatotopilnic. Devet jih grade, dvanajst jih bodo pa začeli v kratkem graditi. Topilnice pre-tope vsafo dan 54 tisoč ton zlate rude, kar je 19 milijonov 700 tisoč ton na leto. To je potemtakem ena največjih kanadskih indu.-trij. Tekom lanskega leta se je to-naža-ž povečala nam o za 3000 V Ontario je bilo zgrajenih šest novih topilnic, ena v Que-becu, dve v British Columbiji in tri v'Novi Škociji. y Ontario so najvažnejše: Aunor s 400 tonaimi; Borulan, Favmar, Lower Seine, MfoMar-mac, Red Lake in Upper Seine. Ko bodo do konca leta dograjene »ie druge topilnice, se bo skupna produktivna zmožnost povečala za 2800 ton. V Kanadi obratujejo sedaj vse -zlate majne. Precejšnje Število novih delavcev je dobilo 4elo. Neki drugi industrijalec je vrnil vladi $42,000. iMnogi hočejo vladi posoditi denar, ne da bi zahtevali kakšne obresti. Vlada je vsled tega izdala brezobrestno zadolžniee. Nekateri premožni Kanadea-nf so v razmeroma kratkem času kupili za štiri milijone dolarjev teh zadolžnic. ČUDO VSEH CUD: KAPITALISTI NOČEJO DOBIČKA Mnogi industrijalci, zaposleni z izdelovanjem vojnih naročil, so vrnili vladi dobičke. — Nekateri nočejo nobenih obresti za vladi posojeni denar. tOb izbruhu vojne je zadotiel po Kanadi krik: "Žrtvovati se moramo! Na račun vojne ne sme ni kdo obogateli!" [Krik je bil seveda le izraz donlorodnega navdušenja, navzlic 1omn se je pa zgodilo nekaj neobičajnega — nekateri kapitalisti in industrijalci se res branijo vojnih dobičkov. Vojni stroški Kanade so preračunani na letnih tisoč milijonov dolarjev. Skoro ves ta denar gre za iminicijo, orožje in druge potrebščine. (Mnogo tega denarja pa pride nazaj v državno blagajno. Nekateri industrijalci " namreč vrnejo po iagotovljenem" kon-trafctu ves dobiček vladi. (Državni zakladničar je nedavno dobil pismo in tri čeke od znanega industrijalnega podjetja: I"Vojno naročilo smo izvršili. Prilagamo vam tri čeke: dva predstavljata plače dveh nlanagerjev, ki jo s tem izročata vladi, tretji ček pa predstavlja čisti dobiček, ki ga je napravila družba s kontrak-tom. Družba noče pri vojnih naročilih delati nobenih dobičkov." Xeki uentški gospodarski izvedenec pravi: "Nekateri domnevajo, da bo po vojni postala Kanada središče angleškega imperija; da se bo vlada preselila v Kanado in *Ja (bodo Angleški otoki izgubili svoj ponfcn kot centrala. '"Angleški otoki bodo prej ali -slej premagani," trdi med dragim ta nemfiki strokovnjak. "Angleška vlada bo seveda poiskala pn/bt žal išče v Kanadi, nesmiselno bi bilo pa domnevati. da bi se v Kanado zatekla angleška armada in da bi se tja preselilo z Ansleškili otokov 45 milijonov Angležev. Tn kar je glavno — Anglija ne moro preseliti tja svojo indu- strije. 1 "Angleži, ki so zanašajo na Kanado, bodo razočarani. Do-minij namreč ne more služiti 'kot temelj za nadaljevanje vojne. Kanadske 'možnosti so izredno malenkostne. Kanadska milnicijska industrija je brezpomembna. Letala, ki jih bodo izdelali v kanadskih tovarnah, ne bodo prišla vpoštev. '"Prodno 1m> Kanadi u-pelo 'zgraditi kakšno pomenihnejšo niunieijftko industrijo, mora dobiti močno denarno podporo iz Združenih dVžav..*' 'Angleški mornarici no moro dati primernega zavetišča, in nima dovolj izvežbanih delavcev, da bi bili kos svoji nalogi. PREKOKANADSKA CESTA BO KMALU DOGRAJENA Provinca Ontario bo prispevala šest milijoonv dolarjev za završenje ogromnega projekta, ki bo pomagal obrambi in privabil mnogo turistov tudi iz Združenih držav. Gazolin bo racijoniran? Iz Ottawe poročajo, da je finančni minister J. L. Islev namignil, da 'bo najbrž treba ra-cionirati gasolin in ga bo mogoče dobiti omenjene množine le proti posebnim izkaznicam. (Finančni minister je tudi izjavil, da je opasati ponekod preveliko troanjo .gasolina. Privatniki ga v mtnogih slučajih rabijo brez vsake resne potrebe, dočim ga industrijalnim podjetjem, posebno tistim, ki izdelujejo vojna naročila, skoro primanjkuje. \Z racioniranjem bo mogoče kočljivo zadevo urediti v splošno zadovoljstvo. i * Kdor hoče potovati iz vzhodnega v zapanhii del Kanade, se mora poslužiti železncie, letala ali pa hoditi peš. Prihodnjo jesen l>o pa mogoče prevoziti razdaljo mod Halifnxomi in Vancouver jem v avtomobilu, ne da bi bilo treba voziti po antenskih cestah. Cesta — imenuje >o Trans-Canada Highway — je že deloma dograjena, razen na razdaljo IGO milj med Hearstom in Oeraldtonom v severnem delu province Ontario. Provincijal-na vlada sicer obljublja posvetiti vse svojo moči in denarna sredstva obrambi dežele, v tem slučaju je pa napravila izjen^o in bo prispevala šest milijonov ifcdarjev za dograditev to vole-va-ane ceste. IZato >o se provinoijalno oblasti odloeile iz dveh razlogov: prontotnn žila, ki bo vezala Za-pad >z Vzbodom, bi bila v slučaju vojne velike važnosti, cesta bo pa tudi odprla pot v neizmerno deviško ozemlje, ki bo privabilo iz Združenih držav mnogo obiskovalcev. Nedograjena dela ne bodo premerili zemljenierci, pač pa bodo inženirji napravili načrte s pomočjo fotografij iz letal. Provincijalni department za ceste bo poskrbel, tla bo vodila cesta po najbolj slikovitih krajih. (Pri .delu bo zaposlenih veliko število kaznjencev i« pro-vincialnih kaznilnic in poboljševalni«, ki so zelo prenapolnjene, odkar ao Oblasti izročile St. Thomas umobolnico voja- ški upravi ki jo je spremenila v šolo za pilote. (Klanci bodo položeni, nekateri ovinki eelo miljo dolgi. Betoni rani dol ceste bo širok 22 čevljev, poleg toga bo pa še na \Tsa'ki strani deset čevljev prostora. Najdaljša ameriška cesta — j 4100 milj od Halifaxa do Vancouver ja — vodi od Frederick-tona, N. B. v Quebec, ob južnim bregu St. Lawrence do Riviero dn Loup do Quebec City, potem v "NControal, severno skozi Ottawo in Pembroke do North Bay, po severnem Ontario Tlearsta, odkoder jo bodo že zgradili do Gerald-tona. Nipigona in Port Ar-tliuria. zapadni -mori gre skozi Konoro, Winnipeg, Brandon, Regino, Moose Jaw, Calgary — ali pa skozi Letihhridgo in preko južnega dela British Co-hnWbie do Banffa, Goldena. Re-velstoke, na'kar se obrne južno proti Vancouveriu. IZračna črta med Hearetom in Geraldtonom je samo lp7 niUj. po sedanjih cestah, ki vodijo deloma tudi po ameriškem uzeiril ju, pa znaša razdalja nad 2,000 milj. (Ko bo cesta dograjena, bodo znašali njeni skupni stroški približno sto milijonov dolarjev. Pretežni del tega denarja je prispevala dominijska vlada, ostale stroške so si pa razdelile uprave posameznih provinc, « 4,U LAS NAROD iM - New Tori Wednesday. January 22, 1941 VSTANOVEJEN ROMAN : SpUal: FRAN GOVEKAB. ===40==" Novak pa ni iuovrel zaspati. In naenkrat je začul ihtljaj. Pogubni I je: izuma jo zaeul ihtljaj, nato šumenje posteljnine. *'01ga!M je planil. "Mar jokaš!" In hitel je v njeno spalnico. Sedela je slečena na posteiji in tiščala obiaz v blazine. "'Zakaj! Čerru, zlata moja Olga!" je vpraševal in jo prijel za golo ramo.. "»Ker ine ne ljubiš. — Sanvo siliš se, a ne nioreš pozabiti! Varal se — skrivaš, a trpiš in — zaničuješ nve!?* "Za boga, kakši e mi-sli, Olga! Ljubili* tef da bi umrl zate. Ničesar nimam pozabiti, ničesar skrivati. Svol>odno dekle si bila — svobodno si storila, kar si hotela, in nobene praviti* nisem invel v tvoji preteklosti. Čenrn bi te torej zaničeval? — A ti. ti. Olga? — Santo prijateljica si mi. tovari-šica. — Ne misli, da ne veni. kako se me l»o.>iš, kako težko se navaja^ name. A jaz hočem, da me vzljubiš, da verjameš v mojo Fjubezen in mi zaupal docela. — Ti, le ti moraš pozabiti. Ti, le ti moraš ptfinehati misliti s trpljenjem na preteklost. I-e ti moraš dospeti do trenotka, ko porečeš: Novo m'! jen je začenjam — tvoja f^eni — vzemi me! Moj zakon ne nvore biti prostitucija teles ob mrtvih dušah, Olga. Moja žena mi mora dati svo dušo, kakor sem jo dal jaz nji. Ali si že tako daktč? Ali mi nimaš ničesar več skrivati, žena moja?" Prisedel je k nji ter jo objel in stisnil nase. Prvič! "'Nisem pozabil tvojih besed: "Potrpite z menoj!" ter sem potrpel in čakal. Dala si ntfi svojo roko, postala sva -i najboljša prijatelja in tovariša —- le ljubezni mi še nio tirali pred sodnike tudi živali, kar se tedaj ni Zk!tj**ila med njima ljubezen, ki je najtrdnejša, nje pa še dejali-v klado. Ti-to noč sta probdela na njeni postelji in sta zaspala šele, ko !-o po monakovskih ulicah spet .začeli grn^ t i tramvaji in avtomobili. In spala sta do poldneva, ko so zapeli v monakovskih cerkvah zvonovi, ki so napolnili sobo ter prebudili spa-\ajoča v objetim in na solncu. Začudi a sta se. se smehljala drug drugemu, a roke - jima niso razklenile, le ustnice so se približale ustnicam iznova in iznova *v poljub .... (rospa KI za Kio'nar-IStepi-inkova je sedala pred grmado trgovskih knjiir za šefovo mizo v kontorju. pred njo pa je stal Tepka r, stari knjigovodja. Tri* Wet let je bil Tepkar že pri tovarni, utatsikdaj j" bliskalo in grmelo v tej tovarni, toda še nikoli t mi ni bilo mučne je. V tla bi -e bil rad pogreznil ali v prah izpreinenil. :i stati je moral tu in odgovarjat, na vprašanja, katerih vsako n#u je bilo >tra2nejše. e je izplačalo Tribniku že tretjič stotisoč dinarjev t" "Za neko pouredovanje kot provizijo za vplačani kapital petnajstih milijonov!" "Tigavih!" — Vprašanje mirno, a kakor klešče. Tepkar je strun?! v tla in ni odgovoril. "Mojih! Moje dote!" — Jcdva se ji je dvignil glas. Tepkar je nlvignil oči in skoiuizgnil z rameni. u * Ali obstoja pogodba" Vprašanje napetega 'dvoma. "Da." <1HH ^H i "Stvar je v redu A i>ogodbo hočem videti! Kje imate kopijo?" Malonuii no, kakor bi šlo za krojaški račun. Tepkar j«. ]>okazal na predal prav pred nj< nim pasom. A predal je bil zaklenjen. "Dobro. — A sedaj mi povejte: go-podična Marta je gospodova ljubica?" "Ljubica? Ne, tega ne vem. milostiva." "Ne tajite Vi vtste vse!" l" Star sem — ob službo bom — kje -si najdem drugo ?" "Ne bejte se! Izdali mi niste prav ničesar; vse sem odkrila -anui. Ze nekaj mesecev opazujem, oklepam, gledam :n poslušam. Jasno mi je vse." "Gospodična Marta je izvrstna uradnica, milostiva. Neumorna in tudi napr-un drugim strožja, nego sam gospod. Da hi bila tudi ljubica, tega res ne morem potrditi." ; Kratek molk. i ' "l)obro. Recite ji. da pojde jutri z vami v Sela. S tamkajšnjim osebjem mi Lzvnšite inventariziranje vsega pohištva, orodja, strojev, skladišč. živine ter blaga nato mi uredita knjigovodstvo, napravita pregled dolžnikov in upnikov — skratka sestavita mi natančno sliko o stanju trgovine ter vseh treh žag. Gospodična Marta naj obvesti vse očetove in bratove dobavitelje in odjemalce, da stm prevzela vse podjetje in na-ločila jaa, ki l»oin vodila tr.govino in vse delo neizpremenjeno pod naslovom e bodisi mestni a-i vaški prašiči potepali po svoji volji in kjerkoli se jim ie zljubilo. Obrali *o vsa gnojišča in ametiišča, da so stikali za odpadki in s tem nehote skWbeli za zdravstvo. Bili eo pa sila podivjani in majhen o-trok ni bil nikdar varen preti njimi. (Leta 1547 je ntforala v mestu Sevignv na "zatožno klop" svinja s svojimi Šestimi pujski vred. Skupaj so razmesarili in požrli majhnega otroka. Toda zagovornik jih je branil tako u- sence. Sodišče ga je kot mladega začetnika postavilo za zagovornika podganam, ki so v okraju Autun uničile ve« ječmena. Tož*. ne podgane so sodno klicali na razpravo, a odzvale se niso. Pravdni dan bi morali razpisati za podgano iz vse dežele in ne le za tiste iz Autu-na, ker so bile vse zapletene v ta rop. Toda podgane so se tudi za druigi poziv niso zmenile. Chas-senee ie tokrat trdil, da se nie-trove 'klijentinie bojo priti iz lukenj zaradi "nevarnih" mačk, ki jih imajo tožniki. Sodišče naj poskrbi, da mačko no bodo nadlegovale podgan med potjo. Pravdači naj se zavežejo, da bodo plačali kazen v denarju, če ne bodo mr.irle potovati njegove klijentinje v miru. Sodišču so i o zdel ta predlog povsem pravnoveljaven. Toda Kako starost 100 let Vsak izmed nas, ali vscaj večina bi rada dočakala visoko starost na tem svetu, čeprav pravimo o njem. da je dolina i-olz. Vsako živo bitje se oklepa življenja te nibolj, čimlbolj se približuje konec. Malo je ljudi, če so iskreni, ki si vsaj skrivaj ne žele dočakati visoko starost. Vprašajmo take stare IjiuK. kako so živeli, da so dočakali visoko starost. Večinoma nam povedo prav nasprotno od tistega, kar snic pričakovali. Kajti ljudje se močno razlikujejo, kar velja tudi za zelo stare. Zato ni lahko zvedeti od njih, v čem je zapopa-dena umetnost dolgega življenja. Ravnatelj neko zavarovalnice je namreč sestavil statistiko, z namenom, da bi vsi zavarovanci doživeli visoko >tarcst, kar je seveda vsaki zavarovalnici dobrodošlo. Gre za 7 pravil, katerih naj se drži vsak, kdor hoče dolgo živeti. 1. zakonska zveza nodal i^a človeku življenje za 10 let. 2. nekadilci si podaljšajo življenje za 12 let. 3. abstinenca podaljša življenje za 9 let. 4. spanje pred polnočjo podaljša življenje 7.a 11 let. 5. zgodnje vstajanje podaljša življenje za 13 let. f f f f f >6- uživanje kefira in jogurta tožniki niso hoteli jamčiti to-1 podaljša življenje za 12 let. ženkam za varno pot. Zaradi 7. vegeterijanska hrana dal jša življenje za 14 b t. (Kdor se torej drži teh pravi i si podaljša življenje za več ko 80 let. •Seveda je pa to samo pobožna želja zavarovalnega u-rcfcftiika. ki je bil nemara še po-sebr j plačan za svoje nasvete. Preti 100 leti je napisal zdravnik kralja Friderika Viljema IT. Krištof V. Hufeland takrat zelo slovečo knjigo "Makrobiotika ali umetnost podaljšanja človeškega življenja." Pisal jo je osem b t in prevedena je bi-'a v 12 jezikov. Ttufeland je bil navdušen pristaš naravnega zdravljenja in med drugim ie priporočal za dosego visoke starosti: "Utrjujte -voje orga-_ . oe. oddaljite činibolj izčrpanje vmjo. Prasieke tem dlje. čim več ljudi ali ži- svojih življenjskih sil, ne za- teira je oblast pravdo zavrni'a. Drugi odvetnik bi moral zagovarjati medveda. Vi jo leta 1499 pustošil vasi v f'mem losu. Ta je predlagal, naj nasilno zverino sodijo porotniki, izbrani med velikaši medvedjega rodu. Nastal je seveda učen prepir in pravdna obravnava se je zavlekla za več kakor teden dni.. iTudUtekle pse so sodili strogo popravilih. Vselej so jih spo znali za krive. Z nobenim pogojem nt bilo mogoče zagovarjati poblaznelih psov, ko da bi ne bili odgovorni za svoje zločine. Po postavah so jih kaznovali najprej s postopoma vedno činkovito. da so za§ kazen n -(hujšim mučenjem, ki je trajalo smrtili «amo svinjo. Prašičke A— Jl' v*----v " v' so izpustili, češ, da so bili mladi in zapeljani. Co z šest te- dnov pa so jih znova pripeljali na sodnijo, ker njihov lastnik ni hotel po rokovat i, da se bodo za naprej vedli zgledno. Mnž so je bal. «!-a so prašički podedovali zločinsko nagnjenje, in da so ne bodo mogli upirati iz-kiišnjavam. (N a Burgundskem so 5. sept. 1370 tri svinje, ki ^o bile v strahu za svoje mladiče, razmesari-le do smrti sina nekega svinjskega pastirja. Kot sokrivce so zaprli tudi mladiče. Njihov lastnik jih je pri razpravi sam zagovarjal in prosil, naj jih spoznajo za nedolžne. Bur-gundskega 'kneza je s svojim govoronl tako ganil, da je dal usmrtiti samo stare svinje. puj>kov pa ne. "čeprav so videli, da so svinje dečka ubijale in ga kljub temu niso branili." Sodili so tud'i podivjane bike. V Moi-ssv je leta 1314 bik nabodel na rage nekega moškega. Mož je umrl od ran, bi-ka pa so zaprli v miestno jetnis-nico. Tedaj je namreč bilo v navadi, da so večie živali čakale na sodbo v tisti ječi, kot zločinski ljudje. Sodniki v Dijonu so leta 1639 sodili in dali usmrtiti konja za- PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.— To je najboljša sbirka slovenskih pesmi za moški sbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenie Publishing Co„ 216 W. 18th Street, New York. N. Y. vali so oklali. Porezali so jim ušesa, odsekali rep in jim1 nazadnje polunbili še nogo za nogo, rep, po vsem tem mučenju so jih pa usmrti'i. [Sem pa tja so bile živali lahko tiu?i za pričo. Zgodilo so jo. da jo neki obtoženec, ki naj bi bil kriv umora, vpričo svojega psa, petelina in mačke prisegel. da je nedolžen. Pa so mu ver je'i. ker so bili prepričani, da bi tudi neumna žival prej spregovorila kakor pustila. da bi ušel pravici morilec. Vsrednjom veku so največkrat obtožili zločina črne živali. Ljudje <>o sodili, da jo satanu črna barva najljubša in da se najrajši našemi v črno. Bili so pač prazno verni in zato tudi kruti in neumni. Za zdaj še nintanio drugačne razlage za tisto zdavnje sodstvo pravljajte svojih moči, razmnio žujte svoje življenjske silo s pravilno prehrano in načinom življenja." Večina starih ljudi vam pove, da je živela zmerno in trezno. Jeza in razburjenje žilo ■škodtaje zdravju. Dolgo in pravočasno spanje, vsega do gotove ntere, ne preveč pa tudi no premalo dela, nobene požrešno-sti, skromnost, in treznost, to jo zlata srednja pot. ki so jo hodili vsi zelo stari ljudje. Vsi stolotniki tudi priporočajo ne jesti preveč me-a in maščob. rPurek Zaro A«?ha, ki je dočakal baje 160 let in ie untrl leta 1934 je jedel večinoma ne-oluščen riž. maslo, kislo mleko, kruh in slaščice. Neka 120 let stara žena je priporočala kislo zelje in klobase, divjačino, ribe * $ 0 0 f n SLOVENSKO - AMERIKANSKI I/ M I :: ZA IJETO :: Koledar 194i Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov sveta . . . Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodke. Citajte zanimiv članek: "O LOVU IN LOVCIH," ki ga je spisal Fr. Troha. Slovenie Publishing Company 216 W. 18th Street New York, N. Y. Cena 50c Vsoto labko pošljete ▼ znamkah po 2 ol 8 cente, Ce problrate ▼ Z'lnifcrnih državah. Posebna priloga: Trije zemlje«idi t barvali: EVROPA IJ5TA 1914.; EVROPA PRED SEDANJO VOJNO: EVROrA I*. 194« NAROČITE GA ŠE DANES i! ti t t $ 0 0 0 0 00 H 00 00 00 00 h 00 00 00 00 00 00 00 Slovensko-Amerikanski Koledar za 1. 1941, Velika Blaznikova Pratika za 1. 1941, in Priročni Atlas (38 barvanih zemljevidov) — vse skupaj $1. in surovo sadje. Xeka druga žena, ki je dočakala 10.'} h ta, se je branila podobno, samo da je odklanjala paštete in krompir. Vsi stari ljudje pri.-egajo na mlečno juho in sočivje. Prof. Gueniot, ki je dočakal 105 let, je trdil, da nikdar v živ ljenju ni preveč jedel. Mnoiri stari ljudje pravijo, da so ohranili vse življenje čisto vest in tia se morajo tudi svojemu du-ševnenm mira zahvaliti za doi-£fO življenje. Zunanji red in notranja uravnovesinost sta važna poproia za dosego vi-oke starosti. Mirno življenje brez vratolomne naglice in živce razjeda jočo^a trušča po možnosti daleč proč od bučnega sveta, to jo potrobno človeku, ki liočo do't^o živeti. . iSovoKhi jo pa dolgost človeškega življenja odvisna tudi od podnebja. V srednji Kvropi je zelo starih ljudi razmeroma malo. Tu jo namreč izpn moni-ba tonfporatnro prenagla in preobčutna. Ugodnejše jo podnebje v primorskih deželah, ker ni tako velikih skokov v temperaturi. M!nogo stoletni-kov živi v Jugoslaviji in Braziliji, največ pa v Bolgariji, deželi prodpolnočnesra >*panja, jogurta in kerija. HIŠA V OBLIKI KRSTE. A' grofiji Devonshire na Angleškem stoji liiša, ki vzbuja rev .''ko pozornost. Zgraj< na je namreč v obliki mrtvaško krste. Zanimivo je, kako je la hiša nastala. I'red leti je neki mladenič zaprosil za roko lepega dekleta. Njen cče ga ni mara! in dekletu za nobeno ceno ni dovolil, da bi ga vzela. Rekel je celo, da bi jo raje videl v grobu kakor pri toni fantu. Ko je mladenič to zvedel, se ni prav nič pomisšljal. Hitro je dal zgraditi hišo v obliki mrtvaške kr-te. Ko je dekl tov oče videl, da je fantova l jubezen tako močna, je popustil in mlada sta >e vzela. . 'GLAS NARODA 0 počil jamo v staro do J movino. Kdor ga ho- jj 0 le naročiti za svoje !k V torodnike ali prijatp-J Ije, to lahko stori - 1 Naročnina za star i $ kraj stane $7. — V t Italiio lista ne pot* Sli iamn AMERIŠKI BOMBNIKI NAD FLORIDO Najmodernejši bombniki Združenih držav lete z brzino 150 niilj na uro, na svojem poletu na pomorsko letališče v Floridi