jože zemljan odločitev 3 PREMIERA V PETEK, DNE 20. NOVEMBRA 1953 JOŽE ZEMLJAN ODLOČITEV Politična drama v dveh delih Nastopajo: Stara mati Frlugovine .... Just Frluga, ovdoveli ribič Olga, njegova hči...................... Ivan, njegov sin.......................... Branko, njegov najmlajši sin . Bernard Saksida, sosed in Olgin zaročenec Vaščani: Milka Kal Zala Marina Giulio, Italijan Uradnik iz Trsta Karabincrji Mara Černetova Mirko Cegnar Klio Maverjeva Laci Cigoj Bogdan Fajon* Janez Eržen Vera Blanč - Kalanova . France Trefalt . Nada Bavdaževa Angelca Hlebcetova Anka Cigojeva Jože Kovačič Metod Mayr Marijan Dolinar Tone Dolinar Milan Vcrtovšek* Z zvezdico (*) označeni niso stalni člani Prešernovega gledališča Sodelovali so: Režija . ... . Kostumi Razsvetljava Tehnično vodstvo* I n s p 1 c i e n t Odrski mojster Lasuljarka Krojaška in šiviljska dela . Klobuki .... Sceno izdelali JOŽE GALE k. g. Niko Matul Tanja Bedenkova . Stanc Kropar . Lado Štiglic Tone Dolinar Janez Kotlovšek . Vera Srakarjev« salon Jakofčič in gled. kroj. salon Orosel . gled. mizama in slikama Veš, poet, svoj dolg.? Vrzi pesem v svet, pesem za današnjo rabo! To Župančičevo sporočilo je spolnit Jošte Zemljan, ko je v par d n ek Po e. oktobru napisal aktualno dramo o Trstu; o rani, ki nas boli že tri desetletja, a nas je v teh dneh najbolj zaskelela. »Odločitev«, drama za današnjo rabo, predstavlja sicer delo, čez noč rojeno, toda zorelo je tako v pisateljevem srcu kot v mislih vseh poštenih Slovencev vsa dolga leta, kar bijemo trd, vztrajen boj za svobodo naših ljudi ob morju. Z odločitvijo Angloameričanov, da izroče Trst in slovensko okolico Italiji, je bila izzvana tudi naša odločitev, da raje življenja damo, kot da bi rojake m našo zemljo znova prepustiti povampirjenemu fašizmu. Drama, ki nam pripoveduje o boju, o trpljenju in o odporu slovenske obmorske vasice skozi obdobja pred vojno, med vojno in ob tragičnem #■ oktobru 1955 — je bila napisana, naštudirana in prvič uprizorjena v borih treh tednih. Gotovo bosta notranji ogenj in vnema, ki je gnala ustvarjalce, prešla tudi na gledalce te drame, saj je Trst skrb in ljubezen vseh naših ljudi, v mestih in vaseh. Zato v tej aktualni drami niti ne bomo iskali kake visoke umetnosti, ki navadno dozoreva v daljših Časovnih obdobjih. V času revolucije in boja za svobodo pa je bolj potrebna umetnost, ki hitro reagira na sodobne dogodke! Sveža, živa, udarna umetnost! Jasna beseda, ki jo spregovori pisatelj v imenu vsega naroda! Bojna pesem, ki jo ustvari poet v kratkem odmoru med juriši! »Odločitev« predstavlja tako, v najčistejši obliki, odrsko reakcijo ob zaostritvi tržaškega vprašanja. To je prava, poštena ljudska igra, uglašena na današnja naša čustva in na naš čas. V pričujoči drami padajo naši ljudje kot žrtve boja in sovraštva. Živa ostaneta le stari oče Fr luga in njegov najmlajši sin Branko. Toda vsi padli še vedno žive, misel na nje uči preživele, da vztrajajo na polo-zajih, in jih krepi ob omahovanjih. Tako se izpolnjuje stara resnica, da ni mrtev, kdor je umrl za domovino, za svobodo, za človečanstvo. Z uprizoritvijo »Odločitve« v Kranju žeti tudi delovni. kolektiv »Prešernovega gledališča« izraziti svojo zvestobo rojakom ob slovenskem morju. Smrt fašizmu — svobodo tržaškemu ljudstvu! Č. Z. Razmišljanja ob aktualni drami iS. oktobra, Itl.sl. Vsakodnevno delo in življenje, kol ga živimo vsak dan. Zvečer kinopredslave, prireditve, v gledališčih komedije in drame. Med Iv običajne slvari pade novica o odločitvi angloameriških vlad, da prepuste Trsi in cono A Italijanom. Novica gre od usl do usl. radio postaje jo polrju-jejo. l>o vsej Jugoslaviji ogromen val ogorčenja, upravičene jeze. in nejevolje. Pa ludi upornih misli in čustev. Iz gneva in bolečine porojen protest. Po vseh mestih nove Jugoslavije gredo ljudje na ulice in prično spontano in iz dna svojih sro demonstrirali proti enostranski odločitvi. Kol da spel doživljamo tisle dni meseca marca Ulil. ko so jugoslovanski narodi vsemu svetu izpričali svoj odločen: XI'.' (lledališke in kino predstave so prekinjene. Povsod pišejo in sestavljajo resolucije, polne na (odločnejših protestov. Ljudje li.šče glave okoli radijskih sprejemnikov. V eni lakih skupin, ki posluša ob radijskem aparatu, je nekaj partizanskih igralcev. Tistih igralcev, ki so vrč lel delali na osvobojenem ozemlju med partizani, v brigadah, mitingovali po osvobojenih slovenskih vaseh in imeli v Črnomlju svoje gledališče... Vse žge isla bolečina. Trst in slovensko morje zopet pod Italijo... Tu se rodi prva misel: sedaj bi moral nekdo napisali gledališko igro. ki bi našemu občinstvu z odra govorila o boju naših ljudi tam ob morju vsa dolgu Ir In italijanske okupacije, o boju naših ljudi tam ob Trslu med narodno osvobodilno vojno in o lej odločitvi zapadnih velesil. ki jr v nasprotju z vcsljo človeštva. In morda še o zgodovinski volji slovenskega ljudstva, da hoče živeli svobodno in .združeno v eni skupnosti. Tako se je rodila zamisel aktualne, politične drame ,,Odločitev '. Od ideje, zamisli gledališke igre. do njene realizacije na odru je dolga in zamotana pol. Pa vendar je mogoče vse ovire in zapreke nekako premagati. Seveda, če je dovolj poguma, volje in zanosa. Približno čez teden dni je bilo delo napisano. Delo, ki ima prav gotovo svoje pomanjkljivosti in hibe. pa vendar tudi toliko dobrega in odrske vrednega, da ga more ; vsako gledališče s pridom uvrstiti v svoj repertoar. Režiser ima ob lem delu zelo veliko možnosti, da marsikaj doda, spremeni, tolmači po svoje, dopolni; vendar pa lahko govorimo tudi o odlikah dela, ki je polno odrskega dogajanja, konfliktov, lepili fnisli in občutij. Seve, to ni običajna drama (kol je del kritike napačno tolmačil), ampak pravzaprav posebna dramska tvorba, ki ima svojo drugačno zakonitost. Take vrste odrski prikazi so bili pred vojno znani zlasti zaradi režiserja Piscalorja in njegovega Političnega gledališča. „Odločilev‘’ pa je prva politična naša drama po vojni. Za to odrsko zvrst veljaj,-) posebni zakoni, poseben način obdelave, posebni prijemi. Z njimi 'mora računati režiser, igralci in kritika. Taka igra se n. pr. ne more preveč muditi na posameznih podrobnostih (ki so sicer v dramatiki umetniško čes'.o zelo pomembni), ampak hoče predvsem izraziti svojo idejo. Zato vse za lo idejo nepomembne stvari, zabriše ali pa jih stilizira. Tu ne gre za realistični detajl. Večkrat bi v laki igri samo motil. Politične drame imajo svojo tendenco. Pri nas je dobila beseda tendenca nek poseben slab prizvok, ki pa je morda vendarle nekoliko krivičen. Saj ima navsezadnje sleherna umetnina svojo tendenco. Le da la tendenca ni vedno opazna na prvi pogled. Zaradi časovne ali drugačne odmaknjenosti je tendenca v umetninah že zgubila svojo akutnost. Vendar obstoja. Pri nas smo prva leta po vojni igrali skoraj samo lake igre, pri katerih je bilo tendenco opazili že na prvi pogled. Ker pa smotri tendencioznosti v mnogih teh odrskih delih niso bili dovolj vzvišeni, dvignjeni nad vsakodnevno življenje, ker so bili pogosto zgolj za dnevno rabo, se je pričel proti tendenzioz-nosii odpor, ki pa je česlo prišel do pretiranih oblik in nujno vodil v svojem končnem smislu do larpurlartizma. Zato bo potrebno marsikje popravili svoj odnos do iger s tendenco, tllcdati moramo le, da se lendenčnost ne ho ustavljala ob dnevno manj pomembnih dogodkih, da bo dovolj visoka v človečanskem smislu, da bo zajemala globlje probleme;* ne pa površnih, vsakodnevnih malenkosti. Naj ne bo dnevno agitacijska, ampak naj preobraža naše življenje v tistih območjih, kamor druga sredstva, razen umetnosti, le težko sežejo, ali pa ne toliko učinkovito. Nobene bojazni torej tudi pred našo politično dramo, kakršna je „Odločitev“. Drama ima svojo tendenco, je ne skriva in je bila zaradi nje napisana. Toda trpljenje našega naroda Pod Italijo in fašizmom kar vpije po odrski upodobitvi. Boj našega naroda med vojno za nacionalno in socialno svobodo je in ostane neizčrpen vir za našo umetnost. 8. oktober je nagrmadil v slehernem izmed nas toliko čustvenega napona, da je bilo nujno, da (lobi ta nekje tudi svoj odrski izraz. Zalo ima »Odločitev", čeprav aktualna politična drama, svojo upravičenost in sodi na oder vsakega gledališča, ki živi z ljudstvom, s svojim občinstvom. Le če se hoče gledališče povsem izolirati od svojega občinstva, more zviška gledati na podobno dramsko tvornost. Politična drama, kot posebna odrska zvrst, je bila in bo ostala živ spremljevalec človeškega življenja. Gledališče, ki hoče biti živo, ki hoče vzdrževati in poglabljati vezi s svojim občinstvom, l>o vedno z veseljem segalo tudi po tendenčnih političnih dramah, če bodo ta dela po svoji izvedbi dovolj odrsko kvalitetna in če bo njih tendenca človeško žlahtna in življenjsko pomembna. Prav s tem vrši gledališče tudi svojo socialno funkcijo, ki je globoko pomembna. ■»Odločitev" ima vse znake našega časa. Moderen način gradnje in obdelave nujno zahteva uporabo izraznih sredstev, ki jih moderno gledališče dnevno uporablja. Itazen obeh prologov sc vsa drama odigrava kot spomin ribiča Justa Frlugo na prejšnje čase. Ta način retrospektivnega gledanja dogodkov je dramatiki zdaj že precej znan. Tudi mrtvi, ki govore, v modernejši dramatiki niso nič novega. Morda je to za našega gledalca, ki je bil doslej navajen le popolnoma realističnih uprizoritev, nekoliko tuje, vendar pa se more lako izraziti ideja drame na najbolj učinkovit način. Posebna gradnja in povezava posameznih prizorov omogoča, da na odru vidimo v resnici samo one stvari, ki so za idejo drame važne, vse nebistveno pa lahko brez kakršnekoli škode odpade. Ta dramaturška oblika »Odločitve" pa ni nastala iz želje po modernizmu, pmpak iz nuje, da bi delo kar najbolj impresivno izrazilo svojo idejno vsebino. »Odločitev" je bila napisana iz srca, z namenom, da bi šla do srca. Toda napačno bi bilo, če bi v njej videli solzavost in sentimentalnost. Kljub liričnim prizorom mora izzveneti borbeno, moško in potrditi mora našo liho in trdno odločnost v borbi z,a naše pravice in našo zemljo. Če bo predstava na občinstvo tako delovala, je svoj namen dosegla, občinstvo pa bo še bolj občulil.0, da je gledališče kos živega življenja, kjer ne gre samo za neke daljne in tuje lepote. Gledališče mora kiti kar najbolj povezano z ljudstvom, za katerega Ustvarja, in s časom, v katerem živi. Živa, aktualna drama iz našega življenja — (če je dovolj kvalitetna) — v repertoarju gledališča ali kratek komentar k temi o aktualnosti Precej je že bilo govorjenja in pisanja o naši „Odločitvi“. V pičlem mesecu je j bila napisana, naštudirana in predstavljena javnosti v ljubljanskem Mestnem gledališču, dvajset dni po krstu pa jo gledamo že pri nas. V kjratkem bo šla verjetno čez vse slovenske odre. Cernu laka naglica? Mar zato, ker ima igra neprijetno spremno signal uro: politična drama v dveh delih? Torej nekaj aktualnega, kar bo od danes na jutri? In je treba pohiteli, da ne bo že jutri tržaško vprašanje rešeno!? — Nesmisel. Vzemimo igri kalup: prolog in kar je še Justovih monologov, pa bomo imeli sicer skromno, pa vendarle živo sliko našega Trsta pod fašizmom. To pa je že več kot sama aktualnost, to je boleč spomin, ki ne bo tako kmalu ugasnil. Temu spominu je posvečeno to delo. Res je. Gledališki ljudje imajo nepopisen strah (kdo ve. iz kakšnih doživetih in nedoživelih izkušenj!) pred podobnimi rečmi, ki potujejo skozi literarno zgodovino kot enodnevnice. »Odločitev" Jožeta Zemljana se je rodila morda kot enodnevnica, živela pa bo, dokler bodo živeli naši ljudje v Trstu. V tem je vsa njena aktualnost, če sc že držimo le nesrečne besede. Vsebina. Družina Frlugovih iz Trsta. Na kratko — Trst. Tisti Trst, ki nam je danes prvo in zadnje vprašanje, na katero iščemo odgovora po časopisih, na manifestacijah, povsod, kjer še živi spomin na fašistične morije. In vendar je Trst tako strašno odmaknjen našim človeškim očem. Vsaka najmanjša slika nam ga približa bolj kot cela stran besed. Nekaj metrov filma o njegovi obali nas prevzame, tako da ne moremo razumeti, kako da je samo nekaj metrov... Dve bežni uri v »Odločitvi1' nas pretreseta. In ko odhajamo domov, z mislijo na naše padle junake, se nam molče pridružijo še Frlugovi iz Trsta. le vezi izpričuje. Jože Tiran J. 2. Dramatika za vsakdanjo rabo Vse čase je bila na svetu tudi dramatika za vsakdanjo rabo. Že skrajno površen pogled v zgodovino dramskega ustvarjanja nam pokaže zdaj lega zdaj onega pisca, ki je napisal posamezno dramsko delo ali pa posamezne prizore iz določenega namena: hotel je odgovorili svojemu nasprotniku, osmešili dogodek v deželi, boriti se zoper slaboumne ideje ali pa je hotel povzdigniti svojo miselnost, ki jo je ogrožala tuja sila. Navadno so lake dramske stvaritve nastale tako hitro, da jih je pisec napisal za svoje potujoče gledališče v času, ld ga premaga potujoči gledališki voz od enega mesta do drugega. Mislimo na tiste dramatike za vsakdanjo rabo, ki so v svojih odrskih stvaritvah prikazovali boleče žive probleme posameznih krajev. Taka pisarija za odrske Jdeske je bila seveda obsojena lia kratko življenje: v sosednem mestu že niso več poznali razburljivih vprašanj, Idi' so mučila kraj, ki ga je gledališka družina pravkar zapustila. Napisati je bilo Ireba novo dramo. Tako je ta življenjska dramatika odgovarjala zdaj na politična, zdaj na ideološka ali razna strankarska vprašanja. Ne hi preveč pretiravali, če bi rekli, da je v glavnem opravljala vlogo današnjega časopisja. Resnica pa je, da lahko štejemo med časnilcarje-dramatike nekatera največja imena dramske tvornosti od prvih obdobij gledališkega življenja naprej. Danes je čas popolnoma obrusil ostrino njihove aktualnosti in nam zamračil pogled na vsakodnevnost vprašanj, ki so jih obravnavali. V spomin pa si lahko prikličemo zadnjega velikana v tej vrsti, Frederica G grči a Lorco, ki je za svojo potujočo gledališko skupino La Garača pisal aktualne in propagandne drame v času vretja pred špansko revolucijo. Bil je v službi ljudstva in mu dostikrat ni bilo žal zamenjali svojo prosojno pesniško besedo s trdim političnim jezikom. Prepričan je bil, da je dramatika za vsakdanjo rabo ena izmed bojnih oblik in prav zato jo je uporabljal kot se uporablja bojno orožje. Izročilo dramatične tvornosti za vsakdanjo rabo je torej zelo staro. Na Slovenskem je laka dramatika ras tl a v naj izrazitejši obliki v času narodnoosvobodilnega hoja. Borova Težka ura, Raztrgane! in cela vrsta zanimivih in nezanimivih iger in skečov iz časa naše borbe za svobodo in tik po njej, je vse- Angelca Hlebce lova kul mati in Jože Kovačič kol Jerman v Cankarjevih „Hlapcih ‘ (Kovačič je *na svojo željo kreiral Jermana v Študijske namene kakor drama Iška zvrst le vrste. Agitteater iz leta 1942, gledališka skupina „Jasa“ iz lela 1943 in SNG iz Jela 1911 so bilo ustanove, ki naj bi skrbele zgolj za tako dramatiko. Bile so izrazite partizanske gledališke ustanove in njih namen je bil v bistvu isti kol namen partizanskih bataljonov: pobijali sovražnika. Nujno in razumljivo je, da taka dramatika zamenja pristno in čisto umetniško besedo s hrupno nebarvitostjo in neztia-čilnosljo i>oliUčnega jezika. Nadalje: v laki dramatiki sc vsaj v devetdesetih primerih od sto prikažejo linearni, nezapleteni in psihološko precnoslavni značaji. Dramatik zleze tako, da še sam ne ve kdaj in kako v črno-bclo slikanje značajev in v vse druge podobne pregrehe, ki so zadnje čase v slovenski književnosti zaznamovane kot pregrehe. Zato so dramalsld konflikti zgrajeni na političnih ali idejnih tezah in protitezah, na dokazih in protidokazih, ki si jih izmenjujeta aklivisl in njegov nasprotnik. Zdi se, da se dramatik hoji, da bi zaustavljal bojno smotrnost svojega dela, če bi probleme poglobil in jih človeško razpletel. Prav zaradi lega postaja laka dramatika preprosta in je preprostim ljudem, ki znajo mogočno in preprosto čustvovati, zelo blizu. Po svoji bistveni sestavini je naivno ljudska 'in že Garcia Lorco jo je primerjal z ljudsko umetniško tvornostjo. Ce natanko premislimo, sc nezaplelenost in neproblematičnost značajev v dramatiki za vsakdanjo rabo ujema s skrajno preprostostjo ribniških ljudskih keramik, s slikarijo na panjskih končnicah, ali pa s prcprostosljo narodne pesmi, kjer je meja med hudobnim in dobrim, med enim in drugim problemom, med eno in drugo strastjo in med eno in drugo miselnostjo prav tako jasno in naivno postavljena. Zalo smo dramatski tvornosti za vsakdanjo rabo velikokrat zelo krivični in pripombe razumnega človeka, ki hoče to zvrst odrskega uveljavljanja ]x>stavili v tek splošnega razvoja evropske umetniške tvornosti, ne držijo zmeraj. Misliti Pioramo še na čustveni odnos občinstva, ki ga ima skoraj zmeraj do dramatike za vsakdanjo rabo. Mogoče že zlepa nobena slovenska odrska stvaritev ni tako užigala slovenskih ljudi, kot na primer Borovi Raztrganci, ali cela vrsta drobnih in umetniško nepomembnih skečov, ki so jih igrali partizani. Vzemimo primer, ki ga imamo sedaj na deskali Mestnega gledališča. Jezna užaljenost, s katero so ljudje sprejeli novico <> dodelitvi Trsta Italiji (slabega spomina), je bila tako resnična in je tako naravnost bruhnila iz. ljudi, da v (človeških srcih ni potrebovala nobenih posebnih čustvenih vijug ali pretresov, pa se je izrazila na prav tako bojen način, kot se je izrazilo vse, kar je vodilo boj za svobodo ali pa proteste zadnjih dni. Zato spada „Odločitcv“ med izrazite in zavestne poskuse dramatike za vsakdanjo rabo. J. J. Iz razgovora z režiserjem Jožetom Galebom Pišejo, da se utegne iz lega razvili živa dramatika, laka, kakršne še nimamo, zares velika dramatika. Precej jasno je, da članki, v katerih je omenjena ta misel, ostroumno ocenjujejo pomen ,,Odločitve" v naši dramatiki. če jo skušamo vzporediti z našo dramsko tvornostjo, lahko takoj ugotovimo, da vlako hitrega reagiranja na aktualne dogodke pri naših serioznih dramatikih resda 'nismo vajeni. Vse preradi sc izgovarjamo na čas in distanco, da bi se prčccj sprijazniti s stvarmi, ki so čez noč rojene in se že sklicujejo na svoj raison (Vetrc. Postavljati pereče probleme na deske takrat, ko so najbolj živi, pomeni, da gledališče prav zares služi svojemu namenu. Tožimo, da nimamo dramatikov, velikih pa še celo ne. Lope de Vega je napisal čez 150 del, marsikatero v 24 urah. (ampak čisto zares, okoli slo bi jih našteli, lakih, čez noč rojenih!), z njim pa sc je začela zlala doba španske drame. Mnogo se jih je zgubilo, prenekatero je utonilo v pozabo, nekaj pa se jih je vendarle ohranilo. In po teh ohranjenih štejemo Lope de Vego med klasike. Dejstvo je, da se bojimo vsakih začetkov, če že ne kar sramujemo. Začetki, naj bodo še tako nebogljeni, pa so krvavo potrebni, če hočemo, da bomo nekoč dobili dramatika, ki ne bo romal samo od Ljubljane do Maribora, ampak malo dalj. Vsaka šola nekaj stanc. -ž fl Gehri: tir slo nadstropje Hochepot diktira roman ... Slikar Lescalier in njegova žena Veselo godovanje pri Edvvigi \ Adaptacija ali nova hiša? I)nc II. XI. 1953 je objavil republiški časopis „LjubIjanski -dnevnik" članek neznanega pisca pod naslovom „Skrb za kulturne ustanove v Kranju", v katerem razpravlja o adaptaciji starega, oziroma o gradnji novega gledališča v Kranju. O item smo tudi mi že večkrat pisali tako v dnevnem časopisju kakor v svojem gledališkem listu ter tako seznanjali javnost z vsemi mogočimi težavami, ki jih povzroča zastarela gledališka stavba. Zadnje čase prihaja čt,o živih debat tudi na raznih sestankih. Vprašanje, kako hi se naj rešila gradnja novega gledališka, navsezadnje ni tako enostavna stvar in prav je, da je pri lem zainteresirana široka javnost. Na eni zadnjih sej LOMO je bil na pobudo uprave PCI sprejel skl e]), da naj uprava gledališča skupno z gradbenimi strokovnjaki prouči vprašanje adaptacije gledališča, oziroma ‘možnosti nemotenega gledališkega dela v času, ki je potreben za adaptacijo. Ob tej priliki sc je pokazalo, da hi bilo potrebno porušiti domalega vse notranje zidove, kar bi imelo za igralski kolektiv nemile posledice. Da ne govorimo o kvalitcli predstav, ki hi jih uprizarjali v tem času. C c bi sploh mogli izvesti svoj letni program!... Pomisleke proti adaptaciji pa nimamo samo mi, ampak še mnogo društev in organizacij, ki so navezani na naše prostore, ker nimajo trenutno svojih. Kaj sedaj?!... Po mnenju strokovnjakov hi stala adaptacija približno 70 do 75o/o od vsote, ki bi bila potrebna za zidavo novega gledališča. Torej samo 25 do 30°/o diferenceI Kje dobiti teh 25o/o, z leti pač ne hi bila prevelika zadrega. . Za gradnjo nove hiše '-dovolj zgovorno govori že sama stara stavba, ki ima res lepo pročelje; ko pa stopiš noter, ti pročelje nič ne koristi. Čudežev na takem odru ne moreš večno delati. Celje s svojim prekrasnim gledališčem veže oba kulturna centra: Ljubljano in Maribor. Mi pa smo tukaj ob ‘severovzhodni meji in hi si že iz nacionalnih ozirov želeli, da dobimo svoje reprezentančno gledališče. ,V Kranju pa je tudi umrl naš naj večji pesnik in lahko bi v počastitev njegovega spomina prirejali vsakoletne kulturne prireditve, ki hi imele vsedržavni in tudi mednarodni pomen. V neposredni bližini .leži Bled, kjer je vselej mnogo tujcev in kjer je letno bivališče ■našega maršala. V bližnji bodočnosti bo dograjeno mednarodno lelališče pri Urnikih, računamo lahko na nepričakovane obiske ... itd., itd. Docela se strinjamo s piscem omenjenega članka, ki pravi, da bomo vendarle morali mislili na gradnjo novega gledališča, ki bi bilo ponos ne samo prebivalcev Prešernovega mesta, marveč vse Gorenjske. Uprava gledališča Naša prihodnja premiera bo „Trnj ulčica“, pravljica za male in — komur med velikimi ni čislo tuj fantazijski svet, tudi zanj. Tokrat sc nam bo prvič predstavil drugi domači pesnik mladinskih iger — Saša Škufca. Prvega smo že spoznali: L. Maruška z njegovo „Dc-želo Lenuharijo", ld jo je s prav lepim uspehom uprizorilo 1MMG. Vse kaže, da bo sčasoma poslal Kranj kulturno središče mladinskih iger. Obeti so prelepi in „Trnjulčica“ je vsekakor med njimi na prvem mestu. Redakcija 3. številke GLPG pripravljena 16. novembra, zaključena 18. nov. 1953 3-uLelttftmO-: RAZNE KRETONE TISKANE TKANINE FLANELE ——------------- NAGLAVNE RUTE TKANINE V RAZNIH MODNIH VZORCIH IN BARVAH Steeniinvo za. tem, da Izdelujemo kako o o itn 6 najboljše tkanine, in i teni zadovoljimo- me {to te oblike ix naši dežani. Gorenjska predilnica Škofja Loka Trata št. 5 — Telefon št. 30 Izdeluje mikano prejo in bombažno prejo od 16 50 NM in ho osnovno, vohkovo in flanelno vitje Dobavlja hudi na križnih na-vihkih in predenih vigogno prejo od NM 3-12 kakor hudi sukano prejo na WC formahu, križnih na-vihkih in predenih Vsi naši izdelki so kvalitetni in poceni ,,ISKRA" Tapetarsko žimo več vrst, sterilizirano na 115° C, izdeluje podjetje tovar. za elektrotehn. In fino mehaniko KRANJ izdeluje iz prvovrstnega materiala to promtno dobavlja: Telekomunikacije: telefonske aparate, centrale in dele - Kinoaparature: kinoprojektorje, ojačevalce in zvočnike - Električne merilne inštrumente: števce, voltmetre itd. - Avtoelektri-ko: svetlobne diname, žagan jače, vžlgajne tuljave itd. - Električne vrtalne stroje: 10 to 32 mm. premera - Selenske usmerjevalne celice: - Instalacijski material: paketna, kolebna to motoma stikala Zahtevajte detajlne ponudbe ŽIMOPREJA STRAŽIŠČE PRI KRANJU TELEFON 174 KRANJ Kupujemo vseh vrst živalske dlake. Ponudbe in naročila sprejema uprava podjetja Izdeluje : Fin žamet v raznih modnih barvah za moške obleke, ženske kostime, plašče / ženski žamet za obleke to domače halje v različnih barvnih tonih / Blago za dežne plašče v raznih kvalitetah in barvah / Tkanine za ženske obleke iz stanične vol-TEKSTILNA ne’ aPretirane proti 'gubanju, v raznih imitacijah volnenih izdelkov to izdelkov .umetne svile / Tkanine za moško perilo v različnih kvalitetah, desenih in barvah / Garniture jacquard prtov in prtičev v barvah / Prte listne beljene in barvane ter prte kairo / Flanele v najrazličnejših kvalitetah in desenih / žepne robce moške to ženske v raznih kvalitetah to vzorcih O v A R N A V KRANJU CENE PONOVNO ZNIŽANE! vse vrste s I R o ' Hilli!; Zadetima mkkama &*■ 3^° tS ^ JOGURT XJ5 ‘r» Ktaui-Citie v vs.eh svojih Ičlef-tut iteuilha 541 °Sz, ov ARjV Jc 4 Jr Volnene, (bombažne in svilene tkanine vseh vrst — Volnene, bombažne in prešite odeje — Preproge, zavese, flanel rjuhe, naglavne rute — Moško, žensko in otroško zimsko perilo — Pletenine, (rokavice, nogavice — Volno za ročno pletenje — Razno galanterij, blago in igrače ima vedno v Meliki izbiri ,11 JCokra' Trg. pod j. za Gorenjsko na veliko DCmni • šopke in cvetlice • Lončnice za vse prilike • žalne in jubilejne vence Vam nudi v lepi izbiri INVALIDSKO PODJETJE Vrtnarija V STRAŽIŠČU telefon št. 513 in v cvetličarni: KRANJ, Prešernova št. 18 telefon št. 224 BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ proizvaja kvalitetne surove in beljene tkanine v širinah od 70 do 180 cm. — Nadalje proizvaja kar-dirano vato in poleg industrijske preje do štev. 50 tudi prejo za domačo obrt kakor Mule št. 16, Kni-ting št. 16/3 in št. 29/3, Hardvvatter št. 20/80 in št. 23/80 DU STRI JA BOMBAŽNIH IZDELKOV .1 ESI S«!««' --- „ „a iuunlee črtasti Kriu11 * xlmnlcc jaciuartl v gradi 7-a »»“V* atttetah barVah LsUe obleke karo Wg° za postelinlko blago za p oxtordc narodno P^tno ,a ^ 1« Ueperflanelo prog _ 11 „UiuG-fltaHi" VAM NUDI VSE VRSTE KVALITETNIH ALKOHOLNIH IN BREZALKOHOLNIH PIJAČ PO NAJNIŽJIH DNEVNIH CENAH ZALOGA PIVA, MINERALNE VODE. VSEH VRST KISA ITD. ITD. Kvalitetno podplatno usnje za zbita in šivana dela Vam nudi po zmernih cenah Tovarna usnja STANDARD Kranj TELEFON 164 Gledališki list Prešernovega gledališča. Letnik IV. (sezona 1953-54), štev. 9. Obseg I'/< pole. Naklada 500 izvodov. Lastnik in izdajatelj uprava Prešernovega gledališča; predstavnik Alojz Gostiša; urejuje uredniški odbor; odgovorni urednik J. Žmavc; tisk Gorenjske tiskarne. Vsi v Kranju. . ' presernovo gledališče kranj sezona 1953-54