Uredniška priloga „Kmetovalcu“.
VRTNAR.
List s podobami za šolsko vrtnarstvo, vrtnarstvo sploh
in za sadjarstvo.
Št. 4. V Ljubljani. 29. februvarija 1 SHS. Letnik 1.
Kako smo naredili šolski vrt v Dolenjem Logatcu.
Spisal in sestavil Vojteh Ribnikar.
II. Vrtna razdelitev in začetna doba.*)
Spomladi 1884. leta smo začeli vrt urejevati. Najprvo je bilo treba očistiti in osnažiti vse zemljišče, ker so je s kamenjem, s peskom, z apnom, z lesom in z drugimi za zidanje potrebnimi rečmi zavozili, onesnažili in pokvarili tako, da je bilo podobno slabemu, kamenitemu pašniku.
V pivo smo prekopali zemljišče tako globoko, da smo prišli do dobre, ne več onesnažene zemlje. Presejali smo to zmes skozi prav drobno mrežo in tako razdelili jo v dobro zemljo in s peskom in drugo šaro narnešan grušč. Potem smo zemljišče še edenkrat prekopali, da se je steptana in zavožena zemlja zrahljala. Zemlje do 60 cJm globoko prekopati in zrahljati, da bi zrak in solnce, dež, sneg in zmrzlina, kakor tudi vlažno zimsko vreme moglo blagodejno vplivati, ni bilo treba, niti trdili kep drobiti ter redilnih snovi rastlinam pripravljati t. j. rigolati ni bilo treba, kar bi se drugače na vsak način moralo zgoditi, ker smo morali vslcd više ležečega vhoda in šolskega poslopja vrt tako na nekaterih krajih nad 50 e/m zasuti, da se je vrtna površina uravnala.
Pri kopanji temelja, zlasti kleti, dobili smo veliko dobre zemlje. To prst smo zvozili na širok kup tako, da je dobra, živa prst prišla spod, a globoče skopana slaba, mrtva prst na vrh, kjer se je v 2 letih prav dobro prezračila, prmrznila in razkrojila ter postala rodovitna. To je bilo že nekaj prsti, a proti velikosti vrta in zvišanju nekaterih leh bilo je je premalo. Drugod dobiti je ali celo kupiti in voziti jo na vrt, ni bilo mogoče. Poiskal sem je na vrtu, in sicer na onih mestih, katera sem odločil v načrtu za pota. Zemljo smo odvzeli vso, jarke pa smo zasuli z gruščem, ki smo ga dobili pri snaženji, in tako rešili dobro prst, v pota pa spravili neporabno šaro in tista s tem pripravili tako, da se vsa voda, tudi o naj-večem nalivu, precej odteče, ter da so pota vedno suha. Ker pa je bila v globočini le slaba, mrtva prst, zvozili smo tisto na on del vrta, katerega bodemo naj-zadnjega obsadili, da se v tem času zagnoji, oziroma razkroji in rodovitna postane.
Ko smo pota s 3 lesenimi križi uravnali (splanirali) in z debelim peskom posuli, uravnali smo potem tildi lehe in sicer 25 cfm više nad prvimi. Pota so se kmalu utrdila, lehe pa so se znižale, da so sedaj okoli 10 cjm više.
Lehe in pota smo uredili; začeti je bilo treba urejevati rabate in posamezne lešice za drevesnico, sejalnico, pikirne lehe i. t. d. Skrajnja po 1 ™/ široka in
*) Glej :S. St. ..Vrtnarja'.
14
ravna pota so mi služila pri uravnavi pravokotnih leh z a drevesnico, sejalnico i. t. d. Pravokotc sem si odmeril tako le: Napravil sem tri priostrene količke do 30 cjm dolge in 3 do 5 cjn debele, zabil v vsakega žebljiček tako, da je žebljeva glavica
do 1 cfm še iz količka gledala (glej podobo 13.). Na to sem privezal na žebljiček prvega količka A (glej podobo 14.) zelo močno uit, odmeril tiste 3 “"j na dolgost in potem privezal količek B. Odmeril sem nato 4 nf niti in pritrdil tretji količek C. Slednjič sem namotal še 5 '"j niti in privezal konec h količku A. Kakor hitro sem nit enako močno napel, imel sem pravokoten trikot, katerega stran Ali — 3 BO = 4 ’"/ in CA == 5 mj dolga; pravi kot pri črki 13. Lehko sem torej na vsakem prostoru na vrtu odmeril pravi kot brez drugih priprav.
Dobil sem na lehi C (glej podobo 1.5.) poleg rabate za drevesnico pravokotno leho, ir>-5 m/ dolgo in 8'4 široko, na katero vsadiš in lehko vzgojuješ
v 32 vrstah 800 požlahtnjenih visokodebelnih sadnih drevesec. Vrste so po 50 c/m, a drevesca v vrsti po 35 cjm narazen. Poleg te lehe pa sta 2 manjši lehi, na katero vsadimo pritlikavce i. s. ena 8 5 dolga in 2 80 "*/ široka, druga pa 6 3 ™/ dolga in 1'50 "j široka. Na teh dveh lehah raste lehko do 219 pritiklikavcev.
Na lehi D pripravila se je ena 10 ”) dolga in 6'30 mj široka leha za drevesnico. Na to leho vsadimo v 21 vrstah po 19 drevesec, vkup 299 sadnih drevesec. Na ravno	tej lehi	naredili smo tudi. 2	lehi za	sejališče i.	s.	eno 5'8 '"f
dolgo in 3-5	široko,	drugo pa 4 8 mJ dolgo	in 4 "j	široko.
Na lehi E naredili smo 16 5 "J dolgo in 12 '"] široko leho za drevesnico, na katero lahko vsadimo v 34 vrstah a 36 drevesec, vkup 1224 sadnih drevesec.
Na ta način sem dobil na lehah C, J) in K za drevesnico 6 leh, na katerih vsako moremo do 400 drevesce v vzgojevanje vsaditi i. s. na lehi C dve, na lehi I) eno in na lehi E tri, dovolj za 4.letno vzgojo in 21etno počivanje ; potem 2 lehi za sejališče in 2 lehi za vzgojo 60 pritlikavcev vsako leto.
Lehe ob plotu do L30"'/ široke rabile bodo za pikirne lelm in poskusno drevesnico šolske mladine, ker je za ureditev vrta za šolskim poslopjem leha k, na kateri bi se napravile pikirne lehe in lehe za zelonjadarstvo, primanjkalo denarjev.
Jeseni so	se učili	učenci, kako se sadno	drevje s	sejanjem pomnoži. Ivo	je
ačelo zmrzovati,	pripravil sem s šolarji leho	sejalnico	in vsejal	‘;4	kfc hruš.	in
'/, jabol. semena. Pridržal pa si sem nekaj semena za pomladanjsko setev, da hi se prepričal, katera setev bode za naš 457 m! nad morjem ležeči kraj boljša.
Mera • O'5	^ ^
Najlepši cvetoči grmiči.
Prečital sem že nekaj knjig o; lepih vrtovih in nekaj vrtnarskih cenikov. Povsod sem našel veliko vrsto imen raznih cvetočih grmičev, človek, ki jih ni videl cvesti ter ne pozna njihove nravi, niti lehko izbirati ne more med velikansko to množico. In če nima zvedenega svetovalca, naroči si takih, ki imajo n. pr. najlepša imena. Kadar mu' dojdojo, posadi jih z veseljem in nemirno čaka, da začno cvesti. A kako bridka prevara!! Grmič ima še drugo leto malo cvetja in še to
15
mulo trpi le kratek čas. Kako si torej pomagati ? Lehko! Razen rož (o katerih bomo še večkrat govorili) ni skoraj noben evetoč grmič vreden, da bi ga sadili na odlično mesto na vrtu. Pač krasijo dajeija, hibiskus, jasmin in še nekoliko drugih vsak vrt. A sadimo naj jih le na take kraje, katerih ne moremo bolje ukoristiti. Na kraje pa, ki so le količkaj ugodni, saditi je pa bolje pritlična jabolka, hruške, češnje, marelice in breskve. Pomisliti le treba, kako lepega in različnega listja in cvetja je to drevje. A to še ni dovolj. Cvetje se ospe, listje porumeni in odpade, sad pa ostane in nam še do spomladi sladi življenje. Zato oporni nam: Ne sadite preveč cvetočih grmičev na vrte! Ampak vsadite na vsako priležno mesto ob zidu ali plotu pritlične pahnete ali vertikalne kordone! To so naj lepši, a tudi najkoristnejši cvetoči g r m i či!	Janko Žirovnik.
Azorska potočnica.
Izmed cvetic, ki rastejo pod milim nebom, ni brž bolj priljubljene, nego je potočnica (Vergissmeinnicht, latinski myosotis). Zato je naravno, da so jo kmalu presadili na vrt ter tam pričeli vzgojevati umetno nove vrste ali pa so prenesli na vrt potočnice iz tujih daljujili krajev.
Kmalu bode petdeset let, kar so prinesli lepo vrsto te mične cvetlice, ki je polna modrega cvetja, z azorskih otokov Corvo in Flore s. Da si je ta vrsta potočnic zelo razširjena, vender je redkokrat videti njeno zvrst, ki nadkriljuje vse druge. Ta je my o s o ti s a zoric a H. C. Wats on (glej podobobi 16. in 17.). Graščinski vrtnar Ddller v Schonbornu na Dolenje-avstrijskem vzgojuje jo z imenom cesarica Elizabeta". Ta vrsta je vse hvale vredna, ker podaje se lepo na vrtnih cvetličnih gredah, kakor je tudi lepa okenska rastlina. \r lonci jo moreš vzgojiti kakor majhno drevesce. Na Dunaji kupujejo cvetlični trgovci najrajši to potočnico, ker se da kaj lepo povezavati v šopke in vence, če rasto v peščeni zemlji ter jih imaš na primernem kraji, ohranijo se tudi suhe čez zimo. Pomnožujejo se prav lahko s potikovanci, ki se radi prijemljejo. Ako narediš potikovance zgodaj spomladi, presaditi moreš ukoreninjene rastline prav kmalu na piano, kjer te uže zgodaj spomladi razveseljujejo z lepim cvetjem', katerega je takrat še tako. ubogo malo.
Našim sadjarjem.
Jurjevčev Simen je šel pozno na jesen k svaku v gostje. In dobre volje So bili. Da hi se pa svak posebno izkazal, prinese naposled odhajajočemu Simnu še nekaj izredno debelih in lepih jabolk. Simen se jim neizrečeno čudi in povprašuje svaka, odkod jih je dobil. Ta mu pripoveduje, da je prod desetimi leti kupil cepič v Kranji, in da mu je letos ta cepič prvikrat rodil pet sadov. Simon ga poprosi, da mu bode dal spomladi nekaj cepičev te izredne jablani. Dobro. In dobil je cepičev in cepil pred 10 leti. A do danes čaka zastonj sadu in ga bode še čakal. Kako to ? Prav umevno. Ta jablan je take vrste, da dolgo ne rodi in še takrat malo, kadar začne.
Podoba P>.	Podoba 17.
10
Tacih Šimnov in tacih svakov je pri nas vse polno. Na lepoto sadu gledajo naj vež, na dobroto malo, a na rodovitnost niž. Zato pa imamo tudi vse polno štoreev, Murkov, sladkanov, srednie, rumenk i. t. d. po vrteli, a sadu pa neizrečeno malo. In kadar pride rodovito leto, kakor pred nekoliko leti, tedaj se pa jezi tist, ki ima 20 debel, da ni skupil niž za sadje, a sosed je pa 40 gld. Zato je pa nujno potrebno, da odpravimo te napake. Cepimo torej vrste, ki so za kupčijo, ne pa za — oži. Za kupčijo morajo biti jabolka malo kisla in težka. G. K. Dolenc piše v svojim „Sadjarstvu“, da bi morala biti vsaj '/a vseli jablan pri nas angleška zlata p a r m e n a.
Poslušajmo ga! Saj je to eno najfinejših jabolk, bodi si za mizo ali gospodarstvo. Druga priporočila vredna jabolka so: Landberški kosmač, rdeči jesenski kalvil, Oberdikov kosmač, rumeno žlahtno, tafelček, Osnabriški kosmač itd. Hruške: Tepke za mošt najboljše, Brutta bona za sušilo, za prodaj pa Amanlijeva. Dilova, Koperčariča itd. Ne čakajmo pa, kedaj se bode vzljubilo našim štorcem, sladkanom itd. obilo lepega sadu roditi, nego precepimo jih še to pomlad z gori omenjeni vrstami! Le na ta način nam bodo drevesa rodila kmalu in obilo sadu.	Janko Žirovnik.
Raznotere vrtnarske reči.
Kako ravnati z zmrzlimi trtami. Splošnega piavila, kako ravnati z zmrzlimi trtami, ni mogoče dati, ker trta more biti oškodovana različno. Ako so trte že po zimi zmrznile, kar je še primeroma dobro, da se škoda nekoliko popraviti spomladi s pravilno režnjo. Veliko slabše je pa, če trti škoduje spomla-danjski mraz, kadar je uže trta obrezana, kajti tu se z režnjo ne da nič opraviti.
Pri režnji trt, ki so bile oškodovane po zimskem mrazu, gledati je na to, da se kolikor mogoče reši trte, da se more potem naprej razvijati. Seveda ne more biti pravilna režnja v tacih slučajih; izkušen vinogradnik edin more tukaj pravo pogoditi.
Pri poškodovanji po spomladanjskem mrazu je reč veliko težavnejša. Ako so uže po zimi zmrznila glavna očesa, za preči spomladanjski mraz razvijanje stranskih očes, in tako gre up za kako letino po vodi. V tem slučaji je skušati vsaj vzgojiti les za prihodnje leto. Ako je spomladanjski mraz poškodoval glavna očesa, dobiti je s stranskimi očesi vender še nekaj letine. Vrhovi mladih poganjkov moiejo biti zmrzli, spodnji deli pa še živi. V tem slučaji je skrbeti, da se prikrajšajo stranski poganjki, kateri se razvijajo, kajti če vzgojimo le malo, pa močnih trt, dobimo pridelek še to leto in les za drugo leto. Kar je /mrzlega, to seveda je vse odstraniti; zaradi tega dobi trta nepravilno obliko, katero ji je šele drugo ali tretje leto mogoče popraviti.
Mlada drevesa, katera so oglodali zajci, je najbolje tako le zdraviti:
Ako ni drevesna lubad še oglodana okrog in okrog, rešimo še vedno lahko taka drevesa in to toliko laže, kolikor manjša je rana. Najboljša je pa zato navadna cepilna smola, katera je tudi mrzla tekoča. Cepilno smolo si lahko sam narediš. Vzemi navadne čevljarske smole, katera bodi kolikor mogoče čista, razgrej jo na ognji in kadar jo odstaviš od ognja, prilij jej polagoma na vsak kilogram smole 10 dekagramov špirita. Ta smola je tekoča, in s čopičem moreš hitro in dobro vse rane zamazati. Sploh je to mazilo najboljše za vsakovrstne rane. Ako smola s časom otrdi, napraviš jo zopet tekočo, če ji doliješ špirita.
Založba c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Odgovorni urednik Gustav Pire.	Tisk J. Blaznikovih naslednikov.