#   otroke, saj še pri odraslih lah- ko zaradi provokacij dose`e napaèno razumevanje. Oporekali bi lahko tudi pesimistiènemu koncu oziro- ma zaèetku, pa tudi ta ni tako pesimistièen glede na jasno al- ternativo – izbiro Kenovega dekleta. Izpostavljena je prav- zaprav èlovekova osnovna `iv- ljenjska izbira: `iveti – ne `i- veti. Dva filmska lika izbereta smrt, ostali pa `ivljenje s sicer ne preveè trdnimi vrednota- mi, a vendar vrednotami. Iz- bira ne `iveti pa se v tem fil- mu nikakor ne propagira. 6&=  )   , &      / 3! &  dravitvi dragega bolnika – svo- je na smrt bolno rodno mesto Trst. Tako skuša Igor v o`iv- ljanju svetlih trenutkov mesta, to je stoletij njegovega razcve- ta, ko je bilo mesto oprto na svoje slovensko zaledje in sve- tovljansko odprto navzven, za- radi èesar sta lahko v njem v sprošèenem ustvarjalnem so- `itju razvijala oba naroda, najti prostistrup za bolezen, ki ga je smrtno naèela. Na bolezen izkoreninjenja mesta iz njegovega naravnega zaledja in zaèetka sovraštva do naroda, ki je Trst bistveno soobliko- val. Na bolezen, ki je dosegla svoj vrh z vladavino èrne dik- tature in traja vse do danes, zaradi èesar je Trst še vedno “nesreèno mesto z dvema du- šama, od katerih skuša ena za- dušiti drugo”, kot pravi junak, ko z neusahljivo vnemo išèe prilo`nosti opozarjati na uni- èevanje èloveka, ki se dogaja skozi zatiranje njegove mate- rinšèine. Temeljni agens, ki `ene junaka v njunih temeljnih pri- zadevanjih, je torej reševanje èloveka iz krempljev unièeval- skih sil, ki jim je izpostavljen. To uèinkovanje destruktivnih sil na èloveka se najbolj nazor- no poka`e v unièevanju èlo- veškega telesa, èemur sta bila oba junaka romana neposred- no izpostavljena. Lucie ob spozabljanju svojega roditelja, Igor pred “krematorijskimi peèmi”, kjer so »iz ljudi delali milo in s èloveškim pepelom gnojili v lonèkih cvetlice« in Roman Borisa Pahorja Zgodba o reki, kripti in dvor- ljivem golobu, ki je izšel ob av- torjevi 90-letnici, se dotika tem, ki so zveste spremljeval- ke avtorjevega opusa. Tako se v njem Pahor dotika vprašanj (pre`ivetja) slovenstva v Trstu in premošèanja posledic izkuš- nje koncentracijskega taboriš- èa skozi tematizacijo poglob- ljene (erotiène) ljubezni. Ta je po njegovem edina mo`na pot preobra`anja temnega pola `ivljenja, in sicer na naèin osebnostnega oèišèevanja in dozorevanja, ki naj bi vodila v polno medèloveško so`itje. Dogajalni okvir, ki se geo- grafsko razprostira od njego- vega Devina do njenega Pari- za, poseljujeta slovenski pisa- telj Igor in psihiatrinja Lucie s svojim intenzivnim iskanjem `ivljenjskega smisla. Iz njega napajajoè se nadejata preseèi grozljivo notranjo popaèe- nost, v katero je njo pahnila oèetova seksualna zloraba, njega izkušnja kulturnega in fiziènega genocida “rimskega fašizma, nemškega rasizma in pristne domaèe rdeèe diktatu- re”. Lucie se iz svoje travme re- šuje s pomoèjo ljudi, ki so tako kot ona do`iveli zlorabo. Prav tako Igor, ki s svojim vne- tim pisateljevanjem skuša oz-     »so si kurjaèi iz dekliških las pri- pravljali posebne pernice, na katere so legala telesa, utrujena od upravljanja s peèmi«. Nas- proti tovrstnemu unièevanju èloveka postavljata filozofijo totalne afirmacije (èloveškega) telesa, filozofijo nedotakljivo- sti in svetosti telesa in telesno- sti. V spoštovanju èloveka in èašèenju njegovega telesa, ki do`ivi svojevrsten vrh v umet- niškem ovekoveèenju ranljivo- sti njegovega telesa (znaèilne so Igorjeve analize vtisov ob platnih Pilona in Mušièa) in subtilni seksualnosti (ki se je roman sicer pogosto, a dosto- janstveno dotika), torej v pos- veèujoèi ljubezni do telesa in telesnega, bi namreè naj bil po njunem, še posebej Igorje- vem mnenju zaèetek konca njegovega posedovanja in ubijanja. Igor tako razvije `ivljenj- sko filozofijo, po kateri naj bi èloveštvo skušalo ustvariti svet, »v katerem bi bil èlovek solidaren s soèlovekom in bi v bistvu zmeraj spoštoval njegovo svobodno odloèanje, zaèenši s spoštovanjem njegove telesnosti.« Po njegovem je namreè èlove- ku ostala samo še ljubezen, ljubezen do èloveka in njego- vega nedotakljivega telesa. Ta ljubezen je njegovo edino in trajno “dragoceno zatoèišèe”, saj je po Igorjevi izkušnji ta ljubezen dejansko neunièljiva. Kajti v èloveku je pre`ivela tudi v takih neznosnih stanjih, kot je pekel koncentracijskega taborišèa, in je torej dragocen dokaz èlovekove plemenitosti v obliki izjemno po`rtvovalne- ga trganja telesa sotrpinov iz krempljev smrti. In ravno v tej zoper unièevalsko smrt boreèi se in nedotakljivost èlo- veškega telesa varujoèi ljubez- ni naj bi bil po njegovem ute- meljen novi èloveški etos, “etos brez transcendence”, v katerem bi temeljilo medèlo- veško so`itje. V takšnem razumevanju je utemeljena tudi njegova ljubezen do Lucie. V temelju njunega odnosa je namreè na- mesto transcendentne Ljubez- ni spoštovanje nedotakljivosti svobode drugega, kar naj bi se še s posebno dognanostjo do- gajalo v nezavezujoèem, a pos- veèujoèem pou`ivanju telesa soèloveka. Lucie in Igor tako gojita svobodno ljubezen, lju- bezen brez dokonène zaveze drug drugemu in s tem ljube- zen brez obveznosti, zato tudi v odprtosti “za mo`nost naj- denja pri drugih”… Vendar ta njuna ljubezen, ki si v strahu pred posedovanjem in s tem unièevanjem soèloveka do- pušèa okušati le obèasna, sicer globoka, a ne totalna medse- bojna najdenja, vodi v razkla- nost, hlastajoèo nepotešenost in nemir ter slednjiè privede v dušeèe posedovanje soèlove- ka in s tem do njegovega (po- srednega) unièevanja (ki se poka`e v Igorjevem pokrovi- teljskem vplivanju na Lucie- jine temeljne odloèitve, zlasti glede dvomov o nemo`nosti skupne prihodnosti). Tako se njuna ljubezen, utemeljena v zgolj èloveškem èašèenju ne- dotakljivosti èloveka in njego- vega telesa, izka`e v proble- matièni luèi. Morda bi se dejstvo, da njuna ljubezen kljub obetav- nemu brstenju ne more odre- šilno pognati divjega zelenila in se razkošno razmahniti v cvetenju, lahko pojasnilo z znatno starostno razliko med njo, ki šele zori v `ensko in hrepeni po “osebi s prihod- nostjo”, in njim, ki si v zeni- tu svoje zrele moške dobe `eli `ensko, ob kateri bi v umirje- ni refleksiji do`ivel izzvenenje svojega prepolnega `ivljenja. Morda pa je njuna ljubezen ujetnica prevelikih razlik za- radi pripadnosti razliènim na- rodom, zaradi èesar ne delita istega maternega jezika, ki tako bistveno in temeljno »od- pira pot do soèloveka«, kot pra- vi Igor. Morda pa je potrebno razlog za poèasno umiranje njune ljubezni, ki v polnosti niti zadihala ni, potrebo iska- ti še globlje? Morda se ta skriva v teme- lju njunega razumevanja lju- bezni kot èašèenja nedotaklji- vosti in posveèenosti èloveka in njegovega telesa. Torej v razu- mevanju ljubezni kot posveèe- vanja èloveškega telesa in tele- snega, “brez usmerjanja v ono- stranstvo”, katero naj bi bilo po Igorjevem mnenju krivo za unièevanje èloveškega telesa v imenu idej, idealov, ideologij. Zato tudi Igor zagovarja razu- mevanje ljubezni kot poskusa  #   ovrednotenja telesa brez Duha, Ideje. Vendar ta zapade v re- dukcijo èloveka na telo, na raz- polo`ljivo, zamenljivo, nepre- dirno telo, s katerim ne more priti do pravega dotika, zbli`a- nja, kar se zgodi ravno v njego- vem odnosu z Lucie, èesar se Igor zave, ko pravi: »da, a ne gre samo za stik teles, bistvo je bli`i- na kot taka, na katero se na dru- gem koncu Evrope dolgo, predol- go pripravljam«. Med njima to- rej ni bli`ine, ko, kot pravi »v svoji samoti skušava splesti vez, tenko vrv med nama iz besed in ganjenosti«, temveè stopnjujoèa osamljenost, ki vodi v iskanja poglobljene in totalne poveza- nosti z drugimi. Oèitno spoštljivi dotiki niso dovolj, verjetno je obzir- na beseda premalo, najverjet- neje je iz takšnih elementov sestavljena ljubezen nezadost- na. Kajti v èloveka je polo`e- no hrepenenje, pravzaprav `e- lja po Totalnem, po Zavezu- joèem, po Najglobljem. Kar tudi Lucie vseskozi èuti, ko hrepeni po osebi, ki bi se ji dala za vse `ivljenje, in še bolj po Odgovoru, ki ga zasleduje v svojih duhovnih poglablja- njih. In to kljub Igorjevim ugovorom, da èloveška ljube- zen zadostuje, saj je po njego- vem ta ljubezen »najveè, kar lahko daš drugemu in od njega dobiš«, zato ne razume, zakaj jo mora Lucie »religiozno sub- limirati«. Tako gresta poèasi vsaksebi, vsak na svoj naèin iš- èoè pomirjenje svojih neštetih dilem, nemirov, negotovosti… Pahorjev roman tako po- nika v tisto, iz èesar vznika, v nerazrešenost èloveških is- kanj. Namreè v èlovekovem stoiènem pomirjenju s svojo danostjo, iskanji, stremljenji, strastmi, v kar izzveni iztek romana z razmišljanjem o pri- hodnosti junaka Igorja, av- torjevega z avtobiografskimi prvinami zaznamovanega al- ter ega. Tako roman kljub zanimivemu dogajalnem ok- virju, v katerem postavlja pr- vine slovenske literature in zgodovine ter skoznje te- meljne dileme naroda v koor- dinate širšega evropskega pro- stora, v katerem ta dobi koz- mopolitski zamah, in kljub preprièljivem ljubezenskem dogajalnem zapletu, ostaja neiz`ivet. Ostaja namreè pri razpostavi temeljnih dilem, a nanje na najde (morda niti ne išèe?) preprièljivih do- konènih odgovorov. In tako nekako ostaja v sprijaznjeno- sti z mnogoterostjo resnic, ki naj bi jih bilo toliko kot lju- di, in s tem s temeljno neza- vezujoènostjo vseh èloveških dognanj in prizadevanj. In kako daleè je od tod do raz- polo`ljivosti èloveka, do nje- gove radikalne izpostavljeno- sti samovolji soèloveka in njenim grozljivim razse`no- stim, ki vodi do mentalnih in fiziènih genocidov v kre- matorijih raznovrstnih oblik, iz groze nad katerimi je ro- man pravzaprav vzniknil? '#'# 0) 0        !>& #3 1&" !#, ? 3 +>7 /%"3 /#1& # Znaèilnosti Barthove teo- logije v knjigi na kratko pred- stavi Matja` Èrnivec. Karl Barth, gotovo eden vodilnih nemških protestantskih teo- logov je svojo študijsko pot zaèel v Berlinu, Bernu in Marburbgu, kjer se je sreèal s profesorjema Adolfom Har- nackom in Wilhelmom Herr- mannom. Oba veljata za ve- lika liberalna protestantska teologa. Kasneje se je ob po- novnem branju svetopisem- skih besedil radikalno odvrnil od te liberalne teologije in zaèel odkrivati biblièno teo- logijo, ki se osredotoèa na Je- zusovo osebo in pojem Bo`- jega kraljestva. V svojih delih je osnoval povsem nov misel- ni sistem, ki ga lahko imenu- jemo »kristološka metafizika«. Odpira nam pogled na resniè- nost, ki je utemeljena v posa- miènem èasnem bitju, v Kri- `anem in Vstalem. S tem prese`e logiko tedanje zahod- ne metafizike, katere temelj je bilo »abstrahiranje«. Za Bartha je mo`na le teologija, vezana na razodetje, ki izhaja iz odrešenjske zgodovine. Ra- zodetje samo v sebi je merilo resnice. Vse je potrebno pre-