AMERICAN iN SPIRIT FOREIGN
fN'LANGUAQE ONiLV
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
N0-5-	CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, JANUARY 7th, 193L	LETO XXXIII—VOL. XXXIII
Višja zvezna sodnija pra- Kratke zanimive vesti iz
vi, da je 18. amendment veljaven
življenja naših rojakov po širni Ameriki
New York, 6. januarja. A pohitri o zvezno sodišče v tem mestu je danes odločilo, da je bil osemnajsti dodatek k zvezni ustavi pravilno sprejet in je torej popolnoma veljaven. Apelat- j na sodnija se je pečala s sluča- , jem nekega Louis E. Thibault, ki je bil aretiran, ker so našli pri njem dva pinta žganja in je bil tudi obtožen, da je prodajal žganje. Zagovorniki Thibaulta , so trdili, da osemnajsti amendment k ameriški ustavi ni bil . pravilno sprejet, ker bi moral biti odobren od naroda, zbrane- , ga na konvencijah, oziroma od narodnih zastopnikov. V resnici je pa bil osemnajsti amendment sprejet, oziroma potrjen od državnih postavodaj. Apelatno so- j dišče v New Yorku je pa mne- : nja, da je bil 18. amendment popolnoma pravilno sprejet, in da , se je tudi že najvišja zvezna sodnija tozadevno izjavila. Pro-hibicija je torej del ameriške ustave, ki se mora ravno tako točno spolnovati kot vse druge ustavne točke. Sodnija je izjavila: Ameriška ustava je bila narejena v letu 1789. Prvih, deset dostavkov ali amendmentov k ustavi, je bilo sprejetih v letu 1791. Vsi ti amendmenti so bili na enak način narejeni, in so bili pronajdeni pozneje kot veljavni. Zakaj bi ravno 18. amendment moral biti sprejet na drug način, tega sodnija ne more dognati, torej spozna Thibalta krivim. Zagovorniki so naznanili, da se bodo pritožili na najvišjo sodni-jo v Washingtonu, ki bo o tem slučaju kot tudi o slučaju Spragua, katerega je sodnik Clark v New Jersey oprostil ob-tdžbe kršenja pifahibicije, češ, da 18. amendment ni bil posta-! vno sprejet.
---o—--
"Naša Zvezda"
Slovensko dramsko društvo "Naša Zvezda" priredi v nedeljo 11. januarja v šolski dvorani sv. Kristine mično šaloigro "Navaden človek." Igra ima tri dejanja, m bo to prva večja igra v Euclid naselbini. P0 igri bo prosta zabava in ples. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Občinstvo je zelo prijazno vabljeno k tej prireditvi.
Uradniki čitalnice
Uradniki S. N. čitalnice za 1931 so: predsednik Janko Rogelj, podpredsednik Ludvik Med-vešek, tajnik Joseph šircelj, blagajnik Anton Terbovec, nadzorniki: Anton Vaupotič, Viljem Kandon in M. žerjal. Knjižničarja: Joseph šircel in Mary Križmančič.
Ven z marini!
Washington, 6. januarja. V senatnem oddelku kongresa se •le danes pričela akcija, da se Pnsili predsednika Hooverja, da odredi, da se ameriško vojaštvo odpokliče iz republike Nicaragua, kjer so ustasi pretekli teden ubili osem marinov. Brez debate je bila sprejeta resolucija senatorja Johnsona iz Californije, ki zahteva, od državnega tajnika odgovor, da vlada predloži spise m dokument«, da se dožene, zakaj ima ameriška vlada že od leta 1924 svoje vojaštvo v Nica-ragui. Demokratski senat6r King iz države Utah, je pa v istem času vložil resolucijo, v kateri se zahteva, da vlada nemudoma odpokliče vse vojaštvc iz Nicarague.
Devetnajst let stara mati Manj plač, več dividend so in dva fantalina prijeti plačale ameriške indu-
kot bančni roparji
Hamilton, Ohio, (i. januarja, (»osebni pomožni šerifi so v tu-kajšnih gozdovih danes prijeli 19 letno Mrs. America Long-worth, skupaj z dvema fantali-noma, katere so obdolžili, da so skušali oropati Monroe National banko v Monroe, v bližini tega mesta. Napram šerifom se je mlada mati izjavila, da je ona naredila načrt, da se oropa banka, ker je hotela dobiti denar, ki bi ga dala svojemu bratu, Albert Higginsu, ki se nahaja v zaporu in se mora zagovarjati radi nekega delikta. Higgins je namreč pred nedavnim napadel nekega taxi šoferja, mu vzel denar in avtomobil in pobegnil, toda so ga kmalu dobili. Pred to izjavo, da namreč hoče denar, da pomaga svojemu bratu, je pa Mrs. Longworth izjavila, da je potrebovala denar za svojega 7 mesecev starega otroka, ker mož že ne dela dalj časa. Spremljevalca mlade matere sta bila neki 16 letni in 20 letni fant. Vsi trije so se nahajali že na banki, ko so bili preplašeni od nenavadno velikega števila ljudi, ki so dospeli na banko, in trojica ni mogla izvršiti ropa.
-—o--—
Zidarji nečejo večjih tedenskih plač
Schenectady, N. Y., 6. januarja. Tukajšna zidarska unija je sklenila, da hoče tudi po svoje pomagati, tla se čimprej vrne pro-Speriteta. Raditega je odredila, da, unijski zidarji ne smejo vzeti zvišanih plač, kot je bilo sklenjeno lansko leto med unijo in pogodbeniki. Zidarji dobivajo $13.20 na dan, in bi morali letos dobivati $14.00.
Naznanilo
Naznanja se vsem članicam , podružnice št. 25 S. Ž. Z., da smo zgubile sestro Kristino Mohor-čič. Vabljene ste, da se udeležite molitve za pokojno, .v sredo večer. 7. januarja ob 7:30. Pogreb sestre se vrši v petek 9. j januarja ob devetih zjutraj iz hiše žalosti na 6405 Spilker Ave.
—	Mary Salomon, tajnica.
Dva odsotna
Med tem, ko se nahaja Frank L. Grdir.a, poslovodja trgovine za pohištvo v Chicagi na razstavi vzorcev pohištva, kjer kupuje pohištvo za leto 1931, se je podal njegov brat Jack Grdi na v bolnico sv. Aleša, da se podvrže operaciji na slepiču. Jimmy se ni dobro počutil že več let. Upamo, da se bo vse dobro izteklo.
Brez godbe
Uslužbenci cestne železnice v I Clevelandu so imeli jako dobro godbo, katero je kompanija podpirala. Radi slabih časov je bila pa kompanija prisiljena odpovedati nadaljno podporo, in se bo morala godba najbrž raziti.
Drzni banditi
Kc se je sinoči vračala mlada Miss Curtis iz Baptistovske cer-' kve na Euclid Ave., in 18. cesti;
sta jo napadla dva bandita, ki 1 sta jo pretepla, ji vzela njen ko-' žuh in denarnico, v kateri je bik 1 $60.00 denarja. Za storilci n "sledu.
j	Važna seja
Članice podružnice št. 41
Slovenske Ženske Zveze si ? vljudno prošene, da se gotov« i udeležijo prihodnje seje, ki &i
-	vrši 8. januarja ob 8. uri zve f čer v navadnih prostorih.
—Tajnica.
strije, pravi (Jreen
Washington, 6. januarja. William Green, predsednik American Federation of Labor, je pravkar sporočil javnosti kako je bilo glede delavskega položaja v letu 1930. "Druga zima gospodarske d e p r e s i j e," pravi Green, "nam je prinesla še večjo brezposelnost kot prva. Najmanj 5,000,000 oseb je danes brez dela in zaslužka v deželi. Kakor je položaj danes slab, pa vendar veseli delavsko organizacijo dejstvo, ker se posamezna mesta in države zelo prizadevajo, da preženejo brezposelnost, kar je znamenje, da si ameriški narod zna pomagati iz največjih zadreg in težav. Znamenja kažejo, da smo prišli do najslabšega, in da se bo polagoma začelo stanje boljšati. Zaloga blaga in raznih predmetov .je precej pošla, in treba bo na vsak način začeti izdelovati nove zaloge. Pričakuje se od marca meseca naprej, da se bo položaj stalno zboljševal in da bo položaj v industrijah do julija meseca zopet normalen. Tekom leta 1930 se je dognalo, da so bile plače onih delavcev, ki so bili zaposljeni, vedno krajšane, vedno manjše, dočim so razne industrije v 25 poglavitnih industrijskih krajih plačale nad $400,000,000 v divi-dendnh svojim delničarjem.
-o--
Ženske zgubile delo, možje nastavljeni
Portland, Oregon, 6. januar-ja. Petindvajset poročenih žensk, ki so bile uslužbene v uradih tukajšne cestne železnice, je bilo danes odslovljenih od dela, in na njih mesto je kompanija nastavila poročene može, ki so bili brez dela. Kot se je izjavil predsednik družbe, imajo možje omenjenih žensk vsi dobro delo, in bi bila velika krivica, če bi še naprej delale, ko je toliko družinskih očetov brez dela.
Kralj "Zlata Vrana" iz Burme je mrtev
Rangoon, Burma, 6. januarja. Uporniški kralj države Burma "Zlata Vrana" je mrtev. Ubit je bil, ko je vojaštvo napadlo njegovo "palačo" v džungli. Dva njegova prijatelja sta bila tudi ubita, ko sta hotela kraljevo truplo odnesti iz poslopja.
10C0 Kitajcev
Z velikim pompom so pretekli pondeljek Kitajii v Clevelandu odprli svoj glavni stan, ki se nahaja na 2150 Rockwell Ave. V Clevelandu biva kakih 1000 Ki-I ta.jeev.
Triletnica
Dne 9. januarja bo minulo tri leta, odkar je umrl Alojz Lesjak. V njegov spomin se bo brala sv. maša v petek, 9. januarja, v cerkvi sv. Vida ob 8. uri zjutraj.
S kamni na poslanstvo
Dunaj, 6. januarja. Razni komunisti, pregnanci 'in nezado-vol jneži so danes prišli pred poslopje, v katerem se nahaja jugoslovanski poslanik na Dunaju, in so začeli s kamenjem napadati poslanski urad. Na lice mesta je takoj dospela policija, ki je pregnala clruhal in šest oseb • je bilo pri tem aretiranih. Kot so se izjavljali posamezniki od i napadalcev, so storili ta napad . kot v protest proti diktatorstvu kralja Aleksandra. Mnogo oken ie' bilo nabitih tekom nanada.
Senatna zbornica je glasovala $15,000,000 za lačne in brezposelne ljudi
Ameriški železničarji gredo v Rusijo
New York, 6, januarja. — Te dni odpotuje iz Amerike 150 ameriških izvežbanih strojevodij, kurjačev in sprevodnikov v Rusijo, kjer bodo učili ruske železničarje, kako se pravilno in uspešno vodi vlake. Nastavljeni bodo na progi Moskva Vladivostok.
Sprejem Makabejcev
Poznana podporna organizacija, Makabejci, imajo nocoj zvečer v poznani dvorani Dance-land, na 9001 Euclid Ave., slovesno inštalacijo novih uradnikov in sprejem novega članstva. Potem bo pa ples. Vsi Makabejci in njih prijatelji so vabljeni. Vstopnina je prosta. — Vsled tega se vrši redna seja že ob 7. uri.
Iz domovine
Marija Mencinger je dobila I vest iz, domovine, da je na Dunaju umrl brat Mihael Kunovar, jkamnarski mojster. Zapušča že-I no in hčer, tri sestre in enega | brata, tukaj pa dve sestri, Antonija škander na Addison Rd. in j Marija Mencinger, 1046 E. 74th ,St. Bodi ranjkemu ohranjen :blag spomin.
Washington, 6. januarja. Včeraj se je kongres zopet sešel, prvič po božičnih počitnicah. In takoj prvi dan je senat sklenil, da dovoli $15,000,000 v podporo lačnim in brezposelnim, da si senatorji dobro vedo, da Hoover tega predloga ne bo podpisal. V poslanski zbornici kongresa so pa ob istem času dovolili $45, 000,000 za podporo farmarjem, za živež in semena. Na ta način bo pripravljenih $60,000,000 v ta namen, toda se ne ve,-če bo šla stvar gladko skozi, ker predsednik Hoover enakim dovolitvam zelo nasprotuje. Predlog za $15,000,000 podpore lačnim je stavil demokratski senator Caraway iz Arkansasa. Njemu so močno nasprotovali republikanski senatorji, ki so trdili, da Rdeči križ daje dovolj podpore vsem potrebnim, toda Caraway je izjavil, tla Rdeči križ ne more ugoditi niti polovici prositeljev za podporo. Senator Caraway pravi, da so nastali v državi Arkansas pravi punti lačnih ljudi. Rdeči križ daje eni družini $1.50 na mesec podpore, kar ne zadostuje za en dan, kaj šele za en mesec. Kljub temu pa se pričakuje, da bo Hoover vetiral predlog, kakor hitro pride v njegov urad, ker je mnenja, da država ne more dajati denarne podpore.
V bolnico
V torek zvečer se je podal a i St. Alexis bolnico Joseph Bokar 6615 Edna Ave., kjer se je mo ral podvreči nevarni operaciji Prijatelji ga: lahlio obiščejo 1 sobi št. 220. Njegov sin, Mike je eden izmed raznašalcev Ame ; riške Domovine.
Mesto Uniontown, Pa., uni-1 ceno po viharju. 6 ubitih od tornada
•	New York, 6. januarja. Šest oseb je bilo ubitih, nad 40 ranjenih in mnogo hiš porušenih od orkana in tornada, ki je da-j nes divjal v štirih raznih državah. Največje razdejanje je vi-1 har povzročil mestu Uniontown, Pennsylvanija, kjer se nahaja mnogo naših rojakov. Veter je tu dosegel hitrost 102 milji na uro, dočim je po drugih državah pihal od 60 do 88 milj na uro. j Eden je bil ubit v Uniontown, Pa., in sicer policist Joseph Thomas, na katerega je padel! velik trgovski napis. Poleg tega je bilo šest oseb ranjenih v Uniontown, in nad 30 hiš je popolnoma ali deloma porušenih, odnešene so ^;rehe, električna napeljava je uničena ter so morale tovarne začasno prenehati z delom,, ker nimajo električne sile. V mestu Norlina, North Carolina, je bilo po tornadu ubitih pet oseb in več ranjenih, ko je nad mesto nenadoma pridivjal tornado. Enako so čutili tudi v državi Vermont, kjer je bilo mnogo poslopij porušenih. V Boydtown, Va., je bila ubita neka farmerica, ko se je nenadoma porušila hiša, dočim je njen dveletni otrok dobil večje poškodbe.
---o—--
Društvo Ilirija
Društvo Ilirija št. 56 S. D. Z. je na svoji letni seji izvolilo sledeči odbor za leto 1931: predsednica Frances Selan, 1074 E. 66th St., Frances Turk podpredsednica. (Mary Zabukctvec, 1237 Addison Rd., tajnica in blagaj-ničarka. Računske nadzornice: Mary Dolenc, Josephine A. Za-lokar in Leona Lukek. Društveni zdravnik je dr. J. M. Seliškar,
* V Trenton, Ontario, je umr-
•	la Mrs. Carman, stara 109 let.
Vlada je dobila težke ob-dolžitve glede podkupovanja v javnih uradih
Washington, 6. januarja. Poštni oddelek ameriške vlade naznanja danes, da je odpustil iz službe štiri poštarje v državi Indiana, ker so obdolženi, da so kupili svoje urade od nekega kongresmana. Imena vseh 'štirih poštarjev so bila poslana na justični oddelek vlade, ki bo takoj podvzel kriminalno akcijo proti omenjenim poštarjem. Generalni poštni mojster pa ni hotel izdati imena onega kongresmana, ki je sprejel denar ocl dotičnih poštarjev, rekoč, da ima vso stvar v rokah justični odedlek vlade, ki bo zanaprej vodil stvar. Stvar je prišla na dan sledeče: senatorja države Indiana, Robinson in Watson sta zadnje dneve večkrat slišala govorice, da so gotovi ljudje nekemu kongresmanu plačali večje svote denarja, da je preskrbel, da so bili imenovani za poštarje. Poštni nadzorniki so nemudoma se podali na delo in dobili v roke take dokaze, da je generalni poštni mojster nemudoma odredil, da se poštarji suspendirajo in postavijo pod obtožbo.
Counčilmani med seboj
Demokratski councilman Kennedy je naprosil svoje tovariše da prelože sejo mestne zbornice ker bi se demokratje radi ude ležili inavguracije governerjj White-a. In pri tem so vsi republikanci vstali in podpiral predlog demokratov, prvič, ocl kar se nahajajo v mestni zborni ci.
Pogreb Mohoreič
Pogreb Kristine Mohorčič s< bo vršil v petek zjutraj ob 9. ur v cerkev sv. Vida. Pogreb se vr ■ ši iz hiše žalosti na 6405 Spilke Ave.
AMERIŠKA
D©M©VINA
V	Pueblo, Colo., je preminil rojak Martin Pele, star 78 let. Ranjki je bil doma iz vasi Prevale, fara Hinje na Dolenjskem. V Ameriki je bival 49 let, in je bil gotovo eden najstarejših slovenskih naseljencev tu.
V	najlepši mladeniški dobi je preminul v Barbertonu, Ohio, Frank Lintol. Star je bil komaj 18 let. Zapušča žalujočega očeta, enega brata in sedem sester. Mati mu je umrla pred enim letom.
V	South Fork, Pa., je nagle smrti umrl za srčno hibo rojak Martin Reže k, star 64 let. Bil je pionir tukajšnje naselbine, kamor je prispel pred tridesetimi leti. Doma je bil iz Metlike v Beli Krajini. Zapušča ženo in 12 otrok.
V	Buenos Aires se je pred nedavnim smrtno ponesrečil Josip čekada, star 28 let, doma iz Ja-sena pri Ilirski Bistrici.. Ubit je bil pri delu v kamnolomu. Bil je dve leti v Argentini.
Anton šubelj priredi 1. marca koncert v Milwaukee, 22. marca pa koncertrira v Chicagi.
V	Chicagi je umrla Mary Ro-žanc, 1800 W. 22nd St., stara 17 let. Rojena je bila v Ameriki. Zapušča starše, dva brata in tri sestre.
Na božični večer so v Bryant, Okla., našli rojaka Rudolfa Peharja z razbito glavo. Umrl je kmalu potem v bolnici, ne da bi se zavedel in povedal, kaj je ž njim. Domneva se, da ga je nekdo napadel in udaril z železnim predmetom po glavi, ali pa ga je avto povozil.
V	Milwaukee, Wis., je umrla Mary Repenšek, stara 45 let, doma iz Medvod na Gorenjskem. V Ameriko je prišla pred 10. leti. Njeno dekliško ime je bilo Jesih.
Na radio postaji WYBC, La Salle, III, 1200 kc, se sliši vsak torek ob 5 uri popoldne lahki slovensko petje.
V	Herminie, Pa., je bil te dni ubit Jože Kastelic, in sicer od avtomobila. Star je bil šele 19 let.
UST ZA LISTOM PADA ...
t___AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 7TH, 19:31
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published dally except Sundays and Holidays
"NAVADEN ČLOVEK"
Božični prazniki so minili, na'f )očil je predpustni čas in ž njim . loba veselic in zabave. Tako bo ; udi tukaj v Euclidu v nedeljo , 11. januarja mnogo zabave za vsakogar, ki bo posetil predstavo z imenom "Navaden človek," katero priredi dramsko iruštvo "Naža Zvezda" v šolski dvorani šv. Kristine na Bliss Rd. Prva točka programa bo nadvse krasen in ganljiv prizor, ko bo slovesno otvorjena prva predstava slovenskega dramskega društva "Naša Zvezda." Društvo si je tudi nabavilo nove kulise in drugo, kai; se potrebuje za igro, katero je jako spretno dovršil Mr. Konrad Floss.
Zastor bosta razgrnili dve mali deklici kot angela s fanfaro s spremljevanjem petja društva Zorislava, katero zapoje pesem "Naša Zvezda." Na odru bodo deklice, ki bodo kazale proti iztoku na vzhajajočo zvezdo, naš društveni simbol. Nato se prične igra v treh dejanjih, ki je polna zdravega humorja. Smeha bo na koše in še nekaj po vrhu. Tukaj boste videli, kaj znajo vi-sokošolci, kakšne zmešnjave sta napravila, ko je Damjanovič pobegnil, ko ga je oblastvo obsodilo radi političnih pesmi na šestmesečni zapor. In pri tem si je nadel drugo ime, poleg tega pa primoral lagati še odlične trgovce iz okolice Belgrada. Dalje je tudi prizor, kako se mlado dekle zaljubi v Damjanoviča s tem, da je ponovno prebirala njegove pesmi in stihe. Videli boste vpokojenega uradnika, kije poln revmatizma, ki pa popolnoma izgine iz njegovih udov, ko se prične ženiti. V tretjem dejanju pride zmešnjava do vrhunca, ko ne morejo spoznati, kdo je komu oče, kdo komu žena ali mož, in končno, kdo je komu sin. Poleg tega pa še pretresljivi prizori,
jok in smeh itd. Kdorkoli bo ___
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta 13.00 Za Cleveland, po pofitl, pol £ta 13.60 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto (5.50: pol leta 13.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, «117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0631.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editor* and Publisher«
je pa tako dišalo kot iz Poljske ohceti. Mene so izvolili za vratarja, ali za varuha tistih, ki bo-j do najbolj debelih glav in naj-| bolj drobne pameti. Prvo delo je bilo jako težavno, ker je bilo zunaj zelo mraz, v dvorani pa zelo vroče, pa je bilo treba vedno vrata odpirati in tako nisem ve del, ali me zebe ali mi je vroče. Ljudi se je nabralo polno dvorano in smo morali ob desetih še nove mize postaviti, da so imeli gostje kam sesti. Vse bi bilo x redu, da ni bil ohajčan premočan in so bili nekateri prikrajšani za nekaj dobre zabave.
Najbolj sem bil prizadet jaz, ki sem imel večjo glavo kot klobuk in mi ni hotel stati na glavi. Ko sem prišel zjutraj ob pol petih domov z debelo glavo in brez klobuka, sem šele videl, da je letošnji res precej neroden. Zato bi prosil tista usmiljena srca, ki so povrnila strgano srajco z novo, da bi povrnila še izgubo mojega klobuka, i Na novega leta dan sem se imel takole: Nekako ob devetih se zbudim, pa sem bil še vednc v nekaki omotici, še vedno sem slišal Šulnove harmonike kake so lepo pele. Ko pa pridem dodobra k sebi, pa se naenkrat izgubi sladki glas harmonike, pa se oglasi slovensko-ameriška godba, katero je proizvajala moji žena. Akoravno hodim že dolge časa k pevskim vajam, pa se mo. glas nikakor ni mogel z njenim uglasiti, pa sem se hitel oblačiti da se koliko r mogoče hitre umaknem z odra in od predsta ve. Ko sem bil z vsem gotov pa iščem svoj klobuk po vseh ko till, pa ga nikjer nisem moge najti. Ker je pa postajal domač koncert vedno hujši, sem pa kai hitro vrgel na glavo starega ii jo odkuril naravnost v Slovensk Narodni Dom. Tam sem dobi še nekatere prijatelje, ki so bil tam še od starega leta sem in k so mi hitro postregli, da sem pri šal zopet v normalni položaj, 1 kakoršnem sem se nahajal n« Silvestrov večer.
Stali smo tam pri tisti dolg mizi in se pogovarjali, ko se na enkrat prikažeta dva, ki se bol poredkoma vidita v naši našel bini: Mr. Jernej Knaus in Mr James Debevec (Jaka, če verja mete, al' pa ne). Prišla sta men da pokušat ohajčana in sta ne kajkrat "ganila." Prav lepa hva la obema in le še pridita!
Komaj sta odšla ta dva. pi prideta Mike Plut in Martin Ra kar, s katerima smo skupaj dr žali do 7. ure, nakar vsi skupa odidemo k John Venetu, ki imj mlekarno na 80. cesti. Tam snu dobili že precej veliko družbo ii bogato obloženo mizo (pa ne mlekom, ampak z ohajčanom) ii okusnimi jedili. Na novega let; dan se je namreč John poročil svojo izvoljenko in ker jo je bi zelo vesel, je priredil lepo zaba vo, na kateri smo se vsi skupa prav dobro imeli in si voščil srečno in zadovoljno novo lete kakor tudi obilo sreče novemi zakonskemu paru v njunem živ ljenju. Bog vaju blagoslovi ii obdari z vsem najboljšim, to va , ma iz srca želim.
No, sedaj so minile letne ii glavne seje, na katerih so bil izvoljeni novi odborniki. Koli kor je meni znano, so vsi star izvoljeni, le v nekaterih točkal so izpremembe in te izpremem be so bile le tam, kjer so se prej šnji uradniki uprli ponovni izvo litvi.
Samo še ena seja nam pre ostaja, za katero bi se moral za nimati vsak Ne\vburčan. To b( glavna seja Slovenskega Narod i nega Doma v Newburgu in sicei dne 25. januarja 1931 ob 1. ur popoldne v veliki dvorani. Z< to sejo bi se moral zanimati ni samo vsak delničar, ampak vsal nevburški Slovenec, ki zahaja > poslopje tega našega Doma. Re: je,-da se samo delničarji lahke udeleže te seje, vendar pa lahke daste nasvete doma, kako na, glasujejo, da bo boljše za Dom.
Sliši se že nekatere, ki pravi jo, da bodo prišli na sejo in ka ko jih bodo tam "pofiksali." Ta
• kili ni Im'Ih /'/.jI/k lofa \'i'f]nfi \r I^m
Če vrjamete, al' pa ne.
videl to predstavo, bo lahko rekel, da kaj takega ni videl 'še nikjer. Vse vloge so v najboljših rokah, kar vam jamči, da bo igra kar najboljše -vprizorjena. Zato apeliram na slavno občinstvo, da poseti to krasno šaloig-ro v obilnem številu; žal vam ne bo in s tem pomagate kulturnemu društvu "Naša Zvezda."
F. Kosten.
25 LET PO NEDOLŽNEM V JEČI
V kratkem se bo vršila pred sodiščem v Detmoldu ena naj-senzacijonalnejših revizij procesa, ki bo skušala dati zadoščenje človeku, ki je, kakor vse kaže, 25 let sedel po nedolžnem v ječi. Mesar Konrad Kruse, ki je sedaj star 70 let, je bil leta 1883 obsojen v dosmrtno ječo, ker je baje zastrupil svojo mater. Kruse se je tedaj zaklinjal, da je nedolžen, toda proti njemu sta tedaj pričala dva njegova prijatelja, ki sta izpovedala, da je Kruse v njuni navzočnosti grozil, da bo svojo mater ubil s sekiro ali pa zastrupil z arzeni-kom. Obdukcija trupla je tedaj v resnici dognala, da je žena umrla radi zastrupljanja z arze-nikom. Sam Kruse je priznal, da je kupil v lekarni arzenik, toda odločno je zanikal, da bi on zastrupil svojo mater, ker za to ni imel nikakega povoda. Čeprav sta bili obe priči znani kot človeka sumljivega značaja, jima je sodiščtj vendarle verjelo in Kruse je bil obsojen v dosmrtno ječo. že leta 1886 pa je ena oel prič priznala, da je po krivem pričala proti Kruseju, toda vse je bilo zastonj. Kruseja so po 25 letih ječe pomilostili. šele sedaj, 47 let po obsodbi, pa se je nekemu odvetniku posrečilo zvedeti, da je tudi druga priča na smrtni postelji preklicala svoje pričanje proti Kruseju. i--
POOBLAŠČENCI
društev	delničarjev S. N. D. za redno delniško sejo, ki se vrši v četrtek 8. januarja 1931 zvečer ob 7:30 v avditoriju S. N. D.:
Za društvo:	Ime in primek pooblaščenca:
1.	Slovenska godba "Bled" — Anton Jereb.
2.	Brooklyn št. 135 S. N. P. J. — Paul Oblak.
3.	Dramatično društvo "Ivan Cankar" — Josip Birk.
4.	Carniola Hive št. 493 T. M. — Helena Simončič.
5.	Carniola Tent št. 1288 T. M. — Joseph Babnik.
6.	Cleveland št. 126 S. N. P.-J. — Anton Abram.
7.	Cleveland št. 23 Z. S. Z. — Josip Turšič.
8.	Clevelandski Slovenci št. 14 S. D. Z. — Frank Jerina.
9.	Comrades št. 566 S, N. P. J. — Joseph Zorman.
10.	Danica št. 11 S. D. Z. — Albina Novak.
11.	Dosluženci.
12.	Pevsko društvo "Edinost" — Rudolf Perdan.
13.	Enakopravnost — John Renko.
14.	France Prešern št. 17 S. D. Z. — S. Dolenc.
15.	Glas Clevelandskih Delavcev št. 9 S. D. Z. — S. Lunder.
16.	Jugoslav Camp W. O. W. — Wm. Candon.
17.	Dramatično društvo Abraševich — I. Gržinčič.
18.	Jutranja Zvezda št. 137 J. S. K. J. — Mary Bradach.
19.	Lipa št. 129 S N. P. J. — Joseph Trebeč.
20.	Loška dolina — John žnidaršič.
21.	Lovsko podporno društvo Sv. Evstahija.
22.	Lunder Adamich št. 20 S. S. P. Z. — Krist Štokel.
23.	Naprej št. 5 S. N. P. J. — Frank Somrak.
24.	Napredni Slovenci št. 5 S. D. Z. — George Turek.
25.	Napredne Slovenke št. 137 S. N. P. J. — Frances Candon.
26.	Pečlarski klub — Ivan Avsec.
27.	Ribnica št. 12 S. D. Z. — Louis Oražem.
28.	Sava št. 87 S. S. P. Z. — Joseph Kern.
29.	Slovan št. 3 S. D. Z. — John Spehek.
30.	Slovenija — Frank Cerne.
31.	Slovenec št. 1 S. D. Z. — Frank Zorich.
32.	Slovenska Narodna čitalnica — Anton Vavpotich.
33.	Slovenski Sokol — Vinko Levstik.
34.	Slovenske Sokolice št. 422 S. N. P. J. — Frances Likar.
35.	Složne sestre št. 120 S. S. P. Z. — Agnes Lunder.
36.	Slov. soc klub št. 27 J. S. Z. — Anton Vehar.
37.	Spartans št. 198 S. S. P. Z. — Julia Ivancic.
38.	Srca Jezusa — Steve Lunder.
39.	Srca sv. Marije (staro) — Julia Brezovar.
40.	Svobodomiselne Slovenke št. 2 S. D. Z. — Anica Rogelj.
41.	Sv. Ane št. 4 S. D. Z. — Anna Erbežnik.
42.	Sv. Janeza Krstnika št 37 J. S. K. J. — John Zalar.
43.	Sv. Jožef — John Germ.
44.	St. Clair Grove št. 98 W. O. W. — Theresa Zelle.
45.	Sv. Vida št. 25 K. S. K. J. — Anton Korošec.
46.	Dramatično društvo Triglav — Anthony M Kolar.
47.	Vodnikov Venec št. 147 S. N. P. J. — Leonard Poljšak. 18.	Zbor "Zarja" odsek kluba št. 27 — Joseph Franeeskin.
49.	Geo. Washington št. 180 J. S. K. J. — Frank Zorich.
50.	Z. M. B. — Andy Sadar.
51.	Žužemberk — Louis Roje.
52.	Tabor št. 139 S. N. P. J. — Frank Natlačen.
53.	Sv. Cirila in Metoda št. 18 S. D. Z. — Anton Skulv.
54.	Washington št. 32 Z. S. Z. — Mike Svete.
55.	S. S. P. Z. št. 90 — Joseph Siskovich.
56.	Združeni Slovenci št. 341 S. N. P. J. — Ludvik Medveshek.
že lansko leto so me drezale naše ženske, naj bi šel enkrat na radio govorit. Saj bi bil šel, pa mi niso drugi pustili. V nedeljo sem pa kar ušel notri, pa potisnil Johna Grdineta od mikrofona proč in začel govorit in bi bil celo uro govoril, da mi ni potem 'Bilček" Lausche mikrofona izpred ust vzel, ker je hotel, da bo imel tudi orkester "čenč" eno zaigrat. Meni se jako dopade na radio govorit, posebno če se ženskam govori, ker ti ne morejo nazaj odgovarjat. Tako človek lahko govori kar hoče, pa nič ne vidi in ne sliši, če ti poslušalci jezike kažejo, ali če govorniku ženske groze z piskri in kastrolami. Bom enkrat povedal, kako sem se pripravljal za ta govor, ko sem na klancu pod Rožnikom pred lampo stal in si predstavljal, da je lampa mikrofon in ves Rožnik oddajna postaja.
Oglasil se je Nace iz Collin-wooda, bivši knjigovez in fotograf, ki me dolži, da so se mi hlače stresle, ko sem stal pred mikrofonom in da bi bil bolj z slastjo govoril, če bi gledal pred seboj en kvort ohajčana. Nace se moti, ker če bi se mi bil pred očmi bliskal kvort rdečega ohajčana, bi sploh ne govoril, ampak bi se slišali v mikrofon vse drugačni glasovi.
A
V soboto sem pobiral nove vloge za našo North American Trust banko po Collinwoodu in Nottinghamu. Precej sem dobil, precej pa še bom. Na Saranac imam še precej obljubljenega, pri Tonetu in čez cesto. Se bom že oglasil. V nedeljo bom šel pa v Bedford in Warrensville, kjer so mi obljubili — denar in ohajčana. Hvala lepa vsem, ki so naklonjeni meni in naši slovenski banki.
A
Joj, kako smo se pripravljali in se mučili, da smo si umislili cepce in smo v svoji gorečnosti pozabili na ročnike in se moramo samo Tonetu Erštetu zahvalit, da nas je na to opomnil. Pa vse to naše delo je bil nepotreb-i no in proč vrženo. Zvedel sem namreč, da ima neko slovensko podporno društvo v Warrensville, Ohio celo butaro cepcev in ročnikov in goži že narejenih in so mi povedali, da nam jih radi posodijo, če bomo mlatili. Hvala lepa za bratsko naklonjenost, ampak vseeno me firbee-žene, čemu so si nabavili cepce. Bi rad pojasnila, ker bi rad vedel, če misli celo društvo stopit' na našo stran.
A
Na 156. cesti in Waterloo Rd. ustavi boljše oblečen človek nekega fantiča in ga vpraša:
"Johnny, ali se pride po tej cesti v Euclid Beach park?"
"Kdo vam je pa rekel, da je meni Johnny ime?"
"Nihče! Jaz uganem vsako stvar."
"No, potem pa še uganite, če se pride po tej cesti v Euclid Beach," se odreže poredni pobič in jo ubriše naprej po Waterloo Rd.
A
Prijatelj mi je zadnjič povedal, ela mu je zdravnik strogo prepovedal piti vodo. "Zakaj pa?" se začudim, "saj voda je dobra in zdrava."
"Zdravnik se boji, da bi moje železno zdravje ne zarjavelo." A
"Tale človek me prosi za posojilo. Ali ga ti kaj poznaš?"
"Tako dobro ga poznam kakor tebe. Ne posodi mu niti centa." A
On in ona sedita pri večerji, pa se ona zmisli in vpraša moža:
"Nace, zakaj so pa ribe neme?"
Nace se iz vsega grla zasmeje.
"Kaj se pa režiš?"
"Kaj se ne bom. Pa ti enkrat poskusi pod vodo govoriti."
Kaj delamo v Nicaragui?
_ %
Zadnji teden smo poročali med novicami, da so razni puntarji v južno-ameriški republiki Nicaragua, ubili osem ameriških vojakov in jih večje število ranili. Seveda je bilo pri tem spopadu ubitih in ranjenih tudi večje število Niča-raguancev.
Dokler ni prišla ta vest v javnost, sploh vedeli nismo, da se nahajajo ameriški vojaki v Nicaragui. Nekako pred dvema letoma jih je predsednik Hoover poslal tja, dočim je bila posadka ameriških vojakov že prej tam, kamor jih je poslal predsednik Coolidge, toda ko so volitve v Nicaragui minule, smo mislili, da je homatij konec in da je bilo ameriško vojaštvo odpoklicano domov.
Sedaj pa kar naenkrat čujemo zopet, da je bilo osem ameriških vojakov ubitih v Nicaragui. Zakaj ameriška vlada drži naše vojake v tej republiki, od katere nam ne more priti nič hudega, zakaj pripusti republikanska vlada v Wash-ingtonu, da se ubijajo sinovi ameriških očetov in mater za prazno marnjo v deželi, kjer nimajo naši vojaki nobenega posla in opravka?
Zakaj so sploh naši ameriški vojaki v Nicaragui? Pred sednik Zedinjenih držav, republikanec Herbert Hoover, je vrhovni poveljnik ameriške armade, in on je kot tak direkt no odgovoren za umor osmih ameriških vojakov v Nicaragui. In senatorji obeh strank, republikanske kot demokratske se danes isto vprašujejo, namreč, zakaj predsednik Zedinjenih držav dopusti, da ubijajo ameriške vojake v si cer prijateljski republiki.
Ravno pred tremi leti je bilo v republiki Nicaragua ubitih pet ameriških vojakov in nadaljnih 25 ranjenih. Silna nevolja je tedaj nastala v Zedinjenih državah, in pozneje se je naznanilo, da je bila ameriška posadka iz Nicarague odpoklicana ter da ljudje v tej republiki sami vodijo svoje lazmere, ne da bi bilo treba pri tem ubijati ameriške držav liane.
In na Novega leta dan pa pride novica, da je bilo zopet osem ameriških vojakov tam ubitih, in na povpraševanje začudenega občinstva, naznanja vojni oddelek ameriške vlade, da se nahaja v Nicaragui še danes nad 1,000 ameriških vojakov.
Zakaj misli predsednik Honver, da je še danes potreb no vzdrževati 1,000 mož ameriške armade v državi, o kateri )e bilo pred dobrim letom iz Washingtona sporočano, ds živi naša vlada v najboljšem sporazumu in prijateljstvu Bajonet in puška nista prijatelja nobenega naroda, in zakaj 'epublikanska administracija v Washingtonu drži 1,000 bajonetov in pušk v Nicaragui, je umevno Hooverju, toda ostalim ameriškim državljanom pa nikakor ne.
Koncem decembra, leta 1930, je predsednik Hoover poslal kongresu poslanico, v kateri je izjavil, da je odredil, da se vse ameriške čete v raznih južno-ameriških republikah odpokličejo domov. Ker je predsednik prva glava v deželi, smo vsi mislili, da se bo v resnici tako tudi zgodilo.
In na mestu tega pa dobimo novico, da je bilo zoDet osem naših ameriških vojakov ubitih od upornikov v Nicaragui. Kaj se mi mešamo v razmere drugih? Ali nismo močni in ponosni dovolj, da se brigamo sami za sebe, razmere drugih pa pripustimo onim, katerih se tičejo. Kaj bi rekla recimo vlada v Washingtonu, ako bi republika Argentina poslala v Washington 2,00z vojakov in hotela s temi vojaki regulirati naše razmere? In to dela danes republikanska vlada v Zedinjenih državah.
Osem ubitih ameriških vojakov ima na vesti vojni oddelek ameriške vlade, in predsednik Hoover, kot vrhovni poveljnik ameriške armade. Mi nimamo v Nicaragui ničesar opraviti, kot nima nobena druga država v Zedinjenih državah česa za povedati.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Pott Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
•«^§^>83	No. 5. Wed., Jan. 7th, 1931.
Cleveland (Newburg), O.— Jože Žnidaršič, Kozaršče 26. —-Takega programa še nismo sli-1 Prej in sedaj skupaj $21.75, ali šali kot zadnjo nedeljo. Ne re- v dinarjih 1150. 10,000 dinar-čem, da niso'bili tudi drugi lepi, j jev bom pa jaz priložil, da bo toda kftdar slišimo naši priljub- j tako omogočeno postaviti že pri-ljeni pevki Josie Lausche-Welf jhodnjo pomlad spmenik. Jaz na-in Mary Udovich, takrat se nam i mera vam oditi na spomlad v sta-pa najbolj dopade. Tako gre ri kraj in če bo morda hotel še hvala tudi dr. Lauschetu in nje- keio kaj prispevati v ta sklad, govern,u orkestru. Želim vsem j lahko prinese ali pošlje na moj, čitateljem Ameriške Domovine naslov: John lntihar, 900 E. srečno novo leto.	|237th St. Cleveland, O.
Mary Poloncich-Godec, Hvala lepa vsem, ki ste kaj 3514 E. 91st St. darovali!
--f-	Janez lntihar,
Cleveland, O.—Za spomenik	Pudob 11.
padli vojakom v Starem trgu	-
pri Ložu so darovali še sledeči: Cleveland (Newburg). O.— po $5: Frančiška Mramor, Sta- Bom nekaj napisal iz zabavnega ri trg 5; po $1: Janez Kandafe, večera pevskega društva Zvon, Dane 27, Janes gpeh, Kozaršče;ki sje je vršil nu Silvestrov večer 28, Anton Palčič, Vrhnika 44. V dvorano sem prišel že ob 7. Ivana lntihar, Vrh 20; po 50 uri zvečer, pa ni bilo še nikogar eetitov: Andrej Kotnik, Vr i 8., tam razun delavcev, iz kuhinje'
DOPISI
t
1 11 ■■ ........... '-■ - ■■■'■■■■■■■■.■■■ ■*
, mu, sedaj bodo pa "fiksali" ti-[ ste, ki so se trudili, da je Slo-! venski Narodni Dom tako napredoval. Rado se zgodi, da se 1 take, ki neumorno delajo za na- < rodno podjetje prezira, kimamo < pa takim, ki jih ni vse leto v Dom, ampak se udeleže le letne ' seje in tako ne morejo imeti nobenega pojma o poslovanju Doma.	'
Vsakemu bi svetoval, da pri- ' nese na sejo le dobre in koristne nasvete in predloge, ki bodo v korist in napredek našega Slovenskega Narodnega Doma, pa se bomo dobro razumeli in kaj dobrega ukrenili, ki bo v korist nam in našim potomcem. Do se-< je naj ostane ohajčan v kleti, potem se pa lahko pije "likof."
V nedeljo sem poslušal slovenski radio program. Najbolj se mi je dopadla tista, ki je bila zapeta v počast rojaku Anton Va-. tovcu. Tudi druge točke so se mi dopadle, vendar mislim, da bi bilo boljše, da bi se včasih spremenilo nekoliko tempo. V celoti je bil ves nedeljski program prehitre tempe.
Jos. Blatnik.
» '
Cleveland, O.—U nedjelju 4. januara je bio slovenski radio program izvanredno fin. Slušao sam i slušam svake nedjelje, ali lljoš tako lijep program nijedna ' narodnost nije dala kao Sloven-1 ci ove nedjelje. Kar naprej 1 ovako!
J	N. P. Popp.
Maple Heights, O.—N a š e
društvo je sklenilo na letni seji, 1 da se priredi veselica 10. januar-i ja na prostorih 5087 Stanley Ave. V imenu društva vabim , vse člane in članice Slovenske j Dobrodelne Zveze ,da se udeleži 1 te naše veselice, posebno pa: Mr. j Primož Kogoja, Mr. John Gor-j nika, pa tudi Jakata bi radi videli enkrat v Maple Heights. Če . bo prišel, pa mjtra sam povedati, , ela je on, ker j ga ne poznamo.
Kakor hitro se bo zglasil, bo do-j bil kočevski sendvič. (O raj t.
ampak ne iz fižola. Op. Jakata). j Mr. Primož Kogoja pa prev-sim, da prinese seboj tisto svojo kamero. Morda bo priložnost, da bo jemal kakšne slike. Morda bo kakšna še bolj lepa slika, kot tista, ko je bos fant kozo vlekel na Gorenjskem, ali tista, ko je ženska koprive kosila. Pa še ti-x ste mlatiče povabim, kolikor jih je in tisto terico, ki pravi, da bo dedce trla. Bi radi videli tisto j trlico, če je taka kot v starem j kraju.
Jedače in pijače bo dovolj, če ^ pride magari mlatičev za sedem podov. Ampak vojaškega gulja-, ža ni treba pričakovat, ker ga 3 naša kuharica ne zna napraviti. ¥ Morda bo 'še tajnik dal kak do-1 pis, pa, ga sedaj ravno ena fran-. coska napada.
j želim vsem članom in člani-i cam Slovenske Dobrodelne Zve-i, ze srečno novo leto in ravno ta-.i ko vsem naročnikom in čitate-- ljem Ameriške Domovine.
1	15-letna članica SDZ.
Warrensville, O.—V nedeljo } se nam je slovenski radio pro-' gram jako dopadel. Prosim po-' šljite, ali prinesite eno knjižice^ ' radio tiketov, ker bi jih rad pro-1 dal za vas in tako nekoliko pri-" pomogel k vzdrževanju sloven-" skega radio programa. Mr. De-■ bevec je jako lepo govoril v nedeljo na radio in če pride k nam, " pa bo dobil nekaj stotakov nove " vloge za slovensko North Ame-3 rican Trust banko.
želimo vam vsem s k u p a j srečno novo leto in vas lepo po-
1	zdravi jamo. i
2	Mr. in Mrs. Anton Gorišek.
c
Warrensville, O.—V nedeljo , se nas je zbrala večja družba ) pri rojaku Ignac Gliha na Jen-j nings Rel., kjer smo poslušali j slovenski radio program. Zelo se nam je dopadel, petje in godba, zato se vsem najlepše zahvaljujemo za tako prijetno uro Le še tako naprej. Pozdrav,
:, .. . ____.Leo Keglovjč.
AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 7TH, 1931
S
Glasilo S. D. Z.
Slovenska Dobrodelna Zveza
The Slovenian Mutual Benefit Ass'n.
UST. 18. NOV. 1910.
v DRŽAVI OHIO
INK. 13. MARCA 1914
V DRŽAVI OHIO
Sedei t Cleveland-u, O. 623S St. CUir Avtnu«. Telephone: Endicott 0886.
Imenik gl. odbora za leta 1929-30-31
UPRAVNIODBORi Predsednik: JOHN GORNIK, 6217 St. CUir Av«.
I.	Podpred. FRANK CERNE. G033 St. Clair Ave.
II.	Podpred JULIJA BREZOVAR. 1178 E. 60th St. Tajnik: PRIMOŽ KOGOJ, «r,18 Edna Ave. Blagajnik: JERNEJ KNAUS, 1052 E. 62nd St. Zapisnikar: JAMES DEBEVEC, 6117 St. Clair Av«.
NADZORNI ODBORi
•> -'ANKO N- ROGELJ. 0207 Schad. Av«. II	J" P1RC- en? St. Clair Ave.
8) IGNAC SMUK, 6220 St. Clair Av«.
POROTNI ODBORi
1) LOUIS HALANT, 1808 E. 82nd St., Lorain, O. 2 LOUIS JEUKIC. 971 E. 76tli St. S) ALBINA NOVAK. 6030 St. Clair Av«.
FINANČNI ODBORi
1)	FRANK M. .1 AKSie. 6111 St. Clair Av«.
2)	LEOPOLD KUSHLAN. 19511 Nottingham Itd. S) JOSEPH LEKAN, 3556 E. 80th St.
GLAVNI ZDRAVNIKI
DK. F. J. KERN, 6233 St. Clair Ave.
GLASILO ZVEZEi
AM LIUS. K A DOMOVINA. 6117 St. Clair Av«.
Vac denarne z»deve in stvari, ki se tičejo Upravnega uilbura. nuj be pošilja nu vrh. tajnika.
Vse pritočbine v.mleve, Iti jih je /ešil društveni porotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotnega odbora Louis Balant 1808 E. 32nd St., Lorain, O.
iwmjjwmu«mwiwmwmwummm::m:mmjmmumm:wmmm«mmu:
Krdelo žab ju je obkolilo. Rul je poskočil in je hotel žabici na pomoč, ko je obupno zavekala. Toda prijele so ga, da se jih je komaj otresel. Z velikim, napornim skokom se je rešil v travo in je pustil prelepo visokokra-ko hudi usodi.
Bežal je. Vsak beg je prijeten, ker je v begu rešitev, tudi slast zavoljo prestanega strahu. Nič ga ni bolelo, ko si je ranil nežne svoje noge v bodeči travi. Rul je bežal kakor kralj, ki se ne ozira nazaj, in ki ima samo en cilj, namreč živeti, žreti in uživati. Kaj ne bi bilo škoda življenja, da izgine, potem ko si je nabralo toliko izkušenj in spoznalo sedem načinov srečnega uživanja? Rul bi bil drugič tako mislil, zdaj ni imel časa, sedaj ni nič mislil, temveč bežal je, o, kako krasno je bežal! Šele ko je prišel na požeto njivo in ga je bodlo strnišče, se je ustavil. Zajel je iz zraka in je poslušal, če ni nevarnosti. Ničesar ni čul. "Gotovo so jo ubili, ali pa jo je kak junak ohranil zase," je dejal Rul in žalostno je vzdihnil. "Nimam sreče, na smrt se bom moral pripraviti." In se je razjokal.
—	Kakšna reva stoče v jarku? I je naenkrat začul in se je tako prestrašil, da je poskočil, se v
j zraku obrnil, padel na tla in ča-1 kal smrti.
—	Kaj skačeš, kaj se bojiš? je ponovil neznani", nekoliko hri-pavi glas. Rul je pogledal in je videl pred sabo botro krastačo.
Široko je sedela, stara čarovnica.
—	Za mano so! Iz mlake so me spodile, kralj sem bil, je povedal Rul v eni sapi.
—	Iz čučje mlake? Hm, poznam. In Rul si ti, ali si ti res kralj Rul? je vprašala krastača..
—	Rul sem bil, zdaj sem sirota brez domovine! je tožil Rul in je povedal vse po vrsti.
—	Ni prav storila Rula, takemu možaku kot si ti, bi se lahko odpustil vsak peti greh, je deja-.a krastača in zazevala.
—	In kaj počneš zdaj ? je rekla naenkrat krastača in se nerodno premaknila.
—	Tap — tap, so se začuli koraki. Dva človeka sta prišla po poti, glasno govoreč, opotekaje.
(Dalje prihodnjič.)
MALI OGLASI
Soba
se da v najem za enega ali dva. 5801 Prosser Ave.	(9)
NAZNANILO h urada društva Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ.
Cenjenim članicam se naznanja, da se redna mesečna seja ne bo vršila v četrtek dne 8. januarja, pač pa prihodnji teden, v četrtek, dne 15. januarja, v navadnih prostorih Slov. Nar. Doma, to pa zato, ker se bo na ta večer vršila konferenca Slov. Nar. Doma. Prosi se vse članice, da vzamejo to naznanilo v vpoštev, in da se gotovo udeležijo polnoštevilno. S sestrskim pozdravom Odbor.
Rojaki!
Oglasite se takoj, če resnično želite zamenjati vaše posestvo, lot ali trgovino. Imam mnogo različnih hiš in farm. Hiša 11 sob, za dve družini, na 74. cesti, se proda radi odhoda iz mesta za samo $8200.00. Rent $90.-00. Takoj $2200. Hiša 7 sob, zelo moderna, se zamenja za hišo za dve družini. Nova hiša, 6 sob, bungalov, lot, 50x160, se zamenja za grocerijo ali candy store ali lot. 8119 St. Clair Ave. Tel. HEnderson 1527. — J. Lušin.	(7)
Premog naprodaj
Naprodaj imam dober premog, Pocahontas, čist in dobro gorljiv, $8.25 tona. Mehak premog, kakor Blue Diamond, po $7.50 tona. Se priporočam.
Ignac živoder,
1168 Norwood Rd.
Tel. FLorida 5307-J. (5)
DR. J. V« ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK •Ml ST. CLAIR AVK. V Kaausorem pnlipja Nad North America* haak« Vb«d saaaa iz VI. c«at« G«T«rimo alar«aaka. IV lat av St. Clair At«. __(W. S.)
LED IN PREMOG
TOcN A POSTREŽBA
JOSEPH KERN
SLOVENSKI RAZVAŽALEC I.EDU IN PREMOGA
1194 E. 167th St.
Pokličite: KEnmorc 4381

Anton Novačan:
NAŠA VAS
Kratko finančno poročilo o stanju 31. decembra 1930
Che
Cleveland Crust Company
58 bančnih podružnic v in okoli Clevelanda
AKTIVA:
Gotovina na rokah in na bankah.......$ 42,179,741.84
Zed. držav bondi, mestni in drugi in investicije	35,217,047.02
Posojila, diskonti in predujemi........ 221,986,643.75
Zemljišča in bančne hiše...................7,457,288.48
Obresti in zaslužek in drugo..................2,085,160.32
Dolg odjemalcev na kreditna pisma in druge
varnostne papirje............................7,624,056.93
Skupaj.....$316,549,938.34
PASIVA:
Osnovni kapital......- -........$ 13,800,000.00
Prebitek in nerazdeljen dobiček..............12,852,853.80
Rezervirano za davke, obresti itd.............564,498.39
Dividenda, plačljiva 2. januarja, 1931 - - - -	414,000.00
Vloge..................................280,606,200.75
Druga pasiva -................................688,328.47
Kreditna pisma in drugi varnostni papir za
odjemalce.................. 7,624,056.93
Skupaj.....$316,549,938.34
ne de, tja pojdeva!" In sta šla, < Rul je težko nosil, vroče mu je bilo. Prilezel je do kamena in se je ustavil: "Počijva si nekoliko!" In sta počivala in sta se pogovarjala.
"Tako temno je nocoj, mene je strah! Ali bi ne bilo bolje, da kar tukaj ostaneva in počakava belega dne?"
In žabica se je stisnila k Rulu j in ga je prosila.
"še dobro je to, če je noč temna, nevarnosti vsaj ne bo za naju. Zakaj zdi se mi, da je poslala maščevalna Rula za nama krdelo morilcev. Poznam jo, storila bi to. Pa, naj le pridejo!"
Rul se je junačil in se je s sprednjo nogo udaril trikrat poj prsih. Sicer ni nič zadonelo, ampak junak je bil.
"Ne bodo naju!" je ponovil hrabro in je vzel žabico v naročje.
žabica mu je verjela in je zadremala. Rula je ščegetalo njeno drobno dihanje in ko je zaspala, jo je položil na kamen. Sam pa je zdrknil v travo in jo je stražil. Stražil je in premi-jšljeval. Polagoma se je zavedal, kaj se je zgodilo. Krono in kra-! ljestvo je izgubil, in čučja mlaka ni več, njegova. Ne bo ga več obdajal kraljevski sijaj, ponižno ljudstvo se mu ne bo več klanjalo. Nekje v neznani kalni luži bo samoval zanaprej, nihče mu ne bo stregel, nihče ne čakal njegovih ukazov. Bridko se je spomnil poslednjih dni in grenko mu je bilo pri srcu. In je vedel, da so bila usodepolna znamenja: priklanjanje jelše snoči. čudna dekliška prikazen dopoldne in njegove lastne misli, polne temnih sliitenj, in srce polno tesnobe, Brez dvoma, usoda je lako pisana. In bogve kaj ga še čaka, je pomislil strahoma in se je spel na zadnja kraka. Zrl je noč, to temno, gluho noč, ki se zdi, da je povsod, in ki se zdi, da je ni nikjer; v to strašno, ki je kakor ječa z nevidnimi stenami. Kot tema v temi se vidijo daljne gore, kadar se vzdignejo oblaki in pohite v črni nedogled. Nebo se naenkrat prikaže, visoko nad zemljo se razpenja kot mrgoleča gmota oglja in pepela; tuintam se zasveti zvezda kot drobna, komaj tleča iskra in skrivnostno priča o velikem plamenu, ki gori nekje v vsemiru. Morda so te iskre tudi veliki ognji, oko jih ne more slutiti, zakaj, od zemlje do neba je tako daleč. Rul je tako mislil in je hipoma pozabil, kar je mislil. Zakaj začul je v bližini lomast in tiho žabje grgranje.
Člani federalnega rezervnega sistema Člani Cleveland Clearing House Association
tixxixiixxxxxxxxxxxxxxnx?:
WILLIAM. A. VIDMAR
SLOVENSKI ODVETNIK 212-214 Engineer« Uldf. Tel. MAln 1195
UKEi 9 dn S Pondcljek, tnrek, '.etitck od 6:30 do 8, in t uoboto od 2 — 0:80 — 8 uradu dr. Skurja, 787 E. ISStb St. Tel. KEnroore 4475
XXXXXXXXIXXXXXXXXXXXXXXXXI
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh-
Pristni lllue Diamond, Pocabonlus, Lehigh llurd Cuul, najboljši iz Ohio. Kentucky iu w. Vu. Nua virgineki Aah bi« lump gori kakor Pocahontas in stilne munj. Kuzvaiumo i/,	i,0Večune zulotfc na yuiucy—Eust 105th, CArflelil 11100.
The Yates Coal Company
303 Rockefeller BIdg.
MAin 7878
NAZNANILO IN ZAHVALA
Potrtega srca naznanjamo žalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je neizprosna smrt pretrgala nit življenja naši dragi in ljubi hčerki
Elizabeti Sterle
ki je umrla v starosti pet tednov. Pokojna je bila rojena 22. novembra in je umrla 27. decembra, 1930.
Bodi na tem mestu izrečena najiskrenejša zahvala krstnim botrom: Mr. in Mrs. Berčič za krasne cvetlice. Lepa hvala staršem: Mr. in Mrs. Ban za krasni venec. Dalje se najlepše zahvaljujemo za lepe vence in cvetlice: družini Kocin iz Collin-wocda, družini Dragolich družini Mr. in Mrs. Ban, Mr. in Mrs. Vodičar, Miss R. Vidmar in družini Mr. in Mrs. H. T. Green.
Ptav lepo se zahvaljujemo tistim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu: Mr. F, Kocin, Mrs.i Zupančič in Mr. Ban. Lepa hvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek za lepo oskrbo pogreba ter lep sprevod na pokopališče.
Ti pa. ljubljena in nikdar pozabljena hčerka, ki' si nas zapustila in se preselila med angelčke, spavaj sladko in prosi Boga za nas. da se enkrat skupaj snidemo. — Žalujoči ostali:
Frances in A ud.v Sterle, starši. Stanley Sterle. bratec
Cleveland, O., 6. januarja, 1931. .
Vabilo na ples
ki ga priredi
JOLLY TRIO
V ČETRTEK 8. JANUARJA 1931
v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave.
v spodnji dvorani
GODBA: SCOTTY CAMPBELL AND HIS BANI) . VSTOPNINA 50 CENTOV
J t^y tyyj tyyj	tvj^j	ya^j t.v«/j y^Asiw^
Mi svojega principa ne spremenimo
Princip tega podjetja je, da se prodaja dobro pohištvo, neprckosljivo v cenah in izberi, 110 splošno nižjih cenah kot so navadno v tej okolici.
Tega principa se držimo z majhnim dobičkom in z velikim trgovanjem.
To je bil vedno naš princip, in je ta mesec, prihodnji mesec in vsak mesec.
A.Grdina in Sinovi
TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD «019 St. Clair Ave.	15301 Waterloo Rd.
Tel. HEnderson 2088


Mm.
RAZPIS DELNIŠKE SEJE SLOV. DELAV. DOMA
Direktorij Slovenskega Delavskega Doma. Cleveland. Ohio, sklicuje v skladu inštitutnih pravil na dne 14. januarja, 1931, ob 8. uri zvečer v glavni domovi dvorani, letno delniško sejo.
Posamezno se na delniško sejo ne bo vabilo, zato je žeieti, da se vsak delničar S. D. D. gotovo odzove temu vabilu.
Kdor hoče biti na delniški seji zastopan po svojem zastopniku, naj ga v to pooblasti, kakor inštitutna pravila zahtevajo.
Radi važnosti letne delniške seje je zaželjena prisotnost vsakega delničarja in prosi se polnoštevilne udeležbe.
Za Slovenski Delavski Dom:
Joško Pcnko, tajnik.
j'.i'iiriifliiiii^fiiii^i'iiifiiti.iitiiiigiaiiiii
Prevoz, razvoz, in dovoz z trukom
Prevažam in dovažam premog, drva in vse, v kar služi truk, kot prevozno sredstvo- Razvažam clnevno od 55. pa do 200. cesto, vedno sveže sadje, zelenjavo in sočivje. V slučaju potrebe liie pokličite in vam bom na uslugo.
JOHN FINK
POZOR! POZOR!
Mi i/.delujemo furnezo, kleparska dela, splošna popravila, vsa dela It "»<5 d e nine In bakra. Točna postrežba. Se priporočamo za oblla naročila.
Complete Sheet
Metal Work«
F. J. DOLIN AR 1403 li. 5511) SI-
Tel. HEnderson 4730
(7t. £.)
1740!) WATERLOO RD.
Tel. K E n more 1202
F. ZAKRAJŠEK
ti', i
Kdor hufce najboljšo postrežbo z zmernimi cenami, naj se obrne u> tu družbo v slučaju smrti svojega dragega. Vodim pogrebe nud 20 let v naselbini. Odprto noč in dan.
1105 Norwood Rd.
Tel. ENdiuutt 4735
v'i«>ll> mV1

"W! "H'l.r
■j,-
Podružnica 18821 Edgerlim Rd.
KEnuJorc 28»3 ... ..........
-----j
"Kraljica! Sama veš, da si sta- I ra, da si grda in da je tvoja ko- 1 ža raskava, bradavičasta. Kako te naj še ljubim, kako naj imam ' še veselje s teboj? Take grde j starke naj bi šle iz mlake po sve- i1 tu krastačam družbo delat. -Jaz te ne maram več! In ti ljud- 1 stvo," in se je obrnil k ljudstvu, 1 "ti preudari in sodi: Kako bi 1 mogel junak, kakršen sem jaz, živeti z grdo, prepirljivo, ljubo- : sumno žensko!" Pogledal je na- 1 okoli in je pričakoval odgovora. 1 zabe so dvomile 4n so molčale. Tedaj pa se je oglasil Rega, re- ! koc: "Ne sklicuj se na ljudstvo, ko si grešnik. Kraljica ni grda, lepa je in vsa častitljiva; le tvoje oči so, ki tako vidijo, ker si grešnik, ker si za razporoko- če bi bilo po tvojem, bi se kmalu vsi dedci oglasili in rekli: Moja žaba je grda, neumna in stara, m ajse «o lepše. Kaj pak! Ce bi bilo tako ne bi bilo več jajc, pri-trjen.h ob obrežju, ki tako razveseljujejo naše oči. Zarod naš bi umrl . ." __ "Neumnosti govoriš, Rega!" mu je segel Rul v besedo. V prepir so posegle vse zabe, nastalo je vpitje, ki ga •le netil Rulov odpor. Bolj in bolj so silile vanj. Rul se je umikal m je nazadnje zletel iz kraljestva. Rula je zavladala, z Re-gom se možila še tisto noč.
Bila je temna noč. RU1 je kobacal čez travnike, žabica mu je sedela na plečih. Naztij se ni oziral, tudi zdihoval ni. Hladna Prijetnost, ki je prihajala od njenega telesa mu je hladila sr-ee, da se je trezno bavilo z novimi nadami. Popolne svobode bo deležen odsihmal, stara zakonska nadloga se spremeni ob stra-lepe tujke v neznane slasti. J o svetu pojdeta in si poiščeta novo mlako. Sama bosta, po milj volji bosta živela in se ljubila. 'Ali veš za kakšno majhno mlako, pa kje blizu?" je vprašal Rul m si je popravil breme. "Tam na drugi strani gozda je ena, pa majhna in kalna, komaj za dva!" '» tujka je skrivaj zardela, ko Je rekla — komaj za dva. — "Pametna si, taka ne bi bila za naju, zakaj najin rod se bo množil. Ne veš nič več?" Tujka je malo pomislila in je rekla: "še vem za eno. Tista je pa daleč, <"alec. Blizu ljudi je, precej prostorna, le ribe so notri!"_"Nič
■ :	i	I...:"'; 1 ' '
3 ■	^ ,,.....::...................^.v,..^...............................■............................A^niškA no^romA. JA^AI^Y .rak, 1931	,
" l-v	- -
Jt'EN'B t B ST«N'«:tl'WIO a
POTOP
■ 13 poljana Jbieval
■ .'dr.' &trheii':T -'matt
..''■■■i •■ ;£« :'«, Z X-	•

0. Kordecki jo jokal, ko ju je zagledal, vsi so jii objemali in strmeli, slišaje iz njuju ust, da imajo zahvaliti svojo rešitev baŠ onim strelom. Prior, ki se je poprej jezil na Kmitica, ga jo takoj poklical k sebi in rekel: "Jezil sem se, ker sem mislil, da si ju pogubil, toda tebe je gotovo navdahnila najsvetejša Devica. To je znak njene ljubezni. Veseli se!"
"Oče, najdražji, ljubbljeni, ali ne bo več pogajanj?" je rekel Kmitic, poljubujoč mu roke.
Toda jedva je izpregovoril te besede, jedva je končal, se je že oglasila tromba pri vratih in nov Millerjev poslanec je prišel v samostan.
Ril je to gospod Kuklinovski, polkovnik dobrovoljnega prapora, ki se je vlačil za Švedi.
Največji veternjaki, brez vere in časti, so služili v tem praporu, a po večini disidenti, kot luteranci, arjani, kalvinisti. S tem se je tolmačila njihova prijaznost do Švedov, toda glavno jih je gnala v Millerjev tabor želja po ropu in plenu. Ta drhal je bila sestavljena iz 'šla h te, pre-ganjancev, ljudi, ki so zbežali iz ječ in iz rabljevih rok, iz družbe obešenjakov, ki so se rešili vrvi, in je bila nekoliko podobna nekdanji Kmitičevi družbi, le da so se oni bojevali kakor levi, ti pa so raje ropali, posiljevali šlah_ čanke po dvorih, razbijali hleve in skrinje. Kuklinovski je bil še manj podoben Kmiticu. Starost je pobelila njegove lase, obraz je bil naguman, prfedrzen, nesramen. Oči, nenavadno izbuljene in grabežljive, so kazale nasilnost njegovega značaja. Bil je to eden izmed onih ljudi, ki so vsled razuzdanega življenja neprestanih vojen izgubili vsak čut vesti. Takšnih ljudi se je takrat po tridesetletni vdjni mnogo kretalo po vsej Nemčiji ii) Poljski. Oni so bili pripravljeni slutiti vsakemu in mnogokrat je le slučaj odločil, na katero stran so stopili.
Domovino, vera, z eno besedo vse svetinje so jim bile popolnoma neznane. Poznali so edino le vojaško življenje; z njem so is-kaii zabave, uazbrzdanosti, koristi in pozabljenja. Ko pa, so se odločili za kak tab,or, so slu? žili vseeno precej zvesto, a to iz neke vojaško razbojniške časti in radi tega, da ne bi kvarili sebi in drugim imena. Tak je bil tudi Kuklinovski. Strog pogum in neizmerna trmoglavost sta mu pridobila ime med postopači. Lahko mu je bilo tedaj nabirati ljudi. Svoje življenje je pre-služil pri raznih vrstah orožja in v raznih taborih. Bil je na Si-či ataman; vodil je polke na Va-laško; v Nemčiji je zbiral prostovoljce za časa tridesetletne vojne in si je pridobil slavo kot poveljnik konjenice. Njegove krive noge, upognjene liki ločen, so kazale, da je večji del svojega življenja prebil na konju. — Suh je bil pri tem kakor trska in nekoliko upognjen od razbrzdanega življenja. Sila krvi, ne le v vojni prelite, je imel na vesti. Vendar pa ni bil po naravi popolnoma slab Človek, včasih je imel tudi plemenite nagibe, bil je pokvarjen do zadnje ko-ščice in nesramno predrzen. V pijanosti je večgrat govoril svojim zaupnim tovarišem:
"Zgodilo se je marsikaj, radi česa bi me morala strela udariti, a me ni udarila!"
Ta nekaznjenost je storila, da ni veroval v pravičnost božjo in v kazen ne. le v tem življenju, temveč tudi po smrti ne, ali z drugimi besedami ni verjel v Boga, -verjel pa je .vendar,v fciu-diča, astrologe in alkimiste.
Nosil se je po poljsko, ker ie
.smatral ta kroj najbolj primeren za konjenika; le brke, še črne, si je strigel po 'švedsko in jih česal navzgor. Pri govoru je izmanjševal vse izraze, kakor otrok, kar se je čudno slišalo iz ust takšnega utelešenega hudiča in okrutneža, lokajočega človeško kri. Govoril je mnogo in ši-rokoustno, ker se je očividno imel za veliko osebo in za prvega konjeniškega polkovnika na svetu.
Miller, ki je sicer v 'širšem pomenu spadal med ljudi podobne vrste, ga je zelo cenil, zlasti ga je rad videl pri mizi poleg sebe. Sedaj pa se mu je sam ponudil za pomočnika, zagotavljajoč, da pridejo redovniki po njegovi zgovornosti kmalu do pameti.
še prej, ko se je po ujetju duhovnikov opravljal gospod Za-mojski osebno v Millerjev tabor in zahteval talca, je poslal Miller Kuklinovskega; gospod Zamoj-ski in o. Kordecki pa ga vendar nista sprejela kot enakovrednega človeka.
Od tega časa je čutil Kuklinovski, ki je bil užaljen v svojem samoljubju, smrtno sovraštvo do braniteljev Jasne gore in je sklenil, da jim bo škodo val na vse mogoče načine.
Odšel je torej kot poslanec, prvič radi samega poslanstva, drugič pa, da bi si vse ogledal in vrgel tu pa tam kako slabo se me. Ker je bil že od nekdaj znanec gospoda Carneclcega, se je napotil torej k' vratom, ki jih jc stražil on; toda gospod čar neck i je baš spal in Kmitic ga je zastopal. Ta je tudi sprejel gosta in ga spremil v definitorij.
Kuklinovski je pogledal z očesom strokovnjaka na gospoda Andreja in takoj mu je padla v oči ne le njegova postava, temveč. vzorno vojaško obnašanje mladega vojaka.
"Vojak takoj spozna pravega junaka," je rekel, dvigajoč roke h klobuku. "Nisem se nadejal, da bi farji imeli tako izborne oficirje v svoji službi. Kakšen čin, prosim?"
Kmiticu, ki je. imel gorečnost vsakega novo izpreobrnjenjca, se je kar gabilo, zlasti pred Poljaki, ki so služili Švedom; vendar se je spomnil'še nedavne jeze o. Kordeckega in važnosti, s katero je meril on pogajanja, zato je rekel hladno*: a mirno:
"Jaz sem Babinič, nekdanji polkovnik Ktevskih vojsk, sedaj pa dobrovoljec v službi najsve tejše Device."
"Jaz sem pa Kuklinovski, tudi polkovnik, o katerem si že moral slišati, gospod, zakaj ob času nekatere vojne se je spominjalo to ime in ta sabljica (tu se je udaril po boku) ne le v ljudovladi, temveč tudi za mejo."
"Klanjam se," je rekel Kmitic, "slišal sem že."
"No, prosim, gospod je torej z Litve? Tudi tam so slavni vojaki. Mi se dobro poznamo, zakaj trombe slave se slišijo od enega konca do drugega. Ali si poznal, gospod, nekega Krniti ca?"
Vprašanje je padlo tako naglo, da je stal gospod Andrej, kakor bi bil pribit.
"čemu povprašuješ po njem, gospod?"
"Ker ga imam rad, dasi ga ne poznam, ker sva si podobna kakor par čevljev. In to vedno ponavljam: ljudovlada ima samo dva prava vojaka (oprostite, gospod!) : mene v kraljevini, a gospoda Kmitica na Litvi."-
"Da bi te strela!" je mislil gospod Andrej.
Toda spomnivši se na posel-ski značaj Kuklinovskega, je odgovoril glasno.: „...... „
"Osebno ga nisem poznal. Toda daj, vstopi, gospod, zbor je
j p ram-
Po,teh b.epedah mu je pokaral vrati, iz katerih je stopili duhovnik, da bi sprejel gosta. Kuklinovski je šel'ž njim v definitorij, toda poprej se je se obrnil h Kmiticu : • "ilflo mi bo, gospod vitez.'1 3" e dej a L ."če me pri povratku po-•spretniSrtil a-ne kdo drugi ;;
"čakal bom tu na vas, gospod poslanec," je odgovoril gospod Kmitic.
In ostal je sam. čez nekaj časa je začel korakati sem ter tja z naglimi koraki. Razburila se je v njem vsa duša, a skozi srce je krožila kri, črna od jeze.
"Smola se tako ne prilega obleki, kakor neslava imenu!" je mrmral. "Ta lopov, ta. stari pes, ta izdajalec, se drzno imenuje mojega brata in me smatra za tovariša. O, kaj sem dočakal ! Vsi obešenjaki se me oklepajo, a noben pošten človek se me ne spominja brez studa. Malo sem še napravil, malo. Da bi mogel tega lopova naučiti. . . Ni mogoče drugače, zapomnim si ga pa le!"
Posvetovanje v definitoriju je trajalo dolgo. Nastala je tema. Kmitic je. še vedno čakal. Naposled se je pokazal Kuklinovski. Njegovega obraza gospod Andrej ni mogel ugledati, toda iz malega sopenja je sklepal, da se mu naloga nikakor ni posrečila in obenem mu ni ugajala, zakaj še do govorjenja mu je minilo veselje, šla sta torej nekaj časa molče; medtem pa je sklenil Kmitic zvedeti resnico, zato se je namenoma delal, kako)' bi sočuvstvoval:
"Gotovo nisi ničesar opravil, gospod. . . Naši menihi so trdo-glavi, a med nama rečeno, ne delajo prav. Saj se vendar ne moremo braniti večno."
Gospod Kuklinovski je obstal in ga potegnil za rokav:
"Torej misliš tudi ti, gospod, da ne delajo prav? Imaš razumele, imaš! Farje zmeljemo na otrobe — jaz sem porok za to. Kuklinovskega ^nočejo poslušati, poslušali bodo pa meče."
"Poglej, gospod, meni tudi ni zanje," je odgovoril gospod Andrej, "temveč za mesto, katero je sveto — ni da bi govoril, zakaj čim kasneje se poda, tem težji morajo biti pogoji. Seveda, če je res, kar pravijo, da nastajajo v deželi nemiri, da začenjajo tu in tam pobijati Švede in da jim gre han na pomoč. Seveda, če je tako, bo moral general Miller odstopiti."
"Gospod, povem ti zaupno: da se v deželi vzbuja želja po švedski juhi, in podobno tudi na5voj-sko.je res! O hanu tudi pripovedujejo! Toda Miller ne' odstopi. čez nekaj dni nam pripeljejo težke topove. . . Izkopali bomo iz zemlje te lisjake, a kaj bo pozneje, to bo. Toda, gospod, ti imaš razumek!"
"Evo, tu so vrata," je rekel Kmitic, "moram se posloviti. . . Morda pa hočeš, gospod, da te spremim po strmini?"
"Spremi me, spremi! Pred par dnevi ste ustrelili za poslancem !"
"E.j, kaj praviš, gospod?" "Morda nehote. . . Toda bolje bo, da me spremiš. Hočem ti povedati par besed." "In jaz, gospodu.' ' "Torej dobro." šla sta skozi vrata in se po-greznila v temo. Tu je Kuklinovski obstal, zgrabil vnovič gospoda Kmitica za rokav in začel govoriti:
"Gospod vitez, zdiš se mi pameten in preudaren, vrhu tega pa vidim v tebi vojaka iz krvi in kosti, čemu, za vraga, držiš z menihi in zakaj ne z vojaki, čemu bi bil farški hlapec? Bolje je pri nas in veselejša družba pri čašah in kockah z dekleti. . . "Razumeš? Kaj?" Tu ga je prijel za rame.
(Dalje prihodnjič.) -o-
Dobri councilman}
Mestna zbornica v Euclidu je kupila en železniški voz premoga. in 50 kMter dry,, kar je vse razdelila med potrebne ljudi- v : Euclidu.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Težka usoda nas je zadela in spremenila našo hišo v hišo žalosti, ko nam je bela žena smrt ugrabila drago soprogo in ljubljeno mater
JOHANO MAVEC
ki je za vedno zatisnila svoje mile oči dne 1 6. decembra I 930. Blaga pokojna je bila rojena leta I 880 v Velikih Poljanah, kjer zapušča očeta in eno sestro.
Na tem mestu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili v tem času žalosti svoje sožalje, ki so nas tolažili in nam stali ob strani. Lepa hvala vsem, ki so prišli pokojno kropit, ko je ležala na mrtvaškem odru in ki so culi pri njej. Hvala vsem, ki so se udeležili zadnjega
sprevoda.
Iskreno se zahvaljujemo čč. duhovščini: Rev. Ponikvarju, Rev. Jagru in Rev. Andreyu za ginljive cerkvene obrede. Prav lepa hvala pogrebnemu zavodu Grdina in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba. Hvala tudi vsem onim, ki so se udeležili pogreba s svojimi avtomobili.
Sledečim družinam in posameznikom se zahvaljujemo za vence in cvetlice, ki so jih položili na krsto drage ranjke: Jože Škrajnar, bratu umrle, Matt Milavc Jr. in družina, Joseph Milavec in družina, Frances Lausche in družina, Jennie Krameršič in družina, Mr. in Mrs. Frank Pirnat, Mr. in Mrs. Louis Kovačič in družina, Semič in Centa, John Prijatelj, Madison, O., Mr. in Mrs. Kmet, Anton Lah, Mr. in Mrs. Plut in družina, Mr. in Mrs. Debelak m družina, Frank Eberwein in družina, Mike Flis, John Tomšič in družina, Frank Prijatelj, Centa bratje in družine, Anton Grdina in družina, Andrew Hruševar, Jim Mally in Nosek, Mr. in Mrs. Brodnik in družina, Joseph Ferkol, Frank Justin in družina, Lorain, O., Zakraj-šek družina, Collinwood, John Hrovatin in družina, Lunder družina, Warren, O., Smolič in Pekol, Mr. in Mrs. Louis Prijatelj in družina, Frank Ažman in družina, Mr. in Mrs. Stampfel in družina, Joseph Pozelnik, Mr. in Mrs. Gorenc, Middle Branch, O., Matt Urh, Ignac Slap-nik in družina, Anton Petrovčič in družina, Cleveland Trust Bank, Our Lady of Lourdes Bowling Club, društvo Slovenske Ženske Zveze št. 25, društvo Srca Marije (staro), društvo Marije Magdalene št. 162 KSKJ, Mrs. Mary Wards in družina, Mary Kraševec.
Iskrena hvala sledečim prijateljicam, ki so ji poklonile venec v zadnji pozdrav: Mrs. Frances Kromar, Mrs. Jennie Lužar, Mrs. Jennie Brodnik, Mrs. Helena Simončič, Mrs. Frances Cimperman, Mrs. Julija Adamič, Mrs. Pavla Žigman, Mrs. Mary Zakrajšek, Mrs. Mary Cimperman, Mrs. Mary Salomon, Mrs. Frances Krašovic, Mrs. Antonija Ivnik, Mrs. Frances Zlatorepec, Mrs. Frances Korošec.	.
Dalje iskrena hvala sledečim, ki so ji podarili venec v obliki aeroplana: Mr. in Mrs. Joe Pečjak, Mr. in Mrs. J. Miklavčič, Mr. in Mrs. F\ Mrhar, Mr. F. Mohorčič, Mr. in Mrs. M. Sintič, Mr. in Mrs. John Pečjak in Mr. A. Kleinwein.
Naša najlepša zahvala naslednjim, ki so darovali za sv. maše: Družina Kovačič, 61. cesta, družina Anton Pucelj iz Collinwooda, Mr. in Mrs. Frank Legan, Mr. in Mrs. Louis Kramar-šič, Mrs. Louise Milavec in družina, Mr. in Mrs. Joe Skulj in družina, Mr. in Mrs. Kmet in družina (Jr.), Mrs. Jennie Perušek, družina Lužar, Mrs. Ivana Zakrajšek, 58. cesta, Mrs. Antonia Jevnik, Mr. in Mrs. Joe Drobnich, Mr. in Mrs. Louis Piečenko, Anton Grdina in družina, Mrs. Mary Krainc in družina, Mrs. Kromar in družina in Frank Lužar, Mr. John Zgonc, Mrs. Verbic, Mrs. Carolina Ferkul, družina Joe Centa, John Gornik in družina, I.' & J. Shoe Co., Mr. Rudolph Koletič, Mrs. Frances Modic, Mrs. John Modic, družina Peterlin, Frank Stampfel, družina Anton Zakrajšek, Addison Rd., Steve F. Pirnat, Mrs. Louis Skoda, družina Louis Spehek, 67. cesta, Mr. Frank Prijatelj in družina, Mr. in Mrs. Centa, Darley Ave., Mr. in Mrs. Strauss, Mr. in Mrs. Lunder, Kennick in Sintich družini, Mrs. Mary Pisek, John Pengal, Mr. in Mrs. Louis Zakrajšek, Mrs. Matt Skerbec, Mr. in Mrs. Lausin, Mr. Joe Lausin, Mrs. Molly Nosek, družini Pirnat in Valenčič, Mr. in Mrs. Anton Kmc, družina Louis Pirnat, Mrs. Frances Klun, Frank Simms, Mr. Joe Pečjak, Mrs. Jennie Vintar, Mr. in Mrs. Frank Klaus, družina Kromar, 63. cesta, Mr. Frank Merhar, John žužek, Mrs. Gertrude Zakrajšek, Mrs. Mežnaršič in družina, Mrs. Matt Dobrinčič, Mrs. Antonia Humer, Mr. Anton Tavžel, Blaž Gerjol, Joe Somrak, 61. cesta, Mrs. Carolina Kmet in družina, družina Strumbel, 40. cesta, Mr. in Mrs. George Marolt, Mrs. Elizabeth Campa, Mrs. Mary Bradač, Mrs. Mary in James O'Rourke, Joe Perpar in družina, Mrs. Sever, Mr. in Mrs. Ed Posch, Mrs. Mary Ivansec, Mrs. Mary Glavič, Collinwood.
Draga in nikdar pozabljena soproga in mati, počivaj mirno v ameriški zemlji; spomin na Te nam bo ostal za vedno v naših srcih in živeli bomo v upanju, da se enkrat zopet združimo nad zvezdami. Žalujoči ostali:	,
Anton Milavec, soprog. Anton, Filip, Louis, sinovi.
Cleveland, O., 6. januarja 1931.