1Z9. mm. I UnUlait, i sram, 9. linija 1915. ALI/III. lelO. .Slovenski Narod" velja t Li«bl|aal na dom dostavljen: v upravnižtvu prejeman: c«Io Ieto naprej . . . . K 24*— ćelo I«to naprej . . . . K *>2-— f°U%!\......12-- pol leta......n-_ ietrt teta m • ••,.••- ifetrt teta . . . . . . 5 5t M mC3«G „ .••..»- M MMC . • • . . # 1-fO DopM na) te frankirajo. RokopW «e ne rr»?a)o. PttđnUtro i Zaallova miioa *t 5 f» prfttičju Icvo.) teUfoo *t 94. Ithal* vtak daa i*«ćer iivitmil ■•delje ln praznike. Inserati veljajo: petercstopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat p? 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vio. Poslano vrsta 30 vin. Pri većjih inserci;ah po dogovoru. Upfuvništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Lid, to je administrativne stvari ——— FoMmtmna iteTŽlka v»l|a 10 Ylnar|«v. —— Mt pismena naročila hrez istodobne vpotlatve naročnine St Qf ozirt. „M&ratas tiskana" telefon st fI. .Slovenski Narod" volja po poati: za Avstro-Ogrsko: ra Nemčljo: ćelo Ieto skupaj naprej • K 25*— ćelo leto naprtj . . . K 3§ — na messc . • # • • 230 ćelo leto naprej . . . . K Ja»— Vprašanjem elede Inseratov se naj priloži zt odgovor dop-tooica a£ zati Upravnlttvo (spodaj, dvorišče tevo), Knaflava alisa £L 5, teitfda i*. Benetke bombardirane. - Italilai pripravio splošen nasad o!i Soii ITALUANSKI ZRAKOPLOV »CIT- TA Dl FERRARA« UNlCEN. — BENETKE BOMBARDIRANE. Dunaj, 8. junija. (Koresp. urad.) Uradno razglasilo. Naše mornariško letalo L 48 (vodja linijski ladijski poroenik Cias-sing, opazovalec pomorski kadet von Fritsch, je danes zjutraj ob 6. južno-zapadno od Lošinja z obstreSjeva-njem zažgalo in uniči'o sovražni zrakoplov »Citta di Ferrara«, ko se Je vračal iz Reke. Dva castnika in 5 mož posadke so vjeli. Momariško letalo L 47 (vodja fregatni poročnik Oanfield. opazovalec pomorski kadet von Strobl). je danes zjutraj uspešno bombardiralo Benetke, in sicer hangarje v Mura-nu in Campo alto ter sovražne tor-pedne rušilce, pri čemer js nastalo nekaj požarov, ter je obstrcljevalo šotorsko taborisče s strojnimi puš-kami. Namestnik načelnika generalnega štaba n. H 6fe r, fm!. * * * BOJI NA PRIMORSKEM. — BREZ-USPEŠNI ITALIJANSKI NAPADI NA KOROŠKEM IN TIROLSKEM. Dunaj, 8. junija. (Koresp. urad.) Lradno razglašajo: Italiiansko boiišče: V Primorju pripravila sovražnik fcakor se zdi, splošen napad na naše postojanke ob Soči. Dc?cdanie njegove posamezne šunke pri Gradiški in pri Zagraju (Sagrado), smo krvavo zavmill. V koroškem in tirolskem obmej-nem ozemliu traia brezusrešni artiljerijski ogenj Italijanov. Naše Čete so pregnale neki odde'ek alpincev, ki je bil zarede! Mont^r.iaro, južno od Landra. V okolico Ale so vpadli ropajoči Garibaldinci. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r , fml. ITALIJANSKO ZRAČNO BRODOVjE. Prvi sijajni napad naše mornarice na italijansko obal na binkc štno jutro, je združen z uspesno akcijo našega zračnega brodovia, ki je bombardiralo Benetke in druge kra-je. Že takrat se je pokazala prednost ne le naše mornarice, tomveč tuđi naše avijatike pred italijarsko — kajti inicijativa je bila povsem na naši strani. Italijani so po^kušali vrniti ^milo za drago« in njih najnovejši in naj-boljši zrakoplov »Citta di Ferrara« je skušal priti nad Pulj. obiskal je Šibenik, toda moral je vsakokrat skero brez uspeha zopet hežati. Sedai ga je zadela katastrofa. Naša avijatika je izvoievala svojo prvo zračno bitko In ponosne >Citta di Ferrara- ni več. Za italiiansko avi-jatiko je pogin »Citta di Ferrara« prava katastrofa, kajti ta voina stro-ka ni v ItaTii posebno rozvitn — ako-ravno je sedania vojna dokazala vso njeno važnost in pomembnost. Italiianska zračna flotilja ie pod-reiena »instrukciji za zrakoplovstvo« s poveljništvom in upravo v Rimu. Ta obsega ražen jako obsež-nega parka za priklopne in proste zrakoplove oddelek za letala, ki so precej enako rardeljena na arrr.ado in mornarico. S poskusi z zrakoplovi se je v Italiji pričelo že leta 1006. Stareišc konstrukcije so tamkai za-stopane po zrakoplovili P 1 do P 5 ter imajo prostora za 4200 do 4700 kubičnih metrov plina. Ti zrakoplovi dosežeio kvečicmu hitrost fin km na uro. Iz Nemčiie je dobila Italiia leta 1912. zrakoplov »Parseval \7« s prostorom za 9600 nr in opremlien z motorji s 360 kon^skimi silnmi, ki so razvijale hitrost 69 km na uro. Poleg tc^a je Italija v novejšem času dobila se dva zrakoplova, to je »Citta di Milano« in »Citta di Ferrara«, ki imata oba po 12.000 nr prostora. f V najnovejšem scznaniu zrako- plovov so še tri taka letala po 12.000 m\ ki jih je baje Italija dobavila Angleška. »Citta di Milano^ se je pred enim letom ponesrečil. Zrakoplovi ita'ijanske mornarice >M 1 do 5< so zgrajeni po enot-nem sistemu. Dolgost teli zrakoplo-vov doseže 83 m in premer 17 m ter z 12.0(io nr dosegajo z močjo 5u() konjskih sil hitrost 70 km na uro. Italijani so imeli pri svolih poskusih z letali mnrgo nesreč. Temu so pač krive metereologične razinere. Letala pri Ttaliianih nišo posebno priljubljena. Italijansko armadno vodstvo mora vsled pomanjkanja lastnih tovaru, kupovati potrebne aparate v inozemstvu. Ražen nem-šk!h iiiodelov. ima vojna uprava na razpolago dvokrovnike tipa: Bleriot, Breguet, Bristol, Henry in Maurice Farm an, Savary; od enokrovnikov pridao v poštev sistemi: Antoni, Bleriot, Bleriot - Caproni, Caproni, OeppLTdusm, Mtrich, Hanriot. Nicu-port. Morraricu ima na razpola^o sisteme: Curtiss in Ouidoni - Farman kot dvokrovnike in eno pristno italijansko konstrukcijo: Calderara kot enokrovnik. Pri poTnanjkliivi lastni industriji, ki bi poepeševala zrakoplovstvo, je Italija navezana na izdel-ke tuje industrije ter >e domače tvrd-ke za izdelovanie rrotorjev le ma- ; lenkosmo bavijo z izdeljvanjem motorjev za lastno zračno hrodovje. Zato se iTorabUajo z!?sti franeoski motorji sistema Ouome. Večinoma dobavlja Italija vse potrehščine za svoje z:ačno brodov-je r Armije in Francije. DROBNF VESTI IZ ITALIJE. r 4 rr da g:a oblasti silno nrcaniaio in ča mu de-!a Pr'«tn rn ta način težkoče, da list Sploh TIP rn^^r>\]\il. V n*Mn„„ . "......... --pTj CC1O ^TFtO ^CTTCeV !"^t * ^** *" . "'' ;■• ".::-:- k-lodzie?ow. Dnevni plen znaša 4200 vjetni-kov, 4 topove ?n \?. Ftro?nih pušk. Vrhovno armadno vodstvo. NEMSKE VOJNE LAD.IE PROTI RUSIJI. — POTOPLJEN RUSKI TRANSPORTNI PARV.K. Petrograd, S. junija. (Kor. urad. Z avtorizirar.e strani poročajo: Pne 3. junija so opazile naše opazovalns straže in naši r-odinorski čolni, ki so imeli službo, da deluie sovražnik v blizini obali in posebno pri dohodili v Riški zaliv. Istočasno so se pribli-žale sovražne torpedovke k(-t pred-straže velikim ladjam ob vhodu v zaliv. Sovražnik je spusčal vodna letala, ki so napadla naše ladje. toda brezuspešno: vse bombe so zgrešiie cilj. Naša artiljerija je letala pref«:na-la. Dne 4. junija je sovražnik iznova poskusil približati se obali, podmorski čolni pa so sra iiapadli. nakar se je umaknil. Istočacno ie bil v \'zhod-nem morju od sovražnili podmorskih čolnov napaden in i-utopljen trans-porf-' -arnik »Jer^rej^; o2 mož je bilo rešenih. Pomorska bit^a pri GotJmdn? Iz Kodanja poročajo: Na otoku Ootlnnd v F'altiškein morju ie bilo slisati v soboto popoldne proti pol 6. uri močno kanonado iz južno-vzhodne smeri. Tekom dveli minut so nasteli detonacije kaVih 50 strc-lov. Malo ur preje ie bilo videti v omenjeni smeri več bojnih ladij v ta-ki razdalji od obali, da ni bilo mož-no spoznati narodnost. * * RUSI BODO ZAPUSTILI GALICIJO. »Vossiscbe Zeitung« poroča indirektno iz Petro^rada: Po padcu Przemvsla računajo sedaj resno tuđi z izgubo Lvova. Iz prav zaneslji- LISTEK. ilmerilianiia. Franeoski spi^al Pierre de Cou-1 e v a i n. (Dalje.) — Dobro se odenite s piaščem, ji je rekel Guy: prav lahko si na-kopljete kako pljučnico. — Pljučnico! je ponavljala gospa de Blanzac. — Da in še ćelo smrtnonevarno, po tcj vročini. Ko jo je spremil v voz, mu je podala roko. — Hvala, gospod de Nozay, hvala, je dela s čudnim nasmehom. Poudarek teh besed je vzbudil pozornost mlađega moža. Čemu se mu tako zahvaljuje . . . Čemu? Mari ji ni pravkar izročil ključa do smrti? ... Ubotfi Guy, da je vedel! Voz je zavil v rue de Ia Paix. Tedaj je Kristijana spustila vsa okna, odpela svoj plašč in ga vrgla vznak. Takoj se je veter zaletel v voz, jo obdal z vso silo in rezal ob njenih idealnih ramenih, njenih mladih in življenja polnih prsih: oledenel je njeno vlažno kožo, njeno telo, njeno kri. Brezčutna je ostala pod temi strupenimi piki in vendar so se ji tresle ustnice in solze so ii stopile y oči. »Ne, ni je prostovoljne smrti, si je dela. Poklicana sem . . . in težko je umreti.v Kratko pred rue de Varenne ie tihoma zopet dvignila okna in se odela s plaščem. Mogla je biti po-mirjena, delo je bilo dokončano . . . nosila je v sebi smrt. Ko se je Kristijana drugo jutro prebudila, je čutila bolecine v glavi in vratu, bronhije so se bile že tako razvnele, da so jo pod curki prsne kopeli žprale kakor živa rana. Oblek-la se je in odšla z doma. Veter je bil prav tako kakor prejšnji večer. Ho-dila je kratek čas na slepo. vrstopila v Bou Marche. kjer je nakupila nekaj nepotrebnih stvari, pravzaprav niti vedela ni. kaj ie kupila. Vrnila se je onemoglih nog in udi so jo čim-dalje bolj boleli. Se ćeli dan ie vz'dr-žala, na večer se je sledniiič vleg-la ... -da ne vstane več. Tri dni pozneje se je razsirila vest, da je vojvodinja obolela na pljučnici in da je njeno življenje v nevarnosti. V palači Blanzac je vladala pobitost. Povsod zlo obetajoča tišina. SlužinČad se je vedla kakor brez discipline, znanci so prihajali brez naznanila in odhajali, ne da jih kdo spretnija. Doktor Moreau se je boril korak za korakom proti oolezni, ki je za nekaj ur nonehata. potem pa znova nastorn'la s nremočio. Od časa do časa se ie pri Kristiiani pojavil delirij in elasno >e kričala nai ii odvza- mei' led z njenih prsi. Doktor se je čudil tej domišljiji. Tedai mu je (nn- (■•> \T07a^' novedal. da se je voivodinjn prehladila najbrže, ko je odh.-ji^la \7 onere. da je vide Kako jo je mrazilo in da ji je ćelo rrinoro-čii, mi ce odc-if s svo;v*i plaščem. — Pri^i-- \'V-- ste ji to? je clel doktor osorno. — Da. prav dobro se ">^mi-njam. Doktor ni dalie vpraSeval. Slutil je ćelo to drp.iro in vcdel. odkod ta trajni čut bolnice, da ii leži led na prsib. -rb ^? ~ena!' je mrmral. Od tega trenotka dalje je opustil vsak up. da io ćoravi. Niti bi je ne hotel več opraviti. Med delirijem je Kristijano hu-do dušilo. V tem položaju ii morfii ni samo prinašal olajšavo. ampak tuđi izrcJno bistroviJnost in silo. V teh trenotkih je sprejernala svoje prija-telie. ki so se noc in dan menjaje zbi-rali v salonu pole? njene spalnice. Pogosto jo vnr-v.-'!a ro Ludviku de Challans. Položila mu je na srce svoja dobrodeina podirMa svn?« ?:" !i in svoj grob. Govorila mu je o njegovih doižnostih in večkrat izrazila svojo želio, da roroči gospodično de Chinon. Poslušni io je kleče" in njegovo l;ce je nriči^ n rr^ni^nj bolesti. Naenkrnt ie Kristijara opazib. da ili ti. Položila mn ie ro-ko na ustnice in rekla smehljaje: — Lene solze. mlade in od"kri-tc so! Hvala ti. dragi moi. ' -.i dan se '*■- *>;s;"'rna sro-ved.ala in preiela obhajilo. Proti pol-dnevu je r»cT*tor Moreau znova pri-tisnil rvoje uho na njena prsa, po-tern je vst. 1 ves bled. Konec ni bil več daleč. To ie čutila tuđi bolnica. Pozvala je Guva de Nozav, ki njene palače sploh ni več zapustil. ga prosila zapapir in svinčnik in ko je s te-žavo nnrisali nekaj besed. mu je iz-ročila list rekoč: — Izrocite to gospe d' An-guilhon takoj in privedite jo sem. XXX. Ob i ogledu na vojvodin jo, kle-čečo ob Jacquesovi postelji, sta se ohladila Ijubezen in sočutje, ki sta se vzbudila v Anninem srcu. Jacques torej ni prekinil svojih zvez s Kristijano po tem sramotnem izdajalskem prizoru. Niti pred samim seboj torej ni imel snoštovania. In ure dvoboja ji ni prikrival radi tega, da ji prihrani razburjenje! Svojo metreso poleg sebe imeti. prav to je hotel! Bila je Francozinja, ki bolje umeva njegov patrijotizem, njegov heroizem! Amerikanka pač ne razume ničesar o vseh teh silnih čuvstvih! , . . Morda res ne, a vsaj to je vedela, kaj je čast in poštenost .. . Kaj jo je vendar gna-lo, da se je potegnila za svoje mesto? Oditi bi bila morala . . . In vojvodinja, mari se ni tako obnašala, kakor "da ji hoče vrniti njenega soproga? Ta misel je zmedenost mlade žene pritirala do viska. Prav! rajši ga ji pusti in se povrne v Ameriko k prijateljem, ki jo cenijo in katerih bi nik-dar ne bila smela zapustiti. Prizna jim, da se je varala ali bolje, da so jo prevarali. Svojega sina povede s seboj. Do seđmeira leta srne po zakonu ostati pri njej. Z zadoščenjem si je mogla reci, da markija d' An-guilhon ni poročila iz častiljuhja. Ne, iz ljubezni se je poročila . . . ali! slabo se je zasukal ta zakon iz ljubezni! ... ta lekcija koristi morda eni ali drugi njenih rojakinj. Te mi5li so Annino srce napol-nile z jezo in bridkostjo ter vdnhnile njenemu otroškemu licu trd izraz. Osem dni je bilo Jacquesovo življenje v nevarnosti in nikakega usmi-Ijenja ni Čutila zanj. Navzlic temu mu je stregla s pozornostjo in spret-nostjo, kateri se je zdravnik čudil, vendar v njenih rokah ni bilo než-nosti in ne milobe v njenem pogledu. Gospa d' Anguilhon, katero so brzojavno poklicali k njenemu sinu, je i-nenadena uvidela, da dvoboj za-koncev ni približal. Opazovala je svojo snaho ter si dejala polna otož-nosti: »Tako soproga nikdar ne pri-dobiš,«. Pridobiti si soproga! Ah, nikdar ni Annie kaj sličnega prišlo na misel. Odpustila bi Jacquesu; bila je že prav na tem. Storiti kaj, da si zopet pridobi njegovo Ijubezen, to pa se ji je zdelo višek pokvarjenosti. Tega v resnici ni mogla pojmiti. .(DaJ4e prihodnjič.) Stran 2. .M-OVEN^Kl NAKUL>% Une 9. junija iyi5. VZ3 St«v, vega vira lahko navedemo te - le znake: Ruska uprava galiških železnic je bila ravnokar preložena iz Lvova v Proskurov. — Ruske banke iz-stavljajo na svoje lvovske agenture od predvčerajšnjim samo brzojavne Čeke, ne pa tuđi poštnih čekov. — Dvanajst slikarjev, ki Jih je ruski generalni štab poslal v Lvov, je dobilo nalog, da prekineio notovanje, oziro-rna se vrnejo v Petrograd. — Sveti sinod je naročil 62 popom, ki jih je poslal v Galicijo, da naj se vrnejo. Tuđi ruska sol. uprava se bo umak-nila iz Galicije. Bukareški listi poročajo, da je ruski vrhovni poveljnik zaukazal, da se Lvov izprazni, ker \e pričakovati, da bodo avstro - ogrske in nemške čete zasedle mesto. Iz Krakova poročajo, da razgla-šajo ruski gubernatorji v svojih gu-bernijah, da je priseljevanje v Galicijo »do preklica« prepovedano. Tuđi se ne izdaja več legitimacij za po-tovanje v Galicijo. Od tani so izgnali vse sumljive elemente, kar je znamenje, da računa ruski generalni štab s tem, da se bo bojišče v krat-kem preložilo na rusko mejo. Ruske izgube meseca maja. V bitkah meseca maja so zavez-nišfce armade pod avstro - ogrskim vrhovnim poveljništvom vjele: Do 31. maja .... 26S.S69 mož K temu: severno od Njemena • 24.700 » pri Šavlih..... 500 » » Strvju . . . • 12.175 - ob Prutu..... 900 y> pri Szawdynikih . . 3.650 » ob Dnjestru .... 10.900 » pri Przemvslu . . . 30.000 » Skupaj od začetka maja do 6. junija . . 351.694 mož 0 PRED NOVIMI BITKAMI PROTI RUSIJL Vojaški sotrudnik graške »Ta-gespost« je mnenja, da se bo obrnila naša pozornost v najkrajših dneh na najbolj jugo - vzhodnji del bojišča proti Rusiji, na prostor med Stani-slavovom, Nadworno in Crnovicami. Tam se pripravlja glasom poroeil uradnil komunikejev, nova bitka. Že več dni namreč napadajo Rusi z močnhni četami naše pozicije med Delatvnom in Nadu orno ter ob Prutu. Naši so jih doslej vedno zavr-nili. Sedaj pa se zdi, da grozi Rusom posebna nevarnost od onih delov armade Linsingen, ki se je obrnila iz prostora pri Strvju nenadno proti vzhodu ter prodira na obeh straneh Doline. Ruske čete, ki so imele nalo-go, kriti ofenzivno glavno silo proti Nadworni - Sniatvnu, so bile poražene; sunek armade Linsincren zade-ne sedaj hrbet ruskih čet, ki so prodrle do Nadvvorne. Armada Linsingen je prišla že preko Kalusza ter je dospela z eno kolono na cesti proti mostni utrdbi Halicz že do kraja Tomaczowce ter prodrra z drugimi kolonami naprej na cesti Kalusz - Stanislavov. 2e je misliti na to, da se bodo Rusi umaknili preko Stanislavova. Vojni cilj Rusov. »Novoje Vremja« pravi, da se Rusija sedaj ne bojuje za to, da bi zdrobila Nemcijo in Avstro - Ogr-sko, ki v resnici ništa bili nikdar ne-prijetni sosedi, pač pa se bojuje za osvoboditev Dardanel. Naloga diplo-matov bo, spraviti interese Rusije v sklad z interesi Francoske in Angli-je. Za Rusijo je posest Dardanel mnogo važnejša, kakor za Franco-sko pridobitev AIzacije in Lota-rinške. Iz Varšave. Uspehi zaveznikov v Galiciji so imeli svoje posledice tuđi v Varšavi. Vojakom je prepovedano, govoriti s civilnimi osebami o vojaških zade-vah. Politične liste, ki govore o »poljski prostovoljski koloni ruskega generala Ivanova«, konfiscirajo. 2idie v Kurlandiji. Kijev, 7. junija. (Koresp. urad.) Brzojavka, ki jo prinaša »Kijevskija Mvsl« rz Vilne, dementira vest pe-trogradskih Hstov o preklicu odredbe glede pregnanja Židov iz Kurlan-dije in Kovna. Glasom te brzojavke, je Zidom prepovedano, muditi se y celem rajonu trdnjave Kovno. Stevl-Io iz gubernij Kovna in Kurlandije izgnanih Židov dosega 147.000. Ker se je izvršilo izgnanje tekom 24 ur, se je na sto in sto ofrok izgubilo. Lit-vinski časopisi pozivljajo Litvmce, da na-j se polaste trgovine y vseh pokrajinah, odkoder so bfli izgnani Zid je in Nemd. Izniena invaJidnih vojnih vfetnikov. Petrograd, 6. junija. (Kor. urad.) Petrogradska brzojavna agentura poroča: Izmena invalidnih vojnih vjetnikov z Nemcijo se je ponesreči-la v zadnji uri zopet ob nemfidh sa- htevah in zato so sedaj vsa pogaja-nja ustavljena. Wolffov urad pripo-minja k temu: To poročilo je skozin-skoz neresnično. Nemška vlada je predlagala v interesu človečnosti pomorsko pot za te vojne vjetnike, da jim prihrani muke dolgega transporta na kopnem. Ruska vlada je to odklonila. Nemčija pa se še nadalje pogaja. Ker je zaradi pomorske poti udeležiti tuđi švedsko vlado, bodo pogajanja najbrže trajala še dolgo. Darovi carice. Budimpešta, 7. junija. (Kor. ur.) Darove, ki jih je poslala carica za ruske vojake, ki se nahajajo v avstro - ogrskem vojnem vjetništvu, je danes prevzel pomožni komite za vojne vjetnike, da jih razdeli. Boj za Przemysl. Po poročilu očividca. Dunaj. 7. junija. (Koi. urad.) Iz vojnega poroeevalskeg:! stana poročajo: Neki očividec nornea o zavzet-ju Przctnvsla to-le: Očividno je hitro prodiranje zaveznikov po zmagi v Zapadni Galiciji Ruse silno presenetilo. Vedno iznova so mislili, da bodo mogli z vstavljenjem hitro pripeljanih oja-čenj ustaviti zmagovito prodiranje na raznih ugodnih odsekih, zlasti ob \Visloki in Wisloku in da boJo mogli Przemvslu, silnemu oporišču carje-vega gospodstva v Galiciji, prihraniti obleganje. Vsled tega so tuđi poslali velike dele trdnjavske posadke poljski armadi na pomoć, ki jih je potem vrtinec hitro si sledečih porazov po-tegnil s seboj. Z neverjetno hitrostjo so se bližali zavezniki Przemvslu ter presenetih slahotno posadko, ki potem ni imela več moči držati daleč izpostavljenih prednjih pozicij, in jih je morala prepustiti navalu zaveznikov. zlasti od zapada se bližajoči ka-valerijski diviziji Bernd in X. zboru, ki se je bližal z jugozapada. Skoraj se je zdelo, kakor da naj služi tuđi trdnjavski pas samo kot postojanka za poslednje čete, da skrbi za to. da dobe mase poraženih ruskih čet, ki so prihajale preko Sana prostora. X. zbor je tuđi že 16. maja pri-čel napadati. Dasiravno so mogli ar-tiljeristično pripravljati le poljski topovi, so vendar naši kljub besnemu odporu Rusov brez prenehanja prodrli do roba pasu z ovirami na jugo-za padnem ođseku in zlasti pri utrdbi Pralkovce. Tu pa ni šio naprej, ker poljska artiljerija ni zadostovala, da bi razdejala solidne ovire in betonirane utrdbe. Med tem je bil dospel v Przemvsl ukaz vrhovne^a povelini-ka velikega kneza Nikolajevića, da mora posadka držati trdnjavo do skrainega. Obenem je naznanjalo povelje, da prihajajo močna ojače-nja. Tako blizu sovražnika stojeji X. armadni zbor, je sovražniku dal neprestano dela. Med tem se je dopol-nilo obkoljenje trdnjave na jugu in kmalu tuđi na severu. Proti koncu meseca maja je pri-hajala počasi težka artiljerija zaveznikov. Njen prihod je močno oviralo dejstvo, da so bili vsi mostovi razdr-ti. Komaj so dospele k X. zboru ne-katere težke baterije, to se je že pri-čelo bombardiranje zlasti na fort Pralkovce, kateri so naši močno ogrožali. Ko se je pokazal učinek, je pričela pehota naskakovati ter vzela utrdbo zvečer dne 29. maja. Ruska posadka je bila med tem, kar je razumljivo, obrnila posebno pozornost na ta ogroženi odsek ter ga močno ojačila z artiljerijo. Ko so padle Pralkovce, so zbrali vso rezervno artiljerijo in vse topove, ki jih je bilo mogoče na drugih frontah pogrešati, ter so jih postavili v akcijo. Kmalu je padala tako gosta toča krogel na Pralkovce, da je bilo nemogoče ostati v utrdbi. Treba je bilo artiljerijo vzeti nazaj, ta pa se je ustavila zopet na visinskih pozicijah pred Rusov utrdbo zopet zasesti. Tako je ostala rana, zadejana trdnjavskemu pasu, odprta in Rusi so morali irneti vedno pripravljene mase svoje artiljerije, da so se mogli uspešno boriti proti vsakemu posku-su zopet vdreti v te pozicije. Med tem je bila dospela tuđi pred severno fronto, kjer se je naha-jala bavarska divizija generallajt-nanta Kneusla, ojačena z nekaj pruske garde in enim pruskim pehotnim polkom ter s pehotnim bataljonom neke honvedske konjeniške divizije, ki je po zmagi pri Radvmnu zaprla prostor do Sana. Tstocasno Je dospela tuđi težka artiljerija ter pričela dne 30. opoldne obstreljevati odsek med U}kowicamt in Dunkowickim, v katerem so se nahajale utrdbe 10, 10 A, 11 A in 11 in nekatere druge utrdbe. Od dvomljivega gorskega topa do 42 centimetr^kega orjaka so stopili tu v akcijo vsi kalibri Avstro-Ojrrske in Nemčije. Z občudovanja vređno precizijo in učinkovrtost)o so delovala ta zrela proti odseku, zlasti pa proti utrdbam 10 A, 11 A in 11. Delo je pred vsem pospe^evalo to, da so mogli postaviti Rusi relativno malo artiljerije nasproti, saj je bila večina vezana na jugozapadni fronti od X. zbora. Sploh pa so smatrali Rusi napad na ta najrnočnejsi del pasa za demonstracijo, ki naj le odvrne pozornost od južne fronte. Utrdbe in zlasti pasovi ovir so bili tako močni, da je bilo treba obstrelievanje dne 31. nadaljevati, vendar je bila pehota tekom noči prispela blizu do pozicij. Dne 31. opoldne je nastopila pavza v ognju. Neki pruski podčast-nik se je splazil iz kritja proti 11 A, da pogleda, kak učinek je imelo bombardiranje. Našel je več vrzeli v ovirah ter pri prodiranju opazil, da so bile strelske line utrdbe nezase-dene. Hitro je prodrl z več vojaki, ki jih je bil preklical, naprej in sple-zal na sprednji del utrdbe. Rusi so se bili med strašnim bombardiranjem umaknili v pozicije, ki so ležale bolj zadaj. Ko je prene-halo streljanje so se naglo vrnili. 7,e pa je bil dospel podčastnik s svojimi malošte\ ilniini niožmi na sprednii del utrJbe. Rusi so obstali pred pri-pra\ licniini puškami. Nekateri so vrgli orožje stran in dvignili roke. Med tem pa so bile tuđi že so-sednje stotnije opazile prodiranje male čete in navalile. Kakor bi trcnil so bile pozicije polne napadalcev, ki so napravili ruski obrambi v krat-kem, liutem boju hiter konec. 10 A in 11 A ter utrdbe med njima so bile zavzete. Zavzetja pehotnih pozicij med 11 A in 11 so se udeležili hon-vedski huzarii peš. S stališča poveljnika čet je bilo videti, kakor da se vrši tam umika-nje. ker je bilo nenadno videti rojne crte, ki so se umikale iz pozicij. Kmalu pa se je pokazalo, da so bili to vjetniki brez orožja. Tedaj je razobesila tuđi utrdba 11 (Dunko\vicki). dasiravno je bila v najbolisem ohrambnem stanju in dasiravno je bila najmanj trpela, belo zastavo. Sedaj so se obrnili zmago-valci na levo in desno, da razviiejo pas. Rusi pa so končno vendar vide-li. da grozi tu največja nevarnost. Rezerve so prihitele tja. Sicer nišo vec mogle storiti škode nestorjene, nrenreči'e nn so v besnem nrotinapa-du prodiranje proti cestni zatvori pri nunko\vickih, močnem oporišču in okopu. Kmalu je prišci protisunek v smeri na 10 A in 11 A, ki smo ga s sodelovanjem artiljerije z občudovanja vrednim razumevanjem sodelo-vanja rr^'fienje ^d^"';. 'ri tež^'i ur\'i so izpolnili 1. juni. Zvecer pa je bila cestna zatv*ora vzeta. Tuđi na zapadnem krilu se je bila pehota približala utrdbi 10. S stranskim ognjem je poskusila raz-dejati 9 A. težka artiljerija pa jo je takol z b.ombami tako obložila, da je ogenj kmalu utihniK Utrdba 10 pa je bila tako močna. da pehota ni mogla skozi intaktne ovire naskočiti. Samo ena lahka baterija io je mogla neposredno podpirati. Težke baterije so morale nrenehati z ognjem, da ne škodiijejo lastnim lindem. Tako je izpolnila lahka baterija čas do večera ter jemala honet za bonetom z najboljsim uspehom za cilj. Ponoći se je pehota umaknila na 1H00 m. da so mogli zjutraj 42ceritiTnetrski in 30*5 centimetrski topovi pošiliati tja svoje pozdrave. 2e po mnio strelih je bilo videti v utrdbi. kako se je dvi-gal d'^m in takoi na to se je pokazal učinek ognia tuđi v tem, da se je posadka utrdbe pokazala z dvisnjenimi rokami ter se udala brzo nrihajajoči pehoti. Prepozno so prihitele ruske rezerve: naši so bili že v utrdbi ter so te naskoke krvavo zavrnili. Med tem je bila v prvi polovici 2. junija skupina, ki je bila Dunko-wicke zavzela, po n^pešnem preddc-lu artiljerije nastopila proti poziciji, katero so bili Rusi severno od Zura-wice zasedli. Zlasti za taborišča ba-rak in za sosednie vrhove se je raz-vil silen boj, ki se je končal s tem, da so bili Rusi pognani nazaj. Za-veznika sta dosnela še zvečer na vi-Šine severno od Zurawice in sta se pripravila na napad na Noveau. Ko pa so prodrli prvi oddelki, so našli te utrdbe nrazne. Demoralizirani vsled obstrelje-vanja in težkih porazov so se morali Rusi odločiti. da puste Przemvsl, ne da bi bili poskusili zadnji odpor v Noyeavu, dasiravno je bilo znano, da namerava pol .teka armada splo-šen napad in dasiravno je bil zapove-dan skrajen odpor. da počakajo to akcijo, ki je obetala rešitev. Ćete, po izpovedi vjetnikov. nišo vec vzdrža-le novela obstrelievanja artilierije. Za lepo zmasro se je bilo v resnici v prvi vrsti zahvaliti težki artiljeriji, katere delo je nalogo irfnrterije silno olajšalo. Značilno je. da napad na najmočnejšo fronto sknnirto Kneusel ni stal mrtvih m ranlenih mnogo več, I kakor 5000 mož, dočim so pustili Rusi pri prvem obleganju samo pred Dimkowiekimi 4000 mrtvih na boji-šču, ne da bi bili dospeli delj, kakor do roba ovir. BALKANSKO BOJIŠČE. SRBUA PROD1RA V SEVERNO ALBANIJO. Sofija, 6. junija. (Koresp. urad.) »Agence tel. hulgarc izve iz zelo zanesljivega vira, da traja prodiranje srbskih čet v severno Albaniji na široki podlagi še vedno. O dalekosež-nosti operacij molče, da postavijo velesile pred izvršeno dejstvo zase-denja. Oficijozna poročila poročajo o bojili z Albanci, katerih število pove-Čavajo. Ta čas so srb^ke čete zasedle naj važe niša kraja Pogradcc in Pis-kopeo, katera so morali Srbi svoj čas vsled grožnje Avstro - Ogrske zapustiti. Grki ^n Bolgari se čudijo temu novemu manevru Srbov. kate-riin puste velesile vedno voljo, zlasti pa se čudijo srliski nespravljlvo-sti napram Bolgarski. Istočasno kon-štatirajo, da se srbski armadi očividno prav nie ne mudi, podvzcti kaj proti avstro - ogrskim četam, mar-več da Srbija rajši zaseda nebranie-ne pokrajine, kar je storila tuđi že v turski balkanski vojni. Srbsko uradno poročilo. Preko Sofije poročajo: Srbski tiskovni urad objavila naslednje poročilo o vpadu albanskih čet: Dne 28. maja je prekoračila močna albanska četa srbsko mejo. Od Sv. Nauma do Kafe Sane je pre-gnala srbske obmejne straže št, 1, 2, 3 in 4 ter se polastila nekaterih ob-inejnih kraiev. Druga albanska tolpa je pustošila občine Rastelici, Čirovi-ci in F^ušterici, kjer je pobila srbske posadke. Pri pozicijah pred Brabo so srbske čete nadaljnje prodiranje Al-bancev ustavile. Albanci se po za-nesljivih vesteh pripravljalo na več-jo akcijo proti Srbiji. ZAPADNO BOJIŠČE. POLOŽAJ NA ZAPADNEM BOJIŠČU. BeroSin, 8. junija. (Kor. urad.) Uradno se raz^Iaša: Na vzhodnjem pohočju visine Loretto se ?e popolnoma ponesrečil sovražni napad. Enako južno od NcuviJla. Napad severo - zapadno od Soisson?a smo ustavili s svojini pro-tinapadom. Pr! Ville ai.ix Bois le imel sovražnik pri brezuspešnem poskusu zopet osvojiti svoje, meseca maja izgubljene pozicije, velike izgube. Vrhovno armadno vodstvo. ItaHianske čete na franeosko fronto. Iz Berlina poročajo: Po vesteh iz Curiha, je privatni promet na traneoskih vzhodnjih in južnih pro-gah ustavljen. ker ?e vršiio veliki vo-jaski transporti. Kakor se poroča iz informirane.era vira, se vozijo v Franciio italiianske čete. Čez 14 dni se bo nahajalo na zapadni fronti 100.000 italijanskih vojakov. ZRAKOPLOVNI NAPAD NA LONDONSKE DOKE. Neko londonsko pismo, ki je ušlo cenzuri, potrjuje da je škoda, ki so jo povzroČiH »Zeppetini«, zelo znatna, kar se je sklepalo žc iz tega, ker vlada sploh ni ničesar poročala o tem. Več skladišč ob Temzi je pri-čelo ponoći sroreti. Vladn je sicer trdila, da je bilo zažgano. Bila pa je javna tajnost, da so bombe »Zeppe-linov« povzročile požar. V Tilbury Docks je zgorelo veliko skiadišče, napolnjeno z juto. Ker je takoj prihi-tela požarna bramba, poslopje ni po-polnoma zgorelo. Dve bombi sta prebili streho in zgornje poslopje. Kar jute ni zgorelo, to je poškodova-la voda. 600 ton obsegajoči parnik, ki se je nahajal v Indian Docks, je tuđi zgorel. Mostiček za poveljnika in sprednji del Iadje sta zgorela. Ob zgornji Temzi je zgorela sedem nad-stropij visoka trgovska hiša tvrdke Auhgreeu. Dvanajst brizgalk je končno pogasilo ogenj. Nedaleč od hišc je pričelo goreti skiadišče z 1200 balami bombaževine. V Brewery Street je pričelo goreti poslopje družbe Rova! Arsenal operative So-cietv, poslopje arzenalskih delavcev v Woolwichu. Veliki stolp hiše je po-polnoma porušen, vendar pa je ostalo glavno poslopje ohranjeno, ker je gasilo 80 gasilcev. Kako zelo prikriva vlada to za-devo, se razvidi že iz tega, da so bili v torek zjutraj veliki deli londonske-ga pristanišča in doki zaprti za promet prebivalstva. Bombe, ki so jih izmetali »Zeppelini«, nišo bile eksplozivne bombe, marveč vžigalne bombe. »Courant« poroča iz Londona: Nad dvanajst oseb, ki so bile areti- rane pri zadnjem napadu »Zeppeli-nov" na London, ker so bale dajali nemskim zrakoplovom znamenja z lučio, so sedaj v rednem preiskoval-nem zaporu. Angleška vlada je izdala ukaz, da se morajo tuđi zadnji, na prostih nogah se nahajajoči Nemci in Avstrijci ne glede na starost in spol internirati. London, 5. junija. (Kor. urad.) Po uradnih poročilih se zamore sele sedaj konstatirati škodo, ki jo je po-vzročil zračni napad Nemcev na London dne 31. maja. Kn mož, ena ženska in štirie otroci so bili usmr-čeni, ena žena pa je umrla vsled strahu. Curin, 7. junija. (Kor. urad.) Po poročilih lista »Neue Ziiricher Zei-tung« je bil ustavljen v Londonu iz-hajajoči list »Jevvish Times«, ker je imenoval ceste, na katere so pri zadnjem napadu »Zep-pellinov« padale bombe. Od pričetka vojne je to prvi list, ki je bil na ta način kazno-van. Nemški polob nad Calaisom. London, 5. junija. (Kor. urad.) Reiuerjev urad poroča iz Calaisa: Ob )2. uri opoldne je preletel neki nemski ».^olob« Calais in vrgel na mesto več bomh. Ena oseba le bila usmrčena. ^koda na materijalu je le malenkostna. DELO NEMSKIH PODMORSKIH COLNOV. Iz raznih krajev angleške obali se poroča y torpediranju raznih an-gleskih ladij po nemških podmorskih čolnih. Tako so bile torpedirane v zadnjem času na raznih krajih obali sledeče angleške Iadje: parnik »Sun-li^ht« oh Irski obali, ribiški parnik »Dromtiic« pri Peterheadu, »Star of \Vest« pri Aberdeenu, »Duhvich Head« pri Leithu, ribiški parnik »Ba-raimon- pri Buchaneesu, ribiška parnika »Pazehound« in >-CurIow« pri Peterheadu in parnika »Enamay« in »Strathbarn« v Severnem moriu. A'ečina teh parnikov se je potopila, moštvo pa se je vecinoma resilo v bližnja pristanišča. Nemška statistika. Kakor je razvidno iz uradncjra poročila, znašajo izgube angleške trgovinske mornarice ob an^leški obali v času od lS.februaria do 18. maja t. I. 111 ladii, med temi 104 angleške in 7 frrncockih. Vse Indije so potopili nemski podmorski čolni. m m * Novi franeosk] kabinet. Iz Pariza poročajo baje iz zanesljivega vira, da se bo franeoski kabinet v kratkem rekonstruiral, Mnrnariški minister Angagneur in minister notranjih zadev Malov bo-sta baje demisijonirala, Leon I3our-geois pa bo vstopil v novi kabinet. * ♦ Vro)na konterbanda za Anglijo. Iz Ne\v Yorka poročajo: Proti koncu preteklega meseca je zapusti! angleski parnik »Michigan« New York. Ves poln je vojnega materijala m municije za Angleško. Med tovo-rom se nahaja tuđi 58 velikanskih avtornobilov, mnogo jeklenih krogel, bodečih žic, olja za stroie, voska in moke. Parnik bo priplul tuđi v New-port, da vkrca tam 1000 konj za angleške konjeniške častnike. To je največji tovor vojne konterbande, ki je od početka vojne zapustila Ne\v York. Splošno se zelo zanimajo za to, ali bo ladja dosegla svoj cilj. fnozemska sodba o Anglijf. Iz Lausanne poračajo: Vedno tripelententi naklonjeni list »Gazette dc Lausann« piše sedaj jako oštro v nekem uvodnem Članku o sedanjem položaju v Angliji. Anglija je bridko razočarala njene občudovalce. Lord Kitchener je pač obljubii dva milijo-na vojakov, ni pa mogel spraviti to Število skupaj, istotako ne en mili-jon rezervnih čet. Medtem, ko po-vsod drugje z vnemo in požrtvov^l-nostjo delujejo za domovino, se pa širijo po ćeli Angliji stavke. Vpraša-nje je, kdaj bo lord George opusti! svoje sedanje demagoštvo in se pokazal kot pravi državnik. Bavarski krali o večji Hiji. Na neki slavnosti, ki se je vršila preteklo nedeljo v Furthu na Bavar-skem, je govoril tuđi kralj Ludvik. Poudarjal je uvodoma, da je nemška armada na severu, vzhodu in zapadu nepremagana in da ostane z božjo pomočio tuđi na jugu nepremagana. Nade, da bo vojna le kratka, se nisc uresnicile. Ko se je pridružila Fran-ciji in Rusiji Še Anglija, sem dejal, da me to veseli in veseli me zato, ker lahko sedaj s svojimi sovražniki ob-ričunamo in ker dob im o sedaj direk-ten izhod od Rena na morje. Sad sedanje vojne mora biti, ojačenje in razširienje nemške države preko nje- 129. Stcr. ,bLUVcNSKl NAKUU-, anc 9. junija ii*i5. Stran 3. nih dosedanjih mej, v kolikor je to potrebno, da smo zavarovani v bo-doče proti novim napadom. Kdor gre z nami in je nam zvest, Avstrija in Turčija, ta se bo z nami veselil zmage, nakdar pa oni nepošteni prijatelji, ki so se nam hlinili prijazne, poteni pa so prešli k so-vrainiku. Mi smo nepremagani in naš naj-novejši sovražnik, ki je o sebi toliko govoril, se se ni upal resno napasti, akoravno je imel dovolj časa, da se pripravi.« Kraljevim besedam je sledilo ponovno burno odobravanje. Boj za Carigrad. potopitev francoskega minonosca »Casablanca . Fariz, 8. junija. (Koresp. urad.) »Agence Havas« poroča: V noči 3. junija med 4. in 5. uro je zadel fran-coski minonosec »Casablanca < ob vhodu v neki zaliv v Egejskem mor-ju ob mino. Poveljnika. enega čast-nika in 64 pomorščakov je neki an-gleški torpedni ruŠilec resil. Mogoce je, da so se resili se drugi in se na-hajajo sedaj v turškem vjetništvu. Ob Dardanelah. Iz Berlina poročajo z dne 7. ju-nija: Francoski in angleški torpedni rušilo in torpedovke križarijo dan in noČ v Egejskem morju ter love nem-ške podmorske čolne. Napad na Smirno se pričakuie vsak trenutek. Angleži so preprečili. da bi neki gr-ški parnik priplul v Wurlo tcr so ka-pitana pozvali, da tako] zapusti operacijsko cono. Carigrad, 7. junija. (Kor. urad.) Po zanesljivih poročilih iz Dardanel, ni skušal sovražnik po včerajšnjem, v komunikeju razglašcnem porazu nobene akcije. Včeraj prvpoldne je vladal ob ćeli fronti popoln mir. Iz Berlina poročajo z dne 7. junija: »Kriegszeitung« poroča iz Aten: Potrjuje se. da so imeli Angleži. ker nišo imeli enakih težkih to-pov kakor Turki, pri Dardanelah velike izgube. Tako so se morali vsleđ strašnega ognja havbic, umakniti Angleži iz svojih pozicii pri Krithiji. Nov francoski povelinik pred Dardanelami. Iz Pariza javljajo: Za poveljnika francoskega brode via pred Dardanelami je imenovan viceadmiral Nicol, kateremu je bil prideljen do-sedanji povelinik kontreadmiral Guepratte. Grki, Rusi in Dardanele. »Manchester Guardian« priob-Čuje dopis nekega Grka. v katerem pravi, da Grki ljubijo Ruse, boje se jih pa tuđi zelo. Grška. Romunska in Bolgarska so si dobro premišlievale, ali naj združilo svoje armade z ali-iranci, toda Grev je žal v parlamentu izjavil. da Anglija in Franeoska so-glašata v tem. da pripade Carigrad z Dardanelami Rusiji. To bi bilo uni-Čenje polovice helenstva, ki bi v bo-doče popolnoma izginilo. ZVEZNA POGODBA MED RO-MUNIJO IN CENTRALNIMA DRŽAVAMA? Iz Berlina poročajo: »Vossi-sehe Zeitung« javlja iz Bukarešte, da je Romunija že več kakor trideset let zvezana z Avstrijo in Nemčijo s posebno zaveznisko pogodbo, ki je bila sklenjena leta 1883. ter pozne^e večkrat obnovljena. Pogodba je se sedaj veljavna in ostane tuđi naprej, ako se vsaj eno leto pred določenim potekom ne odpove. Sedai veljavna pogodba poteče sele leta 1920. Romunija je dosedaj ni odpovedala. V pogodbi se ne nahaja nobena tako nejasna določba, kakor v pogodbi z Italijo. (Da je imela Avstrija z Fomuni-jo vojaško konvencijoje znana stvar. Lani se je trdilo, da je ta konvencija potekla in da ni bila obnovljena. Ali se nanaša vest > Voss. Zeitg.« na to pogodbo, ali na kako drugo, ni razvidno. Op. ured.) BOLGARSKA IN ŠTIRIZVEZA. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada, da se odposlanci tripel-entente v Sofiji trudijo, da bi pridobili Bolgarsko ter ji ponujajo velike a koncesije. Obljube so tako velike, da jim ne zaupajo, ker postavijajo dosedanjo politiko napram Srbiji popolnoma na glavo. Bolgarski poli-tiki so mnenja, da bo Bolgarska mirnim potom dobila dragocene koncesije. Bolgarski, Rusom prijazni kro-gi so nevoljni na zaveznike Rusije ter konštatirajo, da prinaša Rusija velike žrtve, dočim postavijajo za-vezniki manj vredne, temnopolte čete v fronto, kjer se je bati večjih iz-gub. Dvomljivo je, ali bi ne mogla doseći Rusija mnogo važnih stoletnih svojih ciljev s pridruženjem Turčiji m centralnima državama, Ententa je s pristopom Italije moralično izgubila, vojaško pa je Italija tuđi ne more resiti. * ŠPANUA IN GIBRALTAR. »Imparcial« poroča: Španska se je obrnila na Angleško s prošnjo, da se prično predpogajanja glede Gi-braltarja. naši cmovojniki kat bojne čete. (Konec.) Vedno in vedno je poskusnl pre-silni sovražnik prebiti varstveno crto, v naskoku zavzeti obrambno crto, v kateri so z neomahljivo hru-brostjo in žilavo vstrajnostjo hrabri črnovojniki naskakovali. In ko je skušal sovražnik, obu-pajoč nad uspehi svojih poskusov podnevi, v okrilju nočne teme z veliko premočjo presenetiti že težko utrujene posadke, tedaj so ga poučile težke izgube, ki mu jih je povzro-čil dobro namerjeni ogenj napadenih. da se avstro - ogrski črnovoiniki ce-lo v stanju najtežje utrujenosti zave-dajo svoje zaprisežene vojaske dol>-nosti, vsled česar so nepremai;-ljivi. Straženje Visle od 13. do 27. oktobra 1914 bo tvorilo vedno sla-ven list v zgodovini avstro - ogr-skega ernovoiništva, k čemur ie vsak posameznik teh junakov v pol-ni meri pripomogel. S ponosom gledam na do smrti pogumne čete, ki so podrdene mojemu noveljstvu, in izrekaiu svojo popolno zadovoljstvo in priznanje v imenu najvišje službe. Z bolestjo se spominjani onih junakov, ki so dokazali svoio znpri-seženo zvestobo do cesarja in domovine s svojo krvio, vendar pa prepričan pričakujem, da bodo vsem svetili kot siiajen vzgled. Od zdaj vnaprej velja za te: »Vedno tako kakor ob Visli!« Neposredno po ravnokar opisani akciji so sledili 1. in 2. novembra 1914 boji ob Opntovki severno od Saudomierza, v katerih sta polka št. 13 in 15 pri Rozkiju prebite močnej-še lastne čete zopet osvobodila ter nazaj dobila tam izgubljene topove. Pri te! akciji smo vjeli mnogo so-vražnikov. Tu si je pridobil svoje prve lovorike tuđi nanovo ustavlje-m* črnovojniški pehotni polk št. 6. (iz hebske okolice). Značilen za delo, ki se je izvršil v tem odseku, je sledeči ukaz: »Zopet je ena epoha te tako spremembe polne vojne končana. Prinesla je zvestim bojevni kom ob Woli - Pa\vsowski in Josefo\vem, od Pusano - Godowskega in Posisle, trdno stojećim braniteljem ob Visli nove napore, nove žrtve pa tuđi novo slavo in nova odlikovanja. Od dnevov ob Opatosvki, no-sebno od krvavega dneva *seh ver-nih duš pri Roskiju imenuje avstro-ogrska armada s ponosom in obču-dovanjem ime naših Črnovojnišk1^ čet. Njihova dela vpletajo novo, cve-točo vejico v nikdar oveneč venec slave, ki si ga je Avstro - Ogrska spletla v vseh vojnah že od davnih časov. Otroci in otrok otroci se bodo se v poznih časih pripovcdovali o dosmrtnem pogumu teh najstarejših bojevnikov Avstro - Ogrske in bodo govorili z občudovanjem in spošto-vaniem o onih, ki so zapustili žene in otroke, hiso in posestva in ki so imeli le eno v očeh. samo en cilj, ki so poznali samo eno stremljenje: bo-jevati se in če je bilo potrebno tuđi umreti za cesarja in domovino. Sedaj postavlja volja našega Najvišjega vojsko vod je to divizijo pred novo nalogo: Ona, ki se je povsod izkazala kot zelo hrabra, je poklicana, varo-vati vhod v našo monarhijo ter mrtvim delom iz jekla in kamenja dati sele ono moč odpora, ki se zamore najti edinole v živi, neuklonljivi volji hrabrih mož. Divizija se bo njej naklonjeni časti izknzala vredna. Danes, ob začetku novega odse-ka našega skupnega delovanja pozdravljam moje hrabre vojščake v pobožni želji, da bodo prej ko slej z neomajno zvestobo se držali svoje prisege: »Vse za dom in za cesarja, za cesarja blago, kri.« Pridne čete so tem« pričakova-nju povsod popolnoma ustregle. V bitki pri Krakovu koncem novembra je bila ta divizija vedno tam-kaj vpostavljena, kjer je bila nevar-nost in vedno se ji je posrećilo ustre-či stavljeni ji nalogi. Posadka Krakova je napravila tri uspešne izpade. V krvavih dnevih 22. do 25. novembra 1914 je forsirala pri Newy Koorosvnu Nido in se trdno držala kljub težkim udarcem 24. decembra tako vztrajno, da je bila velika ne- varnost za ćelo prvo armado odvr-njena. To je tuđi eden onih mnogih od-delkov vojne, kjer so pokazali črno-vojiiiki, da zamorejo držati z naj-mlajšinii četami enak korak. Njihovi .slavni čini nm bodo zagotovili vred-no mesto v z^odovine te sve tovne vojne. Stroški sve tovne vojne. Lipski profesor Eulenhurg raz-pravlja v neinškem časopisju o vpra-saniu vojnih stroskov, ki postaja od dne do dne važnejše. Ali bodo mogle vojskujoče se države financijelna bremena vojne Še dolgo prenašati in a!i ne bodo skoro popolnoma izčrpa-ne in onemogle? Vojni troski se daio razdeliti v direktne in indirektne. Le o direktnih, t. j. vsotah ki jih izdajo države za opremo in vzdržavanie svojih ar-mad, se da konkretno govt>riti. Indirektni stroški, t. j. vsc one ogromne izgube, ki zadevajo narodno gospodarstvo vsled uničevanja javnega blagostanja, in ki bodo nastali, ko bo treba obnavljati normalno gospodarsko življenje, nadomestiti nastale škode, skrbeti za neštete žrtve vojne, ti indirektni stroški so danes še nepregledni. Le toliko je gotovo, da so večji kakor pa neposredni. Profesor Eulenburg je izračunal, da znašajo direktni vojni stroški voj-skuiočih se držav v prvih 9 mesecih vojne nad 50.000 miliionov. To vso-to si predstavljati je težko. V primer iiaj služi, da znaša celokupni državni dolg teh držav Jn.000 milijonov, torej le za dvajset milijard manj. — Profesor Eulenburg meni, da bodo vojni stroški zadnjih treh mesecev znašali še najmanj četrtino doseda-rnih. stroški enega samega vojnega leta bodo torej toliki, kakor ves do-sedanji državni doli^. Obremcnili pa bcxlo voj. države še bolj, kajti radi zvišane obrestne mere bo plačevati od njih mnogo več je obresti, tako da bo naraslo onrestno breme od dosedanjih 2 milijard na 5 milijard. Pravilno pravi profesor Eulenburg, da bodeta plačevali stroške sedanje vojne še najmanj dve generaciji, ki pri-deta za nami. Profesor Eulenburg je izračunal, da odpadejo od celofcupnih vojnih stroskov kake 3/r, na države trojne-ga sporazuma, 2/r, pa na trozvezo Avstrija - Nemčija - Turčija. N e m č i j a izda za svojo arma-do in mornarico povprečno 1 milijardo na mesec. Profesor Eulenburg računa pri tem, da je bilo poklicanih dosedaj 7 milijonov vojakov pod orožic in da je vzeti povprečno stanje 5 miliionov po 8 mark na dan. to je 40 milijonov mark dnevno. Pri tem nudi Nemčija tuđi še svojemu turškemu zavezniku financijelno po-moč. Vojni stroški A n g 1 i j e so bili sprva mnotro manjši, kakor pa nem-ški. Dnevni stroški za angleško ar-mado in mornar, so znašali v avgu-stu — novembru 1914 le 18 milijonov mark, v decembru — aprilu že 3S miliionov mark in sedaj gotovo 40 milijonov mark. An^lcška armada je sicer mnogo manjša od ncmške, toda relativni stroški so veliko večji, saj znaša dnevna mezda angleskega vojaka povprečno 8 šilingov. mezda ncmškega pa desetkrat manj. K temu pridejo dragi transporti čet iz kolonij in ogromni stroški za vojni materijal, ki ga Angleži le deloma dorna iz-(Iclujeio. Ancrliia je izdala v prvih 9 mesecih najmanj 7 milijard. Relativno nekoliko na boljšem je Francija, ki ima 5 in pol do 6 milijonov voiakov pod orožjem. Dnevni vojni stroški znašnjo na Francoskem tiovprečno 34 milijonov mnrk, torej dosedaj pribli/no 9*8 milijard. Voine stroške Rusije računa profesor Eulenburg na Vl4 milijarde me-sečno. O vojnih stroskih Avstrije ne ntzpravlia, glede Turčije nima na-tančnejših podatkov pri rokah. Prof. Eulcnburg opozarja konc-no na deistvo, da izdaiajo tuđi ne-vtralne države ogromne vsote za svoie armade. Tako izda n. pr. mala Svica sama mesečno nad 1 milijon frankov za svoje mobilizirane Čete. Skoro dvakrat toliko bodo morale vojskujoče se države plaćati za prvo leto vojne, kakor pa znašajo si-cer normalni letni izdatki vseh držav civiliziranega sveta. V luči Eulenburgovih razmotri-vani ni le interesantno vprašanje, kako do!go bodo mogle vojskujoče se države financijelna vojna bremena vzdržati. temveč *udi vprašanje, ali in v koliki meri se bo moglo pri ža-kliučku miru razpravljati tuđi o vojnih odškodninah. Spominjajtc se rodbin vpoklicanih vojakov in „Rčcčcga križa". Ob Soči. Vsakokrat, ko sem se vozil od Sv. Lucije pri Tolminu proti Gorici in sem gledal v valove ternnomodre Soče, vijoče se v globoki, ozki stru-gi med diviim skalovjem, sem se ne-hotć spominjal našega divnega Si-mona Gregorčiča, ki nam je baš o tej reki podal tako krasno sliko, da mora vsakmnur srce ganiti, kadar čuje one milodoneče kitice: Krasna si bistra hči planin, brdka v prirodni si lepoti, ko ti prozornh globočin nevihte temne srd ne moti; krasna si hči planin. Južno - zapadno od Gorice, na široki ravnini, od kraških skalin do italiianske meje in na jugu od Brd do Jadran^kega morja, na desnem bre-gu spodnje Soče, prebiva danes narod, govoreč furlansko narečje, ki je precej oddaljeno od književnega ita-lijanskega jezika. A ne vedno je bila ta zemlja last Furlanov; imena vaši in rek nas drugace poučujeio. Glavno mesto avstrijskega furlanskega ozemlia, Gradišće ob Soči, spominja na lovenski »grad^, v imenu Zagraj (Sagrado) tiči slovenski glagol »za-graditi<-, Redipuglia ni nič drugega nego >sredi polja< in Villesse je slovenski »vlesje«. Reka Versa je slovenska »Birsa<% v kateri se vode zbirajo izpod Briskih hribov in reka Indrijo ob avstro - italiianski meji je slovenska »Jdrija«, kakor jo imenu-jejo Slovenci ob zgornjem teku. A ko priđeš na ravnine, zakaj te živa radost mine? Kaj trudno lezeš in počasi, zakaj so tožni tvoji glasi? . . . Mar veš, da tečeš tik grobov, grobov slovenskega domovja? Ko so nam v dnevih neposredno pred izbruhom vojne z Italijo do-hajale vznemirjujoče vesti, ko smo izvedeli, da je Italija odpovedala Av-striji zvezo in da je na način, kakr-šnega še ni videla svetovna zgodo-vina, raztrgala skoro triintrideset-letno pogodbo, ne meneČ se, je - li je ta čin pošten ali ne, in ko je Italija malo za tem napovedala Avstriji vojno, sem se takoj spomnil pesnika-proroka: Pa, oh, eiroti tebi žuga vihar grozan, vihar strašan; divjal čez plodno bo ravan, ki tvoja jo napaja struga, gorje, da daleč ni ta dan! Nad tabo jasen bo oblok. krog tebe pa svinčena toča, in dež krvav in solz potok, in blisk in grom, — oh bitva vroča! Tod sekla bidka bodo jekla in ti mi bos krvava tekla: Kri naša te pojila bo, sovražna te kalila bo! In danes, ko stoje naše hrabre čete ob Soči, da branijo dedno last Habsburgov, danes, ko se bije krvav boj od Kobarida do Tržiča — ob naši Soči, danes, ko grme topovi, buče možnarji. pokaio puške in hreščijo strojevke ob bregoviti bistre hčere planin, danes, ko vsa mogočna Avstrija in ž njo narod slovenski, gleda proti zapadu, kjer se bijejo naši sinovi za obstanek in bodočnost, se je pesnikovo prorokovanje o svinčeni toči izpolnilo do pičice. Le še ena vroča želja vzkipeva danes iz naših src. želja, da bi se skoro izpolnile tuđi one besede, s katerimi nas gorski slavček zaključuje svojo divno pesnitev: Takrat se spomni bistra Soča, kar gorko ti srce naroča: . . . Ne stiskaj v meje se bregov, srdita čez branove stopi ter tujce, zemlje — Iačne, vtopi na dno razpenjenih valov! H. V. Dnevne vesti. — Vojno posojilo. Pri Jadranski banki, podružnica Ljubljana so pod-pisali 51 ' ^ vojno posojilo med dru-gimi tuđi: Trgovska in obrtniška zbornica 10.000 K: Zadružna Zveza 264.200 K; J. Dralka 10.300 K: Pe-ter Kozina ča Komp. 25.000 K; Anton Kobi, Breg 5000 K. — Vojno posolilo. Pri ljubljanski podružnici c. kr. priv. avstr. kreditne ga zavoda so med drugim podpi-sali SVifo avstr. vojnega posojila iz lota 1^1*' ^•-'■-(-00 K il:i^ert Fuchs, Gorice pri Kranhi, 5OOO K Občinska hranilr!ca v Postojni, 2500 K dr. Pc-meter vrtez pl. Bleiweis, Ljubljana, 500 K Zadni^* rr'?^arjev in prekaje-valcev, Ljubljana. — Dvakrat odlikovan. Iz Konjic se poroča: Posestniški sin Franc Stermšek, doma iz Konjic, je bil kot' četovodja 20. poljskega lovskega bataljona radi svojih junaških činov na sevemem bojišču odlikovan z veliko srebrno in zlato hrabrostno kolajno. Stermšek se je posebno izka-zal s tem, da je svojo stotnijo z veliko neustrafcenostjo na odprtem polju preskrboval s strelivom. Za ta čin je dobil že jeseni 1914 srebrno kolajno. Ko je prisel njegov bataljon nekoč v zelo kritičen položaj, se je oglasil četovodja Stermšek prostovoljno, da hoće na tihem poizvedovati o moči sovražnih postojank. Stermšek je iz-ostal celih 5 ur. Ko se je vrnil je prinese! tako važna poročila, da se je potem posrećilo oteti bataljon pred pogubo. Obeneni je Stermšek z iz-redno previdnim ravnanjem tuđi otel vojno blagajno. Dne 25. maja mu je poveljnik vojaškega okrevališča v Konjicah, major baron \"ay de Vaya slovesno pripcl zlato svetinjo. — Siadkor. Iz trgovskih krogov se nam poroča: Skupina ljubljanskih trgovcev je kupila toliko sladkorja, da bo zadostoval za ćelo Kranjsko najmanj za 2 meseca. V tem času se tuđi cena sladkorju ne bo povišala, ker je siadkor kupljen še po stari ce-ni. Vzrok, da sedaj sladkorja ni dobiti, leži edino v tem, ker tovarne nimaio na razpolago dovelj vozov za prevažanje. Skupina trgovcev v Ljubljani pa se je tuđi v tem oziru potrudila do deželne vlade, ter do-se^Ia. da se ho ta obrnila do železni-škega ministrstva, da bodo dobile tovarne na razpolago dovelj voz za prevažanje sladkorja na Kranjsko. — Svojega sina — edinca išče hegunka Eliza Seppelhoter iz Gorice. Sin enol. prost. Alojz Seppelhoter je odsel k vojakom 2. februarja in sicer k 97. polku. Nahajal se je v Ljubljani v vojašnici na Vrtači. Sedaj je odše! s svojim polkom neznano kam. Njegova mati je prihežala v Ljubliano. kjer stanuje v Korunovi ulici št. 10 ter prosi svojega sina tem notom, da se ji takoj javi, ozir. usmi-•iene ljudi, da sina na naslov uboge matere opoznrijo. — Izplačevanje vojaških nasta-nitvenih pristojbin se prične na mest-nem magistratu v ponedeliek, dne 14. juniia 1915 v mestnem vojaškem nastanjevalnem uradu (Mestni trg št. 27, III. nadstropie) in sicer: Za stranke, ki stanujejo v I. mestnem okrafu (Poljanski okraj: v ponedeljek, dne 14. junija; za II. mestni okraj (Mest-ni trc:. Stari trg, Karlovška in Do-leniska cesta) v torek, dne 15. junija; za III. mestni okraj (Cfradišče do Franca Jožefa ceste, Krakovo in Trnovo) v sredo, dne 16. hintja; za TV. mestni okraj (Prešernova ulica, Franca Jožefa cesta, okrožje Dunaj-ske ceste in Št. Peterski okraj z Vodmatom) v četrtek, dne 17. .hinila. Od 1S. junija dalje za Spodnjo Siško in za vse one, ki bili zadržani v gori navedenih dneh. — Uradne ure iz-plačevanja od 3. do 6. popoldne. — Stranke se prosljo, da se natančno drže teh doiočb. — Izplačevatije železniške po-vzernlne južnoželezniških postaj Trst. Grijan, Tržič, Ronki, Zagrai, Rubije - Sovodnje, Gorica, Moša, Krmin: Vsi oni. ki imajo na teh po-stajah preleti povzetnine, naj se obr-nejo pismeno na »kontrolo dohodkov južne železnice- (»Kontrolle der Ein-nahmen der k. k. priv. Siidbahn-Ges.«) na Dunaju ter naj priložijo po-vzetni legitimacijski list. — Iz Šolske službe. C. kr. okraj-ni šolski svet za ljubljansko okolico je imenova! suplentinjo Angelo V o-d e za provizorično učiteljico na ljudski soli v Zgornjih Pirničah. — C. kr. okrajni šolski svet v Postojni je dodcin k službovanju provizorično učiteljico na trirazredni ljudski soli v Št. Vidu, Marijano Potočni k do nadalje ljudski soli v Planini. — Umrla Je danes zjutraj ob 3. uri po dolgi, težki bolezni gospa Jo-sipina G 1 o b o č n i k , soproga gosp. Jerneja Globočnika v Ljubljani. Pogreb se vrši jutri ob 4. uri popoldne iz deželne bolnice. Težko prizadetitn rodbinam naše iskreno sožaljef — Medardov dan. Zadnja dva dni sta bila izredno opasna. Včeraj popoldne se je bil dež le nekoliko po-nudil. a je naglo zopet začelo pripe-kati. Ponoči se je pa nebo pooblači-lo, začelo je bliskati, grometi in tre-skati. Naposled pa se je vlil dež, ki je ozračje precej ohladi!, zemlji pa ustremi. Da bi se le ne izpolnil ljudski rek, ki hoče vedeti, da, ako de-žuje na sv. Medarda dan, potem de-žuje 40 dni. Upajmo, da bo Medard; v tem oziru milejši, kakor se sodi o njem., Kmetijska šola v St. Jurju ob Južni železnici. Deželni odbor je v zadnji seji dovolil 10.000 kron za nabavo mlatilnice na motor. Kmetijska šola bo mlatilnico dajala posestni-kom proti odškodnini na razpolago, kar je pri pomanjkanju mlatičev za ćelo veliko okolico velike važnosti. Novi begunci v Mariboru. Iz Trsta in s Primorskega sploh, je došlo semkaj zadnje tedne zelo mnogo be-guncev. So to Italijani in Slovenci, pa tuđi Nemcev je precej. Ker pri-manjkuje prostorov, oziroma ker se bodo le ti uporabili v bodoče deloma v druge svrhe, je odredil mestni Stran 4. .SLOVhNSKl NAKOO-, One 9. junija 1^15. 129. štev. zastop, da je morala većina teh be-guncev dalje, in sicer proti severu, y barake pri Spielfeldu. Ta ukaz je vprvi vrsti veljal za manj premožne sloje in one, ki nišo dovolj založeni bodisi z denarjem, bodisi z živežem. Med dohajajočimi je bilo videti mar-sikakšen prizor,, ki ne bo ostal po-zabljen in s stališča človečnosti bi bilo želeti, da bi se bilo tem revežem pustilo vsaj nekaj ođdiha, zlasti pa jim z najpotrebnejšim vsaj v prvem Jiipu pomagalo. Na glavnem kolodvoru se je sicer delilo nekaj mleka in kruha, vendar treba pomisliti, da so bili med begunci tuđi taki, ki že po dva dni nišo užili hrane. Kdor je ni mogel kaj pred begom vzeti seboj, ta je moral biti že ćelo v ne ravno zavidanja vrednem položaju. Maribor. Brzojavno poročilo o zopetnem zavzetju Przemvsla je iz-zvalo tu splošno veselje in vsestran-sko navdušenje. V par kratkih urah je bilo vse me*to v zastavah. Tuđi naša stolna cerkev je razobesila ce-sarsko in nemško zastavo, kakor že pred tedni. Seveda je to fzzvalo med mestnim prebivalstvom mnogostran-sko odobravanje. Draginja v Mariboru. Draginja se vedno narašča in ni upati, da bi v doglednem času kaj popustila, ObČu-titi io je povsodi, zlasti pa se pri mesu, ki postaja od dne do dne dražje, kljub temu, da je c. kr. namestnija dovolila samo petkrat na teden izse-kavo mesa. Dobro je napravil voja-ski erar, ki zase sam pre^krbuje klanje in razsekavo živine. S tem je seveda prihranjenega mnogo denarja. Umljivo je, da vse to mesarjem ni po volji in da to, kar tmajo, sedaj vsled tega izgube, skušajo doprine-sti pri prodaji mesa civilnemu prebi-valstvu. Dobro bi bilo, če bi tuđi v tem oziru se dalo kaj doseći s po-močjo vojaške uprave, bodisi, da bi vplivala na cene pri nakupu žive vage, bodisi, da bi odredila namestnija tozadevno kaj. — Zadnje dni se je tuđi po mestu mnogo govorilo, da bo pričel paromlinar Scherbaum z zo-petno razprcdajo pšenične moke. ka-tere ima toliko v zalogi. da se mu rričenja kvarfti. Iz ćele stvari seveda ne bo nič. ker je, kakor se govori po mestu, ministrstvo razprodajo moke prepovedalo. Zadnje zveni zelo ne-verjetno. Saj ni dolgo temu, kar je dovolilo ministrstvo razprodajo pšenične moke v Ljubnu. Kaj je na stvari, se ima še dognati. Kakor z moko, tako je tuđi z vsem drugim in isto-tako z zelenjavo, razun s solato. Dasi je dobro obrodila, je je na trgu razmeroma malo, a še ta je draga, v prvi vrsti, ker doseljeni plačujejo vsako ceno in s tem razvajajo proda-jalce. Mleko velia povprečno 30 vin. liter, mlečnati sir pa 60 vin. in jajce 12 do 14 vin., le redko se dobi pr> 10 vin. in če se pokaže kmetica, ki prodaja komad po 8 vin., se ljudje stepo. Na trg prihaja Jaje vedno mani, zato, ker se je po kmetih prve mesece vojne večinoma vso kuret-nino poprodalo in se še prodaja. Nih-če ni rnislil in malokdo danes misli, da bi pri perutnini mora! ravnotako varčevati, kakor pri vsem drugim. Edino, kar je dobiti še za količkaj, vsaj sedanjemu času prlmerno ceno, fe krompir. V splošnem gleda vse z napetostjo v bodočo letino, od kate-re je res marsikai zavisno. Ponarejeni petdesetkronski ban-kovci. V Gradcu so se pojavili pona-rejeni petdesetkronski bankovci. — Spoznati jih je na preveč rdečkasti barvi. »Ne sodite!« Včerajšnja drama v kinematografu »Ideal je resnično le-pa in interesantna slika. Film se odlikuje v igranju ženskih karakterov, ki jih predstavlja v vsem izvežbana umetnica. Veseloigra »Zdravila za ženske«, je povzročila bučen smeh. Ta spored je še danes, v sredo in jutri, v Četrtek. — V petek »Severna roža«. Drama v 3 delih s Henny Parten. TatvJna. V neki gostilni na Du-najski cesti je bila iz spalne poselske sobe ukradena zlata ovratna veriži-ca z obeskom liki četverokotnik, v katerem sta bila vdelana dva rdeča kamna, vredna 60 K. Tat je neznan. Samomor. Na Oradu se je obesil interniranec Anton Jelašič. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Prve borovnice na trgu. Danes so bile na trgu prve letošnje crne jagode, ki so jih prodajali liter po 40 vinarjev. Dovolj drage- Popravek. V poročrlu o padcu Przemvsla naj se glasi na 2. koloni, 5.vrsta od spodaj »pritlikavega« in ne dvomljivega gorskega topa; na 4. koloni, 1. vrsta, zgoraj, namesto 5000 mož, 500 mož. Književnost — »Pravnik« ima v 5. številki naslednjo vsebino: 1. Dr. Henrik Tuma: Opazke k pravni terminologiji. (Konec.) 2. Iz pravosodne prakse. A. Civilno pravo, a) I. Razdruži-tev zakona radi zadržka po § 58 obč. drž. zak. po § 58 obč. drž. zak. Vpra-šanje o krivdi žene, ki ni povedala svojemu možu pred poroko o spol-nem občevanju z drugim moškim. — II. Določba § 158 obč. drž. zak. velja le za otroke, ki so rojeni v veljav-neni zakonu, b) Odškodninski za-htevki, ki nastanejo vsled poplav pri regulaeijskih delih iz državnih sred-stev, spadajo pred redna sodišča in nišo prekludirani, čeprav se nišo uveljavljali pri komisijonalni razpra-vi. Krivde pri škodi ni treba dokazati. (Štajerski vodopravni zakon.) c) Izročitev v skladišču zaklenjen. pre-mičnin v zastavo z znamenji (simbol-na izrocitev) se izvrši pravnoveljav-no z izročitvijo orodja (ključa), s ka-terim more prevzemnik vzeti stvari v izključno posest (§§ 452, 427 obč. drž. zak.). Pozneje v skladišče vio-žene stvari kot nadomestek stvari, porabljenih v sporazumu pogodni-kov, so zastavijene, brž ko pridejo pod zaklep zastavnega upnika. B. Kazensko pravo, a) Občinski predstojnik je prost odgovornosti po ka-zenskem pravu za svoje uradne posle, kolikor ne prekorači po okolno-stih zanovedane meje v oblikah. b) Hudodelstvo, ki ga učini nedoraslec, je označiti vselej le za prestopek ne-doraslega po § 209 a) kaz. zak. — Omara, v kateri tiči ključ, ni zaklc-njena v zmislu § 174 II. c) kaz. zak. c) Ce meso od prašičev, ki nišo bili ogledani po prednisu. proda kmetski posestnik, to ne učini prestopka po ?; 399 kaz. zak., ampak pogojno le pod pristojnost upravnih oblastev spadajoč prestopek po § 13 zakona od 6. avgusta 1909, št. 177 drž. zak. 3. Izpred upravnega sodišča. Za pri-stojbinsko olajšavo pri konverziji denarne terjatve po zmislu §-a 2, št. 2 zakona z dne 22. februaria 1907, drž. zak. št. 49 treba, da šestletna ne-odpovedljivost prveca posojila velja za obe stranki. 4. Književna poroči-la. 5. Razne stvari. Razne stvari. * Adolf Hevduk. V ponedeliek 7. t. m. je slavil češki pesnik Adolf fievduk svojo osemdesetletnico, ki spada med najplodovitejse in najpo-pularnejse češke literate. Njegova zbrana dela so izšla v 54 knjigah. * Nune in kirasir. V decembru 1914 je šio iz Roveja večje število nun v Nesle. Nemški vojaki so med nunami našli tuđi — franco-skega ki-rasirja v nemški redovniški obleki. Nemško vojno sodišče je dognalo, da se je več ranjenih franeoskih voja-kov skrilo v ženskem samostanu v Rove in dasi je vojaško zapovedni-štvo tuđi na vrata tega samostana nabilo poziv, da se morajo vsi moški prebivalci in zlasti vojaki oglasiti, tega omenjeni kirasir ni storil. Ta vojak je oblekel redovniško obleko, nu-na pa se je oblekla kot služkinja — tako so hotele redovnice vojaka spraviti iz nemškega območja. Nemško vojno sodišče je redovnice obso-dilo na daljši zapor. * Većina — rešilka. Akcijska družba za usnjarsko industrijo v Novem Bidžovu, nekdai firma Bergmann, je že več let bila v takih dolgovih, da je bilo vsak čas pričakovati konkur-za. Tedaj je pa izbruhnila vojna — in to je ćelo podjetje resilo. Podjetje je plaćalo vse svoje dolgove in del-ničarjem dalo še 6% dividendo. Vse to od začetka avgusta do konca decembra. O dobičkih, ki jih napravi podjetje v tekočem letu, se bo izve-delo sele prihodnje leto, a brez dvoma bodo velikanski. Tako kakor temu podjetju, se godi tuđi vsem drugim te stroke. Zaslužki so na sebi velikanski, poveča jih pa še to, da so industrijalci cene neusmiljeno zviša-li. Usnje je danes strašno drago. — Spričo tega, da bo vojna gotovo še precej časa trajala, je pač potrebno, da se začne vlada baviti z vpraša-njem o cenah gotovih industrijskih izdelkov, kajti draženje je tako, da mora izsesati vse revnejše ali od do-ločnih dohodkov živeče ljudi, kar bi znalo imeti naižalostnejše gospodarske in socijalne po^ledice. * * Tursko tnsopteje. Ce izvzame-mo Novi Jork, ga ni inesta na svetu, kjer bi bilo toliko raznojezičnih Časo-pisov, kakor v Carigradu. Od balkanske vojne sem so znana nekatera* imena teh časooisov, kakor *lkdam«, »Tanin«, »Tasvir-i-Efkiar«. To so sicer glavni tur&ki listi, a x>leg njih iz- haja še vsepclno drugih časopisov v nemškem, v irancoskein. v grškem, v arabskem, v armenskem, v perzij-skem, v židovsko španljolskem jeziku. »Ikdam« (to je: duševni napor) je rfajvečji turski list, ki se tiska v 35.000 izvodih; »Tanin: (to Je: z.von-ček) je glasilo Miadoturkov, katere podpira tuđi list >Taswir-i-Efkiar« (to je: začetek misli). Veliko vlogo igrajo tuđi listi »Sabath ( to je: Jutro), potem »Terdžiiman-i-Haki kat (to je: tolmač resnice) in pa humoristični list »Karagos« (to je: Jurček). Naj\ražnejša lista v franeoskem jeziku sta »La Turguieu« in »Moniteur Orijental«, nemški list se imenuje vOtmanischer Lloyd<, prinaša pa tuđi članke v franeoskem jeziku. A koliko je še drugih listov, ki pa seveda nimajo političnega pomena. * Italijansfii humoristični listi. Se davno, predno je Italija začela proti naši državi vojno, so kakor drugi časopisi tuđi italijanski humoristični listi hujskali proti Avstriji. Samo v Bologni izhajaioči klerikalni humoristični list »II iMulo« je ostal nevtra-len, vsi drugi pa so uganjali najhujše stvari. Najboljši laški list te vrste je >U Numero«. \a je bil nalašc ustanovljen, da hujska proti Avstriji. Ta list kaže, kak vpliv ]e imel nemški ^Simplicissimus« na Italijo. Boli jx> franeoskem vzoru je pisan in ilustro-van rimski »L' Asino^. Ta list je v mirnih časih preganjal le papeže, kardinaie, škoie in duhovnike in je največ pripomogel, da je v italijan-skih mestih nastalo tuđi med najnumj olikanimi ljudmi srdito nasprotje do duhovščinc, čeprav so italijanski du-hovniki \ obče jako — če smemn tako reci — liberalni ljudje. Odkar ie nastala svetovna vojna, se je »L' Asino« posvretil delu proti Avstriji in Nemčiji. Nemško poslaništvo v Rimu je proti temu listu vložilo tožbo zaradi žaljenja nemškega cesarja, a to je uredništvo še prav vzpodbodlo, da je svoje nečuveno početje nada-Ijevalo še hn]e kakor poprej. List ima posebno rubriko »Tedescherie«, v kateri dolži nemško armado vsako-vrstnih grozot in jih ilustrira s kri-čečimi podobarni. Kakor poroča »Zeitschrift ilir Biieherfreunde <, je >^Asino< v svoji božični številki do-segel vrhunec svojega početja. Pri-nesel je siiko »Nemški božič«, na katerem pijan vojak nahode Je-zuščka, drug vojak zakolje Mater druga pa praznita košaro na osliću. Spričo takega početja se pač ni preveč čuditi, da s ) se sedaj ob začetku vojne zgodili v Milanu in drugod tako grdi izgredi. * Varšava v vojni. Iz poljskih listov je posneti, da se v Varšavi vsled vojne navadno življenje ni dosti pre-menilo. Delovanje vsakovrstnih dru-žabnih, gospodarskih, umetniških in humanitarnih društev je živahno in poleg starih gledališč sta nastali še dve novi »Teatr popularny« in »Te-atr komedvi«. Muzikalne produkcije so dobro obiskane. Dne 1. junija so zaprli sole. Vzlic vojni je bil v šolah ves čas redni poduk, tuđi ko so se slišali do \raršave nemški topovi. Ta generacija, pravijo poljski listi, ki je zdaj končala Sole. stopi vsled vojnih razmer z veliko širšim obzorjem v svet, kakor preišnie. in bo znala vladati svoje živce. Politična vprašanja so pač stopila v ozadje. a listi so vendar obširno utemeljevali svoje nazore o avtonomiji, ki je bila podelje-na poljskim mestom. Narodni zaup-niki organizirajo zdaj prebivalstvo, da bi dosegli enotni nastop pri volit-vah. Zidje so edini, ki ne poidejo solidarno v volilno tekmo. Židje imajo v mnogih poljskih mestih većino in v 75^ vseh mest ekonomično prevla-dujejo. Toda postava o avtonomiji mest je za Ziđe ustanovila posebno kurijo in Ziđe izkliučila skoro iz vseh mestnih uradov, kar je veliavo Židov zelo utesnilo. Zato dela en del 2idov na to, naj bi se Židje sploh ne lideležili volitev, docim je drugi del Židov proti pasivni politiki in upa. da si bodo Židje z dobro organizacijo vendar pridobili primerno veljavo. Z živili so težave, draginja sicer ni posebno velika, a dovoz je nereden in težaven. ker rabi železnice vojna uprava. Nekaj časa je vladalo veliko pomanjkanje rremoga. a sedaj priha-jajo veliki transporti. Revni sloji var-šavskega nrebivalstva imajo silno težko stališče in ravno tako mnogo-številni begunci. »Komitet obvvatel-sky« je storil kar je mogel, da je te sloje obvaroval lakote in znana darežljivost varšavskega prebivalstva se je sijajno izkazala, dasi so pre-možni sloji po vojni hudo prizadeti — saj imajo svoja posestva v krajih, kjer se bijejo ali so se bile armade, so vendar zložili ogromne vsote, tako da je bilo nad 240.000 oseb delež-nih podpor. * Husov proces. Dne 6. julija slavi češki narod petstoletnico smrti mistra Jana Husa. V predarlski Kon-stanci, daleč od ljubljene češke domovine, je uničil 6. julija 1415. plamen, kar je bilo na Husu smrtnega, uničiti pa ni mogel duha, ki se je kakor feniks dvignil iz grmade zažga-ne od konstanškega koncila, duha prosvitljenosti in humanitete češke-ga mučenika. Husovo ime spaja češki narod za vedno z najsijajnejšimi epohami Človeškega razvoja. — Na-taneno en mesec predno so ga za-/gali — dne 5. junija — so prepeliali Husa iz podzemskih ječ konstanškega Škofa na gradu Gottliebenu nad Reno v ječo frančiškanskega samostana v Konstanci, da ga pričnejo zasli.šavati. V Gottliebenu so imeli Mu sa vkovanega v verige. n:so mu dajali jesti in piti, tako da je hudo obolel in bruhal kri. V konstanški ječi so postopali ž njim nekoliko bolj-se. Se isti dan, 5. junija. se je vršilo prvo zaslišanje. Ćeli proces je bil seveda gola formalnost, kajti cer-kveni koncil je bil že dan poprej sklenil proglasiti Husa za krivega. Izdelani sta bili dve sodbi: prva za slučaj da Hus ne prekliče: smrt na ^rniadi; druga za slučaj, da lius prekliče: zazidanje v frančiškanskem samostanu na ta način, da se pusti v steni mala odprtina, skozi katero naj bi dobival obsojeni vsak dan kruh in vodo — dokler bi ne umri. ■— Pretresljivo je čitati, s kakim pre-pričanjem, ognjem in zaupanjem v pravičnost svojih sodnikov se je bra-nil češki mučenik .... Prvo zaslišanje je bilo silno burno. Ko so mu prečitali njegove traktate in ga vprašali, ali prizna in prekliče, ie dvignil Hus svoje knjige in dejal: >Moje so, prekličem jih, ako sem bil v zmoti.« Nastal je divji krik in vik: »Na grmado ž njim: Le posamezni cerkveni knezi so mirili. In ko je Hus pričel dokazovati pravilnoft svojih nazorov, se je koncil tako razburil, da so morali sejo zaključiti. Peljali so Husa v ječo nazaj. In tam ie zapisal besede: »Bog ^^segamočni mi je dal danes srčnost in vztrai-nost, dva članka (obtožbe) sem že zavrnil. Upam v božjo milost, da jih zavrnem še več .... O, ko bi me hoteli poslušati, da bi jim mogel od-govarjati. Morga bi iruogi utihnili. Toda zgodi se naj kakor je božja volja«. Tako se je začel pred petsto leti proces, katerega izid je razburil ves tedanii kulturni svet. Najnovejša poročila. Odlikovanje nadvojvode Josipa Ferdinanda. Berolin, 8. junija. (Kor. urad.) Kakor poroca -Reichsanzeiger«, sta bila podeljena nadvojvodi Josipu Ferdinandu križ in zvezda velikega komturja kraljevskega domačega reda Hohenzollern z meci. Prestoionaslednik pri cesarju. Dunaj, 8. juni:a. (Kor. urad.) Nadvojvoda Karei Fran Josip je do-spel od obiska bojišc pri Przemyslu na Dunaj. da poroča cesarju. »Citta di Ferrara«. Budimpešta, 8. junija. (Kor. ur.) Budimpeštanska korespondenca poroča: Kakor poroča tiskovni urad ogrskega ministrskega predsednika, so bombe pozneje uničenega italijan-skega zrakoplova »Citta di Ferrara« naReki napravile na nekaterih tovar-nah škodo na materiaju. Oelo se je nemoteno nadaljevalo. V okolici Re-kc je h*lo nekaj oseb ranjenih, na so-sedniem avstrijskem ozemlju je bila neka žena ubita. Prebivalstvo je bilo med atentatom popolnoma mirno ter je radostno sprejelo vest o uničenju zrakoplova. Sklicanje hrvatskega sabora. Zagreb, 9. junija. (Koresp. ur.) Hrvatski sabor je sklican na dan 14. junija. Bolezen grškega kralja. Atene, 8. junija. (Koresp. urad.) Stanje kraljevo se je znatno zbolj-šalo. Bluvanje je prenehalo, kralj lahko nekaj zauživa. Temperatura je znašala snoči Ie še 382°. PORTUGALSKA PROTI NEMČIJI. London, 8. junija. (Koresp. urad.) »Dailv News« poročajo iz Llsabone, da je dobi I gubernator Angole povelje, da pripravi čete za zasedenie nemške Jugozapadne Afrike. 42centimetrski možnarji. Berolin, 8. junija. (Kor. urad.) Soiznajditelj 42centimetrskih mož- narjev, major Maksimilijan Bauer, ie bil od vseučilišča v Berlinu promoviran za častnega doktorja. Preustrojitev bel^iiskega ministr-stva. Havre, 6. junija. Kralj Albert na-merava preustrojiti ministrstvo. Vstopita naj 2 socijalista. Švicarski vojni davek. Curih, 7, junija. Pri Ijudskem glasovanju je bilo s 420.4S0 glasovi proti ^0.597 glasovom sprejet pred-log, ki dovoljuje zveznemu svetu razpisati enkratni vojni davek 50 mi-lijonov frankov. Angleška zbornica. London, 8. junija. (Kor. urad.) V zbornici je podal Asquith kratko izjavo, v kateri pozdravlja pristop Italije aliirancem. GosporJarstuo. — C. kr. priv. splošna prometna banka, podružnica Ljubljana, pre-je J. C. Mayer. Stanje denarnih vlog .31. maja 1915 K KI.264.393—. — Pri mestni hranilnici v Kam-niku je v mesecu maju 1915 119 strank vložilo 57.649 K; 142 strank vzdignilo 49.162 K 90 v; 1 stranka izplačalo hipoteke 2000 K. Stanje hranilnih vlog 2,115.505 K 55 v. Stanje hip. posojil l,5S2.096 K3S v. De-narni promet za mesec maj 1915 je znašai 339.SS6 K 57 v. — Cena živine na večiih sejmi-ščih Kranjske. Po uradniii poročilih je znašala povprečna cena za 100 k£ žive živine v mesecu aprilu na sej-rniščih v naslednjih političnih okra-jih: Postojna: za volove po kvaliteti od 168 K do 195 K, v Kočcvju od 170 kron do 190 K; v Krškem od 177 K do 187 K. v Kraniu od 1^9 K do 188 kron; v ljubljanski okolici od 168 K do 19S K; v Litiji od 148 K do 168 K; v Logatcu od 168 K do 18v> K: v Radovi jici od 180 K do 198 K: v Novem mestu od 100 K do 173 K; v Kamni-ku od 170 K Qra?n!h vod Hd. i Dež. leKorna Milana leusteKs vLiubllan* Rosi eva cesti št, I. poleg novoz^raienejja Frin Jožcfove^a iub'i. mosta. 18 V tei lekarn^ dobirafo nfravlla tuđi ćlanf boiniikžh b!a!?3jn fains železnice, c- kr. tcbzćne fov^rn© in okr. bclniike blarj5f?ie v Lf.'ibltani. 5 dobro izvežbanih automehanikov sprejme takoj trgovina s Rolesi ia avtonoi. SelenburgovA ulica 6. 1375 sprejme takoj pisama 137S đr.Toneta^osaka, ođvetniisa v Ptu]n. Sprejmetn takoj | . a i s ■ v svoio odvetni^ko pisarno v Ptuju. Pismene ponudbe naj se poŠljejo na moio pisarno. 1385 Dr. Ivan Fermevc AIa)hoi;še ogfsKs in Isiji salame fino, sočno žnnko (gnjat), kranjske klo-base, prekafsno raeso, slsnlno s papriko, najboljbi pristn! eme^idoiskl sir ter sladko : žafno snr073 maaia priporoča tvrdka :: J. Buzzolini delikatesna trgovina Ljubljana, Lingarjeva ulica. Vsakdanje poŠiljatvc cd najmanjše do mj-večje množine po najnižji cenl. T3q usu SfefUutU yi|tlUlJlil lililij illllli HI liHiGLU ^ \ \ otailitaiia. laHraiia. slaYhna t J Prodajalnscas J Miklošičeva ulica št. 6. Snasproti hotela „Union«. ■^ I ■ ■■ — 1 ■ M ■■ M ■ liifjaiia in noliiftvsna pikana:. 41 Delavnicas Igriška ulica štev. 6, Električna sita. Brez konkurence! F. L Popper čevlji za gotpodc in gospe sq nogara kakero«ti. lteprvdej samo prf JULIJI STOR, Ljubljana Prešernova trfica št. 5. Goysswski Cevfji za turiste, M^jeoiCni fevfji za ctn*€ kl L«wn - le«Bte - Cevijl. K 12-50—16-50. k Nalniiie cane. lovama golvi ]. J. Ihglis Ljubljana, Kongresni trg št. 12. 232 Halveua zaloga pohlštva J sa spaliie !■ }«dlla« iobe, lalone 1b goeposke H sobe. Praprog«, x*a\ar% moirool oa vzmet i UauuM modrod, otroikl voitoU Itd. NaiM>Uda«|ie blago. Stran 6 „SLOVhNSKl NAKOU", dne 9. junija 1915. Il9. stev. Priporočamo našim r gospodinjam z , KOUNSKO CIKORIJO" iz edine slovenske * tovarne v Ljubljani i Telefon ite«. 16. T«ie«on *te«. 16. :^a Stavbno podjetništvo; pisama za arhitekturo in stavbno- | ^ d-^ Let« 1873. «.f«o.u.....i.iu» •>.». alno sobo in dru^imi pritikiinami se Ođds ZS avgust na Hesljevi cesti. Več v trgovini A. Slnkovic- SOSS, tU. 1259 Sprejme se tak oj trg. pomoćnik ali prodajalka pri tvrdki 1374 Anton Vodenik, Žalec. Selenburgova ulica št. 1 (nasproti Kazine). Umetniške razglednice ■ izbrane reprodukcije prvih svetovnih umet- 1 Bikov — nad 2000 "Jlepših vsorcev — se dobć , 00T na drobno in debelo ~VK v Pm in eđini specijalni trgovini razglednic in pisemskega papirja MARIJA TICAR, LJUBLJANA. Sv. Petra cesta št. 26. (nasproti hotela Tratnik). ^8F išče ~3Sg Vstop 25. iunija. 1370 zmožen nem-'-ine in sloveaSčioe, SO takoj spreiEsae. Ponudbe z navedbo zahteve pla^-p in r.renisi izpri<*:^va! na naslov : fJB manuf<tura 13S811 na upravnistvo »Siov Naroda«. 13^8 PRVA UJI iDlOil DROGERIJA ^ parfumerija, fotografična manufaktura itd. ~ i Oblastveno kooceslionirana piodaia strupov. Ustanovljena leta 1897. Ljubljana, Židovska ulica 1. Ceniki na razpolago. Cenikt na razrolago. :: Tvrd ka tržaški dovoz kave :; perdinand Vondračck v crstu si dovoljuje tem potom naznaniti, da Je pridružila SVOfO triaško raToošil'alnico začasno svoji to var ni bave iz smokev in iitniin veliki pražilnici kave v Ćerncm Kostelci pri Pragi. — Dopisi ia naročila naj se blagovolijo nasiavljati; Tovarna Tržaške tvrdke Ferdinand Vondraček, Cerny Kostelec pri Pragi. Vplačila se vršijo lahko 1 v nadalje potom doseđaajih uicznic na c k*-. po^tno hranlnico. 1359 Anton Bajec umetni in trgovski vrtnar oaznaDja i\. p. n. obtinstvu da se r.ahaja njegov 127 cvetlični salon samo pod Jrančo štev. 2. poleg Cevljarskega moitu. Velika zaloga sutiiti vencev. zdelovanis šcnKov. vencev. Irakov itd Zananja naročila točno. Vrinarija na Hi ušli l U. 1 SANATORIUti ■ EMONA i r ■ PORODMlSr>CCA 1 i/ LtJUBLuL^nIA ■ KOMENSKEGA ULICA- i «JM i o .s > as , '• E= ^nm ° *- er^ ^% "!■!■? ^s • vr^n^^_jn> 0