LETNIK XVI., ST. 48 (771) / TRST, GORICA CETRTEK, 29. DECEMBRA 2011
www.noviglas.eu
SETTIM AN ALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596
TAXE PERCUE -TASSA RISCOSSA
NOVI
CENA1 EVRO
UFFICIO POSTALE PADOVA - ITA LY		WM
	NOVI GLAS IE NASTAL Z ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLISKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996	■Kl
Uvodnik
JurijPaljk
Hvala, ker ste nam zvesti!
Yrokah imate zadnjo Stevilko Novega glasa v letoSnjem letu, za katerega bodo nekateri rekli, da je bilo uspeSno, drugi, da je bilo pol-no nevSebnosti, vsi pa bomo rekli, da ga je zaz-namovala svetovna finanbna in gospodarska kriza, ki je nihbe ne razume, vsi pa se z njo uk-varjamo. In vse ka2e, da se bomo tudi v prihodnje, saj je vsem jasno, da so sedanji ukre-pi tako imenovane tehnibne vlade v Italiji samo obliz na veliko gnojno rano, v katero ni Se nihbe temeljito zarezal, kot tudi vidimo, da se gospo-darski polozaj preprostih ljudi v Sloveniji vsak dan slabSa; tudi v domovini namreb ni videti konca ne gospodarski in ne finanbni krizi.
Ze vebkrat smo v naSem tedniku zapisali, da naS zamejski prostor, v katerem nam je Slovencem dano ziveti, ni nobena oaza miru in blagostanja, ni noben otok, na katerem bi lahko brezskrbno ziveli, saj smo tudi sami ujeti in nemobni sredi gospodarske krize in v primezu svetovne globa-lizacije, za katero je nedavno umrli, veliki ita-lijanski basnikar Giorgio Bocca napisal, da "ima t. i. globalizacija samo enega boga, in to je bog denarja, ki od vekomaj obljublja bogastvo za maloStevilne in revSbino za mnoge"! To velja tudi v naSi narodni skupnosti, samo okrog je treba pogledati, ko pa vemo, da so nekdanje po-litibne delitve danes le Se ostanek basov, ki jih ni veb, o bemer najbolj zgovorno govori tiho, a vz-trajno odhajanje naSih otrok na tuje in, kar je vsaj razveseljivo, v Slovenijo, pa naj gre za Studij ali iskanje dela. In tudi na tem podrobju nismo bisto nib drugabni od sosedov, saj otroci premoz-nih odhajajo na najboljSe visokoSolske ustano-ve, ostali pa si pomagajo, kot pab sami zmorejo. Zatiskati si obi pred tem dejstvom je samo Skodljivo sprenevedanje, ki ne pelje nikamor. Pri Novem glasu smo skozi vse leto 2011 po svojih mobeh skuSali pisati, porobati in raz-miSljati poSteno. Zavedamo se tako svojih slabo-sti kot tudi Stevilbne majhnosti naSega uredniSt-va, kot tudi vemo, da je danes v naSem prosto-ru postalo skorajda neznosno napisati trditev, misel, s katero se drugi, predvsem pa nekateri naSi vodilni ne strinjajo. Ce lahko ponovno na-vedemo misel pokojnega ubitelja poStenega no-vinarstva, kar je Giorgio Bocca poleg Enza Bia-gija in Indra Montanellija gotovo bil, bomo zapisali njegovo misel: "Ne gre za to, ali ima prav levica ali desnica: preprosto ne morete misliti, da ste basnikarji, Ce nimate poguma, da bi pove-dali resnico, in resnice nimata v zakupu ne levica in ne desnica"! Tudi sami si ne domiSljamo, da imamo resnico v zepu le mi, lahko pa poSteno in jasno povemo, da smo vedno skuSali pisati po svoji vesti in smo pri tem vedno iskali resnico. Resnica pa je od nekdaj le ena, le poti do nje je veliko in so razlibne.
Zadnje base smo bili, nekateri osebno, drugi kot sodelavci Novega glasa, tarba napadov zaradi naSega pisanja, napadov, ki seveda bolijo, Se po-sebej zato, ker jih po navadi izrekajo ljudje, ki bi se morali, predno druge napadajo, vsaj pogledati v ogledalo, a nas ti napadi samo Se bolj po-trjujejo v odlobitvi, da bomo tudi v prihodnje iskali odgovore za skupno dobro, da bomo tudi v prihodnje razmiSljali na glas o nas in naSi narodni skupnosti, bili tudi v prihodnje manjSina v manjSini, kar kot kristjani tudi smo v naSi narodni skupnosti v Italiji.
Drage bralke in bralci, drage narobnice in na-robniki: hvala, ker nam ostajate zvesti, in tako naj bo tudi v prihodnje!
V	imenu uredniStva in naSih sodelavcev vsem skupaj voSämo uspeSno, lepo, dobro novo leto 2012, Bozjega blagoslova, kot tudi vsem nam (pri) voSCimo, da bi v novem letu na novo odk-rili toplo solidarnost, tisto, iz katere smo zrasli, da smo danes Se lahko tu in tu nameravamo tudi ostati!
Pred silvestrovanjem se...
Narodna zavest v obracunu leta 2011
Med tem ko se je cerkveni, liturgibni das zabel z adventom ze pred dobrim mesecem in je s praznovanjem Jezu-sovega rojstva stopil v bozibni das, je civilno leto tik pred koncem. Ob takih priloznostih je dobra navada, da napravimo obrabun opravlje-nega dela, ugotavljamo dosezene rezultate in priznavamo poraze ter napake. Cas pred razni-mi silvestrovanji je neke vrste letni izpit ali ma-tura. Ta nam sicer ne more onemogobiti vsto-pa v novo leto, lahko pa nam pokaze, kje smo, kam lahko gremo in kaj lahko naredimo. Tudi narodna skupnost, kakrSno predstavljamo Slovenci v Italiji, se temu ne bi smela izogni-ti.
Finanbna in gospodarska kriza se je v letu 2011 pokazala v vsej dramatibnosti. Sledile so ji po-litibne krize, ki so privedle do predbasnih vo-litev ali tehnibnih vlad. Na domala vseh druz-benih podrobjih se je razSiril obbutek negoto-vosti in nezaupanja. Tudi Slovenci v Italiji smo vse to Se kako obbutili, saj je veliko delovnih mest znotraj naSih ustanov in organizacij od-visnih od drzavnih prispevkov tako iz Italije kot iz Slovenije. Se najbolj groteskna je bila in je zgodba okoli vsote 2,5 miliona evrov, ki jih je vlada Silvia Berlusconija namenila Slovencem na podlagi zakona 38/01. Po skoraj enolet-nem, vsestranskem prizadevanju za deblokado omenjenih sredstev je tehnibna vlada prof. Maria Montija le spravila zadevo z mrtvega ti-
Mladi Giuseppe Guarrera se je kot pianist preizkusil na vec drzavnih in mednarodnih tekmovanjih
ra. Upajmo, da bo to preprebilo resno krizno stanje, na robu katerega so se znaSle skoraj vse glavne slovenske ustanove. Pri tem pa so verjetno najveb skrbi imeli ravno usluzbenci in njihove druzine.
Civilna druzba in politika Slovencev v Italiji se je z omenjeno krizo znaSla pred pomembno preizkuSnjo. Opravljenega dela in vlozenih energij je bilo veliko, zadoSbenja pa izredno malo, saj je vsem jasno, da je reSitev vedno st-var politibne volje in ne izvajanja zakonov. Pri tem pa se zal moramo sprijazniti z dejstvom, da je kljub bolj ali manj raznolikemu politib-nemu predstavniStvu posredovalna mob naSe narodne skupnosti Sibka. Ta Sibkost pa je tesno povezana z vpraSanjem enotnega predstavniSt-va.
Enotno predstavniStvo se je skozi vse leto po-skusilo na neki nabin oblikovati in zavzeti sku-pna staliSba glede kljubnih odprtih zadev slovenske narodne skupnosti v Italiji. Koliko je bilo pri tem uspeSno, je veliko vpraäanje. Raz-like med komponentami enotnega predstav-niätva so precejSnje in v dolobeni meri tezko premostljive oziroma uskladljive. Upati, da se bo vse to reSilo z nekaj sestanki na leto, je ilu-zija, obenem pa vzrok, da Slovenci v Italiji ne razpolagamo oziroma nam ne uspe uresnibiti in voditi resne ter ubinkovite politike.
Pa smo pri politiki! Za marsikoga je ta beseda pravo straSilo in vzrok za zavrabanje. Seveda je
Dragim bralkam in bralcem ter cenjenim sode-lavkam in sodelavrem zelimo, da bi am lepse zaceli novo leto, obenem obvescamo, da bo ured-nistvo Novega glasa zaprto od 28. 12.2011 do 3. 1. 2012. Uprava v Gorid in Trstu bo zaprta 2. 1. 2012.
Prihodnja stevilka Novega glasa bo izsla v cetrtek, 12. januarja 2012. / Ured.
to do neke mere upravibeno, saj je ravno politika - oziroma politiki - odgovorna za danaSnje stanje. Kljub vsemu pa ne gre metati vse politike in vseh poli-tikov v en koS. To bi bilo zgreSeno. Jasno mo-ra biti, da brez politike ne gre. To velja in bo veljalo tako na mednarodni in vsedrzavni rav-ni kakor tudi za manjSe, krajevne skupnosti, kot smo Slovenci v Italiji.
Stanje, v katerem smo, je res odvisno od dru-gih, a ne povsem. Za marsikatero stvar moramo iskati vzroke v nas samih. Teh pa ni malo. Lahko bi rekli, da konbni obrabun ugotavlja (verjetno ni to prvib), da smo Se vedno bolj razdeljeni kljub dvajsetletnim spremembam, katerim smo bili aktivne pribe: od samostoj-nosti Slovenije in njene vkljubitve v EU, Nato in Schengen, do izglasovanja zaSbitne drzavne in dezelne zakonodaje.
Kam naj se torej obrnemo? Na koga ali na kaj naj se naslonimo? Kje naj iSbemo pot, da se enkrat za vselej lahko izvlebemo iz Sestdese-tletne povojne godlje, v katero smo zabredli? Saj gre ravno za to, da zaradi nerazbiSbene pre-teklosti ne premoremo resne in dosledne narodne politike, tako v odnosu do Italije kot do naSe matibne domovine Slovenije.
Ob vpraSanju o kakovosti naSe politike se spomnimo na odprto pismo gospe Majde Sfi-ligoj: slovenSbina je na Solskem srebanju izgi-nila zaradi pomanjkanja basa. Morda je bil to le droben dogodek, in vendar bi lahko tako nadaljevali: bemu rajonski sveti, dvojezibni na-pisi in izkaznice, slovenski mediji in organi-zacije, bemu torej biti Slovenec, saj smo v Italiji!
V	obrabunu tega leta odprimo tudi postavko o narodni zavesti med nami, odraslimi in mladi-mi. Ne prelagajmo prav vse naSe prihodnosti na projekte, strategije in strukture, ampak zab-nimo tudi s tistimi zivljenjskimi vrednotami, iz katerih smo kot narod brpali zavest o nas samih. Tako kot pesnik Alojz Gradnik, ki se na zabetku poezije NaSa beseda vpraSuje: "Odkod privrel si sok besede naSe"? in konba: "Vsem nesvobodnim naSim tolazilo, // ti bodi jim kot sveto obhajilo //in naj preklet bo vsak, kdor te izpljune"!
Julijan Öavdek
V novem letu vom voscimo Bozjega blagoslova ^	in	veliko dobrega! J
Ceska in Evropa zalujeta
Umrl je nekdanji ceski predsednik Vaclav Havel
Dezelno tajnistvo Slovenske skupnosti
V novem letu volitve v Krminu, Gorici in Nabrezini
Vstarosti 75 let je v nedeljo, 18. t. m., umrl nekdanji CeSki predsednik Vadav Havel. Vzrok smrti so bile kom-plikacije po dolgi bolezni, umrl pa je v spanju. Nekdanjemu stra-stnemu kadilcu so decembra leta 1996 zaradi rakavega tumorja od-stranili tretjino pljuC, od takrat pa je trpel zaradi kroniCnega bronhi-tisa. Havel je bil znan predvsem kot junak zametne revolucije, ki je po Stirih desetletjih strmogla-vila komunizem na CeSkoslo-vaSkem. Od leta 1989 do 1992 je bil zadnji predsednik CeSkoslo-vaSke, nato pa od leta 1993 do 2003 Se prvi predsednik sa-mostojne CeSke.
Havel je drzavo po-peljal po poti de-mokratizacije in trz-nega gospodarstva.
Ko je bil na Celu drzave, se je CeSka prikljuCila zvezi Nato. Vstop v EU se je zgodil kmalu po njegovem odhodu s polozaja predsed-nika, a svet mu priznava veCino zaslug pri pripravi temeljev za ta dosezek.
Svojo pot je Havel zaCel kot odrski delavec v gledaliSCih. SCasoma je napredoval in postal dramatik in direktorgledaliSCa. Vboj proti ko-munistiCnemu rezimu se je aktiv-no vkljuCil po zatrtju praSke pom-
ladi leta 1968 in postal soavtor manifesta Clovekovih pravic Listi-na 77. Ta je zaznamoval zaCetek opozicijskega gibanja v drzavi, Havel pa se je zaradi nje znaSel v nemilosti oblasti. Te so ga veCk-rat tudi zaprle. Med drugim je bil zaprt med letoma 1979 in 1983, ko je nastalo eno njegovih najbolj znanih literarnih del, Pisma 01-gi. Havlova aretacija na nekem uliCnem protestu januarja 1989 in posledidno sojenje sta zbudila bes doma in v tujini. Po zlomu komunizma na CeSkoslovaSkem je bil 29. decembra 1989 izvoljen
za zadnjega predsednika te drzave. Predsednikovanje je pred Hav-la postavilo nove izzive. Julija 1992, ko je postalo jasno, da bo CeSkoslovaSka razpadla, je to ra-zumel kot osebni poraz in odsto-pil. Ostal pa je izjemno prilju-bljen in je bil leto zatem izvoljen za prvega predsednika samostoj-
ne CeSke. Na tem polozaju je ostal deset let. Po odhodu s predsed-niSkega polozaja se je posvetil predvsem vpraSanju dlovekovih pravic po svetu. Kljub skromno-sti je avtor 18 gledaliSkih iger in ved knjig; v svojih spominih je menil, da je imel "izredno uso-do". "SpraSujem se, ali je to - dej-stvo, da je dlovek, miren kot jaz, imel tako pustolovsko zivljenje -treba pripisati dejstvu, da je zivljenje izreden dudez", je dejal. CeSki premier Petr Nedas je smrt Havla oznadil za "ogromno izgu-bo" in poudaril, da je bil Havel simbolna figura do-gajanja leta 1989. Predsednik Vaclav Klaus pa je svojega predhodnika na polozaju oznadil za "sim-bol moderne CeSke drzave" in ocenil, da je njego-vo delo CeSki pomagalo postati "del skupnosti svobodnih in demokra-tidnih drzav". Sozalje in poklon velikemu Evro-pejcu, ki se je s svojim bojem za demokracijo za-pisal v zgodovino, so med drugim izrekli tudi nemSka kanclerka Angela Merkel, britan-ski premier David Cameron in ameriSki predsednik Barack Oba-ma ter vrsta drugih.
"Ljubezen in svoboda bosta pre-magali sovraStvo in laz! " je eno od vodil, ki se jih je pokojni Vaclav havel drzal vse zivljenje.
Literarni natecai "Grmada v pristanu"
Skupina Mladi za Prihodnost v sodelovanju s krozkom Virgil Scek in drustvom Anton Gregorcic razpisuje ob 20. obletnici samostojnosti Republike Slovenije prvi Literarni natecaj “Grmada v pristanu”. K sodelovanju vabimo dijake slovenskih visjih srednjih sol v Italiji. Doloceni sta dve kategoriji: dijake 1. in 2. razreda (kategorija A) vabimo k pisanju spisa. Na izbirosta dve temi:
1. Resitev za krizo vrednot med mladimi je...
2. Uveljavitev manj razsirjenih jezikov in kultur dijake 3., 4. in 5. razreda (kategorija B) vabimo k pisanju eseja. Na izbiro sta dve temi:
1. Zvestoba svoji identiteti kot izziv svetovnemu globalizmu
2. Centralna zavest, nesprejemljivo pomanjkanje pozornosti za obmejne in cezmejne Slovence Dolzina besedila spisa naj ne presega 3 strani A4 formata (do 6000 znakov, brez presledkov) v Arial pisavi, font 12.
K besedilu spisa/eseja naj avtor/ica prilozi naslednje podatke:
- ime, priimek, naslov elektronske poste, naslov stalnega bivalisca;
- ime in naslov sole, ki jo avtor obiskuje v letu 2011/2012, studijsko smer in razred;
- kategorijo razpisa.
Vsak avtor lahko poslje samo en spis/esej, in sicer s pomocjo elektronske poste na naslov: mladizaprihodnost@slovenskaskupnost. org do vkljucno 19. februarja 2012.
Komisija bo delovala tristopenjsko: v prvi fazi bo ocenila vse prispele spise/eseje. V drugi fazi bo dolocila nominirance, vtretji pa med nominiranci izbrala nagrajence - v vsaki kategoriji tri. Za tri najbolj izvirne spise/eseje v vsaki od dveh kategorij so nagrade v visini 250,150 in 50 evrov. Datum in kraj nagrajevanjaterspisi/eseji avtorjev, ki bodo prejeli nagrade, bodo objavljeni na spletni strani Mladih za Prihodnost in najavnih obcilih.
Dve resoluciji dezelnega svetnika Gabrovca
Dezela naj se zavzema za manjsinske medije!
Dezelna vlada je z glasova-njem finanCnega zakona za prihodnje leto sprejela tudi dve resoluciji (v priponki) v bran pluralnosti informacije, za kateri je dal pobudo dezelni svet-nik Slovenske skupnosti Igor Ga-brovec. Prva resolucija (resolucijo so poleg njega podpisali Se kolegi iz vrst opozicije in veCine Ko-cijanCiC, Moretton, Lupieri, Sasco, De Mattia, Picco, KocijanCiC, Anto-naz in Pustetto) zanima dezelni se-dez RAI za FJk, ki je na osnovi kon-vencije med predsedstvom vlade v Rimu in vodstvom radiotelevi-zijskega podjetja delezen dodatne-ga financiranja zlasti za oddaje v slovenskem jeziku in za programe, namenjene italijanski skupnosti v Sloveniji in na HrvaSkem. Kle-stenje predvidene dotacije bi za-
duSilo vsako razvojno vizijo slovenskih informativnih in kultur-nih sporedov, istoCasno pa bi one-mogoCilo tudi naCrtovane sporede v furlanSCini in tudi tiste, ki bi bi-li namenjeni priznani nemSko go-voreCi skupnosti na Videmskem. Predsedniki avtonomnih pokrajin Trento in Bocen ter dezelne upra-ve Doline Aoste so ze odloCno na-stopili v zaSCito sedezev Rai na svojem obmoCju, tako da je dezelni svetnik Gabrovec ze v minulih tednih predsednika Tonda kar veCkrat opozoril na nujo, da se tudi sam aktivno pridruzi fronti za obrambo radioelevizijskih oddaj v manjSinskih jezikih.
Druga resolucija sorodne teme za-deva napovedane reze finanCnih prispevkov zalozniSkim podjetjem po vsej Italiji. Zakon, ki ureja ta
Dezelno tajnistvo SSk je v sredo, 21. decembra, za-sedalo zadnjiC v le-toSnjem letu ter pri tem podalo okviren obraCun opravljenega de-la in sploSnega druzbeno-politiC-nega stanja tako v Italiji kot v Sloveniji. Uvodno poroCilo je podal dezelni tajnik Damijan Terpin. V prihajajoCem letu 2012 bodo obCinske volitve v Gorici, Krminu in Nabrezini. V vseh treh obCi-nah je prisotnost Slovencev velika in bo zaradi tega pomembno, da tudi Slovenska skupnost zastavi vse sile, da bo izid kar se da uspeSen. PriCakovati je, da pride do zasuka tako v Gorici kot v Nabrezini, kjer SSk ze veC mesecev aktivno sodeluje vkoalicijskih do-govarjanjih v levi sredini. Pri tem je dezelno tajnistvo ocenilo, da bo glede na politiCne razmere v Gorici potrebno veliko truda za zmago nad sedanjo upravo. Tre-nutno pa so politiCna izhodiSCa dobra. V obCini Devin-Nabrezina so v pripravi primarne volitve le-ve sredine za izbiro skupnega zu-panskega kandidata, ki ga za zdaj ni. Poleg skupnega kandidata pa bo potrebno pripraviti predvsem
zametek upravne ekipe, ki naj na osnovi jasnega in pragmatiCnega programa predstavi verodostojno in prepribljivo politibnoupravno alternativo desetletnemu vo-denju desne sredine.
Dezelno tajniStvo je tudi ocenilo potek volitev v Sloveniji, ki so se konbale z zmago Jankoviceve liste Pozitivna Slovenija, ki je z nekaj odstotki konCne razlike prehitela glavnega favorita volil-nega sooCenja, se pravi Janäevo Demokratsko stranko. Dezelni tajnik SSk Terpin je pri tem izrazil mnenje, da je tradicionalna blizi-na SSk pomladnim strankam povsem legitimna. Zato so prese-neCala v medijih poudarjena na-tolcevanja, naj bi SSk v Sloveniji navijala za "desnico", v Italiji pa je partner levice. Resnica je, da ni primerjave med obema stvarno-stima. Pomladne stranke v Sloveniji se uvräCajo v Siroko zasnova-no Evropsko Ljudsko stranko (EPP), tako kot Juznotirolska ljud-ska stranka SVP, ki je v Italiji prav tako politiLna zaveznica DS. Obe-nem so tudi v Sloveniji stranke, ki se ne priätevajo ne k levi in ne de-sni, pa tudi sam pojem tradicio-
nalne leviCarske opredelit-ve bi bil v matiCni domo-vini vreden temeljitejSe obravnave.
Dezelno tajniStvo SSk iz-raza zaskrbljenost zaradi moznosti ukinitve samo-stojnega ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu. V Casu Jan§eve vlade je bil sprejet zakon o odnosih RS s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki je po-novno utemeljil smisel tega ministrstva. Ukinitev le-tega bi zago-tovo predstavljala velik korak na-zaj in ociitno zniianje nivoja upoätevanja vloge Slovencev, ki zivimo izven meja matiCne drzave.
Dezelni svetnik SSk Igor Gabrovec je flanom tajniStva poroLal o poteku sprejemanja defelnega fi-nanCnega zakona in poudaril nje-gove glavne smernice, pa tudi do-sezene uspehe. Pri tem je pojasnil v medijih Se ne obravnavano do-gajanje glede zavrnitve njegovega predloga, s katerim bi se obCini Gorica dala moznost, da ohrani Sest rajonskih svetov. GabrovCev predlog sta okvirno podpirala tudi zupan Romoli in goriSki dezelni svetnik Ljudstva svobode Va-lenti. Zal so znotraj desne sredine naposled prevladala nasprotna mnenja in popravek ni bil sprejet. Dezelno tajniStvo SSk je tudi zaCe-lo priprave na defelni kongres, ki bo potekal v zaCetku leta v Trstu in bo volilnega znaCaja.
Novoustanovljena petclanska delovna skupina
Za obnovo Narodnega doma pri Sv. Ivanu
Petflanska delovna skupina v predstavniStvu krovnih organizacij, SKGZ in SSO, Narodne in Studijske knjiznice, Slovenskega raziskovalnega inS-tituta, kulturnega druStva Slavko Skamperle in druStva Marij Ko-goj bo odslej skrbela za potek ob-nove Narodnega doma pri Sv. Ivanu, za katerega je Dezela FJK v svoj proraCun namenila 1,7 mi-lijona evrov. Pobudo za sestavo delovne skupine sta dali krovni organizacij i na podlagi predhod-nega sestanka, ki so ga predstav-niki SKGZ in SSO, Rudi PavSiC, Drago Stoka in Livio SemoliC, imeli na pristojnem odborniStvu na Dezeli.
Predsednikoma krovnih organizacij je bil izroCen okvirni naCrt prenove, ki so ga tehniCni uradi Dezele pripravili na podlagi dokumenta, ki sta ga krovni v dogovoru z nekaterimi sloven-skimi ustanovami in druStvi pripravili pred leti in ga takrat iz-roCili Dezeli. Na sestanku na dezelnem odborniStvu so se do-govorili, da bosta krovni organizacij i v naj kraj Sem Casu izrekli Dezeli svoje strinjanje s predlaga-nim naCrtom oziroma da bosta lahko vnesli morebitne spre-membe na podlagi novonastalih potreb.
SreCanja, ki sta ga vodila dezelni predsednik SKGZ Rudi PavSiC in
Povejmo na glas
pokrajinski predsednik SSO Igor Svab, so se udelezili predstavniki Narodne in Studijske knjiznice, Slorija ter druStev Skamperle in Kogoj. Prisotni so ugotovili, da mora obnova Narodnega doma pri Sv. Ivanu postati priloznost za takSne vsebinsko-prostorske izbi-re, da bo obnovljena stavba lahko prispevala k Se veCji kako-vostni prisotnosti naSe skupnosti v mestnem srediSCu glede na to, da so v blizini slovenske viSje Sole in deluje mladinsko-Sportni center 1. maj. Narodni dom pri Sv. Ivanu ne sme postati le moz-na reSitev za nekatere prostorske stiske, ampak srediSCe, ki bo odi-gralo posebno vlogo v Trstu. Delovna skupina bo skrbela za vse vsebinske in druge postopke obnove Narodnega doma ter vz-postavila potrebne stike z Dezelo FJK, ki je predsednikoma krovnih organizacij zagotovila, da se bodo postopki za obnovo zaCeli v Cim krajSem Casu.
sektor, je ze vrsto let potreben ko-renite reforme, saj je na Apenin-skem polotoku kar nekaj prejem-nikov finanCnih prispevkov, ki sploh ne odgovarjajo smislu zakona. Ta je namenjen zagotavljanju pluralnosti informiranja tudi t. i. Sibkega tiska, se pravi Casopisov, periodike in drugih oblik medijev, ki bi po izkljuCno trznih logikah ne preziveli. V to kategorijo spa-data tudi oba tiskana dnevnika je-zikovnih manjSin (Primorski dnevnik in Dolomiten) ter drugi manjSinski tedniki. Montijev ma-never je nakazal moznost dodat-nih finanCnih dotacij iz posebne-ga sklada pri predsedstvu vlade. Od tu resolucija dezelnega svetnika Gabrovca (poleg njega so jo podpisali Se kolegi Lupieri, Ko-cijanCiC, Tononi, De Mattia, Agno-la in Sasco) dezelni vladi, naj v Rimu intervenira, da bodo potrebe informativnega zalozniStva obrav-navane kot prioriteta v duhu za-govarjanja tudi v naSi dezeli vedno bolj aktualnega naCela o potrebi po zagotavljanju pluralnosti informacije.
ReSevanje Italije dofivlja Skodljive
Ce reäemo reSevanje Italije, mislimo to povsem prepriöano. Stanje je kritiCno, sicer obstojeda politika ne bi dopustila vzpostavitve tehnidne vlade. Visok javni dolg, ekonomija, ki zastaja, de ze ni popolnoma za-stala, nenehno padanje kupne modi prebivalst-va, banke, ki potrebujejo vse ved podpore in denarja, bogati, ki nimajo namena kaj veddati skupnosti, zaradi desar je revnih vse ved in Se bi lahko naStevali. Seveda je podobno tudi v drugih delih Evrope in celo v Zdruzenih drzavah Amerike, zaradi desar je nujno ukrepati. Ukre-patipa pomeni vardevati, delno znizati zivljenj-sko raven in v tem obstaja reSevanje Italije, Evropske unije oziroma evra in celotnega raz-vitega sveta. Brez ukrepov, ki jih je nujno izve-sti dim hitreje, so namred neizogibne mnogo vedje izgube, da ne redemo katastrofe. More-bitni propad evra bi zmanjSal vrednost prih-rankovza polovico ali celo dve tretjini in nasta-la bi zmeda, ki bi resno ogrozila delovanje fi-nandnih in nemara tudi upravnih institucij. Si-tuacija je torejresna in seni priporodljivoznjo poigravati, deS, saj se bo vse nekako uredilo in ne bomo podlegali drnim scenarijem. Kljub te-mu pa da je mogode vse ravnokar naSteto brez vedjih tezavvideti, Montijeva vlada vjavnosti hitro izgublja podporo, da ne govorimo o si-cerSnji politiki, ki bolj ali manj skrbi za to, kako bo v kar najboljSem polozaju za volitve, in jo kriza v drzavi terSirSe vrazvitem svetu bolj ma-lo zanima. Na podoben nadin se obnaSajo trije
osrednji sindikati, ki so nenadoma slozni, kot ze dolgo niso bili, borbeni ter ostri, kot so bili
v minulem desetletju le malokdaj. Ogromno je torej druzbenih subjektov, ki prepridujejo javno mnenje, kakSna krivica je na delu in kako bi bilo prav, ko bi se vardevalnim ukrepom upr-li, de ne drugade vsaj vimenu tiste pravidnosti, ki jo je Montijeva vlada obljubljala, sedaj pa menda nanjo popolnoma pozabila. In vsi ti od-pori tehnidni vladi zavestno potiskajo vkotbi-stven podatek in ta je, da gre za krizo velikih razseznosti, ki sega daledpreko drzavnih meja in je zatorej treba odpreti odi in se zavedati, da so vardevalni ukrepi v teh razmerah edina reSi-tev. Kerpa vjavnem mnenjupodpora Montije-
vi vladi hitro kopni, je jasno, da se ljudje obradajo v svoje osebne proradune in nodejo videti celotnega obsega finandne ter ekonom-ske stiske, zaradi desar naj bi bila glavni in edi-ni krivecza znizevanje zivljenjske ravni sedanja tehnidna vlada. Vse to nekako v duhu starega ljudskega reka, da, “kar je dano, je v zemljo zakopano", se pravi, da tistega, karnam jenek-do dal ali podaril, ni ved mogode vzeti nazaj: de-prav nam je bilo dano zivljenje nad naSimi zmoznostmi, nam tega ne sme nihde vzeti, ker pridobljenega ne damo. Upati je le, da bo kljub vsemu prevladalo pravo prepoznanje in da bo dlovek razvitega sveta sprejelnujo odpovedi ter na ta nadin reSil velik del tistega, kar bo sicer brez modre presoje zagotovo izgubil.
JanezPovSe
P0G0V0R
Giuseppe Guarrera
Najprej si clovek, sele nato glasbenik!
Giuseppe Guarrera, rojen 1. 1991 na Siciliji, ze nekaj let Studira pri prof. Sija-vuSu Gadzijevu na SCGV Emil Ko-mel v Gorici. Kot odliCen pianist se je izkazal na ve£ drzavnih in mednarodnih tekmovanjih, lani je zmagal prestizno Nagrado Venezia. Dne 13. januarja bo z Rah-maninovom, Prokofjevom, Beethovnom in Lisztom nastopil v obänskem gledaliSCu v TrziCu. Giuseppe je odli&n in hkrati po-nizen glasbenik z zanimivo vizijo sveta, v katerem plove.
Novembra 2010 si kot najboljSi italijanski diplomirani pianist v letu prejel ugledno Nagrado Venezia. Kako se je spremenilo tvoje Zivljenje v tem £asu? Zivljenje se mi je spremenilo le re-lativno. Potrjen sem bil vizbiriza prof. Gadzijeva, za drugaden nadin Studija. Ne glede na nagrado sem bil o tej odloditvi vedno prepridan in ne potrebujem zu-nanjih potrditev. Vsekakor je prejem odlidja dobra spodbuda, da nadaljujem na tej poti. Dejan-sko se je spremenilo to, da sem imel vsak mesec koncerte. Ce po-mislim na velike talente, ki imajo letno do 80 koncertov, se zave-dam, da imeti jih Sestnajst je zelo malo, in vendar za mladega, ki je imel leto prej dva koncerta, teh Sestnajst vseeno pomeni znatno pomnoziti delo. Navaditi sem se moral na drugaden nadin dela in na roke, ki sem jih moral spoSto-vati. Spremenila sejeperspektiva: nisem imel koncerta, ko sem imel pripravljen program, temved sem moral pripraviti program za kon-cert, ki je ze bil organiziran. Spremenilo se je tudi, da sem imel bo-disi nujo kot priloznost ves dan Studirati glasbo. To je pozitivna in obenem negativna sprememba: pozitivna s strokovnega vidika, saj lahko poglabljam to, kar potrebujem; negativna morda s dlo-veSkega vidika, saj je Gorica majh-no mesto, ki neponuja posebnih spodbud in priloznosti, ko bi se lahko sprostil na zadovoljiv naün. Studij klavirja sam po sebi pomeni samotarsko zivljenje, zahteva ure in ure, ko si sam z in-strumentom.
Kje si koncerüral?
Nastopil sem zlasti v Venetu, v teatru La Fenice vBenetkah, vBel-lunu, Padovi, Trevisu itd. Enkrat sem bil vPalermu, naslednji mesec bom v Londonu: Slo bo za praznik, ki ga londonski meceni organizirajo v dast Benetkam. Januarski koncert v Trzidu ne spada vniz tistih, ki sem si jih prisluzilz nagrado, temved je izSel iz enega od teh.
Predvidena je bila tudi Stipendija za Studij v Salzburgu, a je iz veil razlogov nisem izkoristil. Poleti sem bil utrujen, rajesem vlozil das v Studij novega repertoarja. Ne vem, morda sem zgreSil, saj bi imel priloznost spoznati velike glasbenike, in tozastonj. S dasom bom uvidel, ali sem se odlodil pravaline.
Nimam jasne ideje o perspektivi prihodnjih koncertov. Natedaj je vedno neznanka, kerne veS, kako se bo iztekel; zahteva vedmesecev dela, ki se nato konkretizira v 20-minutnem nastopu. Ce ne gre do-bro, se vse konda tarn. Ce zmagaS, imaS "paket" koncertov; kaj bo potem, pa je spet neznanka. Vsako leto namred veliko glasbe-nikov zmaga na Stevilnih na-tedajih; sistem ne pelje nikamor.
Bil si tudi vRimu...
Da, meseca novembra. To ni bil koncert, temved sprejem na-grajencev lanskega in letoSnjega leta pri predsedniku republike Na-politanu. Formalno sredanje na Kvirinalu je trajalo priblizno tride-
trt ure.
Bral sem, da veljaS za enega naj-veCjih klavirskih talentov na italijanskih odrih. Kaj ti to pomeni?
Tega nisem vedel... Mislim, da je katerikoli umetnik, obrtnik, zdravnik ali kdorkoli drug zado-voljen, de cenijo njegovo delo. Osebno ne dam veliko na to, kar se govori in piSe; ved teze dajem svoji oceni, ki je gotovo veliko bolj kritidna od ocen drugih. Za-nima me zlasti neposredna reak-cija obdinstva vdvorani. Medijski sistemimapomojem "bolezen", da ustvarja etikete. Ogromno je mladih glasbenikov, tudi mlajSih od mene, ki se znajdejo v mojem polozaju: eno leto so pozeli naj-viSjo nagrado, potem pa vse sku-paj kmalu splahne. Sistem nam-red drvi z neverjetno hitrostjo, le-tos je bil ze nagrajen drug pianist. Zato se ne vezem na take ocene, sajpridejo in grejo, ti ne dajo nid drugega kot morda potrditev, da si na pravi poti. Verjetno je prav, da je tako. Mogode je tudi prav, da je sistem zelo kompetitiven; tako se vsaj ne zgo-di, da bi se prehitro "sta-biliziral". Vpreteklosti je bilo tako.
Res?
Mnogi - tudi veliki - gla-sbeniki starejSega rodu so imeli sredo, da so ostali dejavni na omejeni krajevni rav-ni. Ta raven danes ne obstaja ved. Danes npr. ne obstaja ved naj-boljSi pianist v goriSki pokrajini. Pred 30 ali 20 leti je imel npr. naj-boljSi pianist v goriSki pokrajini zagotovljeno delo. Danes naj-boljSi vpokrajini nima vednobe-ne gotovosti, ker goriSka pokraji-na zaradi izmenjav, interneta itd. ima SirSo, svetovno perspektivo. Zlahkoto poklide na oderpianista izBelluna, Genove ali kateregako-li francoskega mesta. Danes ne obstaja ved fevd", vkaterem nek-do deluje. Tudi zaradi tega nimam nobene "stabilnosti", pa de-prav sem lani prejel nagrado kot najboljSi diplomirani pianist vlta-liji. Pred 20 ali 30 leti bi mi taka nagrada zagotovila prihodnost. Danes ne.
Zato taka nagrada na dolgi rokne pomeni dosti. Boljepa sem razu-mel, kaj pomeni in zahteva ta "poklic", kaj pomeni imeti do-loden rok, napovedan koncert, stike z umetniSkimi vodji, spre-meniti program itd. Nihde mi ne more odvzeti te izkuSnje s strokovne plati; v tem smislu je gotovo Slo za izkuSnjo rasti, imel sem veliko sredo.
KakSno mesto in vlogo ima v tvojem Zivljenju prof. Gadlijev?
Gadzijeva sem spoznal I. 2003 v Toskani. Po natedaju mi je desti-tal, pustil mi je prijavnico za go-riSko tekmovanje. Nato sem po nakljudju sodeloval pri njegovih tedajih na Siciliji. Med Stevilnimi pedagogi, ki so bili na italijanski sceni tudi bolj znani od njega, sem sludajno izbral njega. Spoznal sem ga po zaslugi drugega profesorja, ki mi je dobrogovoril o njem. Za vse drugo pa sem prepridan, da ni bilo sludajno. Kmalu sem spoznal tudi ravnatelja Silvana KerSevana. Zadeli smo sepo-govarjati, hitro smo se ujeli. Ce-pravsem poznal tudi druge peda-goge, sem vprof. Gadzijevu naSel to, kar sem iskal z glasbenega vidika. Ceprav sem bil res mlad, sem oditno imel svoje potrebe in ideje, ki sem jih naSel v njem. Zadel sem obiskovati njegovepo-letne tedaje v Cedadu, nato sem enkrat na mesec prihajal iz Cata-nie v Gorico. Bil je izjemno prija-
zen, z mano je delal kot s sinom: prihajal me je iskat na postajo, spal sem pri njem doma, gotovo seje dutil odgovomega zame. Re-sen problem je nastal, ker je bil njegov didaktidni sistem zelo raz-liden od tistega, na katerega sem bil vajen in ki me je fizidno unide-val: igral sem namred na protina-raven nadin, imel sem tezave z vnetjem vezi in ved mesecev nisem mogel igrati. Razumel sem, da ne morem tako naprej, da nekaj dni na mesec ni dovolj, da spremenim sistem. Bilo je fru-strantno. Spremeniti tehnidne osnove, temeljna nadela klavirske igre je zelo naporno za nekoga, ki Studira ze precej dasa. Poleg tega sem potreboval vedlekcij...
Je bilo teZko se odloäti za seli-tevv Gorico?
Ne, zame je bilo to nekaj zelo hi-
koncert v Sezani. S prof. Gadzije-vom to in drugo, brez prestanka! Dan po maturi sem ze imel lek-cijo. Tudi avgusta nisem imel kaj dosti poditka. On je pad tak. Ne-davno sem imel v torek zveder koncert v Trevisu, v sredo popold-
nekaj ponudiS obdinstvu, ker imaS v sebi nekaj, kar bi rad izra-zil in dal. Moj ideal tega, kar upam, da bo vprihodnosti, je bi-ti vstanju, da lahko izbiram, kakS-no vrstopredstave zelim ponudi-ti publiki. Preden se pride do tega,
trega in preprostega. Ze ved dasa sem zelel narediti ta korak. Od-loditevje bila kar hitra, do nje sem priSel v desetih dneh.
Te je drufina v tem podprla? Da. Brez lazne poniznosti, glede na svoj talentin na sposobnost bi-ti odgovoren, lahko redem, da sem dokazal zmoznost stopiti na topot. Sicer bi mi tega ne dovoli-
li.	V Catanii sem se znaSel v for-macijskem sistemu, ki mi ni mogel nuditi nid ved; in to ne zato, ker bi jaz bil genij, temved zato, ker je sistem oditno umerjen sa-mo do neke stopnje. Blokirati to pot bi bilo nekoristno; s dustvene-ga vidika je gotovo Slo za zrtev. Prepridan pa sem, da se dlani moje druzine strinjajo z mojo izbiro. Vedno prihajajo na koncerte, tudi oni ohranjajo odlidne odnose s prof. Gadzijevom in prof. KerSe-vanom. Center Komel zame ni Solsko, temved "druzinsko okolje". Ko sta potrebni strogost in formalnost, sta seveda prisotni tudi strogost in formalnost; s dlo-veSkega vidika, glede na to, kako je strukturirana Sola, kakSno vlogo v njej igrata prof. Gadzijev in ravnatelj KerSevan, je vzduSje, ki ga je lahko zaznati, prav druzinsko. To ni mrzlo in institucional-no okolje; sploh pa je v Gorici kot manjSem mestu kar lahko ziveti tudi za mladega dloveka. Ce se 15-letnik preseli v Milan, London ali v kakSno drugo vedje mesto, tve-ga ved, ima vedmoznosti se izgu-biti. Prof. KerSevan me je vedno -sicer prijazno in obzirno - nadzo-roval, zame skrbel, de sem bil bo-lan, mi nosil zdravila, pa tudi paS-to in mineStro ter vse, kar sem potreboval. To je lepo. Kar sem naSel tu, je bilo zelopomembno za pet-najstletnika, kakrSen sem bil. V velikem mestu bi je ne odnesel tako kot v Gorici. Mislim, da je mladostnika nujno vsaj malo nadzirati. Tudi najbolj odgovoren, inteligenten in dobro vz-gojen 15-letnik potrebuje nekoga, ki ga spremlja.
Osmi letnik klavirja sem opravil leta 2007, preden sem priSel v Gorico. Tu sem opravil zadnja tri leta liceja. Iz klavirja sem diplomiral leta 2009, lani sem maturiral na liceju. Spomnim se, da sem imel med prvo in drugo pisno nalogo
ne ze spet lek-cijo z njim. Tako je prav. Koliko ur na-menjaä Studiju? Zjutraj Studi-ram od 8. do
12.	ure, popoldne pa Se dve ali tri ure. Ce si koncentriran in vsako minuto veS, kaj delaS in kaj moraS narediti, je to ved kot dovolj. Cez glavo nisi zraven, lahko StudiraS tudi dvanajst ur, pa nid ne opra-viS. Trebajenajti udinkovit nadin, da dosezeS zelene rezultate; pomembno je spodbujati razum. Vz-trajno in ponavljajode se delo lahko postane psiholoSka zanka, ved ne veS, kaj delaS, samo izgu-bljaS das. V tem smislu mislim, da Studiram toliko, kolikor je prav, da Studiram. Za program, ki ga moram pripraviti vsak mesec, potrebujem vsaj Stiri ali pet ur dnev-no. Z manj kot tremi oz. Stirimi urami ne opraviS nid.
Prej si omenil osamljenost. Zivljenje pianista ni vedno lahko. Bi rad bil koncertist? Nihde ne odloda o tem, ali bo koncertist ali ne. Ne morem redi: bom koncertist. Gre za to, ali si sposoben to biti ali ne, ali imaS priloznost, ali ti to dopustijo. SmeSno in nesmiselno se mi zdi, da obstaja na nekaterih Solah spe-cialistidna Studijska smerza kon-certista. Koncerti letos so, drugo leto jih ni. Pomembno je priti v pravi krog in ohranjati visoko kakovostno raven, da vnjem ob-staneS. Ponavaljam: ne gre za izbiro.
Ce idealno razmiSljamo o tem, ali bi bil koncertist, vam povem, da nimam jasnih pojmov. Gre za poklic, ki me preprida samo na-pol. Preprida me, ker gre za zivljenje, polno novih spodbud, Studija, potovanj in soodanj z raz-lidnimi stvarnostmi. Malo manj me preprida zaradi zivljenjskega sloga. Z ekonomskega vidika je poklic zelo donosen, de ga opravljaSna visokiravni. Tako visoko pa se povzpne le eden na ti-sod... Veliko je treba zrtvovati; zrtev se ne bojim, ta poklic pa zna biti zelo naporen, trd, saj usuznjujein zahteva tezaSko delo. Ceprav nimam veliko izkuSenj, sem letos, po Nagradi Venezia, razumel, da svet koncertiranja in drugih predstav zahteva veliko rodnega dela. Nid ni tako umet-niSkega in skrivnostnega; vse je prepleteno s komercialo, in to bolj, kot bi mislili. Koncert ni idealna oblika umetnosti, ko
pa je treba iti skoz dolgo fazo ko-mercialne rutine, Studirati kot vlak, skuSati narediti dim ved. Sele po vsem tem bo morda ostal bi-ser, nekaj dragocenega, kar lahko darujeS. Ce bi pa moralo ostati vedno tako, na ravni sluzbe, v tem ne vidim nid tako izjemnega. Danes se modno duti neaktualno-stklasidne glasbe. Zlasti vltaliji na vseh podrodjih kulture ni preno-ve, vse je statidno. Vsem je jasno, da ne dihamo kulturnega ozradja, ni novih spodbud, druzba sploh ne kaze, da bi kulturo potrebova-la in cenila.
Ce kdo Studira glasbo, to dela za-se, iz ljubezni do glasbe. Koncerta pa nimaSzase, temved za ljudi; to delaS tudi zato, da zasluziS, a gotovo ne moreS stopiti na oder in nesramno razkazovati le svoj ego. Koncert je vsekakor sluzenje publiki. Ce pa mora biti samo lahkotna in nepomembna pred-stava, namenjena razvedrilu in za-bavi, me tudi tone zanima, saj za tako prazno zabavo moram troSi-ti ure in ure svojega zivljenja. Ce ljudje potrebujejo puhle predstave, obstaja veliko drugih oblik "umetnosti"in zabave. Tisti, ki jih pripravi, se zanje trudi manj; pa tudi tisti, ki jih posluSa, se dosti bolj zabava, kot de bi posluSal Prokofjevovo sonato. Umetnost bi morala imeti drug smisel. To pa so bolj filozofske misli, ki jih mlad dlovek ne sme imeti. Mladi dlovek, pravi Gadzijev, mora v tem trenutku samo delati; ne sme se izgubljati v besedah in raz-miSljanjih. Za to je vedno das. Upam, da mi nujni prehod skoz tekmovanja in ta faza trdega dela ne unidita idealnih nazorov, ki jih imam o odnosu med umetnikom in glasbo. Marsikdo, ki se je vkljudil v SirSo glasbeno panora-mo, je zadel zelo dobro, s dasom pa postaja rutinski. Pianist ne more biti rutinski, zato tudi ne more imeti 180 koncertov letno. So pia-nisti, tudi mlajSi, ki jih daka to; in temu se ne morejo odredi, ker jih sistem pozre, saj je vedno kdo drug, ki komaj daka, da stopi na njihovo mesto. Zame bi bilo pomembno priti do 40. leta in imeti moznost izbirati, kot se je to zgodilo Arkadiju Volodosu. Imel je velik talent, pa tudi veliko sredo, ker ga je sludajno naSla Sony. Letno bi lahko imel 300 koncertov, saj ima ponudb Se in Se;pa jih ima le 40 in tako je prav. Ne moreS imeti koncertov z "av-tomatskimpilotom". CeimaSpripravljen program, ga izvajati enk-
rat ali desetkrat- s fizidnega vidika -dosti ne menja. Ce nekaj mehan-sko ponavljaS, ne moreS dati vedno vse od sebe. Primerjava, ki jo bom naredil, je morda, de ze ne vulgarna, pa vsaj malo elegantna: umetnik, Se posebno pianist, je kotprostitutka. Vedno spreminja instrument, z njim mora najti neko intimnost, s publiko mora najti komunikacijo. Kdaj pa kdaj se ti zgodi, da ti ni naravno imeti rad glasbo, publiko, kraj, kjer se znajdeS. Rutina prinaSa hladnost in ravnoduSnost. Navajeno in izkuSeno uho zazna, de pianist igra "iz poklica" ali pa je res tarn prisoten.
Nihde ni tako nor, da bi dal vse od sebe, de ve, da zadovolji obdinstvo s 50% manj napora. Ko bi bil sistem drugade narav-nan in bi bilo Stevilo koncertov omejeno, veS, da ima koncert umetniSko tezo; veS, da gre za umetniSki in ne le komer-cialni dogodek, s katerim Mi gledaliSde vsaj pokriti stroSke ali pianist si kupiti jaguarja...
Si se udeleM tudi drugih na-teCajev in tekmovanj?
Da, kot katerikoli drug mladi glasbenik. Z vidika kariere ti take izkuSnje ne dajo veliko. NavadiS se biti na odru, stati pred zirijo, se pomeriti z drugi-mi mladimi.
Kako gledaS na prihodnost?
Upam, da bom ohranil svoje umetniSke ideale. Zavedam pa se, da bo marsikaj odvisno od priloznosti, ki semi bodoponudi-le. Lahko se bo tudi zgodilo, da dez nekaj let sploh ne bom imel vedopraviti s tem poklicem. Nik-dar nisem dutil zasvojenosti z glasbo. Mislim, da glasba mora biti sredstvo, ne pa ti njeno sredstvo. Rahmaninov je rekel, da je 80% glasbenik, 20%) dlovek. Ceprav imam do njega globoko spoSto-vanje, sem do te izjave zelo kri-tiden; de glasba izraza obdutja, ideje, misli ali karkoli drugega, vse to izhaja le iz dlovekovega zivljenja, ne pa iz glasbe same. Najprej je dlovek, Sele nato glasbenik. Nikdarse sicer ne ve, kaj vse-ga se lahko Se zgodi, a moj ideal-ni cilj je, da bi ostal Se dolgo "normalen dlovek". Lahko si normalen dlovek in hkrati umetnik. Umetnik pa moraS res biti, ne pa se tak samo zdeti ali se kot tak ob-naSati.
UmetniSko zivljenje nima nid kaj opraviti z zivljenjem zvezdnikov, vip-ov; to je star sistem, nekaj drugega, to ni umetnost. Zivljenje umetnika je po mojem zivljenje v poniznosti in delu. Gadzijev je s dloveSkeplati zelo normalna ose-ba. Umetnik je soliden dlovek, ki te zna potegniti na trda tla. Po na-tedaju v Benetkah mi je prof. Gadzijev najprej povedal, da sem bil priden, potem mi je dejal, da nekaterih stvari pri Prokofjevu nisem zaigral najbolje; nato pa je dodal, naj si ne delam utvar, da bo ta nagrada kajposebnega spremenila, kersebo vse kmalu povr-nilo, kot je bilo prej. Vse to je Se enkrat potrdilo mojo izbiro. Kdorkoli drug bi me objel in mi rekel, da sem prvak in genij. To bi storil kratkoviden dlovek. Daljno-viden dlovek z veliko izkuSnjo pa ti rede: "Okay, pojdi na vederjo, zabavaj se in se odpodij, jutri te dakam na lekciji"! Zanimivo.
Si zadovoljen s svojim Zivljenjem?
Cez kakSno leto bi rad kaj spreme-nil, morda bi poiskal nove spod-bude v tujini. Moja skrita zelja bi bila Studirati medicino; zavedam pa se, da je nezdruzljiva z zivljenjem glasbenika. Bil bi pripravljen tudi ne spatiponodi, dlo-veSko pa to ni mogode... Druzbeno zivljenje zame sedaj nima velike teze; sem pad tak po znadaju. Od dasa do dasa bi rad imel kaj ved razvedrila, kaj dru-gadnega, s dimer imeti opravka. Vsega pa ni mogode imeti. Ze to, kar imam, je za zdaj ved kot dovolj.
Darüjel Devetak
29. decembra 2011
Kristiani in druzba
NOVI
GLAS
Filip Tercelj, clan skofjeloskega “profesorskega ceha”
Z izrednim g vorniskim nastopom je polnil svetisca
Na Silvestrovo leta 1931 so italijanske sodne oblasti v Gorici aretirale duhov-nika, prosvetno-kulturnega orga-nizatorja, pesnika, pisatelja in urednika Filipa Ter&lja, ki je bil s svojimi izrednimi organizacij-skimi sposobnostmi duSa pro-svetno kulturnega in duhovnega preporoda slovenske narodne skupnosti na Primorskem, zlasti v krajih, kjer so po prvi svetovni vojni zazivela druStva, ki so bila vflanjena v Prosvetno zvezo.
V	letu 2011 pa je minilo 90 let, odkar je tedanji SkofjeloSki ka-plan Filip Ter&lj za eno akadem-sko leto odSel na socialno-peda-goSki Studij v Köln, kjer je delo-val tudi znotraj Kolpingove usta-nove in za slovenske izseljence v Westfaliji. Ob vrnitvi, poleti 1922, gajeSkofJegliCposlal vpo-mo£ goriSkemu nadSkofu in Ilir-skemu metropolitu Sedeju na za-sedeno Primorsko, kjer je Ter&lj postal tajnik Prosvetne zveze in urednik meseöiika NaS ColniC, glasila zveze, z delovnim me-stom in dohodki duhovnega vodje in kateheta v Slovenskem AlojzijeviSCu v Gorici.
Poln ognja in Cudovite blizine do mladih in starejSih je znal prite-govati in osvajati srca, z izrednim govorniSkim nastopom je polnil svetiSCa z mnozicami, kamorko-li je pristopil in pomagal k lepo-ti bogosluzja: v Logu, na Vi-tovljah, na Krasu pri Mariji ObrSljanski, na Mengorah in na ViSarjah. FaSistiCna oblast ga je takoj zaznala kot bistveno oviro pri italijanizaciji zasedene Julij-ske krajine in se ga hotela znebi-
Za Ter&lja se je torej te dni leta 1931 za&la kalvarija, saj je na-slednje mesece po aretaciji prezi-vel v preiskovalnih zaporih v Go-
rici in v Kopru, bil obsojen na 5 let konfinacije v Campobassu, kjer pa je po petih mesecih, ko-nec novembra 1932, dozivel po-milostitev - ob prvi desetletnici vzpona faSizma na oblast. Grenko se lahko nasmehnemo, ker vemo, da mu je ravno faSistit ni rezim izdal policijski pregon in ga je naknadno, ravno na osnovi argumenta o pomilostit-vi, Slovenska ljudska oblast bre-menila domnevnega sodelo-vanja z italijansko tajno policijo. Vsekakor po vrnitvi za Ter&lja ni bilo sluzbe v Gorici, zivel je v do-ma&m kraju na ramenih starSev, leta 1934 je vendarle Stiri mesece nadomeSCal bolnega ajdovskega
zupnika, gospoda Fona, nato je ilegalno prebezal v Ljubljano, v Jugoslavijo. Sluzboval je kot pro-fesor-katehet na II. zenski (poljanski) gimnaziji, kot kurat v Prisilnih delavnicah, Umobol-nici, kjer je tudi stanoval, go-stoljuben do mladih in vseh, ki so njegovo pomoC iskali. Prirejal je Stevilne glasbeno-gledaliSke predstave, veliko delal in dajal iz rok v roke ak-tualna narodnoobrambna in prosvetna besedila, deloval v druStvih SoCa, Tabor in Se-dejeva druzina, umetniSko oblikoval besedo, pisal pesmi, izpovedno-refleksivne Crtice z vipavskimi in posoSkimi mo-tivi, pogosto z avtobiografsko noto, Custveno nabite in psiholoSko poglobljene, pisal prigodnice in pogrebnice ter na&lno-vzgojne flanke. Ita-lijani so ga takoj po zasedbi Ljubljanske pokrajine Stiri ted-ne zaprli. Nato je nadaljeval s profesuro kateheta na gimnaziji do junija 1945, ko ga je za tri mesece zaprla Slovenska ljudska oblast - kot izdajalca naroda -, kar je bila za Ter&lja najtezja in najbolj absurdna izmed obsodb! Nezazelen, pod nadzorom, la&n in gol, ko ni imel, kam bi polozil trudno glavo, je o BoziCu 1945 postal gost sobrata, zupnika Franca KraSna na Spodji Sorici. Za RazglaSenje Gospodovo sta §la maSevat na podruznico v DavCo, kjer jima je organist Franc Peter-nelj, starejgi, ponudil prazniCno kosilo. Ko sta proti tretji uri po-poldan vstala od gostoljubne mi-ze, sta ob vrnitvi na Spodnjo So-
rico postala plen zahrbtnih sle-dilcev, dveh oznovcev, ki sta ju ponofl zasliSevala, muflla, na-slednji dan, pod ve&r 7.1.1946, pa ustrelila v Stul&vi grapi. Tarn stoji znamenje.
Kako se je Filip Ter&lj, ta Vipa-vec, znaSel za kaplana v Skofji Loki?
Vedeti moramo, da je bila deka-nija Vipava 29.6.1831 na osnovi papeSke bule iz leta 1830 pri-druzena ljubljanski äkofiji. Raz-mejitev je potekala po rekah Hu-belj in Vipava: levi breg s Sturja-mi je pripadal kranjski, AjdovSfl-na na desnem bregu pa goriSki cerkveni pokrajini. Vzporedno s cerkveno je Sla upravna delitev. Filip Ter&lj je po Stiriletni ljudski Soli v Sturjah 13-leten odSel zdo-ma, da je v Sentvidu nad Ljubljano nadaljeval Solanje na Skofijski klasiöri gimnaziji, kjer je maturi-ral leta 1913. V Ljubljani je Studi-ral bogoslovje in prejel maSniSko posve&nje 8.6.1917, takoj nato ko ga je ljubljanski Skof JegliC z dekretom doloäl za kaplana v Skofji Loki, kjer se je zelo aktivno vkljufll v delovanje v zupniji in izredno razvil tudi karitativno dejavnost.
Prav gotovo je mladi, dinamiCni in sposobni kaplan moCno zaz-namoval SkofjeloCane, ki ga hra-nijo v najlepSem spominu, kot se je pokazalo ob odprtju razstave z naslovom Filip Ter&lj, kaplan v Skofji Loki 1917 do 1921, ki sem jo postavila v SkofjeloSki zupnij-ski kapeli ob 65-letnici Ter&ljeve smrti v Davfl. O tem pa priCa tudi dejstvo, da se je Ter&lj po pre-begu v Ljubljano na povabilo svojega nekdanjega SkofjeloSke-ga farana, prof. Tineta Debeljaka, leta 1935 udelezil poletnega se-stanka t. i. 'profesorskega ceha', zelo zanimive kulturno ustvarjal-ne pobude, o kateri bomo v na-slednjih odstavkih podrobneje spregovorili.
/dalje Maiija Pegan
Znamenjananebu
Sv. Trije kralji - po zvezdah do Boga
Vza&tku Matejevega evangelija najdemo ti-sto zgodbo o Modrih z Vzhoda, ki jih je Sele kasnejSe krSCansko izrofllo napravilo za tri kralje, jih poimenovalo kot GaSperja, Melhiorja (Miha) in Baltazarja (Boltezarja). Kakor pove pravilno krSCansko ime praznika, gre za"Gospodovo razglaSenje", saj modri simbo-lizirajo poklon celotnega flo-veStva Mesiju. V resnici so bili ti mozje astrologi iz Kaldeje, toda to so bili resni znanstve-niki. Danes vemo, da je Slo pri "zvezdi", ki so jo videli, skoraj zagotovo za zdruzitev Jupitra in Saturna v Ozvezdju rib, ki je zelo zelo svetla. Po babilonski astrologiji je to pomenilo oz-nanilo hebrejskega Kristusa. Raziskave so pokazale, da je veljal, po isti modrosti, Jupiter za bozanski planet, Saturn za Izraelov planet, Ozvezdje rib pa je predstavljalo nebeSki kraj mesijanske dobe. Od tod torej znamenito popotovanje tistih zvezdoslovcev, ki jih Jozef in Marija nista napodila kot "vrazevercev", ampak sta od njih sprejela darila - Bog je njihovo iskreno iskanje izkori-stil, da jih je pritegnil k sebi. Podobno kot Izraelci so tudi "Modri z Vzhoda" iskali bolj ti-sto CloveSko in politiCno figu-ro, ne pa Bozjega sina, kot smo rekli, prigli pa so do presene-tljivega odkritja - naSli so Boga, in to pravzaprav sredi svojega vsakdana, ki je bil posvecen raziskovalni dejavnosti. Tudi nam kazejo, kako lahko Boga
srecamo sredi vsakdanjih opra-vil, ki pa jih moramo opravlja-ti zelo resno in zavzeto.
Slo	je torej za resno raziskoval-no dejavnost, za upoStevanje znamenj na nebu, kakor tudi Jezus sam pravi: "Znamenja bodo na soncu, luni in zvezdah" (Lk 21,25 sl). Sveti Trije kralji so torej bili pozorni na ta znamenja (znamenja Casov pravzaprav) in so tako naSli in slavili Gospoda in OdreSenika floveSkega rodu. Ko pa so enk-rat srefiali Boga, so §li "po dru-gi poti", tudi v svojem zivljenju.
Danes pri astrologiji pravzaprav ne moremo vec govoriti o znanosti, ampak veänoma tu razni Sarlatani in prevaran-ti izkoriSCajo pregovorno ljud-sko naivnost in vrazevernost za svoje slabe namene in kori-sti. Znani publicist Messori je, ko je delal za turinski dnevnik 'La Stampa', ob bolezni sluz-benega "astrologa" kot mlad novinar dobil nalogo, da piSe horoskope. Svojo domiSljijo in sposobnosti je spretno izkori-stil za vsakodnevno pisanje to-vrstnih zadev, ki jih danes mnogi zal jemljejo vse prevec resno in se na ta naci n odpove-dujejo svoji svobodni volji pri odloCanju. In zakaj je lazje pri-sluhniti tovrstnim zadevam? Ker povejo ljudem tisto, kar hoCejo sliSati. Bozja volja je, nasprotno, pogosto tisto, kar ljudje tezko sliäimo: "Trda je ta beseda, kdo jo more posluSa-ti"?
Andrej VonCina
Dve pismi Danila Lisjaka iz daljne Ugande
"Naj vas Jezus sreca
•	v* ■ //
in osrea!
Dragi prijatelji!
V	spisku naslovov ste res prisotni v tem orodju pomoci. Morebiti se 'od-premo' enkrat ali dvakrat na leto. To bi bilo brez vsebine in po-vrSno.
Rad vas ’nosim' v svojih molit-vah in v spominu pri vsakdanji maSi. Ta vez naj ostane med na-mi vedno sveza in zagotovilo prave blizine, ki ima zagotovilo veCnosti.
Odkar poznamo Jezusa, vemo, da je to najlepSa oblika prijatelj-stva, ker nas Novorojeni in vsta-li Jezus, nas Prijatelj in OdreSe-nik povezuje in vodi na sreCanje...
On je prava in vec"na Blizina! Pokleknimo in poCastimo, obCudujmo Cudez bozje Ljubez-ni in predvsem pojmo v srcu in z ustnicami. Kako bogat je flo-vek, odkar je Bog stopil na njegovo pot! Ta blizina je neprek-licna in se obnavlja vsak dan. Dohitel nas je v tej prelepi noci v Betlehemu.
Ob 9. uri zve&r bom v Wanglo-bo slavil boziöio vigilijo z ver-niki. Kar malo so izsilili, saj ni nobene razsvetljave v tej savani. Tudi v Betlehemu je ni bilo... Pastirji so imeli Tufl' v svojih srcih, da so 'detektirali' bozji prihod. Vsekakor Marija, Jozef, pastirji ali pa modri z Jutrovega naj nam pomagajo pristopati k Jezusovim jaslicam, Lufl...
S hvaleznostjo za vaSe molitve in blizino!
Dragi prijatelji in dobrotniki v domovini in po svetu!
BoziC 2011
Leto se je hitro obrnilo in novi stenski koledarji so ze pri-pravljeni za jedilnico, kuhinjo, pisarno, zakristijo, bolniSko so-bo in Se kam.
Vinogradniki si bodo letoSnji koledar Se posebej zapomnili, saj so pridelali letnik stoletja. In sreCa mi je bila naklonjena, da sem ga tudi sam, vsaj za slabe tri urice, obiral v za&tku okto-bra in potem pred Martinovim praznikom tudi pokusil -15 sto-pinj natanflio.
Je morebiti s tem letnikom konCanih 7 debelih egiptovskih krav? Nekdo mi je priSepnil, rekoC, da kdor se ne boji zemlje in polja, bo Sla mimo njega Siba kakrSnekoli 'krize'.
Moj obisk domovine je bil letos nekako neprogramiran. In potem sem videl, da je Nekdo, ki programira mimo naSih naCr-tov, in tudi spoznal, da je prav vse to bilo potrebno.
V	bolniSnici sem spoznal svojo ranljivost in realnost 60-tih let. ZdravniSki skalpel je naj bolj Se zdravilo; da le bolnik 'prezivi'. Na osnovni Soli in vrtcu v
Pedro Opeka na filmu in Goriskem
Dornberku sem cuclovito spoznal, da nisem povsem sam tarn nekje na za&tkih Nila. Da imam stotine mladih src v domovini, ki ze obvladajo inter-netno povezavo (ne recite, da je vse to slabo) in so bili veseli, da smo se sreCali. In, ki sanjajo le-ve, slone in krokodile in tudi sk-romno oble&ne otroke v slam-natih kolibah mojega misijona in drugih ob Nilu! In vodstvo Sole, super!
Ja StiCna, ki sem jo dozivel pred 30 leti, me je letos spet pomla-dila. Moja domovina ima Cudo-vite mlade - kot mogocne sm-reke na obronkih naSih gora! "Gospud, boste tudi letos kaj potreboval, sej smo sliSale, da pripravljate kontejner... " se je slisal glas iz Karitas vAjdovSCini. In glas je Sei vse do Pivke na Krasu 'bejz£ vejdS' in nastalo je 32 vreC oblek in Cevljev in Se kaj... Pa so inzenirji pri bratrancu Jozetu na Enoopu v Vipavi rekli: Dejmo Se mi! In takoj so te-lefoni nabave hiteli po celi Slo-veniji. V nekaj dneh smo kar dobre tri tone materiala nalozi-li na kamion prijatelja iz Dolge Polane, ki je za 'boglonej' od-peljal v kontejnersko skladiS& v Milan... generator, invertor, soncne celice, elektriCni material, darove prijateljev, nekaj do-bregavina, orodje...
Misijonsko srediS& Slovenije in Ljubljanska Karitas sta pripravi-la vso papirnato vojno pod tak-tirko narodnega voditelja mi-sijonov g. Staneta Kerina.
Sam zares verjamem v cude/e. In tako je bilo teh 60 dni moje domovine en sam Cudez.
Se najlepSa so osebna sreCanja, stisk roke, nasmejan obraz to-liko ljudi. Kiene pridige in ple-menito srce domacega zupnika in skriti darovi ubogih vdov... Vem, da je vse to pretkano z molitvijo in zrtvijo... Obdarova-nost je obvezujoCa in kliCe na odzivanje, ker le tako potem po-staja sreCa in veselje.
Moje povabilo za gradnjo nove-ga misijona je tudi naletelo na odziv. Sem rekel: pridite vsi. In okrog pet se jih odpravlja za dva ali tri mesece ob Nil. Gradimo nov misijon Atede. Nisem rekel: 'gradim1!
Imejte tudi vi sreCen in vesel BoziC, sanjajte z naSimi ljudmi, ki se veselijo vaSe blizine in ob-darovanosti. Dve zeljnati glavi, kokoSko in nekaj araSidov in fizola sem dobil v nedeljsko puSflco. Dar mojih in vaSih prijateljev misijonarjem.
Pridite tudi vi k moji boziCni mizi! Naj vas Jezus sreCa in osrefl!
On zida hiSo in daje rast.
Naj Vam bo zelo blizu v Novem letu!
Znani misijonar z Madagaskarja Pedro Opeka, o katerem je primorski reziser in novinar Joze Mozina ustvaril nov dokumentarni film, je v petek gostoval v novogoriski cerkvi Kristusa Odresenika.
Okoli 400 navdusenih obiskovalcevsrecanja, ki mu je sledila masa, je videlo tudi petminutni izsek filma, ki bo premierno na sporedu Televizije Slovenija na bozicni vecer 25. decembra. Pater lazarist, ki veliko pomoci za svojih vec deset tisoc revezev veliko nabere tudi med Slovenci doma in po svetu, je govoril o svojem dolgoletnem boju za clovekove pravice. Prvo hiso za reveze je zgradil pri sedemnajstih, se preden je postal duhovnik, v Argentini, kamor so pred komunisticnim nasiljem pribezali njegovi starsi. Edini je po cudezu prezivel pomor 5000 ujetnikov pri Hrastniku, je ponovno priceval Opeka. Starsi so ga naucili delavnosti in solidarnosti. Oce,
Alojz Opeka, odlicen zidarski mojster, ga je naucil delati zopeko, zato je v andskem visavju
lahko zgradil prvo hiso za revno indijansko druzino. Na Madagaskarju pa je zidanja naucil toliko sodelavcev, da so doslej postavili ze vec tisoc his. /TAM
■
I
Natasa
i obnovitve
P 2 9 16 23 30 T 3 10 17 24 31 $ 41118 25 t 5121926 P 6 13 20 27 S 7142128 N 1 8 15 22 29
P 2 9 16 23 30 T 3 10 17 24 31 $ 4111825 6 5 12 1926 P 6 13 20 27 8 71421 28 N 1 8 15 22 29
P 3101724 T 41118 25 S 51219 26 t 6 13 20 27 P 714 2128 S 1 8 15 22 29 N 2 9 18 23 30
Travnik - P.zza Vittoria 25, 34170 Gorica - Gorizia (I) tel +39 0481 533177 fax +39 0481 548276 - www.mohorjeva.it e-mail mohorjeva@gmail.com
tymostoi
Poslusajmo... z branjem
PIKA NA (PESM)I Majda Artac Stur man
Matija Cerar - With piano arownd the world (Dream Studio Krt, 1997)
Naj mi metodicni in sistematicni bralci oprostijo za tokratni ekskurzus izven ustaljenega "voznega” reda. Prejsnji teden smo si slusne cutnice omamljali z zvoki New swing quarteta, ki je v svoji stiridesetletni karieri znal prevesti svetovno zakladnico popularne glasbe ter gospela in spirituala v povsem domaci, podalpski zven. Mimogrede: poleg ze omenjenih predlogov vam na srce polagam njihovo plosco "Sveta noc”- pravi balzam za duso.
Tudi tokrat izbiram sloven-skega velikana lahke glasbe, ki boob praznovanju Bozica in novega leta na najboljsi nacin okrasil vzdusje druzinskega snidenja. Ne ponujam resitve iz svetovne krize, ki jo vsi dozivljamo na lastni kozi: casi so hudi in razlogov, se manj pa moznosti za nakupovalno slavjejevedno manj. Kljubvsemu pa bozicni cas vosnovi nitisto, karnam porabniski oglasi dopovedujejo, zato na neki nacin presega materialne moznosti ljudi za obdarovanja s “telefoncki in panetoncki”.
Za Bozic se moramo obdariti le z objemom najdrazjih, prekrasni klavir Matije Cerarja pa nas bo ob tem primerno spremljal. Plosca “With piano arownd the world” ni zbirka bozicnih uspesnic, je bolj antologija cerarjanstva, ki pa vseeno zveni tako praznicno, tako romanticno.
Cudil bi se, ce ga kdo ne pozna. Matija Cerarje znan slovenski komponist, pevec, kantavtor in pianist, ki je v zacetku 60. let zaslovel s prvimi nastopi na radiu in televiziji Slovenija v oddaji “Pokazi, kaj znas” in na Slovenski popevki. Svojo slavo je zgradil na velikih uspesnicah, kot je “Z Mojco plesal bi cha-cha-cha”, predvsem pa z izjemno klavirsko in pevsko interpretacijo slovenskih in svetovnih zimzelenih pesmi.
“With piano arownd the world” je potovanje skozi Cerarjevo najboljse od najboljsega. Kot uvod nas pospremi sestnajstminutni vencek slovenskih narodnih, med katerimi so “Cvetje vjeseni”, “Po jezeru”, “Kaj ti je deklica? ”, “Kje so tiste stezice? ’’ in “Lipa zelenela je”. Plosca ne pozna nihanj vzdusja, saj avtor nadaljuje s slovenskimi evergreeni. Zdi se, da ne manjka niti eden. Od “Poletne noci” preko “Oriona” in “Ne cakaj na maj” se Cerar lahkotno sprehodi do tuje lahke glasbe, in nam privosci recimo “Arrivederci Roma”, Beatlesovo “Yesterday” in Porterjevo “Night and day”.
Zadnja rubrika “Poslusajmo... z besedo” v letosnjem letu je "zelo” praznicna. Upam, da vam bo glasba Matije Cerarja pricarala toplo vzdusje v krogu druzine in najdrazjih!
JemejSödc
G0RISKA M0H0RJEVA DRUZBA
Mariia Kacin
Primorska sola na prepihu
na, potem ko je bozidna evforija ze dosegla vrh, vzbuja v pesniku obdutek dolgodasja in zalosti. Kako preprosto zvenita uvodna verza z gemina-cijo sveti Stefan in njegovo sivo poosebitvijo glühe enolidnosti!
Osrednja kitica predstavlja impresijo druzinske zbranosti ob potici in vinu. Smeh in sproSdeno, Saljivo vzduSje je pesnik ujel v notranjo rimo greje - se smeje. Tudi sicer je opazno rimanje vsakega sodega verza, ki je zvedine krajgi, proti koncu pesmi celo zelo kratek.
Obdutje dolgdasa in zalosti se kot antiteza zoper-stavlja sliki kraSke druzinske idile, ki se pomirlji-vo zakljuduje s tihim vonjem brinja. V njem se iz-di§i pesnikova dutnoduhovna zaznava notranje-ga nelagodja, nekakSnega treznega, neomamlje-nega kraSkega spleena.
Kosovelova poezija se mi zdi zanimiva tako z vse-binskega kot s formalnega zornega kota. Pesnik je zelo neposredno, preprosto izrazil svoj obdu-tek in obenem glas vseh tistih, ki ob druzini ali brez nje dozivljajo bozidni das kot das osebne sti-ske. Nedvomno velika, visoka umetnost ne po-trebuje "kunStnih"besed, temved so ji dovolj tiste "gmajnske".
NOVEMBER
P 6 13 20 27 t 7 142128 S 1 8 1522 29 C 2 9 162330 P 3 10172431 S 4111825 N 5 121926
P 1	8	15	22	29
T 2	9	16	23	30
S 3	10	17	24	31
C 4	11	18	25
P 5	12	19	26
S 6	13	20	27
N 7	14	21	28
P 310 17 2431 r 4111825 8 5121926 & 613 20 27 P 7142128 S1 8 1522 29 N 2916 2330
S 7 142128 5 1 8 152229 P 2 9 162330 S 3101724 N 4111825
V drugem delu bozidnega vede-ra je Bodeda neza skupno s soli-stkama in z godalnim orkestrom ArsAtelier predstavila naSemu obdinstvu blizje bozidne melo-dije, ki so bile obenem prave gla-sbene novitete, saj so v Gorici pr-vid zazvenele. Gre za Bozidni cikel (Adeste fideles, Pastirci kam hitite, Ze podiva vsa na-rava, Podivaj milo detece, Angelsko petje, PriSla je lepa sveta nod, Sveta nod) mladega in plodovitega goriSkega skla-datelja Patricka Quaggiata in dve bozidni pesmi (Nikar ne dremajte in Mari ja je rozice brala) traSkega skladatelja Aleksandra Vo-dopivca. Znani - v veliki vedini ljudski - bozidni motivi so bili v izvirnih priredbah in primernih orkestracijah smotrno pre-pleteni in so se v umet-niSko kakovostnih izved-bah stopnjevali vse do sk-lepne Gruberjeve Svete nodi, ki je v Quaggiatovi priredbi poustvarila zlaht-no bozidno vzduSje.
Oba skladatelja sta se na odru poklonila izvajalkam in prejela -poleg cvetja - posebno topel aplavz. Dekliska vokalna skupi-na pa je vztrajno ploskanje na-gradila s Se eno bozidno pe-smijo, ki je v duSah prisotnih Se okrepila hrepenenje po tihi bozidni nodi. / DD
Sveti Stefan
Sveti Stefan, sveti Stefan, sivnjegov obraz je; nad goiami je sprostrto gluho dolgodasje.
Tiha kuhinja je polna vsa potic in vina,
Sala greje, svet se smeje, zbrana je druzina.
Samo v mojem srcu zalost se opila ni.
Tiho na zerjavici brinje zadiSi.
SieCko Kosovel (1904 -1926)
Izbira je tokrat nekoliko drugadna, saj pred-stavljampesem, posvedeno dnevu potem. Bozid naj bi bil v sploSni predstavi dan miru, veselja, druzinske topline, a vendar pomeni za marsiko-ga bolede soodenje s samoto in odmaknjenostjo. Dozivljanje pobozidnega praznika svetega Stefa-
GORISKA MOHORJEVA DRUZBA 2042
P 6 13 20 27 r 7 142128 S 1 8 1522 29 5 2 9 1623 P 3 101724 S 4111825 N 5 121926
P 5121926 T 6 132027 8	7 142128
t 1 8 1522 29 P 2 9 162330 S 3 10172431 N 4 111825
Bozicni koncert v KC Lojze Bratuz v Gorici
Glasbeno voscilo za sladokusce
Kot je ze lepa tra-dicija, sta Kultur-ni center Lojze Bratuz in Zdruzenje cerkvenih pevskih zbo-rov nekaj dni pred Bozidem priredila svedan bozidni koncert. Tudi letos je bil projekt Siroko zasnovan in je povsem zadovoljil Ste-vilno obdinstvo, ki je 20. decembra napolnilo veliko dvorano goriSke-ga kulturnega hrama. Levji delez je na odru imela DekliSka vokalna
Brittna (1913-76). Gre za zahtev-no delo, ki je sicer napisano za deSki zbor, v glavnem pa ga pre-pevajo zenski zbori; delo, ki v srednjeveSkem slogu opisuje bozidne skrivnosti (avtor besedi-la je moderni angleSki pesnik Gerald Bullet), je nastalo leta 1942, skoraj povsod po svetu, zlasti v angleSko govoredih drza-vah, pa je ze postalo pomemben del bozidne glasbene tradicije.
tem zaupali, da tudi sami zelo ra-di piSejo pravljice, kar je za uden-ce Sole, ki nosi ime po Petru Butkovidu Domnu, zelo hvale-vredno in obetavno. Pa tudi ve-
liko malih slikarjev je bilo med njimi, le Skoda, da ilustrator knjige Stefan Turk ni mogel biti prisoten. Avtorica je ob koncu otrokom tudi prebrala zadnjo zgodbico iz sklopa pravljic, tisto, ki pripoveduje o pastirju, ki je na bozidni veder v mrzlem snez-nem metezu pomagal mladi druzinici v stiski in bil za to svoje velikoduSno dejanje bogato po-pladan, kar je sovodenjske osno-voSolce Se posebno navduSilo.
skupina Bodeda neza; v zadnjih petih letih je pod vodstvom sposobne in ambiciozne Mateje Cernic prerasla v zani-miv sestav, ki se je odlidno izka-zal na Stevilnih drzavnih in mednarodnih tekmovanjih.
Kot je pravilno zapisal David Bandelj v koncert-nem listu, je DVS Bodeda neza "preprosto sinonim za kvalite-to"; to so mladenke dokazale tudi na goriSkem odru, kjer so poleg njih nastopili Se orkester ArsAtelier, vrhunska harfistka Ja-sna Corrado Merlak, kot solistki pa sopran NataSa Jakopid in
mezzosopran Martina Kocina. Prvi del koncerta se je zadel zelo sugestivno: dekleta so v proce-siji, s svedami v rokah, stopila v dvorano in s petjem naznanjala, da se je Kristus rodil. To je bil prvi od enajstih stavkov kompozi-cije A ceremony of Carols britan-skega skladatelja Benjamina
-ravljice za bele zimske dni
Med ucenci osnovne solevSovodnjah
Vsredo, 21. decembra, so se udenci osnovne Sole iz Sovodenj ob Sodi sredali z avtorico knjige Pravljice za bele zimske dni, novinarko Heleno Jovanovid. VzduSje je bilo prav lepo prijetno, predbozidno, prav takSno, kot ga avtorica sama opisuje v svojih pravljicah, ko otro-ci, vsi polni nemira, pridakujejo bozidne poditnice. Skupno z udi-teljicami, uditeljem in neudnim osebjem, ki so to sredanje skrbno pripravili, se je ob jaslicah in lepo okraSenem bozidnem dreve-scu med avtorico in otroki vzpo-stavilo prijetno domade vzduSje. Mali posluSalci so se z gospo Heleno kar hitro zadeli pogovarja-ti... o pravljicah, o tem, kako pravljice nastajajo, in so ji pri
^ • v^l	NOVI
Gonska	glas
Obvestila
SSO obveSCa, da bo goriski urad zaprt od torka, 27. decembra
2011, do cetrtka, 5. januarja 2012. StandreSki rajonski svet in drustva organizirajo v nedeljo, 8. januarja
2012, dobrodelno baklado. Odhod strga pred cerkvijo ob 17. uri. Zveza slovenske katoliSke prosvete, Zdruzenje cerkvenih pevskih zborov, PD Podgora, ASZ Olympia, Slovenska zamejska skavtska organizacija, krozek Anton Gregorcic in stranka Slovenska skupnost zelijo letos tretjic pocastiti spomin na Mirka Spacapana z bozicnim dobrodelnim koncertom, ki bo v nedeljo, 8. januarja, ob 19.00 v zupnijski cerkvi sv. Justa v Podgori. Priloznostni govor bo imel Marjan Terpin. Kulturni spored bodo oblikovali Angelica Spacapan, bariton Nikolaj Pintar, gledaliski igralec Bine Matoh in MePZ Hrast iz Doberdoba pod vodstvom dirigenta Hilarija Lavrencica. Izkupicek dobrodelnega koncerta bo namenjen drustvu “Paliativna oskrba - Mirko Spacapan Ljubezen za vedno" iz Vidma, ki nudi pomoc pri negi onkoloskih bolnikov. Clovekoljubno ustanovo vodi dr. Manuela Quaranta Spacapan.
V Zupnijski dvorani Anton Gregorcic v Standrezu bo v nedeljo, 15. januarja 2012, ob 17. uri cetrta predstava Abonmaja ljubiteljskih gledaliskih skupin Standrez 2011 v organizaciji PD Standrez. Tokratni gost bo KD Domovina - Osp s komedijoJeana Jacquesa Bricairea Vsega je kriva drzava v reziji Edite Franceskin.
ObCina Sovodnje vabi na tradicionalni Novoletni koncert, ki bo v obcinski telovadnici v nedeljo, 15. januarja, ob 18.00. Nastopajo Skofjeloski oktet, Mestni pihalni orkester Skofja Loka in zenska vokalna skupina Grudnove Smikle iz Zeleznikov. Sledi skupna zdravica.
Slovensko planinsko druStvo v
Gorici bo v januarju in februarju priredilo nedeljski tecaj alpskega smucanja v kraju Forni di Sopra. Tecaji bodo za zacetnike in nadaljevalni. Vozil bo avtobus. Prvo srecanje na snegu bo 22. januarja. Vpisovanje boze 4. januarja od 18. do 20 ure na sedezu drustva, Verdijev Korzo 51/int.
Slovenske viSje srednje Sole v Gorici vabijo na dan odprtih vrat poklicno-tehnicnega pola (Ivan Cankar, Ziga Zois in Jurij Vega) in licejskega pola (humanisticni licej Simon Gregorcic, znanstveni licej Simon Gregorcic-opcija uporabne znanosti in klasicni licej Primoz Trubar) vsredo, 25. januarja 2012, od 18. do 20. ure v solskem centru v ulici Puccini 14 v Gorici. Obiskovalci si bodo lahko ogledali solo, profesorji pa jim bodo nudili informacije o studiju in bodo na razpolago tudi za individualne pogovore.
Potovanje z Novim glasom na
Sicilijo bo od 20. do 26. aprila
2012. Odhod z letalom. Podrobnosti bomo sporocili v prihodnji stevilki.
Nudim CiSCenje in likanje. Sem mlajsa gospa z izkusnjami pri takem delu. Klicite na tel. 00386/70777512.
Nudim varstvo otrok na svojem domu, lokacija Miren. Starost: 0 mesecev - 5 let. Vec informacij: 00386-40-700111.
Sozalje
Malima Simonu in Manuelu ter
vsej druzini izrekamo obcuteno sozalje ob slovesu drage none Ivanke Sever, ki jo je novorojeni Jezuscek hotel imeti pri sebi na bozicni vecer. Druzina Simcic Ob odhodu v vecnost drage sestre in tete Vere Kristancic izrekamo prof. Lojzki Kristancic, njeni druzini, nasemu sodelavcu Danijelu in ostalim svojcem obcuteno sozalje vsi z urednistva Novega glasa.
Darovi
Za Novi glas: Ivo Kralj 35 evrov, Aldo Jovan 48 evrov.
Cestitke
Z Majo Jarc, ki jo je prav v tem bozicnem casu osrecilo rojstvo prvorojenke Grete, se veselijo sodelavke iz Katoliske knjigarne in srecni druzinici zelijo veliko lepih dni. Cestitkam se pridruzuje tudi urednistvo in uprava Novega glasa.
Zcmvala
G. Anton Lazar se iskreno zahvaljuje lepi skupini Steverjancev, ki so ga za Bozic z zupanjo Franko Padovan na celu obiskali v Gabrjah, v cerkvi zapeli nekaj pesmi in prinesli darove, se predvsem pa zato, ker so se ga spomnili.
RADIO SPAZIO 103
Slovenske oddaje
(od 30.12.2011 do 4.1.2012)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Gorisko 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4,91,103.6 Mhz; na internetu www. radiospaziol03. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, razen ob sobotah, od
21.30 do 22.30. Ob nedeljah od
14.30 do 15.30. Spored:
Petek, 30. decembra (oddaja odpade zaradi prenosa hokejske tekme) Nedeljo, 1. januarja (vodi Ezio Gosgnach): Okno v Benecijo: oddaja v benecanskem in rezijanskem narecju.
Eonedeljek, 2. januarja (v studiu Andrej Baucon): Lahka glasba -Zanimivosti doma in po svetu -Obvestila.
Torek, 3. januarja (oddaja odpade zaradi prenosa hokejske tekme) Sreda, 4. januarja (v studiu Daniio Cotar): Pogled v duso in svet: Daj nam danes nas vsakdanji kruh I. del - Izbor melodij.
Bozicni koncert v pevmski cerkvi
Z drobnimi pozornostmi osrecujmo bliznjega!
Koncert v predboziCnem Casu je postal v Pevmi ze ustaljena navada, ki vabi vselej Stevilno obCinstvo k razmi-Sljanju in h globljemu dojeman-ju sporoCilnosti adventa in Bozi-Ca. Tudi letos sta ga pod naslo-vom Bozidne drobtinice priredi-la Prosvetno äportno druätvo NaS prapor in Krajevna skupnost Pev-ma-Stmaver-Oslavje v sodelo-vanju z zupnijo sv. Mavra in Sil-vestra v ze boziCno okraSeni do-maCi cerkvi, saj Pevma ne pre-more drugih dvoran. To je v svojem krajäem nagovoru poudarila Sabina Radikon, predsednica PSD NaS prapor, ki je med dru-gim podCrtala pomen tega tradi-cionalnega sreCanja ob petju, glasbi in nevezani besedi. Vse to nam pomaga pri dozivljanju bo-ziCnega vzduSja. Zahvalila se je tudi zupniku Marijanu Mar-keziCu, ki je spet radovoljno dal na razpolago akustiCno dobro vaäko cerkev, obogateno s sporo-Cilno dragocenimi poslikavami Toneta Kralja. Na kratko je zbra-no obCinstvo nagovoril sam zup-nik g. MarkeziC z besedami "do-brodoäli v hiäi mojega Sefa" in dejal, da je BoziC vsakokrat, ko se nasmehneS drugemu, ko ga os-reCiä z drobnimi pozornostmi, ko utihneS in ga posluSaS, in se-veda vsakiC, ko dovoliS, da se Je-zus rodi v tvojem srcu in ga daru-jeS drugim. Vsi moramo biti po-sredniki te notranje sreCe ob ro-jstvu Bozjega Deteta. V slovenSCi-ni, italijanSCini in furlanäCini je vsem voäCil sreCen BoziC. V prez-biteriju pod Kraljevimi freskami so prvi toplino blizajoCega Bozi-Ca posredovali malCki iz pevm-skega vrtca, ki so ob spremljavi
Marte FerletiC in pod vodstvom Katje Bandelli zapeli tri pesmice: o luCki, ki jo moramo prizgati v srcu za vse naSe bliznje, o advent-nih sveCkah in o betlehemskem
zenje posluSalcem, med katerimi je bil tudi ravnatelj Glasbene ma-tice Bogdan Kralj, pripravil pet-najstClanski harmonikarski orkester GM Synthesis 4, ki deluje pri
Detetu v revni Stalici. PrisrCno ploskanje je objelo malCke in predstavnik starSev Valentin De-vinar se je zahvalil vsem uCitelji-cam in neuCnemu osebju za trud in pozrtvovalnost ter gospe Ga-brijeli Vidmar za pomoC. NajmlajSi so prepustili prostor Stevilnemu zboru uCencev OS J. Abram iz Pevme, ki so ob glasbe-ni spremljavi in vodstvu uCitelji-ce Marte FerletiC ubrano zapeli spiet petih boziCnih pesmi, med katerimi so zvonko zazvenele tudi PosluSajte vsi ljudje, Glejzvez-dice bozje in otrokom priljublje-na Cin ein ein, ki priCara zasne-zeno pokrajino. Pesmice so So-larji izvedli tudi ob spremljavi Orff instrumentov in violine, na katero je zaigrala Barbara Devi-nar, ki se je ob drugih uCenkah izkazala tudi med solidnim solis-tiCnim nastopom. V drugem delu koncerta je posebno razpolo-
Glasbeni matici v Trstu in je bil ustanovljen 1.1978. Od vsega za-Cetka si s svojim uspeänim poust-varjalnim delom prizadeva, da bi publika spoznala in cenila har-moniko tudi v resni in sodobni glasbi. To mu lepo uspeva, saj je bil na razliCnih pomembnih tek-movanjih in sreCanjih delezen mnogo priznanj. Izdal je tudi kasete in CD-je. V tridesetih letih so se njegovi Clani menjavali pod
taktirko ustanovitelja Claudia Furlana. Od 1. 2011 je vodenje prevzel Fulvijo JurinCiC, doseda-nja prva harmonika in Se edini dejavni ustanovitveni Clan. S priredbo zelo znanih motivov, od J. Offenbacha preko G. Bizeta, A. Piazzolle, J. S. Bacha, L. Ander-sona, J. Brahmsa, G. P. Reverber-ija, J. Pierponta, S. Gahna - J. Sty-neja in priljubljene melodije White Christmas I. Berlina, je posluSalcem podaril niz skladb, ki so ogrele duSo in prepriCale uho, da harmonika s svojo posebno zvoCnostjo lahko sega tudi po drugih glasbenih zvr-steh, ne samo po tradicionalni narodno-zabavni. Ob koncu je zazvenela Se mila Sveta noC, ki jo je zapela vsa cerkev.
Med skladbe je plemenite misli, v slovenSCini in italijanSCini, od Minattijevih stihov Nekoga moraS imeti rad do besed Malega princa, da je treba gledati s sreem, razpredala gledaliSka igralka Elena Husu, ki je zaCela gledaliSko pot med ljubitelji, na-to obiskovala StudioArt v Trstu, sedaj pa konCala Studij na lon-donski gledaliSki Soli LISPA. VeC let sodeluje tudi pri oddaji Mladi val na radiu TrstA.
VeCer, ki se je konCal z druzabn-im sreCanjem, je lepo povezovala domaCinka Barbara UrSiC. Udelezenci so si pri cerkvenih vratih lahko izbrali boziCni okrasek, izdelek malCkov iz vrtca; prostovoljni prispevki so bili namenjeni novim igralom za pevmski vrtec.
Iva KorSid
SKRD JADRO, SKRSD TRZIC in ZPZ iz Ronk
prirejajo
TRADICIONALNI KONCERT BOZICNIH PESMI
nastopala bosta ZePZ Unitri iz Nove Gorice ter MePZ Ute Piero Poclen iz Trzica
nedelja, 8. januarja 2012, ob 15.30 cerkev sv. Lovrenca v Ronkah
ZVEZA SLOVENSKE KATOLISKE PROSVETE, ZDRUZENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV, PD PODGORA, ASD OLYMPIA, SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA, KROZEK ANTON GREGORCIC in SLOVENSKA SKUPNOST
vabijo na
BOZICNI DOBRODELNI KONCERT V SPOMIN NA DR. MIRKA SPACAPANA
v nedeljo, 8. januarja 2012, ob 19. uri v zupnijski cerkvi sv. Justa v Podgori
na veceru bodo nastopili:
Angelica Spacapan - klavir in poezija Nikolaj Pintar - bariton, solo
MePZ Hrast iz Doberdoba - koncert bozienih pesmi priloznostni govor - Marjan Terpin
boziena recitacija - Bine Matoh, poklieni igralec SNG Nova Gorica
Dobrodelni izkupicek bo namenjen neprofitnemu drustvu "Paliativna oskrba - Mirko Spacapan ljubezen za vedno" iz Vidma, ki nudi pomoc pri paliativni negi za onkoloske bolnike.
W * if	i	provincia di gorizia	m	TEMA NATECAJA	Razpis je objavljen na spletnih straneh
FondazionE Cassa di Risparmio di Gorizia		provincie di gurize pokrajina gorica	MESTNA OBCINA NOVA GORICA	»NEIZRECENE BESEDE, ODVECNE BESEDE«	www.provincia.gorizia.it www.nova-gorica.si
Odbomistvo za enake moznosti Pokrajine Gorica razpisuje v sodelovanju z Mestno obeino Nova Gorica in s Fundacijo Goriske hranilnice
LITERARNI NATECAJ
GLAS ZENSKE
za leto 2011/2012 na temo
»NEIZRECENE BESEDE, ODVECNE BESEDE« do 6. februarja 2012
Besede lahko vcasih prizadenejo, izbruhnejo v trenutku jeze, so neprimerne, a se vrnejo nazaj. Ostanejo za vedno, neizbrisane v spominu tistega, ki jih je izrekel, in tistega, ki jih je prejel. Vcasih pa besede ostanejo le zelje, misli, drobei duse, ki jih zaradi pomanjkanja poguma ali casa nismo uspeli izreci.
Ostanejo neizgovorjene. Besede neznosti, besede, s katerimi izrazamo ljubezen, hvaleznost, upanje, pa tudi spostovanje, ali besede, s katerimi se branimo.
Katere so tiste besede, ki jih zenske zamolcijo, in katere so odvecne besede, ki jih nehote izrecejo, ko so prizadete?
Na natecaju lahko sodelujejo dijakinje visjih srednjih sol goriske pokrajine in srednjih sol Seveme Primorske (sekeija A) ter zenske, starejse od 30 let (sekeija B).
Prva nagrada (sekeija A) 500 evrov Prva nagrada (sekeija B) 400 evrov
POKRAJINA GORICA Sluzba za enake moznosti Korzo Italija 55 - 34170 GORICA
tel. / faks 0039 0481 385300
e-posta: pariopportunita@provincia.gorizia.it
i' "Tu r I' r "
NOVI	rT-.	v v
GLAS
Z optimizmom v novo leto
Obvestila
V februarju in marcu 2012 bodo v prostorih Marijanisca na Opci-nah potekala srecanja priprave na poroko. To je edini slovenski tecaj v zamejstvu. Zato so vabljeni vsi, ki se zelijo porociti v cerkvi, da se ga udelezijo. Tecaj zeli prispevati k bolj kakovostnemu zivljenju v dvoje, ovrednotiti pomen druzine ter s spodbujanjem zivljenjskega optimizma prispevati k ozivljanju nase narodneskupnosti. Prvosre-
canje bo v sredo, 8. februarja, ob 20.30. Tecaj bo obsegal sedem srecanj. Nadaljnji razpored bo vsakdo dobil na prvem srecanju. Potovanje z Novim glasom na Sicilijo bo od 20. do 26. aprila 2012. Odhod z letalom. Podrob-nosti bomo sporocili v prihodnji stevilki.
Darovi
Za Slovensko Vincencijevo Kon-ferenco daruje A. T. 25 evrov.
Slovensko stalno gledalisce
V silvestrski noci
Reziser Samo M. Strelec in igralci zasedbe nove pro-dukcije Slovenskega stal-nega gledaliäCa se od prvih no-vembrskih dni poglabljajo v Molierovo komedijo Tartuffe, ki bo v tej novi uprizoritvi dozive-la premiero v petek, 13. ja-nuarja. Z znamenito in obce ak-tualno mojstrovino o svetohlin-cu, ki imenitno streze lastnim interesom z obvladanjem Sibkih Clenov ravno tako hinavskega druzbenega sistema, bo trzaSko gledaliSCe odprlo program v le-tu 2012, pred koncem leta pa bo gledaliSCe privabilo gledalce Se s prazniCno obarvanimi pobuda-mi.
BoziCni koncert Italijanskega mladinskega orkestra pod vodst-vom Massimiliana Donninel-lija, v naCrtu 23. decembra, je zal odpadel iz lehnicnih razlo-gov, a poteka priprava na silve-strovanje. Tradicija, ki jo je gle-daliSCe uvedlo v prejänji sezoni, bo letos izven abonmaja z upri-zoritvijo gostujoCe komedije Se-zona narocenih umorov T. I. P. Teatra, kateri bo sledil ples s triom BodeCa roza. VeCer med veliko dvorano in foyerjem Kul-turnega doma se bo priCel ob 21. uri, ko bo na sporedu pred-stava o posebni dejavnosti agen-
cije za naroCanje umorov, kjer se prepletajo in zapletajo smeS-ne dogodivSCine protagonistov klasiCnega ljubezenskega trikot-nika. Tekst srbskega avtorja Ra-doslava Zlatana Dorica je posta-vil na oder reziser Gojmir LeSnjak-Gojc. V predstavi igrajo Mojca PartljiC, Andrijana BoSko-ska, Franko KoroSec in Branko Li&n.
Dogajanje se bo nato preselilo na foyer parterja, kjer bo "silve-strovalce" priCakal trio BodeCa roza, ki ga sestavljajo izkuSeni glasbeniki iz naSih krajev. Z obäirnim repertoarjem (narod-no-zabavna glasba, latinskoa-meriSki plesi, moderne popevke italijanske, angleSke, slovenske in hrvaSke glasbene zakladnice) so se posvetili tudi obogatitvi praznicnih priloznosti in bodo tudi tokrat pospremili vse obi-skovalce v plesni utrip najdaljSe noci v letu. Ob glasbi bo seveda poskrbljeno za prigrizek in ko-zarec zlahtne penine, s katero bodo navzoci nazdravili nove-mu letu 2012.
Vstopnice so na voljo pri blagaj-ni gledaliäCa vsak delavnik od 10. do 15. ure (tel. +39 040 362542 / brezplaCna Stevilka 800214302) in na spletni strani www. vivaticket, it.
Pokrajinski svet SSk zaTrzasko
Stranka ima novo vodstvo
Vtorek, 21. decembra, je zasedal novoizvoljeni pokrajinski svet Slovenske skupnosti, da bi izbral pokrajin-sko vodstvo stranke za triletni mandat. Zasedanje je pozdravil in zaCel Igor Svab, kot podpred-sednik pokrajinskega kongresa, saj je bil predsedujofi na kongre-
su, Maurizio Vidali, zaseden na Pokrajini.
Pokrajinski svet je najprej izvolil novega predsednika sveta SSk, njegovega namestnika in tajnika predsedstva. Soglasno so bili iz-voljeni za predsednika Igor Pavel Merku, za podpredsednico Eva FiCur ter za tajnika predsedstva
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
vabtna
TRADICIONALNI BOZICNI KONCERT
sodelovali bodo: zdruzeni mesani zbor pod vodstvom Edija Raceta in zdruzeni otroski zbori KD Igo Gruden iz Nabrezine, MIPZ Ladja iz Devina in DS Vesela Pomlad z Opcin pod vodstvom Mirka Ferlana
nedelja, 15. januarja 2012, ob 16. uri stolnica sv. Justa v Trstu
Matia Mosenich.
Igor Svab je nato prepustil vode-nje seje novoizvoljenemu pred-sedniku Igorju Merkuju, ki se je najprej zahvalil pokrajinskemu svetu SSk za izvolitev ter dolgoletne-mu predsed-niku Sergiju MahniCu za pozrtvovalno in uspeäno opravljeno delo. Dal je nato na gla-sovanje izvolitev pokrajinskega tajnika in taj-niStva. Za pokrajinskega
tajnika SSk je bil soglasno potrjen Peter MoCnik, ki se je zahvalil za ponovno izkazano zaupanje in voSfil vsem, da bi fim slozneje sodelovali za dobrobit zbirne slovenske stranke in naäe narodno-stne skupnosti. Spomnil je, da po funkciji spadata v tajniStvo dezel-ni svetnik Igor Gabrovec in pred-
sednik sveta trzaSke pokrajine Maurizio Vidali ter napovedal, da bodo na seje tajniStva vabljeni sekcijski tajniki stranke. Nato je predlagal pokrajinskemu svetu,
servis
OBRTNO PODIETNISKI
SERVISKOPER
da bi postali Clani pokrajinskega tajniStva SSk Maja Lapornik, Marko MilkoviC, AljoSa Novak, Tanja Peric, Jozi Peterlin, Boris Slama, Tomaz Spacapan in Igor Svab, kar je svet stranke tudi soglasno potrdil.
Svet je nato naCel razpravo o predlogu za demokratiCno iz-voljeno predstavniStvo manjäine, ki sta ga pred kratkim iznesla dezelna svetnika Igor Gabrovec in Igor KocijanCiC in o katerem je SSk postavila svoj predlog ter iz-vedla anketo o tem ze v letih 1995-96. Svet je sklenil, da bo v kratkem imel poglobljeno pripra-vo in razpravo o tej pomembni in aktualni tematiki.
Ob koncu so Clani sveta in vodstvo SSk voSCili za blizajoCe se boziCne in novoletne praznike.
J I L
SLOVENSKO STALNO GLEDALISCE
SILVESTRSKI UECER U SSG-JU
T.I.P. Teater
Radoslav Zlatan Doric
SEZONA NAROCENIH
UMOROV (komedija)
rezija: Gojmir Lesnjak-Gojc !
FT
sledi ples s triom Bodeca roza ob prigrizku bomo skupaj nazdravili Novemu letu 2012!
sobota, 31. decembra od 21. ure dalje
predprodaja pri blagajni SSG in na www.vivaticket.it tel. st. 800214302 (brezplacna) ali 040 362542 - www.teaterssg.com
VITAL
Servisi za podjetja in privatnike za trzasko in gorisko pokrajino
PESEK 42 34149 - Obcina Dolina Tel. 040 226 868 Fax 040 226 791 e-mail: vitalcoop@tin.it info@vitalcoop.net www.vitalcoop.net
Trgovina s prehranskimi dopolnili, olji in kozmeticnimi izdelki znamke
planet zdravja planet of health
vam zeli
VESEL BOZIC in srecno
NOVO LETO!
Sesljan, 54/D, tel. 040 299314
(ob trgovini koles Motorbike, blizu hotela Ai sette nani)
ki bo tudi v prihodnje kljubovala viharjem", je dejal Svab. Mislil je namreC na finanäio stisko, ki bo najbrz pogojevala prihodnost krovne organizacije in manjSine same. Trenutnega stanja se je dotaknil tudi predsednik SSO Drago Stoka, ki ni skrival svoje zaskrbljenosti glede uänkov pri-hajajoCe recesije. "Zavedajmo se torej polozaja, v katerem zivimo in delamo, ter ravnajmo se poslediCno", je svaril Stoka, ki je v za&tnem delu svojega posega izpostavil pravo medijsko gonjo, ki jo je Svet slovenskih organi-zacij bil delezen na straneh slovenskega dnevnika. "Spreml-jali ste polemike glede tematike zdruzitve krovnih organizacij. V to nas je silil tudi nekdanji minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boätjan ZekS, SKGZ pa bi hotela imeti vse manjSinske vzvode v svoji reziji. Naj mi bo na tem mestu ponujena priloznost, da Se enkrat potrdim svoje trdno prepriCanje: SSO ni nikomur podlozna, sami bomo odloCali o nas"!
SSO ni nikomur podlozna!
Foto IG
Usuzbenci in sodelavci organizacij, ki v sklopu Sveta slovenskih organizacij delujejo vposlopju na Donizetti-
jevi ulici, so se kot po tradiciji sreCali v predboziCnem Casu, da bi si voSCili srefine praznike in us-peSno novo leto. Zbrane je na-
jprej nagovoril predsednik SSO za TrzaSko, Igor Svab, ki je poudaril trdnost in delavnost ustanov in Clanic SSO. "Imamo dobro ekipo,
Na Stefanovo pri Novem sv. Antonu
Tradicionalm j slovesna bozicnica sredi Trsta
sedi in strahovom. P. Loväe je opozoril tudi na muCeniSki zgled sv. Stefana, ki se je z Bo-gom pogovarjal tudi v najhujäih trenutkih preganjanja in ni pod-legel svoji jezi in strahu. BoziC-na skrivnost nam omogoCa, da
sed in damo prostor Bogu.
Ob sklepu bogosluzja, pri katerem je z lepo boziCno pesmijo pod vodstvom Edija Raceta in ob orgelski spremljavi prof. Tomaza SimCiCa sodeloval zdruzeni zbor ZCPZ iz Trsta, je prisotne nagovoril tudi ravnatelj pastoralnega sre-diSCa v Trstu, msgr. Marij Ger-dol. Tradicionalna boziCnica je priloznost, da se pri Novem sv. Antonu, Slovenci zbe-rejo v veCjem §te-vilu, s Cimer kre-pijo povezanost v eno veliko druzi-no in utrjujejopri-padnost verskemu izroCilu ter narod-ni zavesti. V voää-lu jih je 5e spodbudil, naj osta-nejo zvesti veri in jeziku in si pri-zadevajo, da bi druzine ostale krSCanske.
jb
11 1 "V rage Slovenke in 1 Slovenci v Trstu in
-1 S na TrzaSkem, ze-
lim Vam blagoslovljen Boziä". S temi besedami je letoSnji maS-nik, jezuit p. Vili LovSe iz Ljublja-ne, nagovoril slovensko skupno-st pastoralnega srediSCa v mestu, ki je na Stefanovo pri Novem sv. Antonu ze tradicionalno obhaja-la slovesno boziCnico. V zanimi-vem nagovoru je iz oznanila o uflove&nju Bozje besede, aktua-liziral boziCno skrivnost. Marija, Bozja Mati, je posluäala Bozjo be-sedo, ki se je uCloveCila in nam rodila Sina OdreSenika. Tudi Clo-vek v vsakdanjem zivljenju, predno nekaj ukrene, mora sprejeti dolo&no misel - bese-do, a je pri tem postavljen vsak
dan znova pred izbi-ro, katero besedo bo posluSal in ji dal oblast v srcu. Ali bo dal v notranjem boju prostor in Cas besedi, ki ozivlja, ali tisti, ki povzroCa ne-mir, praznino, mraz, ki manipulira in zlorablja. V ta boj pa zareze Bozja be-seda, ko se uCloveCi.
Kristus se je uClo-veCil, da bi lahko Boga klicali za OCeta in bi se mu v vsaki stiski izroCili. BoziCna skrivnost se dopolni na krizu. Kristus vzdrzi in Cloveka potegne iz zanke, v katero se je Clovek ujel, ko je verjel lazni be-
se v vsaki stiski pogovarjamo z Bogom in raCunamo na Bozjo pomoC. Sklenil je z velikim po-menom odpuäCanja, ki je v tem, da se poslovimo od zlaganih be-
siovensxo aezems^v gospodarsko zdruzenj^ '
unione regionale economica slovena
Vae nojßolpe in oüiia
ittpefwu a tetu 2C12
vsem nasim clanom, strankam, sodelavcem, prijateljem in bralcem.
V gore z glavo!
Vodnik po planinski i SPD Trst
poti
Vodnik po planinski poti SPD Trst, s podnaslovom Vertikala s Tromeje na Zahodnih Karavankah do vz-nozja tr2aSkega Krasa (Ztt, 1975), pozdravlja bralca s temi uvodnimi besedami: "Ob 30-let-nici osvoboditve izpod faSistiC-nega jarma in 29-letnici povoj-ne obnovitve svojega delovanja posveCa Slovensko planinsko druStvo Trst svojo pot spominu mol, ki so gore in zemljo, po ka-terih "vertikala" poteka, vzorno ljubili; obenem zeli, da bi bila vsem vabilo in priloznost, da se primerno seznanijo z ozemljem, na katerem zivimo Slovenci v Italiji". Kratko, jedrnato in tako naSe, da bolj ne more biti. Kratko in v "zastarelo" zeleno odeto knjiZico sem dolgo brskal po starinarnah in boljSih sejmih in jo vendarle naSel ter slano preplacal. V prodaji je ze dolgo poSla, na sreCo pa jo hranijo slo-venske knjiznice, tako da lahko Se vedno stopimo v njen objem. Vodnik je sicer le knjizna mate-rializacija pomembnega planin-skega in kulturnega projekta, ki so ga izvedli veliki ljubitelji in poznavalci naSega obmoCja v zacelku sedemdesetih let prejSnjega stoletja. Velik organi-zacijski zalogaj, kar se tiCe izbire poti in markacij, a tudi vsebin-ske oplemenitve vsakega posa-meznega koraka, ki je opisan ne samo z orientacijskega, temvec tudi kulturnega, zgodovinskega in geomorfoloSkega vidika. Markirana pot se zacenja na Tro-meji med Italijo, Slovenijo (nek-danjo Jugoslavijo) in Avstrijo. Simbolna mo£ tega prostora, ki povezuje tri dezele, v katerih zi-
vimo Slovenci, je morda s "pad-cem meja" manj razvidna, tak-rat pa je vsekakor pomenila ve-liko. Ve£ sto kilometrov dolga pot, ki naj bi znaSala leoretic'no skupnih 112 ur in 40 minut ho-da, se konCa pri spominski ploSCi trem pionirjem sloven-skega alpinizma na TrzaSkem,
nega
PLANINSKI POTI SPD TRST
Justu in Dolfu Blazini ter Tezeju Savronu, nad cerkvico Matere Bozje na l’eceh na vrhu l’ociven-ce v dolini GlinSCice pri Trstu. Pot vertikale pa je dolga, napor-na in bogata, saj po njej preho-dimo vso zahodno mejo sloven-skega narodnega prostora, preko najviSjih vrhov Zahodnih Julij-cev do Jadranskega morja. Ideatorji so jo zato razdelili na pet samostojnih enot, posvefie-nih pomembnim mozem za slovensko stvarnost. Prvi odsek je poimenovam po dr. Alojzu Dolharju, zdravniku in planin-cu, ki je bil med obema vojna-ma steber in buditelj narodne
zavesti med Slovenci v Kanalski dolini. Upra-viCeno so ob njegovi smrti zapisali, da za Ju-lijem Kugyjem ni nihCe drug tako globoko ob£u-til ta svet kot prav on. Druga je pot dr. Henrika Tume, pot politika in hribolazca, prvega naCrt-pobudnika slovenskega planinstva in alpinizma. Po njej prehodimo dolino Rezije ter do-spemo do tretjega odseka, poi-menovanega po Antonu Cuffo-lu. BeneSkoslovenski duhovnik, ki ga je France Bevk vzel za vzor za svojega Kaplana Martina Ce-dermaca, je pokonCni predstav-nik domaCih duSnih pa-stirjev, ki so SCitili pravice svojih ljudi. Preko Benefiije se prebijemo do poti dr. Kle-menta Juga, planinca in fi-lozofa, ki je bil s svojimi Clanki v Planinskem vest-niku najvidnejSi ideolog moderne alpinisticne misel-nosti med Slovenci. Njegova pot nas od Stare Gore Cez GoriSko, Sovodenjsko in Do-berdobsko popelje na vrh Grmade, kjer se zacne peti in zadnji del naSe vertikale. Cez apnenfiasti Irzaski Kras in KraSki rob, ki ze kaze pr-ve zaplate fliSa, vse do prele-pe doline GlinSCice se spo-minjamo Zorka JelinäCa, ki je kot kulturni delavec, publici-st in alpinist glavni zasluznik za organizirano planinstvo na Pri-morskem.
Vodnik po planinski poti SPD Trst je temeljni informacijski, a tudi duhovni smerokaz slovenskega planinstva na tem koncu. Kot trdna vertikala, ki se od gornjega roba zemljevida pre-mika proti tlom, nas opominja na bogastvo naSe kulture in kot po svileni poti varno vodi po najpomembnejSih toCkah, po najbistrejSih kotickih, med naj-bolj pristnimi slovenskimi ljud-mi.
JemejSöek
VIDA VALENCIC
KO SE DOTAKNES OSEBE
Abonma ljubiteljskih gledaliskih skupin Standrez 2011 mediji zaljubljenih mla-
__	I	V	•	I	dih	parov	in	jih	tudi	reSi
Komedijska zmesnjava ob
preobrazbi prijatelja vteto
Vnedeljo, 11. decembra 2011, se je zupnijska dvo-rana Anton GregorCiC v Standrezu spet napolnila do zad-njega kotiCka. Na vrsti je bila namreC tretja predstava iz leto-Snjega Abonmaja ljubiteljskih gledaliSkih skupin Standrez 2011, edinstvene take ponudbe pri nas v zamejstvu; ze enajsto leto ga prireja Prosvetno druStvo Standrez, ki mu predseduje Marko Brajnik. Tokrat so v goste pri-
Sli	igralci GledaliSCa pod kozol-
Hrovata. GledaliSCe pod kozol-cem je v lanski sezoni slavilo 35-letnico neprekinjenega ustvarja-nja in je za ta lepi jubilej postavi-lo na oder, v reziji Jozeta Krajnca, znanega tudi kot voditelja oddaj s prirojeno komiCno zilico, delo angleSkega avtorja Brandona Thomasa Charleyeva teta, ki ob skorajSnji 120-letnici prve upri-zoritve ohranja neokrnjen ves svoj komedijski zar. Karprecej za-pleten komedijski spiet sloni na zamenjavi osebe oz. na tem, da
Foto DP
cem iz Smartnega ob Paki, ki so ze nekajkrat nastopili na Standre-Skem odru. Dramski odsek PD Standrez pa je bil tudi ze veCkrat njihov gost, zadnjifi prav pred kratkim, 20. novembra, z bril-jantno komedijo Zbezi od zene Rayja Cooneyja v reziji Jozeta
se po sili razmer prijatelj preo-brazi v Charleyevo teto in zaradi tega se paC sprosti plaz neustavlji-vih komedijskih situacij, ki se kot pri vseh najboljSih komedijah sreCno konCajo s sklepnim raz-pletom in razjasnjenjem resnice. To seveda osreCi kar nekaj v ko-
finanCnih tezav. Reziser Krajnc je uprizoritev, ki jo bogatijo stilni kostumi (Mojca Praprotnik) in re-alistiöia scena (Franc Rudnik), uresniCil s sedemnajstimi nastopajoCimi, ker je paC zelel, da bi to predsta-vo v jubilejnem letu skupine sooblikovali igralci, ki ze od vse-ga zaCetka sodelujejo pri njej, ti-sti, ki so se jim kasneje pridruzili, in tisti, ki so tokrat prviC ubrali odrske stopinje. Stevilna zasedba je sicer z ohranitvijo nebistvenih prizorov podaljSala potek pred-stave, ki bi bila v skrajSani inafi-ci §e bolj blesteCa in teko&. Kljub dveurnemu dramskemu dogaja-nju so se gledalci prijetno zaba-vali ob komedijski ätreni in se smejali neverjetnim situacij am, v katere se je zapletala "Charleyeva te-ta", ki jo je v blestefi ko-miCnosti odigral Urban Hrastnik- kot lord Babo. Z dobro, solidno igro so izstopali Se Franc Fuzir -sir Francis Chesney, To-maz Potoöiik - Jack Chesney in Mija Zerjav kot dostojanstvena prava Charleyeva teta dona Lucia D'Alvadorez.
Pred za&tkom predstave sta Clanici dramskega odseka PD Standrez Danjela Puia in Vanja Bastiani po-zdravili goste in med gledalci izzrebali sreCne-ze, ki so prejeli lepa boziCna dar-ila. PreseneCenje je pripravil zaradi bolezni odsotni BozidarTabaj, ki si je zamislil ta gledaliSki abon-majski niz in vztrajno goji stike z ljubiteljskimi skupinami izblizn-jih in daljnih krajev Slovenije.
IK
Otresimo se plasti odraslosti
Naj se sliSi Se tako retoriCno, ob izteku leta vsak od nas, pa Cetudi zelo podzavestno, dela obraCune. Morda se omeji na povrSje, ocenjuje fiziCno zdelanost, ki nas izzema, morda se pa celo vpraSa, koliko je bilo ka-menCkov, ki jih je v tistem letu vrgel v pra-vo vodo. Ali sem v tem letu res bil to, kar £utim, da sem? V ko-likSni meri sem se od tega oddaljil, ali sem morda obCutil tisoCinko sreCe, ko sem se vsaj za las, vsaj za hip priblizal svoji pristni naravi? Naj zveni Se tako retoricno in papirnato: v kolikSni meri Cutim, da sem v doloCeni meri "pozabil" na otroka v sebi? Tiste-ga otroka, ki je vedel, kdo je, ki je stal za
vsako izreCeno besedo, pa naj je bila Se tako majhna ali brezpomembna. Kdaj nam je bilo zadnjiC toplo pri srcu ob misli, da je ta otrok kljub letom, kljub takim ali dru-gaCnim izkuSnjam, kljub vseprevevajoCe-mu cinizmu, kljub finanCni krizi, sploSne-mu vakuumu, kljub temu in onemu, Se vedno v nas in nas bodri? Dobro se zave-dam, da zveni res zelo retoriCno, in vendar si ne morem kaj, da ne bi bila prepriCana o Cistosti, ki nam jo lahko daje edinole pove-zanost s tem, kar lahko predstavlja otroSki
svet: nepreraCunljivost, spontanost, misel osredotoCena na tisti "tu" in "zdaj", ki je odraslim tako tezko dosegljiva. In sponta-no veselje, odsotnost zamere. Ni vse rozna-to, tako kot otrok ni sinonim za angela, na milijone ranjenih otrok bo 2al 2ivljenjske rane nosilo v duSi vse zivljenje.
In vendar je ravno tista doba zmozna takih Zivljenjskih preobratov kot nobena ka-snejSa. Nikoli ve£ se ne bomo tako prosto prepustili toku zivljenja, nikdar kasneje ne bomo doziveli tako silovitega veselja in drugim tako nerazumljivega obupa. Nikoli kasneje ne bomo zmoMi tako neobre-menjenega CloveSkega stika, tako primarne po-vezanosti z naSim tele-som. Kasneje bomo v zivljenju vseskozi tezili k ponovni pridobitvi vsega naStetega, a ostali bomo vedno edinole pri tem: pri "teznji k".
Veliki misleci, svetniki in filozofi so vedno poudarjali, naj iSCemo otroka v sebi, druge poti za resniCno pot k sre£i ni. Naj se v no-vem letu skuSamo otresti vsaj nekaterih plasti naSe odraslosti, ki nas oddaljujejo od lastne pristnosti, naj pozabimo na odraslo primerjanje, iskanje greSnega kozla, ja-dikovanje, obrekovanje, preraCunljivost. Naj se vsaj za hip spomnimo na to, kar smo nekoC bili in kar globoko v svoji no-tranjosti Se vedno smo.
CERKEV SV. IVANA IN NJEN CAS (4)
Mariza Perat
Jezuiti so meSCanom nudili dragoceno po-moC tudi v raznih stiskah.
Leta 1654 so jezuiti na Travniku priCeli gradi-ti cerkev, posveCeno svojemu ustanovitelju sv. Ignaciju Loyolskemu. Zaradi raznih ovir pa je bila cerkev popolnoma dokonCana Sele leta 1767. Tega leta jo je posvetil nadSkof At-tems.
Slovenci so bili izredno navduSeni nad pridi-gami jezuitov. V cerkev sv. Ignacija je prihaja-lo vedno vec vernikov, in to tudi iz oddalje-nih krajev.
Leta 1773 je papez Kiemen XIV. jezuitski red razpustil.
To je bila doba prosvetljenstva ali iluminiz-ma, ki je vso prednost dajal znanosti in temu, kar flovek lahko dojame s svojim razu-mom. Zato je tudi odklanjal vse tiste verske resnice, ki jihz razumom ni mogoCe doje-ti. Pojavil se je Se janzenizem, ki je, tako kot iluminizem, odklanjal vsako obliko ljudskih po-boznosti. Sv. oCetu so na-sprotovali tudi evropski abso-lutistiCni vla-darji in z vso
silo napadali zlasti jezuite, ki so se borili za ohranitev pravega duha katoliSke vere. KonC-no so od Klemena XIV. zahtevali, naj ukine jezuitski red.
Po razpustu reda je nekaj jezuitov Se ostalo v naSem mestu in tu ustanovilo dobrodelne in kulturne krozke.
Leta 1814 je papez Pij VII. jezuitski red spet obnovil. Francoska revolucija je narnrec ver-skemu zivljenju zadala globoke rane in treba je bilo te rane £im prej zaceliti. Misijonsko poslanstvo Cerkve se je tako prav v 19. stol. razcvetelo in se razmahnilo in je torej bilo nujno, da se je obnovil tudi jezuitski red, ki je ze po svojem poslanstvu misijonski.
Leta 1866 so se jezuiti vrnili v naSe mesto. Cerkve sv. Ignacija jim niso veC vrnili, ampak so jim obljubili v uporabo cerkev sv. Ivana. Oktobra 2011 pa so jezuiti, ki so od januarja 1. 1970 (zaupal jim jo je nadSkof Peter Coco-lin) do septembra 1. 2009 vodili zupnijo Srca Jezusovega in pozneje pri njej pomagali, naSe mesto po skoro 400 letih zapustili.
Po razpustu jezuitskega reda 1.1773 so cerkev sv. Igancija prevzeli piaristi, redovniki, ki so se ukvarjali s pouCevanjem otrok, zlasti tistih
iz nizjih slojev.
Dvanajst let pozneje je bila 26. aprila 1785 ustanovljena zupnija sv. Ignacija. Prvi zupnik je bil p. Jaroslav Schmidt, rektor piaristov. Za prvega kaplana je bil imenovan p. Zaharija Haunold, za drugega kaplana p. AvguStin Bol-cha, za tretjega pa p. Nikolaj Gutman (Arhiv zupne cerkve pri sv. Ignaciju).
Pod novoustavnoljeno zupnijo je kot njena podruznica, skupaj s cerkvijo sv. Antona No-vega, priSla tudi cerkev sv. Ivana.
Jezuitske Marijine kongregacije H katoliSki verski obnovi v naSem mestu in na GoriSkem nasploh so v veliki meri pripo-mogle jezuitske Marijine kongregacije, saj so le-te svoje Clane vzgajale v pristnem marijan-
skem duhu. Kongregacije so jezuiti usta-novili pri sv. Ivanu ze kma-lu po svojem prihodu. Naj-prej so bile ustanovljene Stiri notranje Marijine kongregacije za dijake, in sicer dve za mlajSe in dve za sta-rejSe dijake.
To so bile tudi prve Marijine kongregacije v naSem mestu. Leta 1620 so ustanovili Se
dijaSko kongregacijo Marijinega ofiSCevanja. Vanjo se je takoj priglasilo 50 danov.
Na proSnjo meSCanov in plemstva sta leta 1627 bili ustanovljeni Se kongregacija Marijinega Oznanjenja za meSCane in kongregacija Marijinega Vnebovzetja za dezelno plemst-vo. Ker je bila dijaSka kongregacija preStevil-na, so leta 1646 ustanovili Se kongregacijo za nizjeSolce, ki je nosila ime Kraljica nebes. Stevilo flanov v kongregacijah je stalno na-raSCalo. Vsi clani so pravila kongregacij vest-no izpolnjevali in jih skuSali vnesti v praktiC-no zivljenje.
Vendar pa je leta 1636 in nato leta 1638 v kongregaciji meSCanov priSlo do razkola. Nekateri druzbeniki so zato bili izkljuceni. Da bi izprosili njihovo zopetno vrnitev v kongregacijo, so njihovi tovariSi sklenili, da se bodo vsako leto udelezevali 40-urnega CeSCenja NajsvetejSega v cerkvi sv. Ivana in v zupni cerkvi sv. Hilarija in Tacijana. Prav tako so sklenili, da bodo vsako leto v postnem £a-su priredili druzbeno procesijo na Kostanje-vico in darovali eno sv. maSo za pokojne druzbenike.
/dalje
Sloveniia
 ----------
Tudi v novi vladi bi morali ohraniti resor ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu
Za sestavo nove vlade so mogoce kar tri koalicije politicnih strank
Veseli december je v Sloveniji sploSna opre-delitev za vse tisto, kar se lahkotnega, veselega in druzabne-ga dogaja v zadnjem mesecu leta. Vendar je ta das za ljudi, ki jih je kriza najbolj prizadela, turoben in zalosten. To so brezposelni delav-d in usluzbend, vseh je sedaj ze okoli 112.000, pa upokojend z nizkimi pokojninami, ki znaSajo komaj okoli 300 evrov mesedno.
V	hudih dvljenjskih razmerah se mnogi spominjajo zagotovil pris-tojnih ministrov, ki so pred leti za-trjevali, da bodo vsakemu drzavl-janu zagotovili najniljo plado oziroma pokojni-no, ki bi znaSali ti-sod evrov meseCno.
K bolj normalne-mu, to je bolj mirnemu vzduSju ob boädnih in no-voletnih prazni-kih, so prispevali svoje tudi politiki, ki v spremenjen-em besednjaku, primernem za standarde in meri-la demokratiCnih drzav, zagotavlja-jo, kako bi se radi Cimprej dogovorili o oblikovanju nove vlade. O tem je lepe misli nanizal drzavni poglavar dr. Dani-lo Türk na ustanovnem zasedan-ju novega mandata drzavnega zb-ora in v bozidni poslanici drzavl-janom in javnosti. Na slovesnos-tih ob 26. decembru, prazniku dneva smostojnosti in enotnosti, so na nujnost enotnosti, strpnos-ti in skupne zavzetosti za prema-ganje krize opozorili tudi predsed-nik parlamenta dr. Gregor Virant, predsednik ustavnega sodiäda dr. Ernest PetriC, predstavniki Zbora
za republiko, opozidjskih strank in tudi ljubljanski nadSkof in met-ropolit dr. Anton Stres. NadSkof je kot vsako leto v ljubljanski stolni cerkvi daroval maSo za domovi-no. Najbolj nujna pa je sestava nove vlade, kjer pa lista Pozitivna Slovenija nekdanjega ljubl-janskega zupana Zorana Jankovica ni veC edina, ki bi lahko oblikovala svojo koalicijo. Po pre-obratu v drzavnem zboru, ko Jankovic ni uspelo z izvolitvijo svoje kandidatke za predsednico parlamenta, paC pa je vsem drugim poslanskim skupinam uspelo izvoliti svojega kandidata, dr.
/
Gregorja Viranta, sta se oblikovali Se dve koalidji za sestavo vlade. Razmerje med strankami je sedaj tako, da bi novo vlado lahko ses-tavili Zoran Jankovic, Janez Janäa, v primeru nadaljnjih zapletov bi oblikovali tako imenovano tehniCno vlado oz. vlado narodne reSitve, v skrajnem primeru pa bi za premaganje zapletov pri ses-tavljanju vlade razpisali nove predCasne drzavnozborske volitve.
V	Sloveniji, a Se bolj v tujini, Se vedno komentirajo nepridako-
vano zmago liste ljubljanskega zupana na volitvah 4. decembra. Za relativno zmago mu doslej ni Cestital Se noben zahodni drzavnik oz. politik, s tako vljud-nostno potezo pa se ni odzvala ni-ti evropska komisija (vlada). Zoran Jankovic, morebitni predsednik nove slovenske vlade, o Evropi in evru ne govori. Ce so resniCne nekatere informacije, naj bi celo skuSal doseCi izstop Slovenije iz evroobmoCja, najbrz tudi iz Evropske zveze. O volitvah in politiCnih razmerah v Sloveniji je aktualen in pomenljiv Clanek objavil dunajski Casnik Di Presse.
Jankoviceva zmaga naj bi pomenila prevlado balkanskih vrednot, zara-di Cesar v Sloveniji ne bo mogoCe izvajati re-form. Gre za presenetljiv volilni rezul-tat, "saj Slovenija ni nikoli Cutila pripadnosti Baikanu in je po osamosvojitvi delala tako, kot da ne bi nikoli niC imela opraviti z Jugoslavijo. Pred leti si tudi ni-hCe v tujini ni mogel predstavl-jati, da se bo Slovenija kdaj pove-zovala z balkanskimi vrednotami. Sicer pa je Zoran Jankovic na volitvah zmagal zato, ker mu je bilo zagotovljenih okoli 200.000 glasov Srbov in njihovih svojcev, ki zivijo v Sloveniji. NaSa drzava naj bi po mnenju dunajskega das-nika v tujini zapravila sloves vzorCne druzbe, poleg tega pa je Slovenija edina nekdanja komu-
nistiCna drzava, ki ni naredila ni-ti formalnega preloma s pretek-lostjo, dejanskega preloma s ko-munizmom pa sploh ne".
V	povezavi z volitvami, snovan-jem moznih vladnih koalicij in delanjem obraCunov ob koncu leta navajamo Se nekaj dogodkov v Sloveniji. Organizacije civilne druzbe, ki delujejo na podroCju sodelovanja s Slovenci v zamejstvu, zdomstvu in izseljenstvu, so se v posebni izjavi zavzele zato, da bi tudi v naslednji vladi ohranili resor oz. mesto ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ljubljanski nadSkof in metropol-it msgr. dr. Anton Stres je v inter-vjuju za revijo Slovenija danes opozoril, "da na materialnih vrednotah ne moremo graditi zivljenja", posvaril pa je tudi pred zasvojenostjo s potroSniStvom. Bozo Rustja, duhovnik, Casnikar in urednik, je v reviji OgnjiSCe objavil svoj redni komentar, ki ga je tokrat namenil sovraznemu gov-oru v Sloveniji. Opozoril je na dvojna merila, ki jih do takega govora uporabljajo vplivni ljudje, med njimi tudi predsednik drzave. Bozo Rustja je v svojem komentarju zapisal, "da imajo v Sloveniji vsi pravice, razen krist-janov, duhovnikov in Cerkve". Ob novem letu v Sloveniji podeljujejo razne nazive in priz-nanja. Spletni portal z naslovom podlupo. net je med stotimi kan-didati za najbolj vplivna Slovenca v letu 2011 razglasil Zorana Jankovica in Janeza JanSo. Val 202 Radia Slovenija pa je za ime leta, ki mineva, izbral 81-letnega zdravnika Aleksandra Doplinarja, ki v Ljubljani brezplaCno zdravi ljudi, ki niso zdravstveno zavarovani ali nimajo nobenega statusa.
Marijan DrobeZ
J,uc decembrske parlamentarne srede...
Zametna revolucija?
Veliko drzavljanov in posebej kristjanov se spraSuje in iSCe razloge volilnega poraza, Ceprav smemo dvomiti, ali gre sploh za poraz desnice. Sodelovanje se je obrestovalo Novi Sloveniji, SDS je ostala skoraj pri istem, SLS je pridobila. PreseneCenje je bila razlika med napovedjo gotove relativne zmage SDS in dejanska relativna prednost Pozitivne Slovenije, ki ji nihCe ni napovedal zmage. Poleg obrobnih taktidnih zadev je treba za to preseneCenje iskati globlje razloge. Ljudje imamo rajSi lepe obljube kot zahtevno resniCnost, s katero se je treba stalno spoprijemati. Kako sicer razloziti, da gredo verni od nedeljske maSe volit Jankovica. Razen tega imajo kristjani, kot je pokazala raziskava, vCasih tudi manj stroga merila za druge kot za svoje krSdanske ljudi, Ce to ni sploh znaCilnost slovenske ozke majhnosti.
Kdaj pa so v ozadju tudi osebni raCuni.
V	neurejenih razmerah pa podpihovalci mnozici isCejo zrtev. Zelo prikladen je nekdanji zapornik in nevralgiCna toCka starega sistema Janez Jan Sa, ki polagoma postaja dezurni krivec za vse, kar je v Sloveniji narobe. Zdi se celo, da se spriCo stalnega javnega linCa, ki se mu dogaja od vsepovsod, vCasih kar sam poistoveti s to
vsiljeno vlogo, ki mu daje nalepko nasprotnika vseh, Ceprav se ga dejansko lahko bojijo le tisti, ki hoCejo za vsako ceno ohraniti totalitarno oblast. Ti sploh ne znajo vladati drugaCe in zato s formulami ’levi trojCek', 'uspeSen menedzer' kratkoroCno zavajajo volivce ter z nekdanjim predsednikom na Celu Sirijo sovrazni govor in delitve, zraven vse to oCitajo drugim, da bi jih napravili za dezurne krivce vseh tegob na Sega vsakdana. Po izpadu Nove Slovenije 2008 me je nekdanji poslanec nadrl, CeS, da sem vsaj sokriv izpada Nove Slovenije, ker sem "JanSevec".
Zanimivo, da je celo izkuSeni politik SD, ki je bil 30 let v parlamentu, ugotovil, da ni dobro, Ce se volitve dobiva na geslu "proti JanSi".
Zraven pride Se ceneno in celo sovrazno besediCenje, ki ga doloCeni politiki in podpihovalci sejejo po dezeli in za reakcionarje oznaCujejo tiste, ki si ravno prizadevajo za odpravo starih oziroma reakcionarnih usedlin polpreteklosti.
Tako tudi volilni rezultati odrazajo SirSe in globlje omrezje, ki prepreCuje in
zadrzuje demokratiCni napredek Slovenije. Ker nam ni uspelo poCistiti udbovskih omrezij, se stalno otepamo s to dediSCino, ki se je obesila Sloveniji za vrat in jo stalno grozi zaduSiti. OCitno se niti predsednik odhajajoCe vlade ni mogel reSiti teh pritiskov in, kot je znova poudaril ob pogovorih za koalicijo, zdaj spet z vso silovitostjo skuSajo obvladovati druzbeni prostor in zavirati razvoj demokratiCnih procesov.
Zal so tudi katolidani in celo
V
Janez Jansa
kleriki vpeti v ta omrezja, zraven se pojavljajo Se kratkoroCni, ozki in sebiCni osebni ali celo cerkveni interesi, ki ovirajo svobodne odloCitve in opredelitve. Spet se ob smrti zadnjega CeSkoslovaSkega in prvega CeSkega predsednika Vaclava Havla ponuja vzporednica s CeSko. Medtem ko se mladi
Cehi zahvaljujejo Havlovemu prizadevanju za resnico in jasno povedo, da jim je Havel pomagal odkrivati laz komunizma, mnogi Slovenci malikujejo diktatorje in ne vedo, kaj bi poCeli s svobodo. Kam pelje to malikovanje, nam jasno kazejo slike iz Severne Koreje. Tudi slovenski drzavljani potrebujejo Havlovo ogledalo, ki seveda ne prizanaSa nikomur. Po mori povolilnega decembrskega ponedeljka prihaja vendarle lud decembrske
parlamentarne srede, ki ji je uspel demokratiCni preboj
nepriCakovane parlamentarne koalicije. Cetudi je to lahko samo ena lastovka nove slovenske pomladi, jo bodo vsi hipotekarji zelezne preteklosti tezko zaobSli. Vsekakor luC, ki ob smrti demokrata in borca za Clovekove pravice tudi Slovencem naznanja "zametno revolucijo", ki jo bo morala upoStevati tudi prihodnja oblast. Tudi PrihajajoCi z viSave bo lazje stopil med nas, Ce mu bomo v svojih srcih in v celotni druzbi izravnavali pota resnice, miru in praviCnosti. V tem duhu zelim vsem blagoslovljen Bozid in novo leto 2012.
JanezJuhant
Po oceni Economista
Slovenija ima pomanjkljivo demokracijo
Slovenija sodi med drzave s pomanjkljivo demokracijo, v letosnjem porocilu o indeksu demokraticnosti ugotavlja Economist Intelligence Unit. Med 167 drzavami seje uvrstila na 30. mesto s skupno oceno 7,76, torej dve mesti visje kot lani. Pri tem je bilo za oceno “polne demokraticnosti” potrebno zbrati nad osem tock. Slovenija se je na lestvico uvrstila tik za Francijo in pred Italijo. Najboljso oceno si je prisluzila pri volilnih procesih in pluralizmu, in sicer 9,58. Z 8,82 so ocenjene civilne svoboscine, s 7,50 pa delovanje vlade. Najslabse, s 6,25, je ocenjena politicna kultura v Sloveniji. S 6,67 pa je bila ocenjena politicna participacija vdrzavi. Vrh lestvice, ki jo je Economist Intelligence Unit objavil na spletnih straneh, zaseda Norveska z oceno 9,80. Sledijoji Islandija, Danska in Svedska, ki imajo vse splosne ocene demokraticnosti visje od 9,50. Ocene so sicer dolocene na lestvici od 0 do 10, pri cemer je
10 najvisja mozna ocena.
Na 14. mestu je Nemcija, ki si je prisluzila skupno oceno 8,34, Velika Britanija in ZDA pa zasedata 18. in 19. mesto z ocenama 8,16 oz. 8,11. Med t. i. novimi clanicami EU, ki so se povezavi pridruzile hkrati s Slovenijo, sta visje od Slovenije Malta na 15. mestu in Ceska, ki seje uvrstila na 16.
Sicer Economist Intelligence Unit drzave deli v stiri skupine glede na njihovo demokraticnost: popolne demokracije, pomanjkljive demokracije, hibridne rezime in avtoritarne rezime.
V	najboljso skupino seje uvrstilo 25 drzav, ki predstavljajo 11,3 odstotka svetovnega prebivalstva. V skupini pomanjkljivih demokracij je 53 drzav oz. 37,1 odstotka prebivalstva, hibridni rezim pa oznacuje stopnjo demokraticnosti v 37 drzavah, kjer zivi 14 odstotkov svetovnega prebivalstva.
Najvecji del svetovnega prebivalstva, 37,6 odstotka, pa zivi pod avtoritarnim rezimom. V to skupino se je uvrstilo 52 drzav. Najslabso oceno, 1,08, si je prisluzila Severna Koreja. Le malo nad njo pa so Cad, Turkmenistan, Uzbekistan in Mjanmar. Vto skupino spadata tudi Rusija in Kitajska, ki sta uvrsceni na 117. oziroma 141. mesto.
Strokovnjaki Economist Intelligence Unit so letosnje porocilo, cetrto zapored, poimenovali “Demokracija pod stresom”. Politicno gledano je bilo leto izjemno zmedeno in nemirno, zaznamovala sta ga dolzniska kriza in sibko politicno vodstvo v razvitem svetu. K temu so svoje dodale se dramaticne spremembe na Bliznjem vzhodu in v Severni Afriki ter socialni nemiri v velikem predelu sveta, ugotavljajo strokovnjaki.
Raziskovalci svarijo pred razgradnjo demokracije v Evropi. Sedem zahodnoevropskih drzav si je letos prisluzilo nizjo oceno demokraticnosti, nobena paje ni izboljsala. “Kratkorocni politicni obeti za Evropo so vznemirjajoci”, pravijo.
“Evropski projekt je pred resno groznjo in spori znotraj EU so vse ostrejsi. Strogo varcevanje, nova recesija v letu 2012, visoka brezposelnost in slabi obeti prihodnje rasti bodo predstavljali test za odpornost evropskih politicnih institucij”, se navajajo.
Podjetje Pipistrel podira rekorde
Ze drugic okoli sveta v ultralahkem letalu
Matevz LenaräC, slovenski biolog, alpinist, fo-tograf in letalec se 3. januarja z brniSkega letaliSCa odpravlja na pot okoli sveta. Le-tel bo na krilih slovenskega znanja, saj so zanj pri Pipistrelu posebej predelali dvosedezno letalo Virus SW, ki je veCkratni zmagovalec Nasinih tekmovanj. To bo polet, ki bo podiral rekorde: Lenaräd bo preletel 7 celin, kot prvi bo z ultralahkim letalom pristal na Antarktiki in obkrozil Mt. Everest. Malo, 290 kilo-gramov tezko letalo Caka 80.000km poti.
Pipistrelov Virus SW je trenutno edino letalo svojega razre-da, ki lahko zmore tako potovanje. Letalo so pod izkuSeno roko	"pip-
istrelovcev” temeljito predelali. Vgradili so mu posebne letalske instrumente, 350-litrski rezer-voar za gorivo in modnejSi mo-tor, ki lahko letalo dvigne na 10 kilometrov viSine. NajviSja hitrost letala znaSa celih 300 kilometrov na uro, brez postanka lahko preleti 4000 kilometrov. Posebne pozornosti je bil delezen tudi trup, saj bo prestajal temperaturna nihanja med minus 50 in plus 50 stopinj Celzija. A to Se ni vse - Lenarüdevo leta-
lo	bo najbolj vardno letalo, ki je kdajkoli obkrozilo svet. Med po-
letom bodo posebni merilniki podjetja Aerosol belezili prisot-nost Crnega ogljika, enega na-jvedjih krivcev podnebnih spre-memb.
Matevz Lenardid je sicer svet ze obletel leta 2004, ko je dosegel hitrostni rekord v svoji kategori-ji. S Pipistrelovim letalom Sinus je takrat preletel celotno Rusijo in Severno Ameriko ter podiral meje tudi na podrodju birokraci-je, ki mu je tudi tokrat predstavl-
jala eno izmed glavnih ovir. Po opravljenem poletu je takrat iz-dal potopis in fotomonografijo Okrog edinega sveta, letos pa bo napisal knjigo, posvedeno vsem vodam sveta.
Lenardidev prihod domov je predviden v drugi polovici rnar-ca. Na poldrugi mesec dolgi poti mu bo z nasveti in tehnidno po-modjo pomagala ekipa izkuäenih "pipistrelovcev", novice pa bodo objavljene na spletni strani odprave: www. worldgreenflight. com.
Ivan Rustja
10
17. januarja 2008
Aktualno
NOVI
GLAS
Mnozica na koncertu v Bologni
Paul McCartney spet na pohodu!
Beatlesmania je stanje duha. Do tega spoznanja sem priSel letos tako rekoC po empiriCni poti, in sicer pred kon-certi in med njimi obeh Se ziveCih Beatlesov. Ringo Starr je julija uprizoril po ozkih ulicah dunaj-skega centra zvezdniSki prihod nekdanjega Beatlesa in seveda tu-di odhod v spremstvu policije in varnostnikov. Dunaj je pacf Dunaj in tudi reklama, da bo Ringo priSel na odprtje svoje razstave v dunaj sko galerijo, ni zajela sicer velike mnozice, ki se v poletnih mesecih mudi na Dunaju.
DrugaCe pa je bilo 26. novembra v Bologni. Ze dan pred koncer-tom so se po spletnih straneh in Twitterju pojavljale prve slike ho-tela, v katerem je bil Paul McCartney. Ze v Casu Beatlesov sta bila prav on in John Lennon delezna najveC pozornosti medijev in obCudovalcev... Tudi pol stoletja po prvih uspehih banda pa se ob nastopu kakega Beatlesa zbere kot v 60. letih spodobno Stevilo obozevalcev vseh starosti. In to ne le na samem koncertu ... NakljuCno (?) sem pred koncer-tom Paula McCartneya zavil pro-
ti hotelu Majestic, ki je edini ho-tel s petimi zvezdicami v Bologni. Ulica je bila nekaj sto metrov pred hotelom zaprta za promet, a ne za peSce. Kmalu sem zagledal mnozico fotografskih aparatov, policistov in varnostnikov ... Nekateri so Cakali ze od jutra, dru-gi pa so bolj realistiCno priSli poz-no popoldne, saj je bilo priCako-vati, da bo Paul McCartney Sei proti koncertni hali nekaj urpred koncertom... Set varnostnikov je bil postavni temnopolti orjak, ki je uspeSno koordiniral svoje ljudi in italijanske policiste ... Napeto je bilo ob prihodu dveh limuzin ... Takrat se je mnozica znaSla na obeh straneh le-te... Cas odhoda se je blizal! Kdor je prestopil präg hotela, je bil delezen rafala slik, a ob velikem razoCaranju oboze-valk in obozevalcev je bilo v hotelu Se veliko drugih gostov ... KonCno je v prvo limuzino pri-dirjal moz s kitaro ... Ne, ni bil
Paul, temveC asistent, ki skrbi za njegove kitare. Ena izrned teh je pristala z njim v prvi limuzini...
si, a to je omogoCilo, da ni priSlo do pretiranega prerivanja. Kdor je imel listek za stojiSCe, si je zelel
NOVI
GLAS
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-rmail paljk@noviglas.it
Izdajatelj Zadruga Goriska Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin Registriran na sodiscu v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno stevilko 5
Urednistvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.it Urednistvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.it Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.it
www.noviglas.it
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROCNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 85 evrov - Postni tekoci racun 10647493 PODPORNA LETNA NAROCNINA: 100 evrov OGLASEVANJE: Oglasevalska agencija Tmedia, ul. Malta 6 - Gorica, ul. Montecchi 6 - Trst.
Brezplacna tel. st. 800 129452, iz Slovenije in tujine 0039 0481 32879. E-mail advertising@tmedia.it
Jamcenje zasebnih podatkov: v srmislu zakonskega odloka st. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamcimo najvecjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplacno zaprosijo Tj\ za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je clan Zdruzenja periodicnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliskih tednikov v Italiji FISC
Izdajanje nasega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni drzavni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 st. 250
To stevilko smo poslali v tisk v torek, 27. decembra ob 14. uri.
FC
Cez nekaj minut pa je bil na vrsti Paul McCartney, ki je v slabi mi-nuti priSel v drugo limuzino, pred tem pa pozdravil mnozico in ji vrgel dve beli vrtnici. Eno iz-med teh je ulovil mozakar srednje starosti...
Paul McCartney se je odpravil na koncert v limuzini, veCina ljudi iz centra Bologne pa je romala na koncertno prizoriSCe z mestnimi avtobusi. Paul McCartney si je kot prvo etapo svoje evropske turneje izbral prav Bologno, zato je bilo tudi veliko obozevalcev iz tujine -Anglezev, Spancev, Nemcev in seveda tudi lepo Stevilo Slovencev, ki so v Bologno priäli organizira-no z lastnim avtobusom.
Pred koncertom so si lahko obozevalci McCartneya privoSCi-
li	pristno "piadino", ki so jo po-nujali tako rekoC na vsakem vo-galu in je seveda Sla dobro v pro-dajo, saj je bila zunanja tempera-tura primerna za hiter topel obrok.
Vstop v dvorano je potekal poCa-
priboriti dostojno mesto pod odrom. OrjaSka konstrukcija jek-lenih tramov, luCi in videoekra-nov je ze na prvi pogled napove-dovala visokoproraCunski show. In res! Pred samim koncertom je DJ Chris vrtel in miksal razne pri-redbe pesmi Beatlesov in Paula McCartneyja, tako da je pripravil vzduSje za koncert. Njegov odhod z odra je spremljalo buCno plo-skanje, saj je to pomenilo, da bo vsak Cas na oder stopil Paul McCartney. Se pred tem pa se je na dveh stranskih jumbo ekranih za-vrtela zgodba Stirih fantov iz Li-verpoola, in sicer v multimedijski predstavitvi. Potem pa se je na odru vendarle pojavil Paul McCartney s skupino. ObleCen je bil kot Beatles iz prvega obdobja, koncert pa je zaCel s pesmijo Ma-gical Mystery Tour. MagiCna pe-sem je izzvala prav tako Carobno reakcijo obCinstva, ki je sledilo glasbenemu pripovedovanju Paula McCartneyja. Na letoSnji tur-neji Paul McCartney igra pravza-
prav pesmi, ki spadajo ze v sve-tovno glasbeno zakladnico pop glasbe. Levji delezpesmi, ki jih je zaigral v Bologni (teh je bilo pribilizno 40), so bile pesmi, ki sta jih podpisala skupaj z Johnom Lennonom v Casu Beatlesov. Deset let glasbene-ga delovanja, ki pa je povsem spremenil in zapeCatil naCin sprejemanja ter dozivljanja glasbe. Pesem Paperback Wri-ter je McCartney zaigral na ki-tari, s katero so posneli pesem, pesem Something pa na uku-lelo, ki mu jo je podaril George Harrison, tako da sta se pre-teklost in nostalgija pravza-prav pojavljali na odru tudi s temi detajli. Podobno kot Ringo na Dunaju je tudi Paul zaigral pesem Give Peace A Chance, pesmi, kot so Heiter Skelter, Obladi-Oblada, Hey Jude in Yesterday pa so sprozile mnoziCni karaoke.
Sicer pa je vsaka pesem, ki jo je Paul McCartney zaigral, zazna-movala svoj Cas. Za vizualni vrhu-nec koncerta je McCartney poskr-bel s pirotehniCnimi efekti za pesem Live and Let Die. Pesem, ki jo je napisal za istoimenski film iz serije Jamesa Bonda, je Se dodat-no ogrela vzduSje v dvorani. Paul McCartney je med celim koncertom mojstrsko koketiral z obCin-stvom in ga nagovarjal kar v ita-lijaSCini, na oder pa je priSel tudi z angleSko in italijansko zastavo
Triurni koncert je 69-letni Paul McCartney konCal s tremi pesmi-mi ploSCe Abbey Road, in sicer Golden Slumbers/Carry That Weight/The End.
Zadnje besede pesmi so bile obe-nem tudi zelja obCinstvu: "And in the end, the love you take/Is equal to the love you make..."
PeterRustja
I
*
«iiriiBbT/Ai
Novi narotniki bodo prejeli v dar letoSnjo knjizno zbirko GoriSke Mohorjeve druzbe, ki jo sestavljajo naslednje knjige:
- KOLEDAR GMD 2012
- Helena Jovanovic: PRAVLJICE ZA BELEZIMSKE DNI
- Nadja Rojac: BRAZDE 5 TRMUNA 15 LET IZBOR
NAROdNINA ZA LETO 2012:
za Italijo 45,00 evrov za Slovenijo 48,00 evrov za inozemstvo 85,00 evrov
PODPORNA NAROdNINA: 100,00
evrov
Obiscite nas tudi na nasi spletni strani www:noviglas.eu ali na: www.facebook. com/noviglas, www. twitter. com/novigias, www.youtube.com/noviglas
Kljub bolecini ostaja upanje...
Srecno novo leto
Bilo je v zaCetku novembra, drevesa so imela Se nekaj listja, sonce je bilo Se vi-soko, pa Ceprav je prvi mraz z burjo naznanjal, da so pred naSi-mi vrati dolgi, sivi zimski veCeri. Na izletu po hrvaSki Istri smo srefiali prijazno staro znanko, ki se nas je razveselila, po kratkem kl epetu pa nam je ob odhodu zaklicala: I sretno novu godinu, ako se ne vratite!!
Da, sreCno novo leto ... Ne vem, zakaj se mi Se danes, ko manjka do novega leta samo par dni, to voSälo zdi tako smeSno, prazno in neresniäio. Leto, ki odhaja, je za sabo pustilo kar nekaj grenke-ga priokusa, zame, za moje naj-blizje, za prijatelje in za celotno Evropo. Da bi se veselila novolet-nega praznovanja, se mi zdi otroCje, neodgovorno, celo neko-rektno. In Ceprav so se vse okoli mene prizgale luCke in pisane smreäce, se mi zdi, da je to le pra-zen okvir in da se letos novega leta pravzaprav nihCe ne veseli, kaj Sele, da bi za naslednje mesece gojil velike upe in sanje.
Okoli nas je vse ve£ zalosti in be-de. Cetudi je zafielo te dni po na-seljih spet pokati in si nekateri nord, krizi v brk, privoSäjo celo drage ognjemete (jaz teh stvari nikoli, res nikoli v zivljenju ni-sem kupovala), nimam nikakrS-nega obCutka, da bi se svet pri-pravljal na veliko praznovanje. V Italiji, v Sloveniji, pa tudi drugod po Evropi je govor samo o dolgo-vih, primanjkljaju in odrekanju,
vsi imamo v mislih pokojnino, ki je ne bo, dragoceno delovno me-sto, za katerega se bojimo, da bi ga izgubili, prihodnost svojih otrok, ki lebdi pod velikim vpraSajem. JutriSnji dan je poln dvomov, negotovosti in beseda "novo leto" ne prinaSa obljub in sanj, temveC samo strah... veliko neizreCenega, veCkrat potlaCene-ga, a vendarle Se tako resniäiega in konkretnega strahu pred prihodnostjo.
Okoli mene ni äititi prazniCne-ga razpolozenja. Ko smo obdarili soseda, ki je pri petinpetdesetih letih pristal na zavodu za zaposlo-vanje, so se v njegovih o£eh poja-vile solze in z zalostjo v srcu nam je priznal, da ne more vrniti. Saj tega sploh no&mo. Saj so darovi najbolj potrebni ravno tistim, ki ni£ nimajo. Ko ne bi bilo tega prekletega ponosa, bi sosedu naj-raje plaCala Stevilne poloznice, ki jim ni kos. A poSteni ljudje imajo svoj ponos, in to je zadnje, kar jim smeS vzeti.
Vsekakor vem, da denar ni vse, toliko drugega gorja je okoli nas. Prijatelju umira mati in v zivo äi-tim njegovo boleäno, spet drugi se loäijejo, globoko ranjena druzina, predvsem otroci ne ve-do, kaj bi. Kljub svoji boleäni morajo biti v tolazbo in oporo starkem.
Najbolj me boli za znanca, ki mu je prometna nesreCa spremenila zivljenje. Izvedela sem nekaj dni pred BoziCem, kajti gre le za po-vrSnega znanca. Pravzaprav sta to
moz in zena, ki sta pred leti kupi-la moje stanovanje v Italiji. Ne vem, zakaj in kako, a postali smo prijatelji in predvsem z njim sva naSla ogromno skupnega in sva se veCkrat po telefonu kar dolgo zaklepetala. ZadnjiC smo se sreCa-li, ko sva jima z mozem predala kljuCe in pokazala, kako se upravlja ogrevanje. Potem smo §li skupaj v bliznjo slaSäCarno in zena, sicer Francozinja po rodu, je veselo kot otrok izbirala raz-stavljene dobrote. Bila sta prijaz-na in poStena. Nisem sreCala veliko takih ljudi v zivljenju. Pred dnevi pa so mi povedali, da je imel on prometno nesreCo. Ko se je vraCal iz sluzbe, se je zgodilo. Ni bila navadna nesreCa ... Sedaj so prejeli denarno podporo in gradijo posebno dvigalo. On je namreC oblezal popolnoma ne-giben ... Boli ... Spominjam se najinih pogovorovinboli... Spominjam se njegovih sanj in boli
Z zanosom nadgrajujejo lanske dosezke
Kosarkarji Jadrana, Brega in Bora gledajo vse nasprotnike z vrha
Ce je bila doslej sezona v treh osrednjih ekipnih Sportnih panogah za slo-venske barve v sploSnem dokaj uspeSna, ob prazniCnem premo-ru na ravni äanskih moStev iz-stopajo zlasti koSarkarji. Jadran Qubik Caffe' v drzavni in Breg ter Bor Radenska v dezelni C ligi namreC zanesljivo vodijo na za&sni lestvici. O vseh treh pe-terkah smo se v prejSnjih mese-cih ze izrazili v preseznikih, saj imajo res visoko storilnost (Jadran je do zdaj v Stirinajstih kro-gih izgubil vsega samo enkrat, Bor in Breg pa po trikrat) in
pomenilo izpolnjenega visoko-leteCega cilja, saj drzavna C-divi-zija in najviSje dezelno tekmo-vanje ne predvidevata neposred-nih napredovanj, pa£ pa le en prestop po razigravanju najboljSe osmerice prvenstva. Do prvou-vrSCenega dokaj kruto pravilo, ki pa ga v koSarki poznamo ze dolgo let in so ga ho&S noCeS ze vsi sprejeli in osvojili. VeCkrat se je namreC zgodilo, da je vodilni po rednem delu na primer zatajil ze v prvem krogu play-offa proti osmouvrSCenemu, ker ga je izdal pritisk oziroma preprosto, ker sta se mu pred odloälnim delom
predvsem navduSujejo vse bolj Stevilne privrzence. Po koncu lanskih prvenstev smo preko teh stolpcev zapisali, da je bila sezona 2010/2011 za naSo koSarko z vsemi Stirimi ekipami v play-of-fu in zelo visoko na lestvici ter Bregom v velikem finalu skoraj neponovljiva, kot kaze pa zelijo naSi klubi lanske dosezke letos Se nadgraditi.
Treba je sicer vedeti, da bi tudi morebitno prvo mesto po koncu rednega dela (torej v maju po tridesetih krogih tekem) Se ne
prvenstva morebiti poSkodovala najboljSa igralca. V oklepaju: se-veda upamo in prepriCani smo, da se z naSimi moStvi v konCnici letos to ne bo zgodilo!
Krog pred koncem rednega dela v C skupini drzavne C lige imajo jadranovci ze kar Stiri toäce pred-nosti pred trojico prvih zasledo-valcev (Marghera, Pordenon in Servolana). Z dvanajstimi zma-gami v trinajstih nastopih so va-rovanci trenerja Vatovca ned-vomno presenetili, Ceprav so po lanskem tretjem mestu in polet-
... Spominajm se njune druzinske sreCe in medsebojne ljubezni in moCno me stiska pri srcu. SpraSujem se, kako jima je v teh prazniCnih dneh, in nimam po-guma, da bi ju obiskala. Po toliko letih, jaz, ki sem Se zagorela od
poletnega sonca in mi je Se pred kratkim kuS-tral läse svezi gorski ve-ter. Jaz, ki sem svobod-na, ki hodim ... in zi-vim...
Ob vsem tem ne vem, kam naj denem to ... sreCno novo leto. Z mozem se letos najraje izogibava prazno-vanjem in veseljaCenju. Ni nama do tega, tudi zato, ker je on zaradi steCaja izgubil sluzbo, in Ceprav upava, da sva med tistimi sreCnezi, ki bodo priSli vsaj do ene pokojnine, nama ni lahko. Najraje sva s psoma v naravi, najraje se zatekava v tiSino gozdov in iSCeva skritih poti v modrino zimskega neba. Narava je prelestno lepa v teh dneh. Kljub veliki gospodarski krizi, ki nas pesti, kljub boleäni, ki je vse okoli nas. Vnjej je popolnost ve£-nega zivljenja, lepota mogoöie-
ga stvarstva, kjer naSa zivljenja minevajo kot drobceni trenutki. V njej je tista resni£na lepota, na katero smo pozabili. Tiho zrem v modrino tega jasnega in mrzlega neba, pogled sega v neskonCnost in tarn, visoko naj de uteho. Obljubo veCne lepote, ki je moC-nejSa od boleäne, trajnejSa od naSegavsakdanjegatrpljenja, sve-tlejSa od naSih upov in sanj. Po-stane mi toplo pri srcu, iz tr-pljenja se rojevata vera in upanje. Vem, da bi bila brez te boleäne morda slepa za vso to lepoto. Ne-bo pred mano je brezmejno mo-dro, smreke se dvigujejo ponosno k oblakom, tiSina se zliva s pok-rajino in prinaSa mir v naSa ranjena srca ... SreCno novo leto ... vsem, ki gledate to modro nebo, ki iSCete uteho v tej brezmejni tiSini in Se verjamete, da je 2ivljenje, z njim pa tudi 2alost in trpljenje, le delCek te veCne, ne-skonCne, mogoCne lepote. SreC-no novo leto ... Upanje ostane ... kljub boleäni.
Suzi Pertot
KAJ SPLOH POCNEM TUKAJ? 94
nem prihodu Daniela Baticha in Maxa Spigaglie iz viSje lige vsekakor sodili v ozji krog favori-tov za vrh. Kot zimski prvak so se tudi ze uvrstili v vsedrzavni pokalni finale, ki naj bi bil za ve-likonoCni vikend sredi marca. V povratnem delu prvenstva pa bodo skuSali obdrzati prvo mesto, ki predstavlja v vsakem pri-meru najugodnejSe izhodiSCe pred tekmami faze za prvaka. Vo-dilno mesto namreC ponuja pra-vico do igranja prvega in more-bitnega tretjega sreCanja vsake serije (Cetrtfinale, polfinale in finale) na domaCem igriSCu, kar je seveda prednost.
DrugaCe je v dezelni C ligi, kjer Bor in Breg, kot reCeno, delita prvo mesto s toCkama naskoka pred severnofurlan-sko dvojico San Daniele -Tolmezzo. Brezani trenerja KraSovca so zaCasno prvi, ker so borovce premagali prav v poslednjem krogu pred premorom v derbiju na Stadionu 1. maja, ko so jih tudi dohiteli na vrhu razpre-delnice. Ligaäke nastope je bolje zaCel Bor stratega Po-poviCa, ki je nanizal prese-netljivih deset zaporednih zmag. Ko pa je v decembru (ena sama zmaga v zadnjih Stirih dvobojih) upoCasnil korak, je Breg - nazadnje Sest uspehov v seriji - polagoma na-doknadil zamujeno. Oboji lahko - tako kot Jadran - menda prav do konca tekmujejo za napredo-vanje: Brezani so ze od poletja fa-voriti, ne nazadnje so se ze lani prebili vse do odloCilne tretje tekme finala konCnice. Vodilno vlogo pa nameravajo vse do ju-nija odigravati tudi letos okre-pljeni SvetoivanCani, ki so lani pristali v polfinalu play-offa. SreCno vsem!
HC
Italijanski pregovor "Pregustare e' sempre meglio che gustare! - Pri&kovanje je vedno lepSe od tiste-ga, kar potem doiiviS"! (prevod je smiseln in ne dobeseden) mi pride vedno na misel ob Boziäi in morda najbolje razlozi stanje duha, ki me vedno znova obide ob koncu leta. Ce je BoziCpraznik, ki vsem nam Se veliko pomeni, saj je danes v naSi druzbi postal vse bolj praznik druzine in samo kristjanom ostaja praznik Kristusovega rojstva, pa je praznovanje Novega leta le tisti mejnik, ki se ga le zaradi koledarja veliko bolj zavemo.
Na Slovenskem se je ze udomaäla besedna zveza "veseli december", s katero se oznaäije prazniC-no vzduSje v decembru. Ko sem pred £asom skuSal izvedeti, od kod je ta izraz priSel, mi je prija-teljica, ki je zaposlena v Soli, omenila, da gre naj-br2 za izraz, ki so ga bile pred leti prve za£ele upo-rabljati vzgojiteljice v slovenskih vrtcih, saj se po navadi prav v decembru zvrsti veliko prireditev za otroke. Razlaga, za katero ni nujno, da je re-sniäia, mi je zelo vSeC, saj mi "veseli december" okrog kuhanega vina ("kuhan^ka”) in pretirane-ga veselja&nja za vsako ceno ne pove veliko. Ce je pri nas postal december predvsem mesec boziC-nih luCk in nagovarjanja trgovcev, da si sreCen le, £e pri njih nakupiS äm veC "robe", pa je konec leta le datum, s katerim imamo vsi opravka.
In kaj je lepSega, kot si ob koncu leta zazeleti veliko dobrega in lepega v prihodnjem letu?
Sam sem globoko prepri£an, da je v tem naSem razdrobljenem svetu prav BoziC tisti praznik, ki Se najbolj prepriSa, in to tako zaradi rojstva Jezusa-otroka kot tudi zaradi dejstva, da je to danes tudi laiCni praznik druzine. Skoraj ne morem verjeti, da se ta praznik ne bi dotaknil vsakega äoveka in tudi nakupovalni mrzlici navkljub Se vedno nosi v sebi plemeniti naboj zlahtnosti topline materi-nega naroCja, spomine, ne nazadnje sporoälo o tem, kaj je resniäia solidarnost. Ce sam ne ma-ram prevelike osladnosti, ki jo v naS svet s svoji-mi zelo premeteno narejenimi sporoäli prinaSajo reklame, CeS da smo ob Boziäi vsi boljSi, bolj ra-dodarni in bolj solidarni, pa vseeno vidim, da je BoziC tudi v danaSnjem razkristjanjenem svetu Se vedno praznik, ki zdruzuje.
O Boziäi se v nas naseli neko tiho veselje, ki smo ga pripravljeni z drugimi deliti, kot nas ob vsakem rojstvu, ob vsakem pogledu na dojenCka razvese-li zivljenje samo!
Te dni sem veliko po bolniSnicah.
Vstopam v sobe, kjer so ostareli in hudo bolni ljudje, ki Cakajo na odreSenje telesnih muk; niti enkrat samkrat po odhodu iz teh krajev lajSanja muk in trpljenja ne odhajam ravnoduSen, vedno znova me obisk prizadene, vedno znova se spraSujem, kaj sploh poCnem tukaj, vedno znova se spraSujem, zakaj mora äovek toliko pretrpeti, kot trpijo bolniki po bolniSnicah.
Ceprav si vedno znova dopovedujem, da se skriv-nosti trpljenja in skrivnosti zla ne da razloziti, niti dojeti ne, kaj Sele razloziti!, sem vedno znova prizadet in nemoCen ob pogledu na trpeCe ljudi. In me zato prizadene, ko vidim, kako malo spoS-tovanja je ostalo do starejSih in bolnih, pa Ceprav se med osebjem, ki v bolniSnicah skrbi za bolne, najdejo tudi svetle izjeme. Pa saj je vCasih za osta-rele in bolne ze dovolj stisk roke, prijazna beseda! Kaj ni dovolj, da so, revezi, ze samim sebi v nad-lego?
Pred Casom mi je neki zdravnik z zavidljivo pok-licno kariero med pogovorom, v katerem sem mu zelo spoStljivo omenil, da imajo danes v bolniSnicah le premalo ästo äoveSkega soäitja za stare in hudo bolne ljudi, brutalno zabrusil, da sam ni Sei za misijonarja, ko se je odloäl za zdravniSki poklic. Nato sem mu odvrnil, da ne govorim o
tem, ampak o toplini, ki bi jo morali imeti vsi, ki delajo s hudo bolnimi in ostarelimi ljudmi. Pa se je le zviSka nasmehnil in sva ostala vsak pri svojem.
Za praznike je v bolniSnicah, v domovih za osta-rele in v drugih krajih trpljenja vedno najslabSe, saj veäna zdravnikov ne dela, v bistvu za bolnike skrbijo le toliko, kolikor zahteva neki normalni minimum sodobnega zdravstva, ki je vse bolj od-visno od denarja, javnega in zasebnega.
Utrujeni smo se 2e navadili, da se mimo dolge Cakalne vrste gre hitreje le z denarjem na specia-listiäte preglede, otopeli niti osamljenih stark in starcev ne vidimo vef v Cakalnicah, kjer ure in ure dokazujejo pomen besede pacient, ki izhaja iz latinske besede besede "patiens", se pravi, da gre za "tistega, ki trpi in potrpi".
Kako prav so imeli stari Latinci, ko so govorili, da je starost ze sama po sebi bolezen!
Ko se tako spraSujem te stvari, se pred prazniki vedno spraSujem, kaj se je z nami zgodilo, da se obnaSamo tako, kot se, da nimamo veC soäitja do drugih, da smo se navadili ziveti drug mimo drugega in sami, vedno bolj sami.
Z grenkobo sem te dni posluSal mlado Studentko medicine, ki je morala za neki izpit narediti niz in-tervjujev v nekem slovenskem domu za ostarele in se je, mlada, neizkuSena, a bistra, sama zavede-la, kako ji je neka stara, osamljena in zalostna go-spa med intervjujem vztrajno lagala o svojem si-nu, ki da ve£ kot zgledno skrbi zanjo, a so ji ob odhodu usluzbenci doma za ostarele povedali, da je sin ni enkrat samkrat priSel obiskat v dveh letih, odkar so jo pripeljali v sodobno hiralnico. Prihajam iz sveta, kjer so naSi stari oCetje in stare mame umirali doma, kjer smo jih imeli tudi "na parah". Otrok nas ni bilo strah mrtvega starega oCeta in ne mrtve none, saj je bila smrt nekaj na-ravnega, kot rojstvo, saj smo se tudi vsi mi rodili doma.
Cisto ni£ se mi ne tozi po tistih Casih, ker me je v njih vedno in stalno zeblo pozimi; podhranjen, slabo obleCen, Se slabSe obut sem odraSCal kot veäna vrstnikov na revnem in zaostalem po-dezelju in Se bi lahko naSteval, a prav tako moram poSteno priznati, da pogreSam praznike iz tistih Casov in tisto tiho vzajemnost, ki nas je vse tako povezala, da niti s sosedom nisi bil ve£ skregan, ko si imel doma "nekoga na zadnjem" in so se so-sedje spraSevali, "ali je ze priSel gospod zupnik z zadnjim maziljenjem".
In si vCasih mislim, da je velika Skoda, ker sam ne morem ve£ skrbeti za bolne starSe, kot sta onad-va lahko skrbela za svoje, Cas se je spremenil, druz-ba tudi, na delu nihCe ne spraSuje po tezavah, ki jih vsakdo ima doma, tu ni veliko äoveäiosti, tudi mi smo samo del&k druzbe, ki zahteva zdrave, uspeSne, delavne ljudi.
"Ta dezela zares ni za starce", sem se grenko nasmehnil samemu sebi in svoji ujetosti v ta svet te dni, ko sem med Cakanjem na dovoljenje za obisk odpiral na hodniku KliniCnega centra v Lju-bljani knjigo odliCnega ameriSkega pisatelja Cor-maca McCarthya, ki je napisal imenitno knjigo z naslovom Ni dezela za starce, o kateri sem v tej ru-briki ze pisal.
Tokrat imam v rokah njegovo knjigo Krvavi pold-nevnik. Roman, ki velja za mojstrovino, je izSel pri Mladinski knjigi pred dobrim mesecem. Naporno branje, zelo, a mojstrovina. Zanjo mi je prijatelji-ca Mojca prijazno rekla, da je ne bo brala, ker je preveC lepih knjig, da bi sama brala tako kruto vsebino o äoveSki norosti, zlu in nasilju.
A se mi je zazdelo, na tistem samotnem hodniku v Kliniüiem centru, da imam v rokah kar pravSnje branje za tiste prostore.
ZKB
-iQpvQ credito cooperativo del carso ICy vJO zadruzna kraska banka
CREDITO COOPERATIVO
Doberdob Sovodnje