4 r
list što^enskih delavcev V Ameriki.
Tke largest Slovenian Di3y in the United State*.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELZFOH: OORTLANDT 8876
NO. 166. — fiTEV. 166.
Katarsd u SacoBd Claaa Matter, ftoptombor 81. 1003, >t the PostOffies at Hew York, M. T, nadsr Act of Oonfron of March 9, 187»
NEW YORK, TUESDAY, JULY 17, 1838. — TOREK, 17. JUXJJA 1928.
TELEFON: OORTLANDT S87t
VOLUME XXXVI. — LXTHIK XXXVI.
Na Balkanu še ne bo miru
MACEDONSKI VSTAŠI
PRISEGAJO KRVNO OSVETO
Včeraj je bil ubit eden načelnikov macedonskth ko-mitaiev. — Macedonci imajo razpredene svoje mreže po vsej Jugoslaviji. — Skrivnostno pismo vsebuje pretnjo, da morajo umreti vsi jugoslovanski državniki.
DUNAJ, Avstrija, 16. julija. — Soglasno z nekim nepotrjenim poročilom, ki ga je dobil beograjski dnevnik "Politika" iz Sofije, je bil danes usmrčen Pance Mikaj lov, načelnik macedonskili
vstašev.
Ce je poročilo resnično, je to jasen znak, da so krvni osvetniki vsepovsod na delu in da hitro delujejo. Mihajlova so namreč splošno smatrali za človeka, ki je zasnoval umor generala Protogero-va.
Jugoslovanske oblasti tudi domnevajo, da je Mi-hajlov napravil načrte za atentat na šefa beograjske policije.
Beograjska policija je izdala oficijelno poročilo, da je Momčilo Ivanov, ki je oddal pet strelov na policijskega šefa ter rtato samega sebe usmrtil, delal po neposrednih navodilih bolgarskega emigranta Gregora Milčinova, ki je bil v tesni zvezi z Mi-hajlovom.
V	podlogi Ivanovega klobuka so našli pismo, v katerem poziva Milčinov atentatorja, naj se poda hitro na delo.
Milčinov je živel v Zagrebu, pa je izginil malo pred atentatom.
Domnevo, da so Macedonci odgovorni za atentat na šefa beograjske policije, Bolgari odločno za-nikujejo.
Neka brzojavka iz Sofije pravi, da je bil Ivanov radikalni agrarec, ki je moral zapustiti Bolgarsko po strmoglavi jen ju Stamboliskijeve vlade leta 1923. Izza onega časa je bil neprestano v jugoslovanski policijski službi. Z macedonskim gibanjem ni imel nobenih stikov.
BEOGRAD, Jugoslavija, 16. julija. — Soglasno s pismom, ki so ga našli pri mladem bolgarskem atentatorju Momčilu Ivanovu, so macedonski revolucionarji zapisali vse jugoslovanske državnike
smrti.
Sledovi te zarote vodijo iz Sofije preko Skoplja v Zagreb. Pismo nosi podpis znanega macedon-skega terorista Gregora Milčinova.
V	pismu je rečeno:
— Srbi zatirajo naše brate v Macedoniji in to zatiranje moramo osvetiti. Vsi jugoslovanski državniki morajo umreti. Svetu moramo pokazati, da *e Macedonci ne boje smrti, in da odhajajo smeje
na morišče.
ANASTAZIJA NAJ DOKAZE
Anastazija mora dokazati, da je hčerka carja, če hoče dobiti veliko premoženje. — Razdelitev tega premoženja se bliža, po poteku desetih let.
SOCIJALISTI SPREJELI
M0KRAŠK0 PLANKO
Socijalisti države New York so sprejeli planko za pivo in iflino. — Pastavili so svojega governerske-ga kandidata. — Strogo obsojanje republikancev države.
Pred desetimi leti, dne 6. julija 1918/. so bili ruski car Nikoilaj II., njeg-ova družina in služabniki u-streljeni v neki kisi v Ekaterin-burgu, m .soglasno z boljševiško vladi, so vsi mrtvi.
S potekom dobe desetih let krožijo vztrajna poročila, da se bo kmalu po javila kriza v zadevah mlade ženske, ki se mudi sedaj v Xew Yorku in ki trdi. da je velika kneginja Anastazija, edina preživela oneg-a masakra.
Vzdržujejo se govorice o veliki •svati denar j, v Angliji, koje obstoj je razkrila mlada ženska sama. Ta denar je »bil baje last pokojnega carja.
K'ljub pogosto objavljenim poročilom, da ne obstaja nikak tak denar, se vendar vzdržujejo govorice, da bo ta denar sedaj, po desetih letih, oproščen in iaroeen najbližjemu dediču carja in ta bi bila Anastazija, če je Anastazija še živa.
Iz Londona je prišlo sporočilo, da ne bodo angleške banke najbrž izročile denarja nobenemu, razven na povelje sodišča, da zavarujejo same sebe .pred procesi za slučaj, da bi se 'pojavili poznejši dediči iu istotako se glaxi. da je poslal veliki knez Aleksander v Ameriko sporočilo, da se drugi sorodniki earja družijo v namenu, da zahtevajo zase denar.
Mlada ženska, ki trcli. da je Anastazija, bo preživela obletnico pod streho svoje protektoriee. Mrs. William B. Leeds, prejšnje grške prLneesrnje Ksenije na njenem do-iuu v Oyster Bay, L. I.
V splošnem pa se glasi v Evropi, da je dotična ženska neka poljska kmetica, Frančiška Šan-kovsbii in da ne zna niti ruski, čeprav je bil to občevalni jezik na dvoru.
ALBANY, 16. julija. — Po številnih uvodnih govorih, v katerih so napadli governerja Smitha, češ, da se skuša polastiti delavskih glasov sjem, da drži pred njih nosovi pivsko steklenico, je napisala neoficijelma socijalistična konvencija včeraj planko k platformi, ki je bila sprejeta s 64 glasovi proti enajstim in ki se izreka za pivo in lahka vina.
C00LIDGE NA POČITNICAH
Obisk predsednika i n njegove družine v cerkvi je privabil v majhni kraj dva tisoč ljudi. — Slepi pastor je pripovedoval o Mozesu, ki je o-prostil 2ide.
BRULE, Wis.. 16. julija. — Majhna va*, ki Ste je kakih 200 <fuš, je imeh* včeraj vrč Vol dva tisoč obiskovalcev, ko je predfsediuk Coolid*g«e h svojo družino prisostvoval jutranji ahižbi božji v majhni Ie«em kongmjacijski cerkvi.
Posebno najeiti pomožni šerifi fto vodili promet ter držali bk>k pred <r «*rkwijo prwzerp tairis-t <»v, ki so stali raaogbvi v Aoloeu teko»m shriebe.
Jolm T*ylor, aiepa prefcbitonjan-
s'ki pastor, je razlagal .povest o Mozesu, ki je oprostil Izraeiee iz egiptovskega suženjstva.
Herbert Hoover in predsednik Coolidgje bosta priredila ribiško tekmo, predno se bosta lotila Lad-nih in političnih zadev. Tajnik Hoover je ribič z dolgimi izkušnjami. Predsednik pa je pričel šele pred dvemi leti, a hna dosti več prakse v izadn jem času kot pa njegove tekmec in Cootidge ima naslednjo prednost, da se bo boril na domačih .tleh.
Kandidat ne bo imel nobenega govora tekom svojega dvadnevne-ga bivanja v Brule.
Trinajst rešenih smrti.
SANTANDER, Špauska, 16. jul Trinajst članov posadke ribiškega pamika Ave Dahnar, je bilo rese nth od malih motornih Polnor, potem ko je pomik nasedel na neko čer ter se potogtL
Konvencija je postavila naslednji seenara kandidatov:
Za zveznega senatorja: M'AOi-fSter Coleman, pisatelj in prejšnji časnikar iz Xew York City.
Za sodnika prizivnega sodišča : Hezeniah S. AYilcox. iz Elmire.
Za governerja : Louis "Waldman, prejšnji član državne zakonodaje, ki je bil izgnan iz zbornice leta 1920.
Za podgovernerja: Rev. J. Hahn iz Buffala.
Za gnera 1 nega pravdnika: AY11-liom KarLin, prejšnji assemblyman iz mesta New Yorka.
Planka za pivo in vino, sprejeta od konvencije, se glasi:
— Socijalistična stranka je tradicionalna sovražnica salona in vsega, (kar je zanj. Mi smo vedno povdarjali intimen stik med revščino, njenimi stranskimi proizvodi in trgovino s pijačo. V naši dosledni bitki, za bojše ekonomsko in socijadno življenje za mase, so prispevali največ k .stvari zmernosti. Pijančevanje bi izginilo iz sveta, kjer bi bHa narodu zagotovljena ekonomska varnost in kjer bi imel zmožnost in priliko, da porabi svoj prosti čas ;za duševno in telesno razvedrilo. Zgraditi svet. v katerem je <to resnično, je misija soc-ijalistične stranke.
V okolici, kjer skušajo vsi ^az-rodi pobegniti iz enoličnosti kapitalistične civilizacije v opijate in opojne pijače, je postavno vsiljena prohibieija obsojena na izjalov-ljenje. Današnji but lega r kot naslednik včerajšnjega salonerja. izkorišča te želje na beg iz sedanjega reda ter žanje velike dobičke.
Planka se zaključuje z izjavo za modifikacijo, da se legalizira pivo in lahka vina.
Sovjetska konferenca glede trgovine
z Nemčijo.
BERLIN, Nemčija, 16. julija. — V neketm pogovoru z državnim kaneelarjem Mueilerjem. je pripravil Boris Stomoniakov. član ruskega iposlaništva. konferenco za tesnejše rusko-nemške trgovske od nošaje. Ta konferenca se bo vršila v najbližji bodočnosti.
Strašna železniška nesreča pred Monakovem.
BERLIN, Nemčija, 16. julija. — Dva osebna vlaka sta kolidirala včeraj zvečer pred monakovskim kolodvorom, nakar so pričeli goreti razrušeni vagoni Dosedaj so privlekli na dan osem trupel in šte vilne ranjene so odvedli v 'bolnice. Vzrok nesreče ni še znan.
Kitajska išče sveta v Ameriki.
WASHINGTON. D. C., 16. jul. Kitajska vlada se je obrnila na Združene države za informacijo: Kako regulirajo Amerikanci svoje reke? Poslanik MaeMurrav v Pekingu je sporočil vprašanje v vojni department je poslal veliko število dokumentov, da osvetli tehnično .postopanje od strani armadnih inžinirjev.
HOOVER PRI
DAWESU
V nedeljo Je bil predsedniški kandidat gost podpredsednika Dawesa. — Posvetoval se je s pomočniki v ozemlju centralnega zapada. — Pozneje v Brule, Wis.
CHICAGO, III., 16. julija. — Po završenju iprvega dela potovanja preko kontinenta, na poti v svoj californijski dom, je preživel Herbert Hoover včeraj tukaj tri ure, kot gost podpredsednika Dawesa. Pozneje pa je zasedel svoj posebni vlak. da odpotuje v poletno Belo h išo v Brule, kjer bo preživel dva dni na domu predsednika Cool id ga.
Republikanski predsedniški no-miniranec je imel prijetno vožnjo preko noči iz \Yasliringtona in ob celi poti so »a .pozdravile precej velike ljudske množice.
Prvikrat je govoril z zadnjega konca vlaka v nedeljo zjutraj v Fort Wayne. I ud., kjer ga je pozdravilo več sto državljanov. Ko so izmrli prvi navdušeni klici, se je Hoover odzval zahtevi za govor.
— To ni nobena prilika za političen provor v nedeljo zjutraj, — je rekel. — Kljub temu pa cenim v veliki meri vaše razpoloženje, ko ste. prišli na kolodvor.
Ko je dospel semkaj na Union postajo zgodaj popoldne, je sprejel H. Hooverja podpredsednik Dawes, ki ga je od vedel na svoj dom. Ta je čakala nadaljua ljudska množica, ki je zahtevala govor. a v tem slučaju je ostal Hoover molčeč.
To je 'bilo prvo kampanjsko potovanje za javni urad. katero je vprizoril trgovski tajnik. Hitro pa se je prilagodil novi vlogi.
10,000 VOJAKOV BO SPREMILO TRUPLO LETALCA CARRANZE
Vojaški sprevod v sredo bo izražal ameriško prijateljstvo do Mehike. — 10,000 mož se bo udeležilo poslovilne službe. — Krsta bo počivala na lafeti. — Nikakih verskih cerimonij.
Dočim je včeraj ležalo zdrobljeno truplo Emili-ana Oarranze na mrtvaškem odru v Campbell pogrebni kapelici ter se je pomikalo mimo na tisoče moških in žensk, so bili završeni načrti za največji vojaški pogrebni sprevod, kar jih je videlo mesto v številnih letih.
Mehiškega letalca, ki se je smrtno ponesrečil v četrtek ponoči, bodo povedi i po ulicah mesta na Peumsylaiiia postajo .približno ob treh popoldne v .-»redo ter <*a položili na vlak. ki bo odpeljal truplo proti Mexico City. Posebna Častna straža ga bo spremljala.
Cerimonijski sprevod, ki bo zna-čil njegovo odpotovanje, bo največji dokaiz prijateljstva, v zgodovini ameriško-mehiških odnosa j ev. ki so bfli v zadnjih letih več kot običajno kordijalni.
Carranza je bil priletel v Washington v svojem majhnem Ryan monoplanu. da vrne obisk Lindbergh a. v Mehiki in drugih latin-sko-ameniških republikah,
-Xa ipovratku proti domu se je smrtno ponesrečil v nevihti nad New Jersey em.
Sprevoda na železniško postajo se bo udeležilo najmanj deset tisoč mož. oddelek aeroplanov. poleg zastopnikov različnih vlad. narodnih in krajevnih organizacij.
Na »prošnjo mehiškega g^mM-al-ne«ra konzula Arturo Eliasa. se ne b'odo vršile nikake verske eeri-mo-n i je katerekoli vrste, niti tukaj, niti na poti do mehiške meje.
Trirplo bodo odvedli na kolodvor na lafeti topa. v katero bo vpreženih se^t konj. Te konje in lafeto bo da>la na razpolago vojaška akademija v West Porn tu.
Posebni vlak se bo ustavil v Laredo. Texas, kjer bo na sredi mednarodnega mostu sprejela truplo posebna komisija mehiške vlade.
Dva kaznjenca ušla
iz Sing Sing a.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA GLAS NARODA", NAJVEČJI reguliranja rek SLOVENSKI DNEVcfIK V ZOR. DRŽAVAH.
Dva zloglasna zastopnika new-vorških nižin življenja. James Xannery in Edvard Ryan, oba znana sfcreljača in gangster /a. so pogrešali včeraj v Sing Sinpru in vsa znamenja kažejo, da sta pobegnila. Za enkrat pa je os»talo skrito, na kakšen način sta ušla. .Jetmiški 'zidovi so stu-opo zastraže-ženi. Oba morata presedeti dolgoletne kazni. Ce 'bosta ujeta, 'bo nju kazen, ki znaša najmanj dvanajst let in j>oI. podvojena. Xannery je star 23 let, Ryan pa dva in dvajset.
e zn a m .
To je aesnam, ki pokaže, koliko ameriikega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo ▼ atari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi t dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tam mesta.
N« dvomimo, d« Vam bo ta ponudba ugajala, posebno ft*, akt boats vpoiterali nafto is* nesljiro ter točno postrežbo.
POSEBNI PODATKI
Dinar jI
Ur*
0RREG0N ZA DELAVSKE MASE
Ko se je vrnil general Obregon v zvezno glavno mesto, je izjavil pet in dvajset tisoč delavcem, da jim bo ohranil svojo zvestobo.
MEXICO CITY. Mehika. 16. julij a- — Novo izvoljeni predsednik Obrej ron je orne nil svojo izvolitev od 25.000 kmečkih in mestnih delavskih razredov, ko je bil ozdravljen včeraj v glavnem mestu od 25,000 k m čekih in mestnih delavcev. Obljubil je, da bo ohranil zvestobo delavskim masam.
Z vcftiki-m texanskim soairbrerom na glavi, se je peljal general Obre-<ron skozi eefite od železniške postaje v svoj glavni «tan. sedeč na spred njem sedežu velikega trnka. Množice ob ceji pot i so klicale: Vivas! in neka go^ta masa delavcev p:a je pozdravila s krikom: Smrt Moronesu! — Morones je minister za industrijo, trgovino in delo ter načelnik organiziranega dela v .Mehiki.
Z balkona svojega glavnega Italia je obrazložil novo-izvoljeni predsednik politiko svoje administracije ter rekel;
—	Moja vlada bo za srednji razred in delavce. Le dva razreda sta v Mehiki, za katera se moramo brigati, oni, ki dela in oni, ki plačuje. .Jaz imenujem najboljši razred otri, ki koncentrira svoje napore na napredek.
—	Prosim vas, delavske razrede. vaše pomoči pri vzdržanju nove vlade. Narod Mehike je pokazal s svojimi glasovi, da ima vero in zaupanje v nas. V teku naslednjih šestih let predlagam v praktičnem in dotakljivem smislu uresničenije obljub revolucije.
Prosim, pomoči vseh. da ustvarijo vlado, ki bo močna, zmožna in moralna. 8 tem sem prepričan, da bomo uspeli iter prinesli narodu izboljšanje in prosperiteto.
General Obregon je bil izvoljen brez opozicije dne 1. julija, edini kandidat, kajti vsi njegovi protikandidati «o bili "usmrčeni po ponesrečeni A-staji tekom zadnjega oktobra.
--r-
Cele armade miži škodujejo pšeničnim državam.
j i 1 s

_
Kapitan Aquitanije umrl.
SOUTHAMPTON', Anglija, 16. julija: — Kapitan Cunard pamika "Aquitajiia", Sir James Charles, je umri včeraj tukaj taikoj po prist an ju na notranji izkrvavitvi. On je napravil 728 »potovanj preko Atlantika in -zadnje naj bi bilo zaključeno, ker je hotel stopiti v pokoj ter itflhi naprej lokaj.
1000
1MB. 9000 1MB. 10,000 1MB. 1U10
$ 18.40	Ur	100
$ 48.78	Lir	100
9 91.00	Lir	900
919100	Ur	•00
9200,00	Lir 1000	
a pbm l		MM V
ne.«
917.7»
Pristojbina xa izpla Hla ameriških dolar Jct v Jaeosl»viji fn Italiji znaša kakor
•ledi:
925, ali
znesek 75
tov; od $25. naprej
do $30«.
ito
od vsakega dolarja Za veCJo svoto po
$1—
SAKSER
82 Cortlandt Street,
STATE BANK
New York, N. Y.
OOBTLANDT
PIERRE, S. D., 16. julija. — Dvajset tisoč jutrov pšenične zemljo v okrajih Jones in Lyman, je bilo poškodovanih v tem letu od miši. Cele armade miši se nahajajo v teh okrajih in ozemlju, ki se steza sto milj iztočno in zapad-
IN>.
Poljedelski department, dela skupaj z okrajnimi oblastmi, da ufetavi nevarnost, ki bi gotovo na-stala pri neovirani pomnožit vi miši. Department daje zastonj^ za-strupijeuo vodo za. miši
^ - • ■ - ■
_S______i


mm

GLAS NARODA, 17. JUL. 1928
GLAS NARODA
riMTIII VMLZ)
Owmti and FnbUehri *f W003MSW. PUBLISHING COMPANY aCcrmto)
- > /
' IZ POLITIČNEGA SVETA
H— lnalawi ft tfeo oorpontioii and iddrf f of above «ffiem. >t Cortlaad* SU Boroogh of Manhattan. Hew York City, N. Y.
M a DA 0 NABODA" (Voioe of tbo Poop*)
Issued fofry Day Except Sundays and HoUdetys.
Ma eelo Uta *elj* lie* — Ameriko
M fMA_____
*a poi teto______
7a <J«frt foto _
Za Nem York m eeU UU-+7.00
KapdUta __—_Jtt.50
2a feoaaMlw Za pol lot« ™
Mlo M#
____
Subscription Yearly $6.00.
^dvtrfutiM NI M Ay > <wmi>i.
Naroda" uhaja vsaki dan ieveemK nedelj in pratniko*.
Popiai bve« podpisa in ooobnooti m ne priobčujejo. Denar naj blagovoli podili po Money Order. Pri »p««ne«bi kraja naročnikov, prosimo, da oe nam tudi prejfajo biT«li»o naanani, da hitr*j»
najdemo d ari omika.___
"GLAB NAHODA", 82 CortUndt Street, Now York, N, T. Telephone: Cortland* 3876.
DELAVČEVO OROŽJE
Novice iz Slovenije.
Predsednik Ameriške Delavske Federacije, William Green, razpravlja v zadnji številki "American Federa-tionist" o orožju, ki ga ima na razpolago ameriško delavstvo.
Po njegovem mnenju je bil štrajk eno najuspešnejših sredstev za odpravo krivic dela in nepostavuosti v gospodarskem boju.	/
Tekom let so se pa razmere predrugaeile. Oe je bila uporaba sile—štrajka sprva potrebna za uveljavljenje temeljnih pravic dela, je danes položaj povsem drugačen.	Jvee Jernej Skerjanc. -zaposlen pri Pred leti niso hoteli podjetniki vpoštevati nobenegajparni ža-gi v Mengšu, je prišel ome-
drugega argumenta.	[njenega dne ob 9. zvečer domov z
_	j ,	i____dela. Obiskal ga je. kakor vsak v
Danes pa spoznavajo, da tudi njim nalaga strajk s	» £ ■	^
UWH WOO^A^VNDtHWOOO, JL.Y.
Governer Smith in John R. Voorhis sta iponos newyorske Tammany družbe. Družba otjwtoji že nad 130 let ter je odločevala že v mar srkateri politični zadevi.
I
čilo, da gredo pogledat v notra-j njost paviljona, odkoder je bilo čuti žalostno stokanje krojač eve
žene Marije Pevčeve, ki je bila Se pri življenju in se je zvijala v silovitih mukah v kuhinji. Ljudje so morali stopati preko trupla lje so moraii -stopati preko trupla Martina Pevca, ki je krvaveč in nngiben ležal na -pragu. Videč, da Marija Pevčeva še živi. so nemudoma telefonirali po rešilni avto, ki je bil že v :par minutah na mestu. Policijski stražniki so prostor, kjer se je odigrala strašna drama, zastra'žili in .preprečili naval radovednega občinstva. Obveščena je bila tudi policijska direkcija in na kraj je kmalu .prispela komisija, ki sta jo tvorija policijski zdravnik dr. Avramovič ter dežurni uradnik Gregorič.
Zdravnik je Pevca takoj pre-iskal, .mogel pa je konstatirati. da je sinrt nastopila takoj po strehi. Pevec si je bil pogrnil kroglo naravnost v srce.
Marijo Pevčevo, ki je ranjena v trebuh, in je krogla izstopila na lurbtu nad kolkom, pa je rešilni avto jadrno prepeljal v bolnico.
New York Edison Ura
8:00 do 9:00
Nocoj na WRNY
326 Meters	920 Kilocycles
The Edison Ensemble
JOSEF BON IME, Dimtor Stalna radio-izložba za udobav»t naSih odjemalcev in javnosti le na 124 W. 42nd Street.
The New York Edison Company
Vam ui razpolag«.
Dop
i s.
Peter Zgaga

Zagonetna tragedija dveh prijateljev.
Prebivalstvo mengeške okolice še vedno živi pod dojmom žaromet ne tragedije, ki se je 21. junija odigrala v Loki pri Mengšu. Dela-
Grozen konec obupanega rudarja.
1. julija se je ustrelil 2(Metni rudar -voaip Kirn. Dopoldne je,bil v Trbovijah. popoldne pa se je podal z nekaterimi tovariši v kino in nato v bližnjo gostilno. Za mizo je bil prav vesel, ko j>a se je vračal iz gostilne, je hotel kakor za šalo s'kočiti v rudniški jarek, a ga je ipravočasno potegnil z brega nazaj njegov prijatelj. Xato se je podal iz družbo v gostilno konsum-inega društva, kjer je površno pre-Ljubljana je pod vtisom stralio-j biral novine in delal opazke o sa-vite rodbinske tragedije, ki se je mcmorii odigrala v Šiški in »zahtevala dvo
Sršen ravnal prijateljem.
s svojim zaklanim
Strašna drama.
To jo resničen dogodek, skoro
vsi listi so poročali o njein.
Pred par leti je umrl v St. bouis, Mo.. Richard C. Kerens ter zapustil svojemu sinu en milijon devet-stotisoč dolarjev.
Ker je pa oče dvomil o sinovih krepostih, je odredil v testamentu. da se uiu sme denar izplačati le pod pogojem, da bo pet let neprenehoma trezen.
Zapuščino je upravljala St. Louis Trust Co., ki je imela seveda dektektive. kateri m> mladega Iv ere nsa zalezovali in nadzorovali.
Dolga je bila doba potili let, toda mladi Karens je vztrajal. Celih pet let je plonkala voda in k večjem kak ginger-ale vmes.
Naj bo tako ali tako — pet dolgih l«'t je fantdna vzdržal.
Kompanija mu je izplačala $1 .900.000.
Suhači ponosno kažejo nanj: — Poglejte, kaj doseže trdna volja! Posnemajte ga! Pet let ni poskusil ne žgane, ne varjene in kvašene pijače! Poglejte ga! Za vzgled naj vam bo!
•laz 'bi pa drugega ne želel, kot da bi me iuladi Kerens, sedaj, ko ima skoro dva milijona dolarjev v žepu. že vsaj za par ur povabil.
No, pa saj bo tudi brez mene vedel, kako in kaj. Res, da ne bo delal častii svojemu pokojnemu o-ADVEBTISE in GI.AS XAIiODA'^Ui. .sedaj obstoječim prohibieij-__ tfkim razmeram pa tudi ne bo delal
Kouyin, Queb., Kanada.
Priloženo vam pošiljam $1.50 za nadaljno trimesečno naročnino Odmerite nam majhen prostorček v listu, da ^poročimo, kako sc nam
godi.
Tukaj nas je peščica Slovencev, lci se ukvarjajo z raznimi stvarmi. Večinoma vsi smo zaposleni- v ru-dokupih. Zaenkrat nam je še jako dolgočasno, kajti mi smo prvi rojaki, ki smo sem priromali. Edino razvedrilo nam je petje.
Pozdrav vsem slovenskim rojakom Združenih držav in Kanade!
Juri iMihelčič, Paul Staudo-liar. Mark Verderber, Leo Ve-lvovar, Joe Verderber. Mark Majerle.
Vsi iz Poljanske Doline ob Kolpi.
je žrtev. Dogodek komentirajo ljudje na jži valine je in ugibajo, kaj je privedlo moža že v zrelih
Kar stihoma je končno izginili pri straniščem izhodu iz gostilne, in se podal v kolonijo, kjer se je; I ravno vršil promenadni koncert
velike žrtve ter da je mogoče potom prijateljskih poga
janj lažje odpraviti diferenc ter doseči sporazum.
Obenem je pa tudi narasel riziko, ki ga ima delavec ,kazarec vina"- škerjanec *e je , _	branil, čsš da gre raje kroipit mr-
vsled strajka.
Strojev je vedno več, delavcev potrebujejo vedno
UOUsKai ga je. KaivOr vsak ve- " ~	j ravno \rsii promeuaani Koncert
njegov prijatelj Leopold Sr-\leUh' ,la Je s St!eloiu ,mlM1 ^^ rudniške godbe. Kirn se je pridni-
cer,
sen, kmečki sin. in ga nagovoril: "Pojdi, greva nazaj v Mengeš na
nje sebi ter -kušal končati tudi že-no.ki se bori s smrtjo v kLrurgič-nein oddelku ljubljanske bolnice.
ži! nekaterim svojim znancem in povpraševal, če inm kdo kakšno pailrono. Tovariši so se mu smeh-
2. julija okrog 7. so odjeknili vJjal],L m,ene£ da hoče zbijati dovti
lica v va-si, toda JSnšen ga je pre-
Medvedovi ulici v Šiški štirje za- .
pe. Tedaj pa je Kirn 'potegnil star
govoril rekoč: "Jutri grem k na- J,oredni strt'li- (>ddaui iz iamokrc".samokres iz žepa, ga nastavil na
manj, brezposelnega človeka je pa kaj lahko izpremeniti.boru, pa moram malo na vas*', v skeba	' prijate,ja sta se torej odpravi-
Lsa. Stanovalci okoliških his zdrznili in nekateri prihiteli na ee-'
štrajku zmagali, postajajo
Prilike, da bi delavci v v vsakim dnem neznatnejSe.
Delavci bodo, hočeš, nočeš, prisiljeni iskati novih sredstev in metod.
Ta sredstva so po Greenovem mnenju pogajanja s podjetniki, 4'poučevanje" bossov in seveda — močna u-nija.
Gospod Green pozablja, da se položaj ameriškega j delavstva od leta do leta slabša.
Ogromno število brezposelnih je tako oslabilo delav-|raikov po tleh sko gibanje, da ni niti misliti na ojačenje organizacije. | pohitel domov
Produkcijska zmožnost delavcev v Združenih drža-
!la v Mengeš in sta v neki gost
so sejdetstio sence in vprašal navzoče to-jvaniše: "Mar se 'bojim?" Tovariši
ni popila liter vina. Okrog pol 11 ponoči sta se veselo prepevaje vra-j čala v domačo vas v Loko. Sredi vasi je Sršen nenadoma objel Šker-janca in mu z nožem nenadoma iprereza-1 žilo: Močno ranjeni Šker-jaroe je zavpil s slabotnim glasY.»m: "Polde, kaj si mi naredil!" . .. Napravil je par korakov in se zjrru-dil nezavesten. Sršen je priskočil
n j cesto ter se začeli zbirati pred iz-' mu pol resno^ pol d0Vtr;1>I10 od-A ikuliom Manje Pevčeve, odkoder; govarili. "Spusti v «zrak!" V tem
so čuli strele. Iz lesenega paviljona je .prihitela na cesto neka ženska. ki je na ves glas kričala: — "Ustrelil je ženo. zdaj hoče pa še imene!*' — Preplašena ženska je [hitela kakor brez uma strahovito razburjena proti hiši. kjer se na-Jiaja družba "Slograd" Takrat je počilo četrtič in na prag paviljona je omahnil neki moški. Obležal
v, M	joeega odpeljal iproti Domžalam,
vah narašča, v istem razmerju pojema stevik> izucemh k>r [pa je zopet obniU ^ y diru
k ranjencu, ga potegnil nekaj ko
lje mrtev, iz ust je bruhnila kri.
po voz in konja. Naložil je ranjenca in ga umira-
delav^ev, dočim jo število takozvanili neizučenih delavcev približno enako.
Če je to res — kar produkcijska statistika od leta do leta znova dokazuje — je pa tudi res, da se podjetniki vedno manj brigajo za svarilo oziroma prijateljske nasvete, ampak še bolj brezobzirno nižajo plače, daljšajo delovni čas ter slabšajo razmere, v katerih morajo delavci živeti.
Baš v današnjih poslabšanih razmerah mora seči delavstvo po najostrejših bojnih sredstvih, če hoče tisto ohraniti, kar ima.
Lokalni štrajki so seveda brez veljave in brez pomena. Zaležejo le taki, ki obsegajo vso industrijo.
Pletilci v New Bedford vodijo junaški boj proti izkoriščevalcem, ki jim hočejo znižati plačo za deset odstotkov.
Tovarne v New Bedfordu počivajo, toliko bolj pa obratujejo tovarne po drugih tekstilnih okrajih držav Massachusetts in Connecticut.
V New Bedford štrakajo pletilci, njihovi tovariši po drugih tovarnah pa opravljajo prekumo delo.
Tudi če zmagajo pletilci v New Bedfordu bo to le lokalnega pomena. Y kratkem bodo sledili štrajki po drugih pletilnicah.
Voditelj Amerižke Delavske Federacije pozna precej dobro položaj, v katerem se nahaja ameriške delav-•tvo.
Samo zaključki, ki jih dela, niso pravilni.
pognal proti Ljubljani. V Trzimi je ranjenec ipadel z voza in Sršen fra je izopet sam naložil ter ga peljal naprej. Proti jutru je pri vozil čez -polje proti pokopališču pri Sv. Križu, kjer je vprašal nekega kosca, kje je mrtvašnica. Kosec mu je odgovoril, -da je še »prezgodnja ura, da T>i izročal mrliča in mu je priporoča?!, naj ga |>elje v ljubljansko bolnico ali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu.
Sršen je uato odvrnil -. "Ga bom pa raje nazaj domov peljal". Pognal je torej zopet nazaj proti Mengšu in ob pol 6. zjutraj pripeljal mrliča na dvorišče Škerjan-čeve sestre, rekoč s čudnim jMhme-ham: "Micka, tukaj imaš mrtvega Jernejca"... <J zadevi so bili takoj obveščeni mengeški orožniki, ki so Sršena. aretirali in gra }>o dalj-šein zasliševanju izročili v kamniške zapore.
Kakšen -je bil povod, da je Sr-Šen napadel svojega prijatelja?
Govori se, da je Sršen nedavno pisal ipisnro svojemu bratu, ki živi v Argentini, da naj ne pošilja denarja «voji žen-i v domovino. Pi-smo je podpisal z imenom Jerneja Škerjanca. Iz Argentine je mož mož poslal svoji ženi ipismo nazaj in ona je seveda pozvala Škarjan-
V upravičen« 'domnevi, da se je pravkar odigrala strašna drama, so ljudje prestregli pobeglo žensko, 'kuharico Amalijo Ilribarško-vo, ki je vijoc roke izpovedala v pretrjranih stavkih, da je streljal krojaški mojster M. Pevec.
HI IBMWMji	w	ca na odgovor. Kkerjanee je spo-
Z lepim prigovarjanjem in prošnjami hoče doseči pra- znal >pisavo svojega prijatelja Sr-
vico pri izkoriščevalcih, kateri so sile in moči pijani. |šena teranu je nato na nočnem i>o-
Pri tem pa pozablja, da jim s tem razodeva slabost ^^ ^	gotovo očital,
hmerilkega delavskega gibanja.
kar je menda Sršena spravilo v jezo, dn se mn je maeščeval z nožem.
poeredovanj* o in naSmu, kako j«
trenutku }»a je Kirn že stopil 3 korake nazaj 'in si pognal kroglo v desno »enee. Izstopila je na desni strani »glave in potegnila nekaj možgan s seboj.
Nesrečneža so takoj odnesli v rudnoško bolnico, kjer je izdihnil okrog polnoči.
Smrtna kosa.
V Ljubljani je umrl An«ton Ci-zelj, pekovski mojster v Zalokar-jevi ulici.
—	V Spodnjih Gameljnah je po daljšem bolehanju umrl Martin Žagar, diplomirani pravnik in rezerva! častnrk.
—	V Gornjem Logatcu je umrl
Iz množice je takoj odhitel ne-'dolgoletni občinski sluga in gozd-kdo poročat o krvavem dogodku ni varuh Franc Rupnik. Dosegel policiji, doeim se je več ljudi odlo- je atarost 68 let.
ZAKAJ SO NAŠE P0ŠIUATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE?
KER JE NAS PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE!
1'dobnosii, ki izvirajo iz poslovanja v velikem obratu,
pridejo našim strankam \ korist.
Naši strošld za posamezna nakazila so manjši, vsled lesar so rene pri nas nižje kot pri agentu ali saTodu, ki mn
poslati Vašo nakaznico v izvršenje v New York.
Hitrost našega poslovanja je nedosegljiva, radi aafiega velikega prometa lahko vzdržujemo tako oh&irne zveze, da w
posveta našim nalogom največjo pozornost
Naše denarne nakaznice odpošljemo z vsakim briopsrnl. kom, ki odpluje iz New York* — toraj bres t—imflo in Dt-daljnega posredovanja.
Naše cene so objavljene dne* no t lista "Glas Naroda**.
Za zneske nad $200.— raCnnamo primerno nižjo ceno, katero Vam radevotje sporočimo pred no nam po&ljete nalog.
Mi iauuno največ poslov s strankami iiiM New ¥< kar dokazuje, da se lahko okoristi z
pa najsibo Se tako daleč proč od
Pobljite toraj Vašo prihodnjo
poiiljater
KNJIGE
VODNIKOVE DRUŽBE
v LJUBLJANI
sa leto 1927 so sledeče:
VODNIKOVA PRAT1KA za leto 1928;
H1&A v STRUGI, povest;
VLADKA IN MITKA, opisi;
VODNIKI IN PREROKI, (zgodovinska razprava).
Člani so jih že prejeli.
V ZALOGI IMAMO &£ NEKAJ IZVODOV
CKNA VSEM ŠTIRIM
$1.50 .
Kdor hoče postati član te družbe ea leto 1928 naj pošle naročnino že zdaj. Članaranina ea člani je samo $1.00 na leto
SAKSER STATE BANK
iferotila pošljite na: —.
"Glas Naroda*
n Cortlandt Street, New York
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO
English-Slovene Reader
' ' Sestavil Dr. F. J. KERN
Cena » poštnino SAMO
$3.
Knjiga vsebuje nauke o izgovar javi angleških besed; vaje tt učence angleščino; berila in članke s slikami ter kratek an srleSko slovenski in slovensko an-gleaki besednjak (4000 besed).
ffaroM* poiljit* <■#*
.i
n
W$wTojtk
sramote.
X
Augležt so zgradili nov j>arnik, menda je najdaljši na svetu, ker je dol«; i use*": čevljev.
Veasi -so se rojaki zanimali za dolžino in šjrokost.
Potem >o se zanimali, koliko "raufenkov*' ima parni k.
Vse to zanimanje se je pa sled-njie drugam usmerilo, namreč koliko Čevljev je bara dolga in kdaj jo zjutraj odpro.
Skrbna mati je takole vzgajala svojega sinčka:
—' In ee boš nocoj videl soseda, ji ne smeš povedati, kaj je rekla groceriea o mesarjevi ženi.
—	Zakaj pa ne, — mama ? — jo je sinček zaupno v.prašal.
—	Zato ne, — ga je poučila mati — ker se nf sme opravljati. No, sicer pa grocrrici nie ne verjamem in bom že sama sosedi povedala, kaj je govorila eez mesarico.
¥
Obupen bolnik je rekel zdravniku: — Skatljico zdravil, ki ste mi .• jih dali, sem pojedel. Pa nisem še nič boljši. Najbrž se še ni pokrovček od škatljiee odprl.
Neki boljševiški pisatelj je takole označil Nobilovo ekspeddeijo:
—	Križ so nesli na Severni tečaj. svojega tovariša Malmgrena so pa pustili samega umreti na ledu.
*
Vsakovrstne stvari se do-gajajo v tej hudi vročini.
Tako je na pri mer pred par dnevi objavilo časopisje sledečo brzojavko rz Spokane:
—	Pred študenti West Valley visoke šole je plesal governer Roland H. Hartley farinarski ples .po stari melodiji "Puran v slami". Potem je pa študente povabil v svoj dom, kjer je smel vsakdo sesti na -stol, za katerega je plačal
governer tisoč dolarjev.
*
Žcrtska
je dosti bolj zadovoljna, ee je občndovana kot če je ljubljena.
*
Oneralni .super.intendeirt Anti-salcnnkp Lige pravi, da ameriška prohibicija ni več politična zadeva.
Možak ima prav. Prohibicija je postala zad^-a vsakega poeamez nika. Vsak jo skuša tako prikrojiti. da mtt je prav.
*
NewyorsSki beraei «o iiKtanovili t.nwt in imajo general, upravitelja. kateremu so vsi podrejeni.
Zakaj pa ne! Zakaj bi ne bilo v deželi organiziranega kaspitala tu-dj Wranrvo orgawxiratio?
SsP^JSgRiapS?.* r
K8AVER AIEŠKO:
NA ŽIVLJENJA CESTI
V življenju hlerinjega človeka so la, za dva tri korake naprej in pri-dogodki, na vide/ iv/natni in j vzdignil roke, kakor bi jo kanil bi*j/i|>omrmbni, da »koro misliti ni sprejeti v objem, če po nesreči pade iz voza. A kočija je brzela po trsti dalje, čud-žno lepi obraz se je >kril v vozu, meti vozom s fuj-ei iti nuni in<*iioj se je razgrnil velik oblak prahu in se vlekel za kočijo kakor ogromen b"lorjavkast rep. Voz je hitel, hitel in kmalu izginil jjori v sosedni vasi.
Doklej .vem ga dosegel, sem bežal in hrep nel, z očmi za vozom kakor za čudežem, od G os | >o d a Boga mi v milostni uri poslenem v enakomerno. enozvočno vsakdanjost mo-jeg-a življenja. Se ko mi je že iz-
vredno nanje, kaj iele o njih govoriti, razgrinjati jih pred velikim »vetom. A navzlic \>i navidezni nr&rroMii ><■ nam če?rtokrat zableste iz pr-teklosti kakor daljna zvezda nkozi temno noč. Pa spoznamo, da ho v vsi svoji malenkosti in nez-natnosti značilni za druge, važnejše dojyrxlke našega življenja. Kakor n-.sniea v sanjah je naše Življenja v zabri»anih f*brisih in odtenkih že naprej označeno v njih.
Tako se mi večkrat za blest i v
tihih, «e češrt- v težkih in trpkih jSfinil izpred o<'-i, sem stal n«'kaj ča-urah iz davne preteklosti tah* ma-no kakor v zemljo ukopan na me-lenko-,tni doživljaj.	l^u, strmeč za odbeglo prikaznijo
Sedel sem v prahu na ee.sti oh1 v nekakem l>olnem pričakovanju, domačem dvorišču, čisto inajeen 'la se še prikaže, se vrne, obstoji fantič še, niti v šolo nisem hodil pred menoj ; in tisto sladko deta krat Sedel .seru v pralni in z obe- i kleten stopi z voza, mi poda roko, ma rokama grabil mokasti prah od nio nagovori in mi pove nekaj ne-
d<«sne iti leve ter ga kupičil prod »aJt)o v lepo zaokrožene, proti vrhu OMtro zožem kitp'ke. Ko je bila kuj*" kov eela vrsta. si»m kakor razjarjen stvarnik planil po njih, da jih uničim. 1'darjal sem z obema rokama in z vsemi močmi po njih, da se je kupček za kupčkom rušil pod mojimi pešfieami in %<• je dvigal iznad <• ste oblak prahu, ovijal mene in cesto in >e je v komaj diliajoočem vetru polagoma nesel tja čez travnik ter se tam ]>očasi sew dal na travo in cvetje. Dasi me je prah ščemel v oči, mi silil v usta in nos, sent sedel oblastno sredi ceste, mogočno in trdasrvno se veldts' svojega dela in svojega uničevanja. Kar sem nenadoma planil pokonci in »kočil na rob cente, kakor bi me bila vrgla tja sila, mnovro močnejša od mene. Po cesti je namr č prihitela gosposka kočija, hrzo in tiho; slišalo se je le peketanje konj, a to le slabo in samo napol, ker ga je glušil visoki pocesstnih prah. Ropotanja voza ni bilo slišati prav nič.
Stoječ ob strani ceste .sem s široko odprtimi očmi strmel v voz, ki je brzo šinil mimo. T je napol ^enl videl gospoda in ponpo. sedeča zadaj v vozu. Kar sem videl najjasneje, videl skoro edino, je bila ma. la, beloobiečena deklica, z dolgimi razpuščenimi zlatimi lasmi in z obrazom kakor češ nje v cvet. Sedela je gospe nasproti in tako obrnjena proti meni, ko je voz že Svipnil mirno; za hip .se je celo nekoliko nagnila iz kočije, da sem jo videl še dalje časa. Stopil sem, kakor da me je sunila nevidna si-
skoneno h pega, česar do tedaj ni-sent slišal še nikoli. Zakaj da kaj drugega kot neskočno lepoto njena beseda niti izgovoriti ne bi mogla, -eni jasno čutil.
Pa se ni zgodil pričakovani čudi /.. Pač pa so i<* zgodilo nekaj povsem nepričakovanega.
Till, ves omamljen .sem sedel v prašnato travo ob cesti. Kaj sem in:slil in pret 'litaval ,kako bi to vrdel. kako mofrel o povedati daru-.-.! A gotovo je bilo srce vse polno tiste prečudežne lepote, ki je kakor blagoslov božji hitela mimo mojih stnnečih oči.
Kar mi jo padel, kakor bi se bil usipal z neba. na dolge kodraste lase mogočen val cestnega prahu. V hipu
in neslišno, kakor je bil prišel; debeli prah je glušil vsak korak.
Jaz pa sem ostal in stal na cesti osramočen, ves poln prahu, ki me je grizel v oči, da »em komaj ol-piral veke, ščemcl ipe po licih, šČo-petal za srajco. A se nisem več zmenil za to. Ve.s srdit sm z obema peščicama zajel prahu in ga vrgel za odhajajočim zahrbtnežem. Porogljiv, zloben smeh je bil odgovor moji razjarjenosti ....
Slično je na življenja cesti. Tudi v življenju gre mimo nas ke-daj v blagoslovljenem trenutku precudežna lepota, prešla d ka src-1 ča, pa je ne moremo prejeti, ne je obdržati ob sebi. In ko se razočarani in žalostni ozremo, vidimo čestokrat za seboj mnog škodoželjno se rož"č obraz. Sami ne bi mogli natančno povedati, kaj nas je zadelo bridkeje: ali pisana naša sreča ali brezsrčnost in si rov os t ljudi.
IZ BUENOS AiRESA PROTI NEW Y0RKU
Za G-las Naroda napisal: Mirko Vehoroc.
^ n., ■■ w .v • : e -v \ * ..
ŠPANSKI KRALJ ALFONZO
Nadaljevanje.
Po Argentini smo vedno prenočevali na prostem. V provinci San. tiago smo mnogo trpeli vsled pomanjkanja pitne vode katero je prav težko dobiti, ter tudi vsled vročine.
Radi tega smo po teh krajih skoro večinoma potovali ponoči in podnevi počivali. Še večjo vročino smo imeli v Provinci Tucuman.
gredo daleč naokoli k svojim znan. cem. Celo pot ne korakajo, temveč venomer plešejo in .skačejo. Vmes so tndi seveda žene z malimi otroci na hrbtu; sploh vse mlado in staro, samo da še lahko leze. Tudi nas so na pcttu vabili v te male revne koče. Morali smo se vabilu odzvati, prej niso dali miru ter so nas, pri slovesu spremili z svojimi piščali in bobni. Komaj smo že 'čakali, da bo konec tega carniva-
Argentino smo se dokaj srečno prešli, le z malimi izjemami bo- la- Pa tudi v mestih ni bil°
lezni v prov. Santiago vsled slabe vede.
No, pa tudi ljudje so bili tam dobri ter se je vse dobilo za jesti in sploh kar smo potrebovali.
Kolikor bolj smo se bližali meji Bolivije, tem slabše je bilo. Pa tudi zelo nezdravo podnebje je od
bolje. Pridrveli so se z vseh strani Indijanci ter kričali, da ni bilo ne kraja ne konca. Carueval je zanje največji praznik.
Že pred mestom Myuni nam je Matija zopet zbolel, da smo ga morali nesti do male koče. Drugi dan smo ga odvedli na muli do Myu-
Humahuaea naprej .proti meji in in	P081*11 z vla
MODNE TATICE
Pariške modne trgovino utrpijo vsako loto več sto milijonov frankov škode radi tatvin. Kradejo se samo ženske obleke, blago in druge potrebščine. Tatvine predmetov za moške so v primeri s tatvinami ženskih predmetov prav neznatne!
Nerodno je gledati, kako nastane v trgovini sredi vrvenja kupeev nanadna zmešnjava. Poslovodje uljudno prosijo rdečo razburjeno, vodno elegantno damo, naj se potrudi v ravnateljevo pisarno. Sle-
di jim, kakor bi šla na moriščo.
e mi je usipal čez čelo "Pride policija in ožigosa za vedno d'»H v oči. po licu doli za ovrat- dotlej morda neomadeževano žen-
nik srajce iz hodničneiga platna in doli na rokave in roke„ ki sem jih najrlo dvignil, da bi se branil.
Planil sem pokonci, brisal si prah iz oči. puhal nra z ustnic, o-tepal <ra z rokavov, otr-sel ga z rok.
"Ila-ha-ha!" se je sirovo in škodoželjno zasmejalo ob meni, in ko sem se toliko obranil prahu, da s«»m spet spregledal, sem videl korak od sebe sosedovega hlapca Jane/a. ki se je široko in zlobno reža1 v 1110.
sko!
Uboga žrtev je postala žrtev mode. Ure in ure je gledala nov Čaroben model. Kako dobro bi se ji ]>odala svilena obleka, kako lepo bi se prilegala! A kaj se hoče: mož premalo zasluži. Dama izgine. Čez eno uro se vrne. Hoče si "samo pomeriti obleko". Navdušena se kreČe pred ogledalom in posluša sladke be.sede prodajalk. Potom je treba odložiti toliko zaželjeno oblačilo. Prične se duševen boj, solzo
Kaj pa si tako zijal za koči- privro na oči. Trenutek pozneje
jo? Brž ti je tista bela žabica v vozu naredila, kaj? Pa si mislil, da so takšne, ki se vozijo v takihJe koči j a, zate ha 7 Bogme, hitro je prišla kazen za takšne grešne misli. lia-ha."
Glasno in .sirovo se krohotajoč j- odhajal po cestnem prahu tiho
PREBUJAJOČI SE EGIPT

t:




M -1 i
in značilen »pomor! i k je bil pred kratkim postavljen ▼ Ka-i. Vdsjal j® nad 300,000 dolarjev. Sgactaenik j© delo ogipcan-kiparja Moukhiarsu	______ 3g	,
stori prilika, tatico!
Prodajalko morobiti odidet, — smuk! in zmečkana svila se skrije pod plaščem. Dotlej neoporečna uradnikova soproga podleže skušnjavi....
Seveda imajo v velemestu poleg takih priložnostnih tatic tudi poklicne tatice. Nedavno so jih prije. li petero ,ki so obiskale velike prodajalne z lastnim krasnim avtomobilom. Najstarejša med njimi je bila stara 26 let. Vseh pet je živelo samo od tatvine. Ob 7. liri vsak dan so izročale nakradeni plen prodajalki ukradenih predmetov v njenem stanovanju. Potem so šle večerjat, plesa t, kazat obleke v gledališče. Blago je takoj prodalo naprej na deželo in v tujino, a kljub temu je zaplenila policija pri taticah za 982 tisoč frankov oblek, krzna in sliv nega.
Velike trgovine v Parizu so primorane odšteti letno del dobi?* ka za kritj epo tatvinah povzročene škode. Po trgovinah so tudi nastavljeni posebni detektivi, ki opazujejo kupce skozi posebna, nevidna o-kenea. f"e opazijo tatu, planejo iz skrivališča in pozovejo tatu k ravnatelju. Tam se prfčno omedlevice, solze, moledovanje. Baje prizane-jo včasi trgovci taticam iz obzirnosti napram nedolžnemu soprogu, posebno če ima mož ugledno službo. Seveda, so to redki, izjemni slučaji....
V Londonu stavijo za&ačeni, n ep red kaznovani dami prosto na izbiro: "Well, mistress t ce hočete, vas naznanimo polimji. & pa nočete, dobite 10 Bb." Z jdkom m
še po Boliviji en čas.
Tu namreč razsaja takozvana bolezn "puna".
Že na policiji v vasi Humeitua-ca so nas svarili ,naj se pazimo in naj potujemo zelo počasi, kajti če se človek preveč upeha, ga ta bolezen še prej napade. Rekli so, da malokateri tujec tu srečno skoz ' pride ter da sploh mnogo ne potujejo tu preko.
Res smo čutili, da nas je vedno stiskalo v prsih, posebno slabo je pa bilo v pogorju Tres Cruces, ki ima 3728 m mors, vršine. Pogorje je znan kot središče te bolozni.
Res je Matijo popadlo, sesedel se je na tla, in kar dihati mu ni dalo.
Dali smo mu 10 kopljic zdravil proti tej bolezni in res mu je kmalu odleglo, tako da smo lahko počasi nadaljevali pot do vasi Abra Pa m pa, kjer smo se namenili prenočiti.
Od tega ča.sa ni bil Matija nič več popolnoma zdrav.
Kolikor dalje smo potovali tem slabše je bilo za nas. Ze v Argentini j i v prov. -Ju Juy smo si morali nabaviti potrebno pripravo in smo si sami kuhali ter smo seveda največ živeli od čaja in kave.
Po tudi ljudje so bili zelo slabi. Niti za denar, če je bila tudi trgovina, nam niso hoteli dati.
Bilo je na pampi, bili smo žejni, in se podam s Francom prosit vode. Srečava žensko in moškega. Vidite je bilo. da sta še bolj indijanskega plemena. Vprašam za vodo, in odgovor: "No a i". (Nimam). Pred hišo je imel skopan vodnjak ter sta ravno pripravljala iz koruze takozvano pijačo či-čo.
Nič nisem dosegel z lepa ter sta se mi počela še rogati. Šele ko sem potegnil samokres in odločno zahteval. No, tedaj je pa bilo hitro pri roki.
17. feb smo dospeli na mejo Bolivije ter s tem napravili do tega dne 2008 km pota.
V Bolivijo smo prišli baš za karneval, katerega tamkajšnje pri-prosto ljudstvo Indijanci obhajajo po 14 dni. Vsak ima svoj boben, drugi zopet piščali ter hodijo od hiše do hiše in pijejo doma napravljeno pijačo. Z vseh hribov so se neprestano podnevi in ponoči razlegali bobni, piseali ter vpitje.
Zbere se jih po 20 sfkupaj ter
uxDiftwooo *_uwB*»eockjk.r.'
kupuje na madridski ulici cvetke, kojih čisti dobiček je namenjen zavodu za jetičue otroke.
kom v Oruro. Čez 1 teden dni smo prišli tudi mi v Oruro. Jaz grem seveda takoj k njemu v bolnico. Bil je zelo slab, ter nisem -imel prav nič upanja, da bo kaj ž njim. Niti govoriti ni mogel. ' Kmalu se mu je pa obrnilo na boljše, tako da je z nami naprej potoval.
Po Boliviji .smo večinoma potovali po sami prostrani pampi, kjer ne raste prav nič ter je čisto sam gol posek. Na več krajih so celi hribi peska. Vsak dan nam je prepiha la burja mozeg in kasti. Bili smo tudi po dva do tri dni brez jedi, ker niti toliko dračja nismo mogli nabrat da bi si skuhali čaj. kateri je bil vsa naša hrana.
V	Glavno mesto Bolivije v Ls Paz smo prišli 15. marca.
La Paz leži globoko v jarku na bregu.
Mesto je sicer dokaj veliko ter ima v sredini krasne parke in spomenike, sicer jo pa zelo zanemarjeno. Celo po ulicah je treba paziti, da človeka ne odnese voda tako dere z vseh šivani.	j
V	La Paz smo ostali 5 dni ter smo šli 20. marca proti meji Peru.
Titicaca jezero ima 3810 m morske vršine t^r 85'39 km2 površine. Ker se mora tu preko vode, smo se tudi mi pogodili z dvema Indijancema, ki jih čaka vse polno ob obrežju, da nas prejel jet a na zahodno stran. Čudno se mi je zdelo takoj da ta dva Indijanca tako dolgo čakata in da se ne odpeljemo. Vedno sem jima priganjal, pa sta le kazala, da še ni u-godnega vetra ter nekaj dopovedovala v svojem jeziku (kičva), česar sev»eda ni*em razumel.
Ob 6 popldne smo že sedeli v jadernici in šele opolnoči smo odrinili. Take noči kot je bila ta ne želi več nobeden od nas. Nekako ob 3 ponoči se je pooblačilo ter začelo grmeti in bliskati. Nastal je vihar kot bi bili_na odprtem morju. Jadra je začela trgati. Indjjan-ca sta jih z našo pomočjo komaj povezala.
Premetavalo nas je kot lupini-co. Prepustili smo se valovom ter čakali jutra. Vendar se mi jc pa zdelo, da kraj, kamor smo bili namenjeni ni tako daleč. Toda počakati je bilo treba do jutra, da se
prepričam.

(Dalje prihodnjič.)
Hitenjem koraka nesrečna ladv v posebno kamTieo, kjer opravita dve misu-asti pontrežkrnji svoj ra- i beljski posel. Angleži pravijo, da je to dobro sredstvo, ki prepreči pohujšanje in iztresni zasačeno tatico. Tudi zločinke same so vča-Bi rajše tepene, kakor izročene sodnikom, možu in javnemn zaničevanju v dnevnemu neusmiljenem
tisku....
MS SB NAHAJA moj brat. EDWARD SKAJjE po poklicu mesar, rojen v Radečah pri Zidanem mostu. — Julči Pust, rojena ale, Tttawn ulica 10, W*rU bor, Jugoslavija. (2x 17&18)
psS/J


KJE SE NAHAJA moj prijatelj JERNEJ KOVACiC, podomaoe' Jernejčkov iz Milave pri St. Vi-' du. Prosim ga, da se mi oglasi. Jakob Srnel (is Ponikve) Box 468, Davis, W. Va.
(2x 16&17)
PRAV VSAKDO
kdor kaj išče; kdoi kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI
v**Gl.ma Nar o3

NOVE SLOVENSKE PLOŠČE
COLUMBIA

NOVE PLOSCE
10 inches po 7ae.
ČLANI KVARTETA "JADRAN" s »premijevanjem
orkestra.
25084F (Nočni čuvaj S	(Pevec na Note
MARY L'DOVICH in JOSEPHINE LAUSCHE
Skladba Ur. Wm. J. Lauschc. 25085E (Cingel — Conjjel, Duet (So Ptičice Zerane, Duet
ANTON SHl'BEL, Bariton s spremljevanjem orUestra. 25086F (Se Kikeljco Prodala Bom (Gor Čez Jezero
10 inch 75c.
ANTON SHl'BEL, Bariton S5083F (Bod' MoJa. Bod' MoJa (Nebeška Ženitev
MARY L'DOVICH in JOSEPHINE LAUSCHE 25083F (Sladki Spomini
t	(Čez Savco v Vas HodiS
VOJAŠKA GODBA "KBUG" i 25077F (Štajerski Lendler	1 ^ .
(Dolenjska Polka
HOYER BRATA
S5078F (Neverna Ančka. Valček
(Dunaj Ostane Dunaj, Koračnica
Ga. A. ŠVIGEL in NJEN KVARTET
25004F (Kukavice
(Upanje	1
SIMONČlC BRATER
25006F (St. Ciarski Valček
(Newburflh March	"I i
25007F (Ainc Polka
(Štajeriš
2501 IF (Spic Polk«	r
(Pokšotiš
ŠTRUKELJ TRIO
25080F (Ober Štajeriš	».
(Slovenski Poskočni Čotii 25081F (Nemški Valček (Cerniška Polka
J. LAUSCHE in M. UDOVICH, Duet
25079F (Danici
(Domače pesmi	*
25075F (V slovo
(Slovenske pesmi 2507W (En let in pol
(Ljubca moja
HOYER TRIO s Petjem S507QF (Al' Me Boš Kaj Rada imel«
(Odpri Mi Dekle Kamrico
MOŠKI KVARTET "JADRAN** 2S067F (Na planine
(Fantje se zbirajo
HOYER TRIO 25M5F (Samo še enkrat, Valček
(Ven pa not, Polk*
2S062F (Pošter Tane	i
(Ribenška Polka
25&74F (Sokolska Koračnica	'
(Kde Je moja Ljubica, Valček	1
COLUMBIA ORKESTER 2S068F (Dve črni Oči
(Carlotta Valček
12Q70F V finskih dolinah, Sot 13 Na krovu ladije, VaiCek
Jahrlov Novltetnl Kvintet
r *
UM9F Lastovk valček
Usmili se me. Valček
fiuski Norltetnl Orketta
12072F Spomladnl Valček
Sladke vljoieiceu Valček
Rusk! Novltetnl Orkester
25v7IF Sfbelska koračnica
Regiment po eesil gre (s petjem) U^yer Trlo
2SMSF Polka Staparjev
Ti si moja. Valfc*
Hojer Trto
25659F Jaka ne St. Clalrn, Polka
Oevelsndsk! viltek
H oyer Trio
12 inrit «1.25
Člani jadranskega kvartet v
s spretnijevanjem Orkestra. C8M5F \ Kmečka Svatba, Del 1 S Kmečka Svatba, Del 2
POSUJATVl PRILOŽIMO 300 IGEL BREZPLAČNO
—— Manj kot šest plošč se ne pošlje. -
SL0VEN1C PUBLISHING CO.
82 Cortlawit Street	New York, N. Y.
mm.

■ > v.'' ^^ - . * ? ^ .:• m . ■

—MONT ORIOL—
BOKIH.
Spisal Owy do Maupaas&nt, — Za O. N. priredil O. P.
GLAS NARODA, 17. JUL. 19H
17
(Nadaljevanje.)

BABE RUTH IN COL. ROBBINS
M Ml il'Jl MIL. I ju j. JI
• • • •
.....LM
*.... 1.2f
.....LS9
.....L9i
1.99
On je vedel, kako govoriti ž njimi in kako razumeti vsako stvar. On ni bil zmožen ustrajuostnih naporov a bil brilijanten. On je ljubil ali hovražil strastno. Zavzel se je za vsako Btvar z navdušenjem fanatično ipreprieanega človeka, a je bil izpremenljiv kot navdušenec.
Na ta način je imel značilno mero resničnega ženskega temperamenta, lahkovernost, očarljivost, gibčnost, visoko napeto naravo, kombinirano z močnejšim,-bojj aktivnim in jasnejšim intelektom moža.
<Jontran se jima je naenkrat pridružil.
—	O brnimo se, — je rekel. — ter oglejmo .si stanovanje dr. IIo-
norata.
Ozrla sta ^e nazaj ter zagledala dr. Honorata z debelo, staro damo, ki je korakala ,i»oleg njega.
Kristijama je presenečena vzkliknila:
—	Ali je to njegova žena? Ona j»- vendar petnajst let starejša' od njega!
—	Da. ona stara pet in šestdeset let. Bila je stara bolniška utreznie«, v katoero >e je zaljubit med dvema slučajema. N ju dom je eden onih. v katerih prepirajo od zjutraj -pa do zvečer.
Nato so vrnili v kazino, pri vabi jeni ml krikov množiee. Na veliki mizi pred poslopjem -.o bili razstavljeni loterijski dobitki. Petru s Marte], kateremu je pomagala gospodična Odelin, je vlekel številke t»-r jrl» oglaševal z velikanskim ponvpom, kar je zelo razveseljevalo množieo.
Markij. spremljan od Oriolovih deklie iti Aiwlermatta, se je zopet lirika za I ter rekel:
—	Ali naj ostanemo tukaj? Tako bučno je.
Nato je brio sklenjeno o« I i t i na izprehod po e»*sti, na po! pota po griču navzgor, ki vodi iz Kovala v Roohe-Pradiere.
Da pridejo tja ^o *p!«zali drujf za drugim jk> stezi, vodeči 7i vinograde. Kristijane je prevzela vodstvo z lahkimi, hitrimi koraki.
Odkar je prišla v ta del dt-žele, je oeividno živela novo življenje, polno dovzetnosti iti mikavnosti, kot <ia ni riikdar poprej poznala.i Mogoče je. da »o kopeli izboljšale njeno zdravje, mogoče pa se je čutila vso oživljeno in inšpirirano v.sled navzočnosti žarnega duha tega skoro nepoznanega mladeniča, ki jo je učil razumevati.
(lloboko in dolgo je dihala, ko je mislila na vse, kar ji je rekel glede sladkih vonjev, katere prenaša sem i nt ja veter.
—	Ki'«, je. — si je mislila. — tla me je naučil uživati lepi duh zfnka. Našla je zopet vse one sladke parfume, predvsem duh vinske trte, ki je tako l&hak, delikaten in izbegljiv.
f^xslK-li so na cesto ter pričeli korakati v skupinah.
Andermatt in Lujiza Oriol, starejša sestra, sta prevzela vodstvo ter pričela razpravljati o pridelkih overgnskih polja. Ona je dobro poznala, ta deklrea Overgna, kot resničen otrok svojega očeta, o-blagodarjenegu s dednim instinktom, vse praktične podrobnosti poljedelstva. Navedla jih je s .svojim finim glasom in dobrini izgovorom, katerega ^e je naučila v samostanu.
Ko jo je poslušal, jo je opatzoval s stranskimi i]>ogledi ter si mi-slil, da je ta resna mlada dekliea, ki je že tako dobro informirana, Laravnost mirna. Sempatam je vzkliknil nekoliko presenečen:
—	Kaj! Dežela je vredna ;MMX)0 frankov za hektar v Limagne?
—	Da. gosp<*l. kadar se jo izpremeni v fine sadovnjake, ki pro izvajajo desertna jabolka. Naš del dežele dobavlja skoro vse sadje, katero se rabi v Parizu.
Nato ^e je on obrnil ter se ozrl z zanimanjem po Limagne. S ceste. na kateri so se nahajali je bilo mogoče videti nepregledno ravnino, zu\*ito v lahek plašč megle.
Kristijana in Paul sta tudi obstala ter .se ozrla preko te ravnine, tako očarljive za oe.i, da bi lahko »stala vedno tam ter zrla nanjo.
Testo so seduj senčili veliki orehi, kojih gosto listje je budilo dobrodelen hlad. Cesta se ni sedaj več vapenjala navkreber, pač pa zvijala ob strani griča. Na eno plat je bila tapecirana \z vinogradi, na drugi pa je segala navzgor do roba nizkega vrhunca.
Paul je mrmral :
—	Ali ni to ljubko? Povejte mi. ali ni to -sijajno? In zakaj mi upraja ta ko ta pokrajina? Da. zakaj? Izžareva čar. ki je tako globok in obsežen, da se dotakne prav mojega srca. Če se ozre človek navzdol v dolino, se mu >zdi, kot da razprostira duša svoja krila. Odleti. se dvigne ter tzgiue tam v velikih razdaljah, v -smeri proti oni aeželi sanj. katere ne bomo nikdar videli. Da. ta pokrajinski prizor je tako mikaven, ker izgleda bolj kot sen kot pa resničnost.
Ona ga je poslušala molče, 5pozdravljala vsako besedo ter jo sprejemala hvaležno, ne da bi pravzaprav vedela, zakaj. Tudi ona je namreč zagledala v duhu druge dežele, daljne dežele, zavite v modro iu rožnato tenčieo. — nevrjetne in čudne, — a vedno iskane, vspričo katerih ><> vse drugo -dt-žele ordinjrane.
On pa je zopet pričel: %
—	Da. krasno je. ker je krasno. Druga obzorja so bolj presenetljiva, a manj polna harmonije. Ah. madama, to je krasota, harmonična krasota! Ničesar drugega ni na svetu. Ničesar razven lepote! Kako malo pa je ljudi, ki to razumejo! Linije postave ali gore. bar->a ali ravnine, ona nej>opLsna stvar, ki sega do duše — to je nekaj, kar dela umetnika in tudi stvaritelja z Bogom, kar ga odlikuje od drugih ljudi.
—	Posl ušajte. navesti vam hočem dva stiha liaudelaireja.
Pričel je dekla m i rat i.
Ko je ču!a Kristijana to deklamaoijo, se je ozrla vanj ter ga pričela iapraševati s svojimi očmi. ne da bi razumela, kakšen čuden pomen tiči mogoče v tej poeziji.
On je uganil njene misli ter je bil razočaran, ker se mu ni posrečilo sporočiti njej svoje pesniško navdušenje. Deklamiral je te verze namreč zelo dobro in pričel zopet s senco zaničevanja:
—	Jaz sem tepec, ko vam skušam vsiliti uživanje pesnika take redke inspiracije. Upam pa. da bo prišel dan. ko boste čutila vi vse Dsmafe in tuje iirali y barvanih te stvari tako kot jaz. Ženske, ki so opremljene z dosti večjo intuicijo kot pa inteligenco, ne razumejo skritih in zakrinkanih sugestij umetnosti, razven če se napravi najprvo na njih duše simpatetičen ppiziv.
Sklonil je k njej svojo glavo ter dostavil: — Skušaj bom uveljaviti ta priziv, madama. na vaše simpatije. Ona ga ni -smatrala nesramnim, |»ač ipa posebnim. Opustila je celo misel, da skuša razumeti kaj več, kajti naenkrat je bila presenečena od njegove zunanjosti, katere ni preje še opazila. Bil je pravcat gizdalin, a tako visok in širok on s tako moškim izraizOm, da ni človek takoj od početka opazil, s kakšno študirano eleganco se je oblačil.
4	^ ^ {Dalje prihodnjič.)
. * t * ^ »
:V ■ "V, rs? i•• » ,
IMPORTIRANI TOBAK
Škatlja en funt hwugovlniktga
mešanega tobaka ............02.00
Škatlja pol funta ................ 1.00
Škatlja en funt turikega ......3.00
Škatlja pol funta turikega ...... 1.50
Škatlja en funt finega ruskega
tobaka ......................4.50
Stroj za delati cigarete ..........15
Škatlja 100 stročnic <hils) ......15
Abadie. francoski cigaretni papir .00
Zavojček C0 kosov .............4.00
Otoman, dunajski cigaretni papr,
knjižica ......................05
ZavoJ£ek sto kosov za ..........3.50
Škatlja za tobak, fino izdelana .50 škatlja za tobak iz nemikega srebra za ........ ..............1.00
Adriatic Importing Co.
606 — 11th Ave., New York. N. V.
ADVERTISE to OLAS NAHODA

n»>» taiLLIK. «.*»». O c.
Slavni ameriški baseballski igralec Babe Ruth, je te dni i>odaril eol. Kobbinsu bat .in žogo. Oboje no.si njegov lastnoročni podpis.
Požar čitatelji.
Opozorite trgovce 1ui obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglaSu jejo v listu "Glas Na roda**. S tem boste ustregli vsem.
* WJ*vj»	Varoda*.
KNJIGARNA GLAS
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
82 Cortlandt Street. New York. N. Y.
MOLITVENIM:
w» popolna .........
Marija Varhiaja:
▼	platno vestno ...
▼	flno platno .....
▼	celolojd vezano ...
▼	nanje Tesano.....
v fino usnje veaa.no
Kajaki glasovi:
t platno vesano ... t fino platno vesano........LM
▼	oanje vezano ............LS9
t fino nanje vezano ........1.79
Skrbi za dnie:
t platno vezano ............ J|
t nanje rezano..............1.6S
▼	fino nanje vezano ........LM
Sveta Ura (i debeli«! irkaml):
t platno vezano ............ J|
v fino platno vezano........LM
t fino uan le Tea.............LM
Nebesa Nai Don:
v platno rezano •.......... L—
▼	nanje vezano..............LM
t (lno nanje rezano..........LM
Kvl&kn area mala:
t nanje vez. .............. 1.29
r flno usnje vea .......... LM
FBI Jezusa: t etlolojd res.......1.3#
pozlačeno ...................1.50
Angleški molitvsnild:
(Za mladina)
Child's Prajerbeek:
v barvaste platnice Tesano .....M Child's Prajerbook:
v belo kost vezano..........Lit
Key of Heaven:
t nanje vezano .............. .79
Key of Heaven:
t najfinejše nanje veaano LM (Za odrasle.) Bey ef Heaven:
v flno nanje veasno Catholic Pocket Manual: t flno nanje vesa.no Are Marta:
t fino usnje vesano
(Mladeničem (JegHC) L it....... .35
IL xv....... 49
Nemfiko-anglefikl tolma« ........].40
Največji spisovnik Ijubavnih pisem M
Nauk o Čebelarstvo .............75
Nauk pomagati živini ..........
Najboljša slov. Kuharica, 668 str. S.—
NaSe sobe, a slikami. Navodila za spoznavanje nžltnlh ln atrnpenlb (ob ........................... LM
NemAtina brez aiitelja —
L del ...........................Jt
2. del ........................
Slovensko-nemški slovar ...-..... .80
Ojaten beton .................. jf
O zemljiški knjigi, konverzijah in
testamentih ...................75
Prakd«nl sadjar, trd. ves. ......3.00
Perotninaratve ................. LSfi
Prva Čitanka, vea. ........... .11
Pravila u oliko ................M
Prikrojevanja perila po iivotnl ne-H a vzord ................ Iv—
.n
........LN
. . .. .LM LM
POUČNE KNJIGE: Anglefiko slovenska berilo ......S.M
(Dr. Kern) Amerika In Amerlkaad (Trnnk) ».— Anfeljslta sluibn ali nauk kaka os
naj ztreie k av. nail ........ at
Ancieiko-slev. te sler. angL alerar JM Abecednik ......................M
Boj nalezljivim boleznim........ .78
Dva sestavljena plesa:
Getvorka in beseda spisano tak nariaano ...................... JI
Cerkniške Jezera ................1.40
DomaČi iivinezdravnik ..........L28
DomaČi zdravnik po Knalpa
trdo vezano ................LM
broHrano ...................LM
Domači vrt, trdo ves.
Govedoreja
• a e e • a a 1 • • a a i
LM
Jnfsalavija, Melik L aveaek 2. zvezek. 1—2 nqti .
Kletarstva (Skalickj) Kratka
Bnjffa 9
Trdo
Kratka tgadoviim valov
PiibUne motnje n podlagi .....
Praktični raCnnar .............. M
Parni kotel, pouk za rabo pare ....LM
Radio, osnovni pojmi Iz Radio tehnike. vezano .............. t.—
brofiirano ..................L7S
Rožni apisovnik trgovskih. voMU-
nih in Ijubavnih piacm ......... JU
RaCnnar v kronski in dinarski
veljavi ...................... .75
Sadje v gospodinjstvu .........1.M
Spolna nevarnost ...............29
Slike is živalstva, trdo veaana____JI
Slovenska narodna mladina.
obsega 452 strani ..........LM
Slov. italijanski In ItaljaMks slav.
slevar ..................... Jt
Spretna kuharica; trdo veaana ..1.19
Svete Pismo stare In neve zavese,
lepo trdo veaana ............t.M
vino *........*«.«....,41
Slovenska slovnica (Breznik)
trdo vea. .................. LM
Fartna kuharica, trdo vea. ......LM
Veliki vaevedei ................. JBt
Voščilna knjižica .............. .50
Zdravilna zeHtta.................40
Zel bi plevel, slevar naravnega
zdravilstva ..................130
Zbirka domaČih zdravil...........Jt%
BAZNE POVESTI IN ROMANI:
Čebelice. 4 sv. skupaj ..........Jt
Črtice Is tivljenja na kaMtib .... M
lirobii, slabi car in rasne povesti_
apleal MilClnaki ..............M
Darovana, zgodovlnaka povest .... J*
Dalmatinske povesti ............J9
Drtga reka ...................
Dobra h« Evstahija............ M
DcIdJiCR •••••••••■••«efft«s»»ss
OoU s Jon ...............................JI
Dve sliki — Njiva, Starka —
(MeSko) .......................M
Devica Orleanska ..............Jt
Dnbovnl boj .....................ft
Dedek Je pravil; Marinka In Ikra-
teljtfci ••••s*ooo*eeoeo*»ooeo« »M EUllbflUl aeeeeeeaaaaeeeaeeaaeseeo tli
Fabijola ali cerkev v Bataksmbah .4»
Fran Baron Trenk ..............M
FUosofBlta zgodba...............M
DfalTOl® eseeeaaaaaooeeoeoaon
Caidsvnik (2 sverka) ............LM
Godfevskl katekizem ............25
Gruda umira, trda vea..........1.M
Grfika Mitologija................1.00
Helctorjev meC ................ .75
Hudi tasi, Blag« dni«, veseloigra .. ..79
Hedvika ........................ JB
Helena (Kmetova) .........4C
Humoreske. Grotesko In Batfra.
vezano	Jt
broširano ...................Jt
Izlet gospoda Branika .......... 1.M
Is tajnosti pri rode •■•••....••• Jt
Iz modernega sveta, trdo ves. .... 1.40
IgraCke, trdo ves. ..............LM
brofiirano «>..••*•.«....*.... Jtt
Igralec ........................ .75
Jagnje ................................JO
JcraaC Zmagoval. Med plasevi____Jt
Jutri (Strug) trd. v............. .79
brofib • • • »•o«eaooo*eeesoaooe% aH
JurCiCeri spisi: Popolna izdaja rseb 10 sveakov. . lepo vezanih .................It.—'
Sosedov sin, broB. .............. .40
6. zvezek: Dr. Zeber - Tngomsr trdo vesano ...........................1.M
broSlrano .................. .75
Juan Miserja. povesti Is tpanakega tivljenja .....
Kako sem so Jas UkaL
(AleSovec) L zvezek Kako aem ae Jaz likal.
(AleSovec) IL zvezek Kako aem se Jaz likal,
(AleSovec) II. zv. . Korejska brata, porast Is misijo-nov v Koreji trdo vez. brofiirano ....
Kretenj« parvrikpv Shipping Ne*«
ti. iultjs:
(1 A. M)
lie de France. Iltvri Oljrmuic. Cherbourc Lapl&nd, Cherbourg Antwerpen Cleveland. Chetboury. Hamburf. George Washington. Cherbourg, Bremen.
Veendam. Boulogne aur ^er, Rotterdam.
Conte Riancajtiano. Napoll, Oenova.
35. Julija:
Mauretania. Cherbourg.
M. Julija: Thurinsia, Hamburg.
Sa. julija;
Homeric. Cherbour*. Arabic. Cherbou-z. Antwerpen. Hamburg, Cherbourg. Hamburg New Amsterdam, Boulogn« »ur Mer, Rotterdam.
Roma. Napoll, Genova.
1. avgusta:
Aquitanla, Cherbourg America, Cherbourg. Bremen.
S. avgusta:
Belgenland. Cherboura, i^itw^rpen. Dresden. Cherbourg Antiv*rpen.
4. avgusta:
France, Havre (I 11.) Majestic, Cherbourg Albert BaJlin, Cher»»jurg, Hamburg.
Leviathan, Cherbourg Rotterdam. Boul-.gne sur Mer. Rotterdam.
Conte Grands. Napoll. Genova.
7. avgusta:
fres. Wilson.
Trst
S. avgusta:
Berengarla. Cherbourg. Fres Harding, Cherbourg.
Brsnwa.
COSULIGH LINE
Hitra potniška služba v Slovenija.
V s i potniki, ki no tako srečni,
da potujejo po tej Crtl, bo<lo pod osebnim vodstvom s rvojo prtljago vred prav do Ljubljane. Vožnja po žt-loznici iz Trsta traja »amo par ur. Nobenih stroSkov za vizej. Velike, zrafine kal«ine. Soba za ženske, soba za pisanje. kadilnica in bara. Osromon jedilni salon, kopeli in prfine kopeli Godba in kinematograf vsak dan v tretjem razredu.
CENE 2A TRETJI RAZRED IZ NEW YORKA do Ljubljane $106.37 — ca tja in nazaj $180.74. Davek posebej. Nabavita ■1 zgodaj permit. Vozni listki po vseh agencijah.
PRESIDENTE WILSON
7. AVGUSTA 2. OKTOBRA
SATURNIA
13. AVGUSTA 22. SEPTEMBRA
Cene Jn znižane cene za drugi razred de Luxe in Medrazrerlni drugi razred
po vseh agencijah.
PHELPS BROS. & CO., Gen. Agentja 17 Battery Place, New York
11. avgusta:
Paris. Havre (1 A. M.) Olympic. Cherbourg Pennland, Cherbourg, Antwerp«. New ork, Cherbourg, Hamburg. Republic. Cherbourg. Bremen. Columbus. Cherbourg. Duilio. Napoli, Genbva
15.	avgusta:
Colombo, almero. Napoli, Genova.
16.	avgusta:
Mauretania. Cherbourg. tVextpnalia. Hamburg Muenchen. Cherbourg.
19. avgusta:
lie de France, Havre (1 A. M ) Vulcania, Trst I'rviC, nov parnlfc. Homeric, Cherbourg. Lapland, Cherbourg. Airtwerpen. Deutechland, Cherbourg, Hamburg. Volendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam.
22. avgusta:
Aquiiatua. Cherbourg Geo. Washington. Cherbourg, Bremen.
25. avgusta:
France. Havre (1 A. M.) Majestic, Cherbourg Arabic, Cherbourg. Antwerpsn. Cleveland, Hamburg Leviathan. Cherbourg. Berlin, Cherbourg.
Veendam, Boulogne sur Mer. Rot« terdam.
Conte Biancamano. Napoll. Genovz
28.	avgusta:
Reliance, Cherbourg, Hamburg.
29.	avgusta:
Berengaria, Cherl»ourg. America. Cherbourg, Bremen.
30.	avgusta: Dresden, Chefrbturg,
31.	avgusta: Olympic, herbourg.
6 DNI PREKO OCEANA
Najkrajia In najbolj ugodna pet sa potovanj« na ogromnih oarnlklh:
lie de France 20. jnL; 17. avg. France — 3. avg. — 24. avg. Paris — 10. augnsta; 31. aug.
(Ob polnoči.)
Najkrajfta pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini s vsemi modernimi udobnosti. — Pijana In slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene.
VpraJaJte kateregakoli pooblaaaanaga agenta ali
FRENCH LINE
1» State Street,
New York. H. Y.
PRECEJ RAZVIT SPORT
£5
j
v :m>.j»iy.ttii. WA1HL a. Cg
Mjkelje AgitaUr (Kersnik)
Andrej Hofer .....
vedeietnlkn

brofl.

eJ*l imr •>.*••••■•..•««__
meeeaea ...................
Bele Mfl (Dostojevski) trto vsa. .n ®®®® bbII Jnoak	jN
vojska, s ilikaml ____M
Ben< • stepojie pri ar. Seka .... M Baj, roman ...............................JU



. . . . . .n
...... I
je tekmovanje z malimi jahtami. Na sliki vidite J. A. Weavera iz New Yorka in njegovo "Slij^', ki je pri zadnjih tekmah -r "SVajrfiingtomi odnesla <ptrvo nagrado.
laaaaaaaaa«
M
wM

Kuhinja pri kraljici gosji
Kaj se je Markam sanjala......
Kralj slate reke, Črna brata Kratke psvesti a Antekrista .
Kazakl ........
Kmetske povest, trta ti
Kitftaf Kahnk ......
Kraljevi« krni........
L sv. Pešal — Ode ki elegije — Sonetje — Romsnee. balada ta legende — ToUnat (Lersdk) ...H
2. sv. OtraCJe Igra v pmiank —• Ra silen« poezije — Zabavljles in polica — Jen na firui — L*JadaU Glas — Krsljedvorskl rokopis - TotaaaS (Levstik).. & ar. SUka Lerstfta
JM
M
JS*
Mali Lord ..........
Mrtvo mesto .......
Martin Krpan s Vrha MaU ljudje. Vsebuje 9. povesti —i
Trdo vezano ...............LN
Mala iirljeoje .....................
Marsa JtriCsaski deček Is Libanona. ...........................JES
'ja ■...•.•..««.*• J9
tivljenja, trta m ......LM
, broiirano .................. M
M ^^ --Ura*
• •••■■.(HM mt3
JS§ A% JS >19
• a a * a t
t • a a a a a
eoaftaeeeseeeeeeeeeeae •
• •aaaaaaaaaaa a•aaa a aaa «N
(Ivan Albreeht) ......JS
Zbirka pore« ti aa
slovensko mladino ............ JI
Na valovih Južnega morja______ JU
Na railKnih patih /........... .4«
Notarjev aes, humoreska ........JU
M , Narod hfl Ismlsa.................AŠ
I Wala van L del. 14 Dovesti......J«
•IV Naia vas, 11. del 9 povesti ...... JU
. —Hitel lastnik, Nasa BraMka, trt. m...........79
Trgovec, KnpOjakl atraiaik, U- Nate tete. trd. ves...............J9
rsdnlk, JesUnl doktor. Ooatilat-	broBrano ....................99
Csr. IDepatolK Matahaiea. Da- Na	.............. M
hovnlk, itd. ................................jt9 NakaJ k nafca niiiiii........JI
broft, *••,«„,,§« «99 MMU .....	ja
• •••■■ avt. . • • « • 1
D
Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote s bojnih pohodov blvle»
gs slovenskega polka ........L99
Ob 59 letnici Dr. Jaaesa E. Kreka J9
Parti in zanki ................ JI
Prva ljubezen	M
Pravica kladiva ................ JU
Pahlrki is Bete (Albreeht) ......JI
PaiHfed zlatar .................. j|
Pegam Lsmbergar, sreCa v nesreči
ln druge povesti ........................99
Petelinov Janet *••**.*,,7f
Prihajat, povest ..........................JU
Pad kriva Jelka. Povest Is Časov ro>
komjaCev na Kranjskem......JM
Poslednji Mehikanec ............JU
Pravljice H. Major .............. JU
Povesti, Bera« a ftepnji« pri sv.
a a a a a a • m • m » m • a a a a a a a a a a a
Naročilom prUoiiH donor, b+ dm v gotovini, Money Order ok postne enamke po t al 2 centa, Čt poiljete gotovino, rskomandirajfe piemo.
Ne naročajte knjig, katerih ni «1 ceniku.
Knjige pobijamo poitnine proste,
U6LAS NARODA"
B3 Oortlaadt St., Vsv Tori