JW^WJIIJOW l, ll.l lijJW!P|HH.l
>" 111
UlilUBUMP
(Wt. mm AUT1UP*** »f THl AOT OF
a, in, &m wtjtf fn pQiT omoi OF HW YORK. 9. T. RyOnlg* ths President, A. B. Burleson. F. ML Oca
IiJt«2]1 slovenski dnevnik ▼ Zdraftenih drtavah.
Valja sa tn lato..*...**** $5.00
Za pol leta.............. 8.00
Za Hew York oelo Wto.v 8.00 Za inozemstvo oelo leto ..7 7.00
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki,
The Largest Sioveniao Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays.
76,000 Readers.
TELEFON: S876 OORTLANDT.	Entered aa Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New	York, N. Y., under the Act of Oongren of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 OORTLANDT.
NO. 135. — ŠTEV. 135.	NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 9, 1920. —	SREDA, 9. JUNIJA, 1920.	VOLUME XXVIII — LETNIK XXVIII.
PROGRAM STRANK IN IZ VEDENJE PROHIBICUE
VODITELJI ANTI SALONSKE LIGE BODO ZAHTEVALI OD OBEH 8TRANK. DA 8PREJMETA V PROGRAM DOLOČILA GLEDE PRISILNE IZVEDBE PROHIBICIJE — ZNAČILEN ČLANEK V NEWYOR&KEM LISTU.
Chicago, 111 . s. junij«. — N* konferenci prohibicijskih voditelje*. ki j f vršila J iiKm j. je Anti ralouska lijfa uveljavila program, »oglasuo h katerim naj bi se tako republikanska kot demokratična 1. a rodu« konvencija izjavila za prisilno izvedenje prohibieije. Posebni komitej Anti salou^ke lige bo nastopil prod komitejem republikanske konvencije, d t predloži nameravano "planko" za program.
V tej komisiji bj seveda zastopan tudi novvorški suliaški petelin Audersou.
l'reprit'-aui siuo il«j. da ne bo ne ena. ne druga stranka sprejela "mokre plauke", -- je izjavil Mr. Wlieller. — a mi hočemo še vet:. Mi lioteiuo izjavo, tikajoeo v prisilnega iz vedenja. To zahteva <edaj naša organizacija.
Na sestanku uradnikov lige ter državnih superiateudentov s in o dovršili načrte !et smo prepričani, da bouio zmagali.
Sutiaci zjavljajo «!a so gledali na lo, da se ne bo nobena mokrota nr.nila v proglasu republikanske stranke. Sedaj pa skušajo pridobiti na svojo »tr;.i. tudi demokrate.
. ■ 1 ■	.	..	t	_
William Jentiiugs Bryan daje voditeljem Aiiti-salouske lige svoje '*©«-r1 ovitke nasvett. '*.
Sklep najvišjega mmIim-s ni napravil nobenega posebnega utiša na d< legate rep n bi iranske konvencije, a je zelo ugajal voditeljem proJiibieijakega gibanja.
Anderson se je meja l, ko je rekel:
—	Velika noviea. Ta sklep potiska na stran vse postavne ugo-voi»' ter zalitega od %>*ke stranke, da sprejme jasno izjavo v prilog prisilnega izvedenja osemnajstega amendments ter postav, ki so Lil«- sprejete v zvezi s tem amendineutom.
—	Ali ima ta sklep kak vpliv na številne kandidate za predsedniško mesto? — je vpipšal poročevalce Andersona.
—	tJoverner 4'ooitdge, — je odgovoril, — je edini kandidat v de/rli, kojega stališče je bilo zelo cjačeno v sled tega sklepa. To pa raditega, ker jc vrti***! predlogo, tikajoeo se j iva, katero je sprejela zakonodaja v Massachusetts.
Virgil llmshaw, naeelnik prohibicijske stranke, pa je rekel:
Ti odloki potrjujejo veliko reformno zmago v zgodovini ne I« te dežele, temveč mogoče celega človeštva.
IVohibirjjska stranka pa ne bo izpraznila polja, dokler ne bo ta ali 01 a stranka spr -jtla prohibieije kot del avoje bodoče politike.
a •
DELAVSTVO ZAHTEVA TRGOVINO Z RUSIJO
DELAVSKA KONVENCIJA ZAHTEVA TAKOJ&NJO ODPRAVO BLOKADE TEB PRIZNANJE SOVJETNE VLADE. — DE LE G A TI ODLOČNO NASPROTUJEJO PALMERJU IN BURLESONU BORBA ZA SVOBODO GOVORA.
Ko je bila v Rimu proglašena Devica Orleanska za svetnico, se je vršila v njenem rojstnem mestu Orleansn pred njenim spomenikom velika slavnost, katere se je udeležil tudi franc, maršal Foch.
SULTAN SE P06AJA jUBERALNO IZVEDENJE i PERSHING SE NE BO Z NACUONALISTI SUHAŠKIH POSTAV PEČAL S POLITIKO
V najkrajšem času se bodo začele! Pričelo' se je gibanje za liberalno Čisto se bo posvetil privatnim zadevam. — Dobil je veliko ponndb, pa se še ni odločil.
konference v Brussi. — Zavezniki, icvedenje prohibicnjskih postav, protestirajo proti Grški. I Akcija za zopetno predložitev.
London Anglija, 8. junija, —j Washington, D. C., 8. junija. — Tukajšnji "Times" je dobil vče- Takoj po proglašenju sklepa naj-
jeni ► suh
t-Mrn največjih «eewv»rških dnevnikov 4tTbe Evening World" je objavil \ "epaj ua uvodnem mestu naslednji članek:
Prohibieija |e sedaj vrinjena tej deželi tako trdno kot more kaj takega doneči postava.
Sklepi, katere je objavilo najvišje sodišče Združenih držav, proglašajo ustavnim ..»ko osemnajsti amendment *sam kot prisilno nvelja\Ijeuje tega jiueudmenta soglasno z določbami Volsteadove pofttave.
Najvišje sodišče je odkloiiilti prt »šoje tlržav, korporacij in posameznikov /h iisia\ne prepovedi. da se prepreči izvedbo zvezne pro-hitneijske postave kot stoji sedaj.
Narodna pmhibirija je sedaj polno in postavno dejstvo.
Itedasto In bilo trditi, da so edini Amerikanei, ki so vzneiuir-radi presenet'in stvari, tikajoče se osebne svobode v Združc-Iržavah, «>ui. ki -o prodajali ali pa zavživali opojne pijače.
Inteligi'iiteu Ainer>kance je lahko popoleu abstinent, a je ven dar presenečen \ spri. o dejstva, da je ni sile v deželi, ki bi bila v statm zavarovati zvezi o ustavo p ret! invazijo, katero vodi skupina fanatikov, ki so v stanu prisiliti takuavaue zastopnike naroda k odo-breuju amentUuenta. t ikujo«e«*M se osebnih navad.
Inteligenten Am •"ikanet* je lai.ko odločen zagovornik zmernosti, u se mora kljub ;»mu čuditi, da morejo sodniki najvišjega sodi-š. a, ki so ostali pri tnlri drugi odločitvi glede prohibieije tako verni *esla\iteljetn ustave pri določeuju. kaj so slednji mislili poti izrazom zakonodaja. po*\ečati tako malo pozornosti stvari, katero bi sestavitelji ustave br« / dvoma označili kot samolastno urejevanje \eliki*i*a inštrumenta prt>stosti.
Najvišje smlišče pravi, da se mora domnevati, da je prohibicija a ustavi \ sled \ olje uurotla. ker j" bila stavljena tamkaj potom postavnih prtH*es«»v zakonodaje. uveljavljene po izvoljenih zastopnikih naroda na način, i'ot jra prVtlpisiije listava.
Obrnimo se k onim izvoljenim zastopnikom naroda:
Ali bi vsakdo med njimi slovesno prisegel, da je pri glaso-vanjtt kot mu jra je piedpisavula Anti-salouska liga, postopal v pre-prieunju, da vestno licraŽa voljo večtne onih, ki so ga izvolili!
Postava je lahko ustavna ne da bi predstavljala voljo naroda, •— če namreč napačni zastopniki ©1>riiejo svoje srce proti narodu. .
Tiran«! vo večine je lahko dosti slabo.
Tiraustvo manjvtir. če zavzame" slednje obliko kontroliranja os«-bu i h navad drugih, pa lahko poslane neznosno.
Narod Združenih držav se Nihaja v op rije mu postave, katere večina naroda ne odobrava in katere pretežni del naroda ne re-
ipdttira!
Noben hklep najv:Šjega sodišča ne more izpremeniti tega ne-varn«$ra in obžalovanja vrednega dejstva.
I'veljavijenje narodne prohibieije ne more pomenjati nič dru-ger« kot poaienja žc »-edaj, — namreč drsg poskus, ki ne proizvaja m« drugega kot hinavičino, omsTovsževsnje in zaničevanje post s ve.
Prizor bogatega moža, ki pije svoje vino iz bogato založene kleti, d očim si revni človek ne sme na postavni način kupiti niti čaae piva. je direktno pospošvaiije onih. ki se poslužujejo krivice, da še bolj (»ojrlobijo ie itak prevladujoči nemir.
Zvezna prohibieije ne more biti nikdar ničeur drugega kot samovoljno kršenje pistie, oslabljen je ameriškega značaja z ozirom na zmernost in samovlado iu nevarno izpodkopanje narodnih idealov.	1
<> je uatavus sli ne po mnenju nsjvišjega sodišča, krši vendar ia principije, katere smo ss naočili imenovati ameriške.
iaj iz Carigrada brzojavko, da so bodo začele dni v Brussi, Mala Azija, pogajanja med sultanom in j turškimi naeijonalisti.
Naeijonalisti IhmIo poslali tja j.osebno odposlanstvo, ki bo zastopalo narodno skupščino v An-gori.
Pariz, Fraueija. S. junija. — Iz Cariprada poročajo, da so nacijo-,alisti porazili sultanove čete pri Ismidu.
Obe stranki sta imeli precejšnje izgube.
Smima, (.trška, 7. junija.-— Zastopniki ameriške, angleške, francoske in italjanske vlade so odločno protestirali pri zavezniški komisiji v Carigradu proti grški vladi, ki baje namerava okupirati veliko zeinlja v okolici tega mesta.
V protestu je rečeno, da nima < Irška v Ktnirni nobenih suverenih pravic ter tla še vedno veje nad mestom turšk<: zastava.
Carigrad, Turčija. 8. junija. — 1'aues se je začela obravnava proti Ibrahiiuu Efendiju, bivšemu
Msjega sodišča, da sta osemnajsti amendment kot Volsteadova pt>-stava pravomočna in ustavna, se je pričel« »ribanje, da kongres o-mili prohibicijske ]»ostave.
Kakorhitro je bil predložen sklep sodišt*-a, so zastopniki treh glavnih nasprotnikov drastične izvedbe prohitvei jske postave vlt»-žili j>rošnjo za zopetno zaslišanje glede raznih peticij, glede katerih je najvišje sodišče že odločilo. Sodišče je že dalo potrebno <!ovo-Ijpiije.
Posla nec I<roe iz ^lissouri, eden
Washington, I). <\, 6. junija. — General Pershing je rekel danes, '•a bo izstopil iz vojaške sulžbe, da se pa nikakor ne namerava posvetiti politiki. Izjavil je, da se 1«; čisto puosvetil privatnim zadevam. Kakšne bodo te zadeve, do-zdaj še nihče ne ve.
V soboto bo odšel v West Point lut zaključno slavnost, v torek bo inšpieiral neki brooklynski regiment.
Govori se, da je dobil od številnih firm najraznovrstnejš nudbe, toda dosedaj se ni še za nobeno odločil.
Washington, D. C., 8. junija. —
Montreal, Kanada. 8. junija. — Ko je danes otvorila American Federation of Labor lukaj svojo konvencijo, je bilo predloženih veliko resolucij, ki se tičejo političnih in gospodarskih razmer v Združenih državah.
Večinoma vse resolucije so bile sestavljene v preeej ostrem tonu.	1	'	/	^
Delavski delegatje raT.tevajo, raj se Združene države r.e vmešavajo v nifhiško politiko, naj zadobe železnice demokratično administracijo in naj postanejo javna lastnina, naj zadobi Irska prostost in naj -se izbero odbor, ki bo položil temelje ameriški delavski stranki.
Nekateri delegati so zahtevali v svojih resolucijah naslednje:
Blokado napram sovjetnii Rusiji je treba takoj odpraviti; Združene države morajo takoj začeti trgovati z Rusijo ter priznati rusko sovjetno vlado.
Skoraj vsi delegati so zahtevali, naj se takoj odstavi ameriškega generalnega pravdnika Palincrja, najodločnejše obsojali glavnega poštnega mojstra in se zgražali nad industrijalnimi sodišči.
Arthur Lewkowitz, član ameriške federacije učiteljev, je zahteval, naj se demokratizira šolski sistem.
Narodni odbor za organizacijo jeklarjev se je zavzemal za prostost govora ter opisoval strašne razmere, ki vladajo v jeklarskih središčih zapadnega dela Pennsylvanije.
Resolucija, katero so podpirali vsi delegati, je zahtevala od senata Združenih držav takojšnjo odobritev mirovne pogodbe brez rezervacij.
Vsega skupaj je bilo stavljenih kakih 200 resolucij.
Predsednik A. F. of Labor, Samuel Gompers, se je podal v Chicago na republikansko konvencijo.
Sem se bo vrnil najbrže že v petek.
ALBANCI SO POGNALI ITAUANE V BEG
Ustaši so zasedli dva albanska o-kraja. — Pred Valono je bilo poslanih ved bojnih ladij.
izmed voditeljev proti sprejemu General Pershing se bo v teku ne Volsteadove postave v kongresu ter oče minoritetnega poročila, je izjavil naslednje:
— Sodišče ima zadnjo besedo. Tako amendment kot Volsteadova postava sta sedaj postava dežele in dokler se jih ne razveljavi, jih mora narod upoštevati ter jim liLtaiično slediti.
Liberalni voditelji v kongresu so izjavili, d.i je upanje onih, ki nasprotujejo prohibiciji. da se bo
1'oliko meseeev umaknil iz aktivne službe. Svojemu namenu je dal izraza v nekem pismu na vojnega tajnika Bakerja, v katerem s? glasi med drtt-gim :
Z ozirom na najin pogovor pred par dnevi hočem izjaviti, d;, sem Že dolgo časa gojil željo vrniti se v civilno življenje. Tekom cele svoje vojaške karijere sem bil zelo zaposlen in tekom zadnjih let so mi bile poverjene naloge, ki so
iv doglednem času razveljavilo ali j bile več ali manj važne mornariškemu častmku ter par p^ublažilo^ Vcdsteadovo postavo.) _ Sedaj pa je razvidno da nc
bodo moje bodoče dolžnosti takega značaja, da bi zahtevale več
drugim nacijoualistom, ]fi so ob dolženi zarote proti velikemu vezirju I>amad Ferid paši.
Naeijonalisti so jiiu baje plačali 0000 funtov šterlingov.
Tako nasprotniki kot zagovor-1
nlki izjavljajo, da je sklep sodišča napravil konec poskusom za vse čase. tla se spravi pijačo v njeno produkcijo, prodajo in za-vživanje nazaj v stališče, katero je zavzemala pred vojno. Smatra LA FOLLETTE SE DOBBO PO-. s t za skoro nemogoče, da bi se
ČUTI.
Rochester, Minn., 7. junija. — Tukaj je bil operiran senator La Follette iva slepem črevesu. Operacija je dobro izpadla. Senator s«- izboruo počuti in bo kmalo za-mogcl opravljati svoja vsakdanja tlela.
dalo razveljaviti 18. amendment.
l)a se stori to, bi bilo treba dveh t ret in članov kongresa ter tri četrtine držav «11 oni. ki poznajo položaj. izjavljajo, da bi bilo nemogoče dobiti toliko glasov za odredbo, s katero bi se skušalo zopet uveljaviti prodajo močnih pijač kot je žganj«*.
PREMEMBA V PLOVBI
Cosulieh parobrotina družba nam je naznanila, da se je moral odhod parnikov "President Wilson", ki je bil določen, da odpluje 8. julija in ''Belvedere", ki bi bil imel odpluti 15. julija, iz tehtnih vzrokov preložiti.
"Belvedere" odpluje 13. julija.
"President Wilson" 37. julija.
Potniki, ki so se nam prijavili za ta dva parnika, naj to vpo-števajo in se po tem ravnajo.
Ker se odhod parnikov na tej progi vedno prelaga In zaradi tega ne moremo našim potnikom nikdar natančno povedati kdaj bodo odpotovali, zato *v«rtujemo, da se poslužijo parnikov francoske, holandske ali American proge; zlasti pa še oni potniki, ki želijo v kratkem odpotovati.
Potovanje preko Francije je sedaj zelo olajšano, kaji vsak dan redno vozijo potniški vlaki iz Havre naravnost v Švico ter je tudi za varnost prtljage kar najboljše preskrbljeno.
Tnnk flakier.
kot tlel mojega časa. Vspričo teh okoliščin domnevam, da lahko zapustim vojaško službo brez ško-<io za službo ter postanem s tem prost, da se posvetim kaki bolj aktivni stvari.
—	<?e se torej ne bo pojavil položaj. ki bi upravičeval moj še padaljni obstoj v službi, nameravam storiti ta korak v naslednjih f ar meseeili
—	Če bi se pa pojavila kaka potreba kot naprimer v slučaju krize, potem bodite prepričani, gospod tajnik, da bom vedno pripravljen služiti svoji deželi kot sem služil v preteklosti.
Sklep generala Pershinga, da se umakne v civilno življenje, je po-1 enjal veliko preseneenje tako za armadne kot civilne kroge. Glede iijegovih načrtov za bodočnost ni znano ničesar pozitivnega, čeprav sega je večkrat omenjalo kot mogočega bodočega načelnika generalnega štaba.
Bim, Italija, 8. junija. — Sem so dospela poročila, da so alban-po- ski ustaši zasedli mesti Ostrovo in Selico.
Italjanske čete so se morale z 'velikimi izgubami umakniti. Ščitil jih je nekoliko s svojim obstreljevanjem neki italjanski tor-pedni čoln, pa ni mogel veliko o-praviti.
Brindisi, Italija, S. junija. — Proti Valoni je odplulo več bojnih ladij, ki bodo podpirale ita-ljansko vojaštvo v borbi proti ustašem.
ITstaši nimajo na razpolago težkih topov, in bi najbrže ne mogli zavzeti trdnjave, tudi če bi jih imeli.
5. junija so odbili Albanci vroč italjanski napad.
Italjanska vlada je posvarila vladi v Bel gradu in Atenah, naj ne podpirata ustaškega gibanja.
POMNAJKANJE HRANE ČEŠKEM.
NA
Praga, Cehoslovaška, 8. junija. V nemških okrajih Čehoslovaške je bil vsled pomanjkanja hrano proglašen generalni štrajk.
Vse industrije počivajo in vse šole ter banke so zaprte.
Prodaja opojnih pijač je prepovedana.
DENARNE FOSlUATVE V ISTRO, NA GORIBKO IN NOTRANJSKO.
Njegov zdravnik dr. Battistini mu je že večkrat vbrizgal mor-fin, da mu olajša bolečine.
Neka druga brzojavka naznanja, da ima papež hud revmatični napad.
Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi.
Jamčimo ali garantiramo sa vsako pošiljatev, toda za kake mogoče zamude v izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti.
50 lir ____ $ 3.80
100 lir ____ % 7.00
300 lir____ $21.00
500 lir .... $33.00 1000 lir .... $66.00 Označene cene so veljavne do dne, ko se nadomestijo z drugimi; z drugimi besedami označene cene so podvržene izpremembi brez nadaljnega naznanila.
.Denar nam je poslati najboljše po Domestic Postal Money Order, ali pa po New York Bank Draft.
Tvrdka Frank Sakser 82 Oortlandt St. New York.
PAPEŽ IMA REVNA'
Paris, Francija, 8. junija. — Iz Rima je dospelo sem poročilo, da je papež nenadno zbolel. Že vež dni ne more opravljati ' svojih službenih poslov.
Premislite dobro, komu lioste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke, ^
•	-1
1
Sedaj živimo v času negotovosti in zlorabe, vsak skuša postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentje in zakot« ni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju.
V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane zapreke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malini neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene oblju<« be, je veliko vprašanje.
Naše denarne posiljatve se zadnji čas po novi zvezi in na novi način primerno sedanjim razmeram v vEropi dovolj hitro ia zanese Ijivo izplačujejo.	,	^
300 kron	$3.30 ' * ' 1,000 kron .... $ 11.00 (
400 kron p-.$4 40 ~ ' 5,000 kron $ 56.00 <
500 kron . . . . $5.50	10.000 kron____$108.00 '
^.Omiem cena so veljavne do dne, ko se nadomestijo s drugimi; s dragimi besedami, označene cene so podvriene izpremembi bres nadaljnjega natnanila.
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order, ali p* po Nev York Bank Draft.
H-^V ^^ TVRDKA FRANK SAKSER, 4 ^ « Gvvm Hen york, Xi 1

J
Hfc'.., .
W ,7	'


h.«---


GLAS NAHODA, 9. JUX. 1920
"GLAS NAHODA
New Vodi City« N* V«
• k A« NAHODA
• LAt NARODA ta Nanhatta it CwflanM
Konec salona.

Vrjctnc je, tla so celo oni odveniki, ki 5.» inieli v svojih rokah slinaje proti prohibTK j»krimi amendment!! pred najvišjim sodiščem, pričakovali, tla bodo poraženi in to kljub resnim in učenim argumentom, katere so spravili na dan. Vsa znamenja so kazala, da bo najvišje sodišče vzdržalo amendment.' Amendment je sledil običaj-nih oblikam. Odobren je bil <m| strani petinštirideset držav. JSodnike bi bilo treba preprint,ti / zdravimi in prepričevalnimi razlojri, tla bi s« jih tnotrlo dovesti do t epa. «1.1 bi postavili na stran voljo izvoljenih vlad naroda, izraženo na t.i na«-in. Sodišče ni ino^lo iti za formalna fakta, preštudirati metode ter se izraziti jrlede motivov. lV«'aii sr jr mo^lo le / rednost jo in postavnostjo postopanjn. Popolno soglasje jrh'de vnaprej j«- bil vzrok za sph*šno prepričanje, da I osla tako amciidm>*d kot enforrment postava proglašena pravo-močnim.
Nekatere trditve v njrovorih s,i bile n«vržene v namenu, da se ničesar ne opusti. Iblt pa so t«» tako za lase piivlečeni argumenti, da je najvišje sodišče napravilo le malo dela iz njih.
Ta sklep najvišjega sodišča pomenja konee odprtih salonov v de/.eli. 1'reeejšna večina narodu je glasovala zi to, da se to izvrši in doseže. Prepričani smo. da bo zopet glasovala, ee l»i se predložilo zadevo v glasovanje. Popivanje žganja in nekdanji odprti salon bosta od sedaj zauaprej prepovedani fivari, kojih oil prava bo zadeva *odišč.
Ali ni vsUmI t etra na temelju prohibicijskepa nmendnienta ni-kake pot!, kako bi b;i«> mogoee prodajati lahka piva in vina v restavracijah. hotelih ii» groeerijah Najvišje sod;šče samo je izjavilo, da je taka pot mogo«' 1. V nekem prejinjem sklepu je izjavilo, da ima kongres pravico določiti, katere pijače je treba smatrati opoj-I'iirt. To svojr nazira* .»e potrjuje stnlaj vnovič ter dostavlja, da je lajti meje. j »reko katerih ne more iti kongres.
Pot. ki je še 1 m1 f rta. obstaja v načrtu, katerega je predsednik Butler priporočil republikancem v sprejem, — da se namreč izjavijo za pivo in lahka vira. ("e republikanci ne bodo sprejeli te točke " svoj program, kar najbrž ne bodo storili, bodo mogoče storili to demokrati. To hi l>il povs«-m postavno dovoljen program. Številni mislijo, da I»i bil tudi neizmerno popularen. Vsa znamenja kažejo, tla ho stopilo to vprašanje v predsedniško kampanjo.
renini, iz katere raste kultura. Preporod in razmah samobitno slovenske kulture bo prise! s so cijalnim preporodom družbe. Na mesto nenaravnega, anarhičnega gospodarskega reda, ki absorbira vse sile v golem boju za krtih, mora sopiti nov gospodarskih red, socijal-na organizacija produkcije in konsuma. Potem se bodo množice oddahnile, odtrgale od same stvari in posvetile svojo pozornost tudi kulturi, kot življenski potrebi vsakega človeka.
Na kulturnih delavcih pa je, da neprestano pleto niti med ljudstvom in kulturo. č'e se odtrgajo od naroda, se grupiraja kot poseben razred, ki je v oholem samozadovoljstvu sam sebi li kultura", — potem odmrjo za nas in za resnično slovensk okulturo. Njihova naloga je, da zgrade most med živimi silami naroda in ogromnimi kulturnimi zakladi. Doižnost in eilj ljudskega gibanja je pa. da si z lastno močjo izvojuje socijalno svobodo, ki bo trden temelj slovenskemu kulturnemu hramu.
("Slovenec.")
Dopisi
New York, N. Y.
Lupa slavnost se je praznovala zadnjo nedeljo, 6. junija, v slovenski cerkvi s v. Cirila in Meto-
vedno skrbijo, da se razveselimo po t ruda polnem delu.
Dne 20. maja nam je dalo priliko zabavati se na igri "Prise
da, št. 62 St. Mark's Place. V naši gani" žensko društvo Marije Po koloniji obče spoštovana zakon-1nra«aj št. 121 KSKJ. Igra je bila ska Mr. in Mrs. Bursar ter Mr. lt>po igrana, samo preveč ne
Problem kulturnih delavcev.
Majhna je kultura slovenskega rodu. Vendar je pa v njej toliko svežega in samoniklega, v njo j»- položenega toliko napora in idealizma, da čutimo, tla je nekaj svojstveno našega, nekaj, česar 1 am. ne more nudili ne hogala kultura duhovitih Francozov, ne špe-knlativni 111 razglabljajoči duh Nemcev, še manj pa hladna, računajoča polkultura Novega sveta. Iz clovenskih kulturnih zakladov diha vonj naše zemlje. L.iubimo jo tembolj ker so jo ustvarili slami idealisti, od Čopa. Wolfa in Prešerna pa do rodu jetičnih genijev Murna in tiroharja.
!>ol»ili sin o najvišji kulturm zavod, ki «ra more posedovati narod. Na prvi hip I• i s, rdelo, da mlademu rodu ne bo prisojena trpka usoda stoterih talentov, ki »o m' pogreznili v močvirje, ali se izgubili v tujini. hrepeMČ po zobrazbi. Toda od naroda, od države in o<l airilnosti sloven 'k*Ii strank je odvisno, ali bo 1udi ta kultura, ki bo /rast I a iz sTalniznega. samolasineg^ življenja Jugoslavije, kultura beračev, wlon» < ;> na I**»*I i slovenskih množie. Ne moremo zanikati. tla st#»ji razvoj kulture v te*tii zvezi z blagostanjem najširših liudskHi plahti I>okl. r je vloven^ki umetnik pi«al stotini izvoljen cev. doki-r je slikal i slovenske zemlje in duše s tc-110 zavestjo, tla ne bo mogel v d onto', ni prodati ^likr. — toliko časa je bila ta kultura tuja ljudstvu, ne morda po svojem duhu, ampak zato. ker sc je t d sto naših ljudi moralo boriti za skorjo kruha le s tako silo, tla so pustili ob strani \ kulturne interese. Iz tega obupnega stanja, v katerem v jr nahajala kulttra naših bednih množic, se je iz\\l ge-!i ij<* I nem 11 .l.»i«e/u \V«<ifii krik; "• i kje. jrr«* v naši deželici uinet-no>t ra kruhom In rc samo uiu«-tnoM. ampak tudi vm» panoge znaii-st va. nlraliif in realne.
Ali ima danes »lovetiski kulturni delavec širše poti pred seboj/ ( e pomidimn na kul'..riif» puščavo, nad katero je vzžarel pred leti Presertiev genij, če pr tehtamo v<-> slepi odpor, ubijajočo malobriž-post takratne inteligeiief, potem šele občutimo, da so se obzorja 111 pota neizmerno razvida. Na drujri strani pa moremo z lahkoto ojrotoviti, /f «|.il«r«. > vrt ni doživel dobe, ki l>i tako omalovaževala 'v»«• vrwtiMtff, ko' jih sedanja. Materijali/.aeija vnejra življenja mprednje r. orjaškim koraki: v**, česar ni tnojročc spremeniti v dc-jeii« \ r dnosti. Vedno glob je se ukoreninja nazor, tla teorija bit/ praktične vrednosti" in da je umetnost jo privos 'j pooten mrv-Mil ob nedeljah po tečni večerji In tako s i n o prišli do tišine v kulturnem delu, do tiši-< e kje, ;*rr v imm <|r/>-liri umetnost za kruhom.... s|»hh'^c na ramenih so«-ij;«luo gaženilt ljudskih množic. r»e f*otrelmj. rtio. X« liirrnj slovensfcee* »"-loveka. za razmah sloven-skega plemena pa n.-ui je nujno potrebna kultura, ki jo bo moglo in znalo nositi jedro ljudstvo. Dane*, je ne zmore. Ali naj jo podpro ti\t»či bajtarjev, ki so zemlje iačni, ali drugi tisoči, katere je vojna potisnila meti vrste mezdnikovT Jatno se moramo zavedati, da se je zgostil problem slovenske kulture a eno temeljno vprašanje: Kako c»vol>oditi jedro našega plemena od najnujnejših skrbi za kruh, kako ga goapodarsko osamosvojiti, tla se poten obrne smernica njego-vega duševnega živtjcnja tja v ono mesto, kjer snnjcjo tihi kulturni delarei neumrljive duievne vrednote? Problem slovenske kulture je v prvi vrUi soeijaino \-prašanje vsega naroda.
Tu »tikajo vsi bregovi in križajo vsi veliki problemi. Kapitalistični družabni ref* je zadel na* rod v koreninah, tudi v tisti ko-
liar. je jwidi je znanost ' luksits, ki sj in črni kavi ne, ki vpije
Knl t nre
in Mrs. C-ešarek sta ponovila pri slovesni sv. maši, katero je daroval Rev. Bcnigen Snoj. svoje pred 23. leti storjene zakonske obljube. Rev. Snoj je v lepem govoru orisal zasluge, katere iinata ti dve družini ne samo za slovensko cerkev v New Yorku, ampak tudi na društvenem polju.
Po sv. maši se je zbrala mnogoštevilna družba v pritličju cerkve, kjer so slavljenei v obilni meri skrbeli za telesni blagor povabljenih gostov. Vse napitnine so se končale z odkritosrčno željo, tla bi slavljenei tudi svoje zlato poroko praznovali tako krepki ter čili na duhu in telesni, kakor sedaj srebrno. Prišlo je tudi mnogo brzojavnih čestitk. V imenu pev-spega društva "Domovina" je podarila gospodična K. Pavlič dolgoletnemu predsedniku oziroma podpirajočemu članu Mr. liurgarju in Oešareku lep "loving cup'' s primernim napisom. Slovenska godba 11a pihala je proizvajala ne samo poskoonice, temuč tudi lepe narodne pesmi. Tudi tamburaško društvo ''Slovenka" se je večkrat oglasilo. "Domovina" je zapela v mešanem. kakor tudi v moškem zboru par krasnih pesmi. Rilo bi preobširno popisati vse proizvajanje; upamo, če je kuo pozabljen, da ne bo "hud"'.
Pregledal sem celo omizje, a z najboljšo voljo nisem našel kaplje vode. Zatrjevalo <e je, da se kaj takega rabi samo za umivanje: zapazil sem pač mnogo posod z dolgimi vratovi, a tudi tam ni bila voda notri, temveč nekaj čisto drugega, česar ne smem imenovati. ker mi prohihrcijska postava prepoveduje. Neki hudo-nmšnež je zatrjeval, da je videl, da se je stoloravnatelj dvakrat za za-s-tor "zamaknil", češ. da ga po trebuhu "ščiplje"'.
V družbi smo videli Mr. Frank Kakserja. Rev. Snoja. Rev. Petri-čeka. Iz Haverstrawa, N. Y., je prihrtel popoldne Rev. Blaznik, kateremu so vsi tako roko stiskali. da si gotovo ni mogel dru«;i dan sani kruha odrezati.; iz dalj-lleua iSouth HetJilehema, Pa., je prišel Rev. P. Kornelij. Ri niško kolonijo je zastopal Mr. Janez Drčar s svojo gospo. Pričakovali smo sicer, tla nam bo vedno veseli Janez kako ribniško "povejdov", a bil je jako moder ter svoj govor omejil samo na čestitko v imenu najlepšega trga na svetu — v imenu Ribnice. V družili smo zapazili skoro celo starti gardo, katera je že nad 2H let v New Vorku: nekateri že preeej osiveli, drugi precej plešaste glave, a vsi še mladih src in brez rdečih nosov. Omenjeno naj bo š«-. «la je naš prijatelj "Surething Frank" iz South Itrooklvna s svojimi nedolžnimi burkami mnogo doprinesel k smehu in splošni zabavi ter <la sta gospodični Ca gram in in Ranch kot "niatds of honor" podarili srebrnima nevest in ta po en šopek (lahko bi se skoraj reklo
jrrmi krasnih 'ainerican beauties'.
J. IL
Ltttlo rails, K. T.
M«ito Kittle Falls je obdano s hribi in zdi se človeka, ko pogleda okrog sebe, da ni izhoda iz njetra drugač, kot da imaš peroti, da boš zletd Vendar je to mesto, katero daje ljudem dosti dobro ai vi jen je. Seveda delati mora vsak. eni to, drugi spet drugo. Plača je še dosti primerna, ali draginja neznosna. Kljub vsej draginji se tukajšnji Slovenei in Slovenke prav dobro zabavajo in
mira je bilo po dvorani, na kar bi se moralo malo več paziti. Saj vendar igralci in igralke sc zato toliko časa trudijo, da bi čim naj boljše predstavili vsebino igre; občinstvo pa zato pride, da sc duševno razvedri.
Dne 5. junija smo se pa zopet zbrali skoraj vsi Slovenci in Slovenke v dvorani društva sv. Jožefa, ker ob .'{. uri popoldne sta si obljubila pred oltarjem zakonsko zvestobo Mr. Frank Petkovšek in Miss Angela Grasič. Zvečer smo bili povabljeni vsi Slovenci in Slovenke k bogato obloženi mizi. Za mlade noge je skrbela Slovenska (Jodba, katere član je tudi Mr. Petkovšek, in tako smo se zabavali do belega dne. Ženin je doma z Vrhnike, nevesta je pa doma blizu Celja. Mr. in Mrs. Petkovšek sta oba tudi člana dramatičnega odseka društva sv. Jožefa in večkrat smo imeli že priložnost videti ju na odru ter vselej prav z lepim uspehom. Ravno pri zgoraj omenjeni predstavi je nevesta igrala še Marico 7, jako povoljnim uspehom. Kot Miss je bila vneta za igre in upamo, da jih tudi kot Mrs. ne bo zavrgla ter da bomo videli še večkrat oba na slovenskem odru. Novoporočencema želimo vse dobro v novem stanu!
N—.
Little Falls, N. Y.
Komaj sem čakal, da je bila ura 12 v soboto dne 29. maja, da se hitro odpravim proti malemu mestecu Flv Creek-u, ki leži nekako 32 milj južno od Little Falls-a. Ta 111 živi precejšnje število Slovencev, ki vsi lastujejo svoje farme in ki živijo v lepem prijateljstvu med seboj. Ko se pripeljemo tjakaj jaz in g. Josip Homovic ter njegova žena. že nas čaka rojak g. Konear ter nas odpelje z brhkimi konjiči 11a svoj dom. Hitro odpreže, knjiče v hlev. nas tri pa v hišo. nas tri pa v hišo. In glej, mož se je izpremenil v usmiljenega samaritana in začel nam je doprinašati vrček za vrčkom. Tudi njegova žena se je dokaj pridno sukala okolo peči in kmalu je bilo vsega dovolj. Ko se tako lopo najemo in napijetuo, se odpravimo proti njegovemu sosedu, nekako ."> minut proč. Seveda, noč je bila in hlebec 11a nebu jo bolj slabo svetil. Zdaj pa zopet pride moja smola na vrsto. Kakor blisk hitrih nog priteče črna goved proti meni. malo prskne, sc vstavi in me gleda. Jaz ves prestrašen se zopet okorajžim, zletiin proti nji in kaj .' Komaj sern naredil .1 ali 6 korakov, že me nekaj vstavi in več nisem mogel naprej. Pogledam. kaj me drži. pa ne vidim nič. Zdaj pa lepo roko v roko vzamem in potipljem. Hotel sem
iti nazaj, pa ne gre. in začel sem puliti one železne kremplje Iz obleke (oli. ali jih je bilo!). Prijatelj me vpraša: No. kaj še nisi
nikdar nobene krave videl, ker jo ■tako gledaš T Jaz pa tebi nič meni nič kar pulil sem in pulil. Potem se vseeno težko izkopljem iz krempljev in pridem do soseda g. Ruparšeka. Tam smo zopet bili lepo sprejeti in podali smo se v pogovor, ki nam je prinesel dokaj smeha in zabav^.. Po vsem tem se vrnemo nazaj k g. Končarju. kjer smo pa zopet prekuenili nekaj kozarcev in potem gremo lepo dobre volje opat.
V nedeljo odkrevsam po bližnjih hribih na lov. Ustrelil sem enega jazbeca. Žeja me je začela nntčiti zato sem jo mahnil domov. Medtem sta pa g. Josip Hromovic in njegova žena Kati pograbila malega juda in ga nesla h krstu.
Ko pridem domov, sta bila tndi onadva že doma z mladim kristjanom in zopet sem prekucnil par kozarcev. Nato smo se spravili na vrt in začeli smo streljati tarčo. Pri tem gre največja čast g. Sku-bicu, ki ni zgrešil cilja. Ko je prvič nastopil, oditil je štiri strele, ki so vsi našli cilj v mali škatu-Iji. Gospod Končar je napravil 3 izmed 4. Jaz sem zadel le, kadar je veter tako zanesel kroglo, drugače pa ne bi nikdar. Zatem je bilo že zopet vse polno na mizi in gospa Končarjeva nas povabi na obed. Po obedu so pa kmalu pričeli. prihajali še drugi slovenski sosedje, nakafcssmo začeli prepe vati raznovrstJe pesnii, ki so od mevale še v pozno noč. Bile so pa tudi ženske in dekleta, ki so zapele ono za narod pomenljivo pesem 4'Sem slovenska deklica"; zašumela je tudi "Soča voda" in "Morje adrijansko" je zabučalo.
V pondeljek smo se morali zopet mi trije posloviti od njih in se vrniti 11a stara mesta. Vreme snit> imeli jako lepo, samo solnce je bilo malo prevroče. Zdaj pa tu premišljam, kako da se mi je vendar godilo. Namenil sem se pa napisati. da prvič, ko zopet vidim štorkljo, ji bom svetoval, kam naj gre. Če me bo ubogala, potem bo še kdaj veselo moje sree.
Sedaj se pa lepo zahvalim vsem skupaj za prijaznost, posebno pa družini Končarjevi za obilno postrežbo. Jaz nisem velik kristjan, toda jude rad spreobračam v katoličane, pa tudi nasprotno bi napravil. samo da fa se meni pri vsem tem dobro godilo. Lepa hvala in pozdrav vsem skupaj!
Frank Novak.
iugoaliromuika JKjJA SCaiol. Sfoftturta
Ustanovljena 1. 1898	Inkorporirana 1. 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Predsednik: MIHAEL. ROVANdGREGOB J. PORENTA, Box 176, BI«
Bok 251, Conemaugh, Pa.	Diamond, Wadb.
Fodpredaed.: LOUIS BAXiANT, Box LEONARD SLABODNXK, BOX 480«
106, Pear Avenue, Lorain, O.	Ely, Minnesota.
Tajalk: JOSEPH PISHLEB, Ely, JOHN HUPNIK, 8. B. Box 24, Bxpovfli
Minnesota.	P*-
Blagajnik: GEO. L BROZICH, Ely,
Minnesota. Blagajnik neizplačanih cmrtnin: LOUIS OOSTELLO, Salida, Cola
Zdravnik.
Dr. JOS. y. GRAHEK, 843 E. Ohio Street, N. Pittsburgh, Pa.
432-7 th AtA, Oa«
JOHN GOUŽB, Ely, Minnesota. ANTHONY MOTZ, DM1 Avenue M.
So. Chicago, 111. IVAN VAROGA, 6120 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
JOHN PLAUTZ Jr.,
lumet, Mich. JOHN MOVERN, 624-2nd Are., tfulntH
Minnesota. MATT. POGORELO, T W. Madison St* Chicago, I1L
Zdrnierainl Odb#f.
RUDOLF PERDAN, 6026 St. OlaH
Avenue, Cleveland, Ohio. FRANK SKRABEO, 4S64 Washington
St., Denver, Colo. GREGOR HREŠČAK, 407 f? 8th' Art,
Johnstown, Pa. Jednotlno glasilo i "GLAS NARODA"
Vse stvari tikajoč® se uradnih sadev kskor tudi denarne poftlljatev naj se poBUJaJo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se podil ja Jo na predsed' nlka porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih Članov in sploh vsa cdrav-* niika^spričevala se naj pofiiljajo na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jed no ta se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Jed no ta posluje po "National Fraternal Congress" lestvlcL ▼ blagajni ima okrog $300,600. (tristotlsoč dolarjev). Bolnlfikih podpor, od-fikodnln, ln posmrtrln Je izplačala 4e nad poldrugi mltjon dolarjev. Jednota iteje okrogtisoč rednih članov (Ire) in okrog 3 tisoč otrok v Mladinskem oddelku. Društva Jednote se nahajajo po raznih slovenskih naselbinah. Tam, kjer jih Se ni, priporočamo vstanovltev novih. Kdor želi postati Član naj se zgtasl prj tajniku bli£ncga društva JSKJ. Za vstanovltev novib druStev se pa obrnite na glavnega tajnika. Novo društvo se lahko vsanovl a 8 člani ali yianlf ml,
Raznoterosti
Prenočišče v drevesu.	prometnih f-rt državnožolozniskih
Eden iiajznanuMiitejšili	Pro^r- l ztop;i rclepa propraina nas
škili zrakoplovcev pripoveduj«' i posebm> zanima iti se tiee elektrl" 'sledeeo zgodbo: 4<Neko poletno
Limestone, Mich.
Namenil sem se malo popisati, kako se <pri nas »»odi v Limestone. Delavske razmere so bol.j pf»
slabem. Dela je dosti, ali nas je d0br0j liae„krat pa mi je za.-el od-jako zamotil ta strajk, da ne de- povedovati motor in pi.ir.ol sclll M.
mesečno noč sem h-iel iz Londona v Brighton. Spočetka je šlo vse
spuščati na tla Nisem se pa usta-|vil na obrežju nekega morskeira
iampak v vejah vsokega drevesfi. 'blizu neke ribiške ko«"-e. Ztrodilo
lamo.
Včasih se pa vendar kaj raz-j
veselimo pri kakem usmiljenem	x
.. , , - , ,- -	• kopališča, kot sem nameraval,
človeku, kjer dobimo včasih kaj) _ ,	. , ,	,	'
takratkega.
Deklet tukaj ni obilno, pa ven-j dar smo eno imeli, da smo se krat-iso mi 111' razen I,al" Prask llil m°ji koea-sili ž njo. To je bila Missjkožl- ničesar. Naenkrat se jc o«l-Marv Knaus in še tista nas je za- Prl° okll° ribiške koče in zaspali pustila ter se je poročila z Mr.jglas mi je zaklieal: "Kaj se je Vincent Tnidnom. Želimo jima zgodilo! Kaj je?"' — "Zrakoplo-
ki ni prišel tja. kamor je bosem dejal. — 4iAli sir ranjeni."' je vprašal ribič dalje. — ' Bogu bodi hvala, ne'", sem inu odgovoril. — ''Tem bolje. Dobro spite! Tudi jaz s^n zelo truden*', je dejal ribič in zaprl okno. Jaz pr. sem moral prenočiti v vejevju, dokler ni ob zori vstal ribič, k; me je z največjo mirnostjo znova pozdravil in mi pomagal splezati na tla*'.
obilo sreče in veselja! Ženinu injvee, ki nevesti se lepo zahvalimo, ker sta tel", se nas obiskala in prav lepo postregla. Na honeymoon sta šla v Cleveland, Ohio.
Tukaj zdaj pričakujemo zale Sloveikke iz starega kraja.
Poročevalca S. H. in F. J. L.
Keewatin, Minn.
Ker ž»* dolgo nisem čital iz tukajšnjega kraja dopisa, se zopet enkrat oglasim.
Z delom gre še precej dobro, ali kaj si more pomagati ubogi delavec, ki ima veliko družino? Saj še mi pečlarji si moramo dobro preračunati, kaj si bomo po trmlapoluem delu za večerjo skuhali. ker je vso vsak dan dražje, kadar (pridem do trgovca. Še tiste
Elektrifikacija železnic v Avstriji.
Ogromno pomanjkanje pr»*ino" ga na železnicah in v industriji jc prisililo Avstrijo k temu, da se je začela resno in s široko zasnova" niin programom baviti z vpraša" lijem elektrifikacije posameznih
rozine, s katerimi smo si napra	.	i1ftfirr -«.,:.. ... ».,.,„
... , -	i	.sali o njUi. Moj komentar naj bo 10ir<. poštnino in brzojavne
vil t domači praskovec. so nai.i. , \r	,	, -i •	- i; um«- i
, .... , , , i . ji tade: Velikanske so zaloge po'stojbinc »Msali za	I
podražil*, tako da ubogi delavec , ,	1 l -	- .
'skladiscih raznih živil, katera
samo delaj, da drugim polne žepe uatlačiš.
Omeniti moram da je rojak Leon Papež prodal svoje posestvo. hišo in vrt, dobro znanemu rojaku Antonu Srola. Čestitam mu in želim veliko napredka, ker je jako priljubljen med Slovenci, posebno pa mod nami pečlarji.
Omeniti moram tudi, da je rojak Johrl Kramarič začel svojo čevljarsko obrt. Želitnu mu veliko n »I »redka! Slovenci in Hrvati, držite se gesla, ki pravi: Svoji k svojim!
Slovenski pečlar štev. 29.
Bear Creek, Mont.
Ne morem si kaj. da bi ne prijel za pero ter napisal par vrstic.
V Glasu Naroda «t. 127 je članek po zaglavjom: "Socijalno skrbstvo v sovjetski Rusiji", ki ga mora odobravati najzakrknej-ši demagog in egoist. Torej vendar niso ti-Ie boljše viki tak*nc pošasti kot se jih skuša ljudem prikazati. Vse pač kaže na to, da ranica prihaja na dan in strašna resnica, ne za maso. ampak za bogataške lenuhe in sluge teh, ki so jim vedno zvesto stali na hrambi ter lizali prah njih čevljev in trobili v svet to. kar jim je njihov gospod zapoved a I ter po suženjsko vdani pisali po listih strašne* reči o holJševikHi. Sedaj pa, ko se •zavedajo slabiče napram sled-J njim, ne redo, kaj in kako bi pi-
pušča gniti zgolj zato. <la se «*en;i j obdrži, ter umetno odtegn^nje premoga od trga z izgovorom. <!;<' ni dosti premogarjev, dočim smo mi tukaj naredili pri Hear Cn-»-k Coal Co. v 14 dneh samo »*n -iiht.
<»eo. Gornik.
fikacija državnih železnic na se* vernem Koroškem, ki direktno mejijo na naše državne proge in sicer proga Beljak — Spit al — Sehwarzach — turška proga do Solnograda, ker je to naša bodoča najbližja zveza z Nemčijo in Švico. t« r linijo Št. Mihael — Beljak z odbočkami St- Vid — Celovec — Vetrinjc. V ta namen bodo ziko" ristili vodne sile Malniec in pri-štedili letno 40.000—50.00 ton premoga in 1000 premogovnih voz. P roje k I se iniii izvršiti v petih letih in bo stal tri in pol miljarde kron. Vendar je to edini izhod za zadolženo Avstrijo, ki je skoro brez pre mogo. Vsota je še zelo ni" zka. ako s»* pomisli, da je sedaj stavba železnic v Avstriji Sokrat dražja, cene živil >o se ">0krat podražile in premog pa do lOOkrat" no.
Nemška Avstrija,
ki je žigosala avstro-o grške bankovec. jih I>o s«Mlaj markirala, ker so ponarejali Nemci in judje tudi nemško-avstrijsk«* bankovce. Kazen lega hoče vedeti, koliko denarja pravzaprav kroži po Nemški Avstriji.
Draginja v Nemški Avstriji.
Tobak sf je v Nemški Avstriji podražil za 1 "lWf. Železnica se je podražila /a .">()',. tovornina [>a za in brzojavne pri-Papir
so jr tudi v Netušk; Avstriji podražil za I .vk; .
ROJAKI. NAROČAJTE SK NA "GLAS NARODA", NAJVF.^JI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
Sedaj ali nikoli!
Brez dvuma je to vaša naj boljša* in zadnja prilika da napravite denar s svojimi možgani, namesto s svojimi rokami. Ali bi naložili deset dolarjev za deset zaporednih tednov, če bi se vam nudila prilika pomnožiti svoj kapital? Mi vam nudimo dobro pot za delati denar in za štediti denar v bodočnosti. Prej ali slej se boste odrekli svojemu ročnemu delu in tedaj se morate poslužiti svojih prihrankov za mimo živi je nje. Mi vam damo priliko, da se udeležite trgo vine, ki se v sedanjosti najbolj izpla&a-
Ne vstavljajte Hitite! Pošljite nam takoj samo deset dolarjev in mi vam bomo po* slali vse podrobnosti. Če ne soglašate z našim predlogom, vam bomo poslali vaš denar nazaj.
Pošljite svoj denar še danes in pišite na:
Dr. A. S. Condos, Trustee
706 Central Sayings Bank Bldg.
Denver, Colo.
i iay
)
T:
GLAS NARODA. 9. JUN». 1920
Goli
i c a.
Spisal dr. L C. Oblak.
J
\
Ni je gore n« Slovenskem, ki bi bil« toliko obiskovana, uejal bi, poHtala tako (xrpularna med našim tUfMtovsk itn »vetom, kakor je Golica, ta lepi zeleni vrh v go-renjem delu naših slikovitih, o>iro v obiorjc zarisanih Karavank.
A ko »e oirri m katerekoli razgledne t<*-ke v ljubljanski okolici proti goreujski strani, proti mo-g<- -ncniu gospodarju Karavank,
"Karlovemu rovu", ki je zdaj zapuščen. Kopali so tod rudo. sestavljeno iz žveplenega svinca, železnega kalovca, eiukovega bfe-ščenca in realgar ja ; rudo žgo v tamušujih žgaluicah in jo -prevažajo v Savske in Javornčške plavže.
l*ri Karlovem rovu se ločita dva jako znani poti na Golico; eno je zazuamenovafb prejšnje nemško-avstrijsko planinsko dru-
»tarnnu Stolu, irpati* zahodno odjštvo, drugo pa slovensko planin-ii,l«ua globoko zarezo, — to je u- sko društvo že pred leti; zato se seda proti sedlu Kočiia. Takoj na dru^ri strani te zareze pa sc polagoma vzdihuje raztegnjena zelena planina precej karakteristične oblike z lahno usedo v sredi, tako da je videti dva položna raztegnjena vrhov« brez vidne razlike v \ LŠitli, d a* i je višji oni drugi, pomaknjen tja prati ska loviti Je-pt iMittii^kdgfl), ki kot zadnja mogiieua straža koroiko-kranjska kipi v nebo v najgornjem delu Savske dolme. To j»- <*oIiea, zelena *os>-da sivega Stnla. Dočim pokriva še v pozni pomladi teme poglavarja Karavank sneg. odse-va /> svetlo zelenje z tioličinega hrbta <lakr naokrog. Na njeni najvišji točki |>a stoji dalckovid-na stavba slovenskega planinskega društva — k»H-a. imenovana na east starosti slovenskih planincev Francetu Kadilniku. Že z vrha Sv. .fošta ali tudi I,uhuika nad Skofjo Loko opaziš jo lahko s prost im »čeMtm.
Menda ya ni turista, ki ne bi jHilezel vsako pomlad m poletje vsaj enkrat na te vedre trate, čez katere razgrne vsako leto Klora svoj najbujnejši plašč, si natrgal šopek narcis m murk ter ga po-ne*e| doli v dimnasti kraj tovarn in cvetoce industrije, ležeč v ozki-Savski dolini — v Jetmier
A ko sc pripelješ z zeleznieo v Jesenice, pustivši /.a seboj od krasnega venca gora obdano radovljiško ravan,, v to ozko dolino, zastraženo «»b obeli strani od feritno obrastlega sredogorja, izginejo ti izj>re«l <»ei drug za drugim vrhovi Karavank in Julijskih alp, ki >e skrivajo za Možak I jo in Rc-pikovceui na eni, oziroma za Mir-
Spomin na domovino*
- ;
28. junija bo šesta obletniea smr-Jtc prostor je dala Avstrija zabiti kali prilike ter se ne brigali drug ti avstrijskega prestolonaslednika četverooglasto bakreno ploščo z za drugega
Koroška glasovalna cona Angleški parlament o av-A in B' ! strijskem problemu
Franca Ferdinanda. Na Vidov,napisom, da je bil tukaj usmrčen j Sestal sem se tudi s starim Ca-j Neničurji iu nekateri Nemci na-i Iz Londona poročajo: V debati dan, katerega praznuje vsak Srb, avstrijski prestolonaslednik. Ob j brilovičevom očetom. Stari mož peujajo zadnje sile. Odločni boj se I v zgornji zbornici pri drugem či-
je prišel avstrijski p rest olona- [prevratu so Hrvati ploščo izkopa- nI nič slednik v Sarajevo. Avstrija ga !i ter jo poslali v zagrebški mu- kar s< je namenoma poslala ravno na ta zej.
t... c i J a se je
vedel o celi zadevi kot to. so mu pozneje povedali. Ko-J--J- - j, pripeljala po mostu dan tja. hoteč še bolj razžaliti Sr-j Sarajevo leži v dolini ter je ob- kjer je čakal njegov sin. Ko je be. In za avstrijski namen je ve- dano s srednjevisokinii gorami, j vrgel-bombi, katere je imel v svo-del Gavrilo Princip ter njegova Mesto je imelo pred vojno 30.000! jem žepu, hitro drugo za drugo, dva dijaka-tovariša.	J prebivalcev. Avstrija je dala zgrajj- skočil v potok. Nekateri pravi-
Ce bi poslala Anglija svojega jditi par krasnih vladnih poslopij'jo, da se je hotel vtopiti, toda vo-prinea 17. marca na Irsko, bi bilo,Ur je tlakovala ceste po najino- da ni bila dovolj globoka. Ranjen
lliža. Njim se tresejo hlače, a mi tanju mirovne pogodbe z Avstro-7 mirno vestjo hitimo proti sveje- Ogrsko je izjavil lord Brvcc obrnil cilju, osvobojenju Koroške iz- žalovanje, da je v mirovni poged-pod jarma, pod katerim je naše bi mnogo odredb, ki ne odgovar-ljudstvo ječalo tisoč let. Zopet se j" jo modri politiki. Smatra, da so razlega svobodno lepa slovenska kompenzacije, ki so dovoljene Sr-koroška pesem po dolinah in go- biji, prevelike ter upa. da bo zve-rah. Bliža se dan vstajenja! Nem- za narodov popravila neke po-turji in kakor rečeno, nekateri greške v pogodbi in tako odpra-Nemci ,ki sc nikakor ne morejo vila nove vzroke za vojno. New-
ena imenuje "nemška ' druga pa "slovenska"' jx»t. T<» nazivanje se j« udomačilo ne le med turisti, nego tudi med domačini, zato se hočemo držati tudi nii tega razlikovanja. Zanimivo, kaj ne?
Nemška pot krene pri Karlovem rovu na levo čez Črni potok strmo v breg in vodi naravnost na rob k raztegnjenim Goličinim pašnikom, kjer stoji koča prejšnjega '"Dcutseh. u. ^sterr. Al-IHMiverein "-a, sedaj -lc>«*uiška kuri, nekako v sredo Goličinega masiva. slovenska pa vodi še dalje zložno ob ( rneiu potoku tja do Keiehciiberga ter pripelje koneč-tio na skrajni vzhodni rob Goliči-nega grebena.
Nemška pot je st-meja'; sicer je lepo izpeljana skozi gozd p ► siranskem. proti jugu se odeep-ljajoeem ozkem gorskem hrbtu in čez mali gorski travnik sredi gozdov. Tudi krajša je. Vendar je razlika \ porabi časa malenkostna — največ pni ure — in ne pride v poritev. Druga pot — "slo venska'* — proti Kočni je zlož nejša in raznoličnejša, zato jo je pri|»oročati zlasti za hojo v g«>ro. l'<deg tega pa je prva pot ob dežju tako blatna, da je skoro nerabna. Sicer pa — kakor ti drago.
(Pride še.)
to ravnotako nevarno — za prha- demejšem vzorcu. Najbolj zuačil- je bil pa samo Ferdinandov oseb-
ca. 28. junij je Srbom isto kot je no za to mesto >o številni mina- ni stražnika Odpeljali so ga v bliž-.odvaditi življenja na račun slo- ton obžaluje, da je Bolgarska iz-4 julij Amerikaneeni ali pa 17. reti. ki štrle kot iirle proti nebu. njo bolnišnico in Ferdinand se jeNcuskega kmeta, se zvijajo okoli šla tako poceni, napada protek-
mare Ircem. Toda Avstrija injMož stoječ v četverokotu me je peljal s svojo ženo prav do bol-Nemčija sta si izbrala ravno ta'vodil po onih prostorih, kjer se je nišnicc. Nazaj grede sta sc pripe-
Načrt Edvarda VII. za rešitev jugoslovan. problema
"II Piccolo dela Sera'* priobču-je niemoare bivšega adjutanta
co t. dr. na drugi strani. Nekam'c«*«rja Franca Jožefa, barona
memoarih je
tesna ti postdUc vsa okolica. Kalne zdrži te v tem kraju delavskih domov, v tem nemirnem ozračju, nasičenem od dima in prahu. Ven moraš iz tega tesnega dola, z ne-
Marguttija. V teh Margutti zabeležil tudi tole: Mest ca septembra leta 1903 je angleški kralj Edvard VII. posetil < t sat ja Franca Jožefa na l>una-
<>dolji\o sil«, te Žene potreba. dalj,, Edvard VII. se je trudil, da bi se povzpneš na en ali dnrgi rob ^jj^g starega cesarja za to, da
nad dolino.
Krasna cesta, ki jo je izvršil posestnik rudnikov in tvorni« na Savi Viktor Kuard. v<»di v znano gorsko vas Planino, pomaknjeno k nogam v zelenje odete (»oliee. Visoko nad bregom
bi sc osvobodil spon, ki so ga vezale z Nemčijo. Pri tej priliki je Edvard VII. nasvetoval cesarju, tu«j bi shivjansko vprašanje rešil tii. način, da bi pod habsburškim žczloin zedinil vse Jugoslovane. ,	.	Jeseniškega Rra|j EJvard naglašal. da bi
,»otoka, lu /.ene v grapi nekaj žag.
ei-tentne komisije v Celovcu in eijsko politiko novonastalih držav prosijo, da bi njim ta šla na roko, in upa. tla bo vpliv zaveznikov poda ne izgube slovenskega dela'"peševal idejo njihove razoroži-Koroške. ki da toliko pridela. tla tve in gospodarskega edinstva. bi se lahko prehranilo s tem tudi Karakterizira vladno politiko na-ueinški del dežele. Seveda jim i ram centralnim državam kot nihče ne verjame, ker je tudi ko- modro in pravično. Rukamaster o-misija bolje podučena. Nemški in n.enja 24().0(K1 avstrijskih Tirol-neničurski agitatorji izkoriščajo cev povl ital.ianskim gospodstvom ''ranjena. Prinčip je do svoje smrti Jzadnje dogodke v Jugoslaviji v ter se iskreno nadejo. da se bodo zatrjeval, da mu je žal. ker je u-j svoje umazane namene in pri tem v kratkem času -storili koraki, da strelil njegovo ženo, češ, da je ^zavijajo vse po svoje. Ne povedo, bi se to stanje popravilo. Odgo-imel namen usmrtiti samo presto-Jcla so hoteli Italjani, Madžari, pa (varja.i««"- interpelautom je mini-lonaslednika.	j negotova nemška struja speljati ster Milner izvajal, da mirovna
! Kmalu po umoru je bil areti-1 majhno število nevednega ljud- pogodba še ni dogotovljena, da s ran Trifko (Jrab-ž ob tretjem mo-jMva v zinoto. Ni se jim posrečila p;» kritika stvari povečava. Akn J " svojem žepu je imel dve i'jih nepoštena nakana. Dogodki "»e pri določevanju tirolskih meja
Ijala do mosta, kjer je čakal Prinčip. Kočija se je nekoliko zaobrnila. Prinčip je previdno pomeril ,— izproži!.. enkrat — dvakrat — ir povod za svetovno vojno je bil [dobljen. Prestolonaslednik in lije-srova žena sta bila smrtnonevarno
Istu. V
bombi in nabasan revolver.
Ti trije mladi študent je so bili vsi rojeni v ■ Bosiii-Hercegovini. Kot dijaki po drugih deželah, so
sc tudi oni zanimali za vsa poli- pa(le ,IUM| „ami lnir, tiČna vprašanja, ki so sc tikala J^ t kamor ga srce vleče, a nas ljihove dežele. In kot večina štu	p„sti v minu boee, da bo-
demo tudi mi njega v miru pusti-
7* dipjh dni naj bodo svarilo tudi etnografska na«'-ela nis4> nvaževa-gotovim agitatorjem, ki sc klati- 1«. se jc to zgodilo vsleil strate-jo po coni A in	|gi?iiih potreb Italije. Kar se tiče
1 pripombe, tla se j.» ta strategična
Svet je velik in komur sc »ie doni živeti, naj
denlov, so tudi ti mislili, da m- za jmore ta vprašanja rešiti s takoj
šil jo akcijo. I»osna in Hercegovi-jna sta potom vseh seilan.jih in preteklih zgodovinskih in drugih
dan za začetek vojne. Ravno tega dne je bil dan povrni, katerega je uO let čakala soglasno v. zadnjo knjigo dr. Goričarja "The inside story of Austro-Gerniaii Intrigue Dr. Goričar objavlja v svoji knjigi dejstvo za dejstvom na jako čist in razločen način. Ko človek prečita to knjiiro. ni v nobenem dvomu več. kdo je povzročil svetovno vojno.
I i. Na vsakem shodu, ki se je do-sedaj vršil v coni A. se je gotovim ljudem dovolj jasno povedalo. da zahtevamo samo to. kar je vezi pripadali Srbiji. In glavno'	od pmntiveka. da hočemo
!mesto teh dveh provinc si jc iz- spoštovati vsakega tujerod-a, če bral avstrijski prestolonaslednik||,0 {mij on na< spoštoval; če pa zi svojo parado. Zahteval je. da'm. potem se mu bode dogodilo
- i	i * - • .	h se mu klanjali — na Vidov L.. i..... k; ln„ dogodilo v vsiiki
vršila parada ter mi je natančno t	J	j1'-- KdI 01 ,l,u st	v
razložil, kako se je cela stvar iz-	jdrugi državi na svetu. ]»0sl:;li ga
vršila. Kot sem rekel, sc nahaja J Študentje so čitali o njegovem bomo tja. kamor ga vleče srce.
Sarajevo v dolini. Skozi mesto te-|Prihod" ler ** temeljito pri-[Plebiscit se bliža, a žnjim tudi de-
ee. mal potoček Neretva, ki je z pravili.	[finitivno priklopljenje cone "A
izjemo spoinladnih mesecev tako Druga slika nam kaže obtožen-jk Jugoslaviji, kateri bode sledila
plitev, da ga lahko človek prebro-!ce v sodni dvorani. Poleg vojaka tudi cona ' B". ker dnigače tudi j
di. Skoraj ob v^kem bloku vodi sedi Trifko Orabež. poleg njega >ne more biti pri vladajočih raz-j
ko potočka inost. Preduo sc je jc- Labrinovič in tretji je Prinčip.[derail. To vedo danes tudi že vsi
meja določila proti bedni in mali Avstriji s 7 do > milijoni prebivalcev. jc it.sk znano, da lahko iz rje nastane pozneje silna Nemčiji- s do 70 milijoni prebivalci. '1\> je v bodočnosti popolnoma mogoče -ter ima Italija vsled tega pravico, da zahteva zaščito proti t< vtonskiiu valovom. Na koncu uovora je izjavil, da oni. ki >o to pogodbo ustvarj ,'ali. niso odstopili od načel pravice in človečnosti. Zakonski predlog je bil sprejet v drugem in tretjem branju.
Izobrazba med Čehi in Slovaki
pi
pripeljal nadvojvoda pred mestno j Ta slika m bila še nikdar ob- trezni in pametni Nemci, ki izjav hišo, kjer so ga čakali uradniki in j javljena. Dolgo časa sem stikal
izpeljana je ta cesta mimo znanega kamenoloma. Skoro nas pri-v»«de na rob, kjer se svet z ravni, in s«- ti bodečemu mimo malega sela Prihodi odpre najpreje mi-eeii pogled na gorsko vas Plavški H«*vt in zeleno kupolo Rovšeice. pravzaprav Hruški vrh; po kratkem ovinku pa se pokaže položno pobiH-je prijasene (Joliee, — istega značaja kakor njena nekoliko nižja bližnja soseda llmški vrh in Kick. Iznad Možaklje iu gorovja onstran Savske doline se začno kazati gorostasiie postave .lulijskih alp. in ko smo v dobri uri v planinski vasi Planini, ki le/i !I.V) m nad morjem, nas pozdravlja i/ ozadja častitljiva glava otca Triglava v vsem svojem veličanstvu. Na desno v bregu se /»smeje k nam lična vila dr. Gre-gori«'-a. oziraje se doli na sveže trate iu vas Planino, ki nam podaja s svojo ljubko okolico sliko prave planinske idile. Vse okoli nas je tako bujno zeleno iu vabljivo, <la bi ostali tu dneve in te dne.
Tu se družita 1'rni in I teli potok v Jeseniški potok. Prvi prihaja od železnih ruidokiipov iz-jmbI sedla Kočne. drugi pa izpod Kedla Jeklja med Golico iu sosednjim vrhom Klekoni, Ob obeh vodi pot v iroro proti eilju, toda (»b Belem -potoku postane steza slaba iu le redki so turisti, ki bi tod lezli proti vrhu Golice.
Iz Planine uberemo ono lepo vozno pot ob levem bregu Cmft potoka, ki se kmalu uje v globoko grapo, v severni smeri proti sedhi Kočni; lepo utpeljana "Pod «te no", obdana od aenčnatega drevja, privede v dobri *€trt ure h
Ml
se dali za ta načet pridobiti tudi razni srbski državniki in politiki. Ta predlog je stavil Edvard VII. zaradi tega .ker je vedel, da bi se r.unanja politika avstro-ogrske Monarhije spremenila v tistem trenutku, ko bi se izvedel njegov i-ačrt, slavljanski narodi bi prišli v državi do večine in dualizcm, uveljavljen let« 1867. bi bil pokopan in bi moral napraviti prostor novi državni obliki: trializ-N■ ii iu federalizmu. To bi imelo zi. nujno posledico, da bi se odpovedala zveza z Nemčijo, katero so podpirali samo Nemci in Madžari. S tem bi se Avstro-Ogrska avtomatično približala zapadnim državam. predvsem pa Angleški. Ta račrt kralja Edvarda je bil za o-r.c čase nad vse smel, toda nudil bi edino jamstvo za dolgotrajni rbstanek habsburške monarhije. Baron Margutti ne omenja, kakšno stališče jc zavzel napram temu načrtu Frane Jožef, naglaša samo. da je izvedbo tega načrta preprečil takratni minister zunanjih del grof Goluliowaki, .ki se r»: mogel navdušiti za takšne smele načrte.
Ta dva naroda, ki sta sedaj združena v eni državi, sta zelo različna glede izobrazbe. Med Cehi je le 1 odst. analfabetov (čita" .	, ,	,. . , i n ja in pisanja nezmožnih), dočim
Ijajo, da sploh glasovati ne bodo' ..Jh jo med H]ovM ^ f)(lst Po_
šli. s čimer hočejo dokazati, da so,s|ediea ,nu<lžarskega zatiranja.
prijatelji misli za priklopitev k;______
.Jugoslaviji; a oni tudi vedo. da'H ^^ delaf. feakor (,nia živilia
je vsako upanje rešit. Avstrijo^ y ysem ^ w u ,)iIo Avstriji
rogina nesmiselno. Vsak koroški 1
t , . - . noma era 11 o. ker je kakor ze re<-e-Siovenee pa ve tudi. kaj ga čaka 1
pod nemškim gospodstvom. Bil no- lia robu l>r"pasti, od katere je bi zopet " Windisher Trottel". ki i ikdo več rešiti ne more.
Slika kaže moža stoječega v za- župan, se je moral peljati preko-za njo iu precej mc je veljalo črtanem četverokotu. Ta prostor!več takih mostov. Trije študent-jpredno sem jo dobil od fotografa, si jc izbrala Avstrija za začetek'.je, ki so drug drugemu prisegli. J Če pa hočete natančno izvede-vojne. Da seiii vzel to sliko, sem J da lifnlo usmrtili nadvojvodo, so ti, kako je Avstrija spletkarila. se postavil na prostor, kjer je stal(sr postavili «<l» mostovih. Ncdelj-'in kakšne načrte je delala, da bi
stal ob prvem i>vabila Srbijo v vojno, prečitaj-
postavil na pro.,,,,., . l*rinčip. ko je oddal itsodepolna k( fabrilovič j,
strela, ilož na sliki stoji na onem piostoru, kjer je padel Frane Ferdinand smrtnonevarno zadet. V
mostu. Gavrilo Prinčip ob drugem k natančno zanimivo knjigo dr.
in Trifko Grabež o bt ret jem. Spo-n zinneli so se. da bodo molče ča-
Gc l ičarja.
Valter, Fredovič, Pueblo, Colo.
Eks[>ort blaga v inozemstvo se
veje in konjske kože ter izdelki iz j predpiše finančni minister. Fi-
Hruiltmi iiunino trirnuino ' odpadki in izdelki iz volne, UfvUlIuV UvUZIlC II gUflllv konoplja, lan in izdelki iz teh, go-j.sme vršiti samo za valuto, katero
in nova tarifa za izvozno carino
teh. soda in produkti iz sode. zlato in srebro, surovo železo, poliz-d< lano železo, izvzemši mrzlo va-jljano železo, žebiji. izvzemši ko-vani, mangauska ruda, premog, Kakor je bilo poročano, je mi- wvzemsi oglje, mineralna oglja, ir istrski svet sklenili novo uredbo, Za primer, da se pokaže odvišek jugoslovanske trgovine. Notranji I plede pravkar naštetih predme-promet je popolnoma svoboden.! tov, se dovoli izvoz tudi za te vendar izda ministrski svet na predmete, vendar samo potom po I red log ministra za prehrano in sebne organizacije, ki se zove:
Srebrnina na Kokosovem otočju.
V Tihem oceanu leži Kokosovo otočje, ki pripada republiki Costa Rica. Tam se nahaja že od 18. stoletja srebrnina. ki je last jezuitskega reda, ki je bil pregnan iz Peru. Srebrnina je vredna okrog dveh miljard. Dve ženski sta za
za trgovino še posebne odredbe za pobijanje draginje v državi in v ta namen, da se prepreči skupo-vanje in kopičenje živeža. Izvoz blaga v inozemstvo je prost, izvzeti so samo sledeči predmeti: vseh vrst žito, koruza, mlinski izdelki, testeline, fižol, leča, grah. krompir, govedina in drobnica, svinje v živem in zaklanem sta-
časa svojega tamkajšnjega biva _ nja našli prostor, kjer je swAr-	meno, mast, jedilno o-
nina skrita,	Ije, sladkor in med, volna in vol-
Središnja zadruga za suabdeva nje in izvoz". Člani te zadruge morejo postati tudi trgovinske firme, če donesejo potrdilo pristojne trgovske zbornice, da se pečajo z izvozom robe. V členu 5. tega sklepa je dana možnost, da se uredi eksport blaga in surovin zaradi predelovanja in popravil (plemenitilni promet). Glede ple-menitilnepa prometa izda minister trgovine še posebne naredbe.
nančiii minister predpiše tudi na-či. kako zagotoviti valuto. Na-dalji pogoj za izvoz je plačilo izvozne carine, katera je določena ** posebni tarifi. Carina se plačil je po čisti teži, odbivši taro, pred-\ ideno v uvozni tarifi za dotični predmete. Carino je plačevati pri izovu na carinarnicah.

OaUbdoat riled pretežkega dela, izd*lanost, okjrčli sklepi in miftir", slaboten hrbet, pretegnjenje iz izpahnenje, temu ja lehko hitro od pomoči s takojšnjo uporabo
"Prijatelja t potrebi"
Druiiae, Id so enkrat spoznale njegovo zdravilno moč, ne bodo ve«* brez njega. Samo en Pala-Expeller je, in v vaSe varstvo je opremljen z nafto tvoruiSko znamko
sidrom ^
C* aims zavojček t« trorniftke znamke, ni pristen la ga zavrnite. K m 70 centov ▼ vseh lekarnah ali pa pri
P. AO. RICHTER ft CO.. 326-330 Broadway, New Yerfc m
_____
_______ .
_ 1 .

ANZE PITOV
ALI
ZAVZE?TJE BASTILB

GLASNABODAt 9. JUN 1920
Koroške novice
Is Orebinja.
Živeli smo mirno, skoro bi rekel v najlepši slogi tudi z našimi Nemci, v zadnjih dneh pa so skušali vmivši se folks vero vei vznemirjati in hujskati do sedaj mirne ljudi. Hoteli so se ponosno, zmagujoče vrniti; mislili so, da jih bomo mi, prej tako zasmehovani "bindišarji**, kot rešitelje sprejeli. Motili so se. Privoščimo jim tiste maloštevilne frajle gre-binjske in vovberske, ki so komaj
slovanska močna roka pravice. Mi jim želimo duber apetit pri ri-
71	(Nadaljevanje.)	(f
—	In miidite mogoče, da imajo ti ljudje prav„ gospod filozof? — je vzkliknila kraljicj ter na široko odprla oči.
—	Ah da, madaina, prav imajo, — je odvrnil grof s svojim nežnim glasom. — Kada>* m peljem na izprehod s w*>jimi lepimi angleškimi konji, s svojo zlato suknjo ter s služabniki, kojih srbrni na-
šiv. stanejo ve. kot je treba, da se preživi tri dolžine, vprašuje fčak*ale"trenotka. da se bodo skup-rod. tO j, , vprašuje teh pet in dvajset milijonov, iz>tradanih ljudi,, no k nj]mi navduševale za lansko zakaj služim j** vam. ko vein vendar cd« n njih t	|divjanje. Seve frajlaui, še bolj pa
V. dužite s tem. Olivi, r, — je vzklikniti kraljica ter prije- j fulkveroveem, je upadlo srce. ko I za ročaj meča. — Vi služite s tem mečem, katerega jc vaš oče je marsikakega zagrabila jugo-\ilit»*l pri Kontenov. Katerega so vihotrli vaši prededje ob drugih prilikah. Plemstvo služi francoskemu narodu z vojno in svoje zlato t»i je pridobil s svojo krvjo. Ne francoskemu narodu
—	Madama ma buna, ne jrovorite tako mnogo o krvi plemeni-'se že pravično in redno postopa t h še v Tud uarod ima kri v svojih žilah. Le poglejte potoke krvi, kiin» Helldorffoveju posestvu od tečejo pred lla^tilo. Pošte ji e mrtvece, ki leže na tleh ter spoznajte, strani novih gospodarjev. Dela se »i umi sn a njih. ki xv-daj nič \eč n«' utripajo, n i oni jlan, ko so ;rr~f kot siuo slišali — že o agrarni meli proti njim lopovi, bila prav tako plemenita kot ona vitezov. t0 j reformi. Največji bogatin Rošar je lili narod, ki je *r«di grmenja topov in toče krofrelj prepeval, <"e- na ^udi je imel v najemu Heller iium junaški greuadirji ne More vedno. Madaana, kraljica mojaj']orffJ,ve	svoje pa je dajal prosim uv da ^ ne ozirate vame s lako j.znim pogledom. Kaj jef .lgim ^^m za drag denar v ^renadir ' To je iimmIic obrobljena suknja na snu naroda, o katerem• l>n»gim je baron pustil liscu ravnokar -ovoril. Kaj je kroglji. ki prileti in umori, na tem. če|tak« *> i«> dobili
zadene gretiadirja ali navadnega človeka? Prišel je čas, ko je treba **	>!>f3t.,ni. a	so
,	..	.	.. ,	. -.--	. •	,, iMueli proklinjati svojo revno uso-
nnsliti na	\i mm..le \ e«- petindvajset inihjotiov sužnjev v tran-Jj^ ^ še t ne R iia
eiji, madama. Vi n ru.it- več 2.'» milijonov podanikov in tudi toliko, ,. * *!' .,,e* 4 . r ^
vprašujte torej več, zakaj služite fčetu.
j ^Naši kmetje so zadovoljni, ko
.'se Že 1l|-HV'il"-lla lil Milimi
ljudi, temvr
— Ki >
pet in dvajsel milijonov vojakov. ImmIo Imrili proti meni. jrrof ?
zemljo obdržal, ker je bil v ožji ' žlaht
s prejšnjim forštdirektor-
.	...	, . . . „ ..	, jem" Manner jem. Iste usluge je
—	I hi. pro! i vam. kajti bore s,- za prostost in vi stojite med nji-. napr,vil Maiim.r SVojim 0?yim
mi in prostostjo.	I pristašem v CJrebinju. Bogatemu
Tem bcs-dani gmia je sledil dolg molk. Kraljica je bila prva,' (tožniku in drugim bogatejšim je ki ga je prekinila.	j pustil zemljo brez licitacije, rev-
—	No, — J«' rekla. — povedali >tc mi torej resnico, za katero nejši sloji, mali obrtniki, pa so! vas nisem vprašala.
—	Madama, — je odvrnil <'barov. — retani«ra je tukaj, večna in ncizpremeuljiva in nikdar ne boste v stanu odjriiati jo od sebe. če -i š" tako prizadevate. Tudi T-e spite, da pozabite, bo sedla k vaši
morali drug drugega prekositi z : ieitiranjeui. Tako se je na eni strani povzročilo sovraštvo med ljudmi, na drugi pa so morali ravno revni sloji največ plačevati.
jev, od katerih pa si ni upal kateri žugniti besede. Nastopila je tudi gdč. učiteljica Veber, ki je s prepkimi in prisrčnimi besedami klicala ženstvo na delo za narod. Nato so ubogim šolarčkom razdelili obilo obleke. Shod je obrodil dobre sadove.
Brdo ob Baikem jezeru.
Prijetna je naša vas, čarobno lopa naša okolica in divno naše jezero, ki ga je poslanec Grafen-auer imenoval solzo iz oči božjih. Posebno zanimivo pa je bilo pri nas te dni. Kaj takega še ni bilo na Brdu. Bil je namreč javen shod pred cerkvijo. Nad tisoč ljudi je nad tri ure dolgo napeto poslušalo izvajanja govornikov, in sicer našega ožjega rojaka župnika dr. Janka Arnejca* dr. ČVrner-ja in poslanca Grafenauerja. Temeljiti govori ne bodo ostali brez sadu. Tudi mi, ki živimo takore-k«*č pred durmi Beljaka, smo se začeli vzbujati in zavedati, da smo bili le zapeljani po raznih izdajalcih. Tudi frdnjava našega bivšega župana in deželnega poslanca Uailerja podonurče Kj»g-nerja se je začela rušiti v času. ko dobiva sam v Nemški Avstriji batine za svoje neštevilne grehe, i ki jih je storil nad svojim lastnim narodom. Tudi olx-ina Drava bo! storila svojo lastno dolžnost, ko j jo bo klicala domovina, naj reši; svojo čast. Župan Katnik podo-mače Klanje se je zahvalil govornikom in pozval vse dobro misleče! na delo ter jim zagotovil, da bo zmaga naša. Sicer bo tudi pri nas nekaj Judeže v. če se ne bodo odi
French Line
CaiPAMK KKlUli TMKAIUITIQUE
V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE
Rada bi izvedela za svojega bra- Kje je rojak MATIJA CEJT Po
touraine ROCHAMBEAU. TRANCE LEOPOLDI NA .
----10. Junija
... 12. junija' ... 21. junija! ...22. junija!
H Hrt parallel m fttlriml In *vwaa vi lakoma.
I zastopnik Ju«ootovanaka via*« S* orldakal potnik« ob prihodu naiih parnikov v Mavru tor j Ik toCno otfpromll. kamor mm namonjonL
Parni ki Prancooko Črto oo tranaportlrall tokom vojno na t:*t» *ehoelova*klh vola kov kros vo
Za Clfkarta In cono vpralafto v
DRU2IINI PISARNI, 19 Stali St,, V. Y. C
a« pa prt lokalnih apontlh.
t ranča VBXCELNA OBIT, doma iz Babi nega polja na Notranjskem. Pred sedmini leti je bival v La Salle. 111. Cenjene rojake po Ameriki prosim, ako kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani, ali naj se pa sam javi svoji sestrični: Mary Baraga, 1315 E. 4!). St.. Cleveland. Ohio.	(8-10—6)
Rad bi izvedel, kje se nahaja ro jak JOHN PETRIN (Kosmač), rodom iz Rečice ob Savinji na Štajerskem. Imam mu poročati važne stvari iz starega kraja. Prosim cenjene rojake po Ameriki. če kdo ve. kje se nahaja, naj mi naznani njegov naslov | za kar se mil že vnaprej zahvaljujem a!i naj se pa sam javi na naslov: Anthony 7!>r» — 63. Ave.. West ahix Milwaukee. Wis.	(7-9—6)i
poklicu jc črkostavec. V Združenih državah je že 15 let in je večinoma delal pri slovenskih in hrvatskih listih. Igra tudi na harmoniko. Leta 1915. je bil v San Francisco. 23 Hinkley St.. IŠČe ga njegova mati Terezija Cej, (Sorica. Via Ponte Isonzo. Pri nas ima pismo od nje. Cen j. rojaki, kateri ga poznajo, so prošeni, da ga opozore na ta oglas. — 1'pravntštvo Glas Narisa. 82 Cortlandt St., New York, N. Y.	(8-10—6)

Suho Grozdje
Gosulicb črta
Direktno potoranje ▼ Dubrovnik (Gravosa) in Trst.
ARGENTINA ......
PRES. WILSON ____
BELVEDERE ......
1». JUNIJA «. JULIJA 1». JULIJA
Potom listkov. Izdanih za voo krajo v Jugoslaviji In Erbljl
Raz k o* ne usodnosti prvega, dru-In tretjega razred*
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno vino.
PHELPS BROTHERS & CO.
Passenger Department
4 West Street	New Xstfc
importirano is starega kraja
22 centov funt. i Boksa 60 funtov $11.00 Posebno cene na veliko.
BALKAN IMPORTING CO
01 53 Chsrry Stroet -Hew York, H. Y.
Kad bi izvedel za JANEZA CE-! SAR. Njegovo pravo iine jc Mo-| liorič in doma je iz vasi Uhelj-, „	.
sko na Notranjskem. Govori tn-j Z naro"Iom Pojite $3. v naprej. d i italjansko. Na desni roki ni- ^ — ma palca. Oil in še'znani Jože V Pirh. doma iz Gorice., sta dne
glavi ter ho prika/fii vaših ^anj ter resničnost vašega prebujenja.
—	O, grof. — je rekla kraljica, — jaz poznani spanje, katerega!lo nekaj slučajev izmed sto ne ho mogla motiti.	| drugih, kakšna je bila nemška
—	Tega >e bojim prav tako malo kot vaše veličanstvo ter si ga	pravičnost in kaj so mo-želim mogoče prav ttko kot vi. Iali kmetje trpeti. No. hvala Bo-
_ — je rekl i kraljica obupno. — Po vašem mnenju je torej njovi S°^Pf»darji so nam dali to edino pribežališče?
—	l>a. a ne prenaglimo se. Ne pojdimo hitreje kot naši sovražniki. —
Nastal je nov molk, ki je bil še temnejši in pomembnejši.
Sedela >t«. on pri njej in ona pri njem. Dotikala sta se, a vtn-oar je zijal med oberu velik prepad. Bila je razdvojenost duhov, ki je predstavljal vrzel.
VSEM DOGABJEM!
same jeze iu obupa obesili. Mi jih j Tukaj v Kentucky sem kupil 40 že zdaj dobro poznamo!	tisoč dreves, pripravnih za izdelo.
8 j vanje dog. Potrebujem 100 na" Iz Rozeka.	daljnih prvovrstnih dogarjev, da
Pred kratkim je bil tu dobro |sc takoj lotijQ dela Potrebujem obiskan shod. na katerem so go- tudi 10 dobrih foremanov. Nikjer vorili dr. Čemer, p^»slanee Grafen-|ni boljšega podnebja kot je tukaj auer in župnik dr. Arnejc.. Ob-jv Kentucky. Lahko delate vsak činstvo je pazljivo poslušalo iz ; dan ter zaslužite lep denar. Ne bo vrstne govore, ki ne ostanejo brez;Vas nadlegoval dež; tukaj ni ne tem bogatinom odvzeti. Le UkojS4ldu tudi v zasPanom Rožeku, ki:mraza> ne mrziice, ne moskitov. naprej, pa bomo res zadovoljni * bl1 svo^as	priseljemh!Pridite takoj, pripravljeni za de-
z agrarno reformo.	.zatiralcev in se vrača v naročje, Jo. _ II. Kramer, Box 10*, Hazard,
matere Jugoslavije. Nikdar več se [Kentucky.
potrebne zemlje, ki so si jo upali
Is Knde.
Kar se je zdelo nemogoče, se je
.. ...	•.	j .	,	/godilo. Brez vsake agitacije.
hraljH-a se je nr,« vrnila na predmet pogovora, a le po ovin-iu	.	®. J
, « , . ' . ..	1	»rez igre so se zbrali stan in novi
ku. Ozrla se je v grof« ter rekla:	__
. . . . , , i	n j i- • i. a I prijatelji izobraževalnega dru-
-	'"V-1/ ' , no	,,aJu Povedali mi boste vse, *tva v abilnem -teviIu ^^ se
vsp in torej poslušajte.
—• Jaz čujem, madama.
—	Ali mi prisežet", da ^te prišli le radi mene? /
—	Ali še dvomite o tem?
—	Ali mi priseč»*t« . da niste pihali poprej gospej de Charily?
*	njte, ja/ vnn. da je hotel-, iti ven. da je im«>la v glavi neko misel. Prisezite mi. da se n'u>te vrnili radi nje.
V l«*ni trenutku j<* nekdo potrkal na vrata.
—	Noter. — je r-'kla kraljica. Vstopila je komomiea.
—	Madama. — j" :ekla. — kralj je po večerjal, (irof se je preseir-čen ozrl v Marijo Antoiiijeto.
—- No, je rekla ktaljiea ter skomignila z rameni, — kaj pa je liP tem poNebhejra. Ali kralj ne sme v<i"erjati?
Olivier je uagubil čelo.
—	Rf. it.* kralju, — je odvrnila kraljii-a. — da dobivam sporo-
•	ila iz Pariza in ti« mu jih bom sporočila, kakorhitro jih izvem.
Nato se je obrnila proti Charny-ja ter rekla.
—	Nadaljujvs. Sedaj .ko je kralj povečerjal. je tudi primerno, da prebavi.
je začela vojna, je društvo moralo spati. Po pozdravnih besedah društvenega predsednika Meli&ni-ka iu župnika je govoril vseuči-liščni profesor dr. Kožman o potrebi in moči izobrazbe. Iz krasnega, prepričevalnega govora naj omenim samo eno misel: Kako siuo Korošci v izobrazbi zaostali, «la niti ne vemo, kaj da smo. Kitajec v*\ da je Kitajec, Japonec, da je Japonec, a ko je hodila lani pozimi ameriška komisija po na-o:h krajih ter ljudi izpraševala, kaj da so. ni mogla priti na jasno. Tresla jc glave, ko je našla mnogo
ne bo tu šopiril nemški priganjat*.
Iz Hodiš.
Kar še vleče na nemško stran, se shaja v gostilni pri Rjavčniku ali Zahitu. kjer pišejo črno listo. Imajo tudi svojo *Rettungsgesell-scliaft'. Hudobni jeziki pravijo, da hočejo s to gesellschaftjo rešiti Neusško Avstrijo. Če je še eu-tenta ne more. pa jo bodo gotovo Zabitarji.
20. maja nagloma neznano kam izginila. Rekla sta. da gresta v prodajalno nekaj kupit iu potem ju ni bilo več nazaj. Cen j. rojake po Ameriki prosim, ako kateri ve za njun naslov, da mi ga naznani, ali se naj pa sama javita, že vesta zakaj. — Frank Peternel. 1:515 K. 4t>. St.. Cleve-I land, Ohio.	(8-10—6>'
V
Kflini starukrajski	m
SLOVENSKI ZDRAVNIK
v Pennsj-lraulji
Dr. M. Milojevič
preje vojaški zdravnik in letul z«Irtivnik deželne l»olnišiii-ce v Cnidcu na štaj<>r^kein.
417 — Wood Street PITTSBl"RtiH,» PA.
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužniiu srcem naznanjam vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prežalostno vest, dne je dne 1. junija lf»20 ob S. uri dopoldne naš ljubljeni sinček oz. bratec JOHN«
po kratki bolezni v Gospodu za-
j*pal v Saered Il.-art i Najsv. Sr«-a \
ibolnišniei v Riehwoodu, \V. Va..
^v -- . , . . . .	, i v starosti let in 8 mese<-ev. Ro-
Orijentalci imenujejo Damask,L jp bj, ^
najstarejse mesto na svetu, "Bi".	.	1 . .
at i j »? »t . •	r'iul P°toiu se prisrčno zahva-
ser Vzhoda . V svetem pLsmu se , -	i -
...» . Ijujeva vsem onim. ki so ea spre-
neprestano imenuje, obstojalo je -, , , •	, Z , •
lifw, . »__, Jv - . J „ /c Iinli k zadnjemu počitku. Tebi ne
ze 1400 let pred Kristsom. Poto-1, , ,r • • . ,	. , . , ,
valci ga imenujejo "ljubi umaza" ^ Jm sm"ek ,>a .n.aJ ,al,kil ni Damask-, ker duhovi, ki oJ^"!«. ».^r^ka žemljica in v mi-
ru pfK-ivaj!
dajajo ulice, niso ravno prijetni in	% , . .. . ,.
^ J	1	Žalujoči ostali:
Najstarejše mesto sveta.
Odgovor!
Kadar želite kupiti pravi glasen Columbia trpežni, najnovejši gramofon, in Vaše prave Kranjske Columbia plošče, ali pa če rabite uro, verižico, prstane, diamond, pišite po dopisnici za brezplačni cenik Vašemu dobro znanemu večletnem trgovcu, IVAN PAJK, 24 Main Street, Conemaugh, Pa., pa boste dobili pravo in pošteno blago in se ne boste kesali za Vaš denar.
Samo en poskus, in videli boste, da je resnica.	^
|
i > t
• >. * »
Iit .. , . ^ k« je nasia mnogo ,estlli pometar.i staVkajo že od	-	' „
ljud,, ki so prav,h. da so Nemci.! pamtiveka. Damask je pozori^v Joh» - Prances Urbas, ta
To prekinjen je i • imelo za
Deveto poglavje.
I. JUBOSUMNOST.	is,Ja '»°krla dognati, kaj je to
j za eno ljudstvo, ki pravi, da je
posledieo le trenutku tisfavljenje.. „;,: .. . -i. i	j rf" iKiiiaKo. a niti tiemsKo govoriti lic
a f»e nemško „ISo znali. Kaj take-j vazllih dogodkov že od časa, ko ua se 11, našla na svetu, edino ua \ je bil zavzet od kralja Davida.
Kon^kem. Tudi v Parizu so s ču- Pri tej priliki je padlo 22,00 mož. <iom: poslusali ]x»ročilo ameriške Egipčani, križarji. Turki so se ne-j komisije m so rekli: Ker komi-; prestano tepli za mesto. To
Joseph, bratec. Rich wood. \V. Va.. jun. 1920. (8-10—61
pogovora. ;t i»to je o^ialo dvojno čiistvo, ki je v onem trenutku navdajalo kraljieo. — ljubosumnost ženske in ljubosumnost kraljice. Ko i»o se vrata zaprla, jc l*il grof oni, ki je pričel prvi govoriti.
—	Vprašate, mit, če sem se vrnil radi gospe de CharnyT — je rekel, — Vaše veličanstvo je torej pozabilo, da so bile sprejete med nami obveznosti iu ia sem človek časti?	y
—	I »a. - je rekla kraljic«. — Vi ste časten človek. Vi ste prisegli. da se žrtvujete moji src«"i in ta priaega' me uničuje, kajti s tem da se žrtvujete moji sreči, žrtvujete tudi lepo žensko plemenitega značaja.... torej zločin več.
—O , madama, sedaj pretiravate obdolžbo. Priznajte le, da sem ciržal svoio besedo kot pošten človek.
—	To je res. jaz sem blazna, oprostite mi.
—	Ne imenujte tega zločin, kar je postalo potrebno vsled slučaja in okoliščin. Mid\v oba sva obžalovala ta zakon, ki je bil edini v stanu ohraniti čast kraljice. Sedaj ne gre več za to trpeti ta zakon kot smo delali to tkozi štiri leta.
—	I>a. — je vzkliknila kraljica. — Ali mislite, da ne vidim vašega jada, ki se skriva pod obliko največjega spoštovanja? ^.li mislite, da ne vidim vsega?
—	Prosim, madaina, — je odvrnil grof ter se priklonil, — sporočite mi v^e. kar vidite, da se bom mogel ravnati po tem.
Kraljica je iztegnila svojo roko proti grofu. Beseda tega moža je imela neodoljivo moč kot vse, kar prihaja iz odkritosrčnega* in strastnega srea.
—	I kazujte torej, madama. prosim vas. Ne bojte se ukazovati.
—	Da. jaz dobro vem. da nimam prav in da mi vi odpuščate. To je res. Ce pa imate kje kak skrit idol. katerega obožujete, če je za vas v kakem kotu sveta oboževana ženska... O, jaz si ne upam izgovoriti te besede. .lavno imate mlado in lepo ženo. katero obdajate z neprestanimi pozornostmi. Imate želo, ki se zanaša ua vašo roko ip ki smatra oporo vaše toke obenem za oporo svojega srca,
4 Dali« mibsttilii 1
s.iih. zalo naj ljudstvo samo pove — in zato naj glasuje. .Ia, sram nas mora hiti. da smo Korošci v izobrazbi vsled nemških šot tako zaostali, tla so celo Kitajci pred nami. ki s« ponosni, da so Kitajei.
Slovenci, ko bi imeli ravno sedaj Itoga hvaliti, da niso Nemci. — Ker stari predsednik Melišnik ni hotel več prevzeti predsedništva, je bil izvoljen Stefan Marktl. delaven in nadebuden fant iz Go-reuč. Torej na novo delo!
Želinje pri Velikovcu.
Tukaj je bil zelo dobro obiskan shod pred cerkvijo. Najprej je
je go_ i	'"	~ ~	—
tovo mesto, za katerega se Je naj* NAZNANILO IN PUF0B9&L0
več bojevalo. Bazar v Damasku je	--
svetovuoznan .leklo, orožje, svila. Rojakom naznanjamo, da potu dišave iu dragulji so prvovrstno j« po državi Ohio naš rojak tržno blago v Damasku. Največ-! ja lepota Damaska obstoji v tire" vesih. vrtovih in vinogradih, ki leže okrog mesta v širjavi 60 kvadratnih kilometrov. Vse namakajo
nogo od nas pa se sramuje, da soj vodni kanali, ki teko skozi mesto
in ki se imenujejo v svetem pismu, v drugi knjigi kraljev, ko se je sirski vojskovodja kopai v vodi, da bi se ga ne prijela gobavost.
POZDRAV.
Predno se podamo na široko j morje, še enkrat pozdravljamo rojake in rojakinje po širni Ameriki. posebno pa one v Jolietu, 111., vse sorodnike ter naše gospodarje govoril poljudno učitelj Žnideršič in gospodinje, ki smo pri njih
o agrarni reformi s posebnim ozirom na naš kraj. Nato je govoril Vernik o živinoreji. Krona shoda pa je bil govor malošentvidskega učitelja Moderndorferja, ki je razlagal težave in bolečine Avstrije. Da bi mu ne mogel očitati kdo neresnice, je govoril kar iz nemških listov. Videli smo, kaj pravijo o Avstriji pravi Nemci in kako nas "fopajo" naši nemčurji oziroma "fopajo" same sebe. Z žgočim bičem besede je bičal vse te zapeljive« našega naroda. Na shodu je bilo tndi precej nemcur-
svoječssno živeli, kakor tudi vse one. ki so nas spremili na kolodvor. Vsem skupaj srčna hvala! Na veselo svidenje v stari domovini! — Janez Skamperle, Senožeče; Franc in Janez Šircelj, Sp Zemun; Andrej Klemene. Jakovi-ca pri Planini; Andrej Klemene (II.), Jakovica pri Planini; And. Bobni k. Besnica; Franc Jakopin, Stara vas; Franc Boštjančič, Pero vo, Grosuplje; Gregor Klepec. Perovo. Grosuplje; Nikolaj Stara-šinič. Boršt; Jožef Ko lene, Križ fara Čatež.
GEORGE WALETICH,
ki je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda in izdajati pravoveljevna potrdila.
Prosimo rojake, da mu gredo na roke in ga priporočamo. Za naklonjenost se vam ie vnaprej zahvaljujemo.
TTprmmišt vo Glas Naroda.
ROJAKI, NAROČAJTE BE NA "GLAS NARODA", NAJVK&JJ »LOVMU1 DNEVNIK v SDR
Kako je Avstrija intrigirala
Pod tem naslovom je iz&la slavna knjiga našega rojaka
Dr. Josipa Goričar-ja in Lymen B. Stowe
p ROF. HART na Harvard univerzi pravi: — To je ena najbolj značilnih knjig tega časa.
Ko je odšel predsednik Wilson prvič v Pariz je načelnik inteligenčnega depar-tementa armade združenih držav zbral nekaj dokumentov, ki so se mu zdeli potrebni, da jih predsednik prečita, predno se sestane konferenca. Med temi dokumenti je bil rokopis te knjige.
Hon. Maurice Francis Egan, bivši ameriški poslanik na Danskem, je podal v 44New York Times" svojo oceno o tej knjigi in pravi: — Ta knjiga jasno po-kazuje vse intrige, zarote in diploma-tiene tajne procese, ki so vsilili absolutno nepripravljeni Evropi vojno.
Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York City
STANE $3.00
.Lil 8TE BOLMI?
Ja« VMM Nm MSravlL. trn vet tet irtimi M vn tel« »nI.	krvna, IMm, tilirtm In
Ur vaatevrataa *ru«a >Hiw». Lahka van* p Sakaall naAfS rojakov, katar« mm —«rawll. J ta asSravtt. ka Sr«i nlaa n««lU Na takajte, Midi h «ro«i*o trn proamno. Cono ao tako. «■ jim
mi Dr. H. a BABI IPKCUALIIT HI eMITHFIBLD STRKCT	PITTaaUftOH, ML
J




L