Q^om NO. 136 Ameriška Domovina AMERICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JULY 19, 1960 SLOVGNIAN MORNING N€W$PAP€R STEV. LIX — VOL. LIX Peru bo dobil od ZDA $25 milijonov posojila Posojilo bo služilo gospodar-sko-socialnim namenom. WASHINGTON, D. C. — Med «ašo administracijo in repuibli-ko Peru se vršijo že dalj časa pogajanja za ameriško posojilo "v zneslku okoli 25 milijonov doli', ki 'naj ga Peru porabi samo za zboljšanje stanovanj v prestoli-ci Limi in za organizacijo novih larm v tistih rodovitnih krajih dežele, ki so bili že stoletja zanemarjeni. Ker se bo Kongres Novi grobovi John Jeraj Včeraj popoldne je po kratki bolezni umrl v Polyclinic bolnišnici John Jeraj z 5150 Thorn-bury Blvd., Lyndhurst, O. Star je bil 66 let, rojen v vasi Pirniče, kjer zapušča brata Jakoba in sestro Frančiško Logar, in od koder je prišel pred 47 leti. Zaposlen je bil pri Chandler and Price Co. 40 let. Bil je član Društva Slomšek št. 16 SDZ. V mladih letih je pel tenor pri slov. pevskem zboru Zarja. Tukaj zapušča ženo Mary, roj. Zust, hčer Janet je umrla 1. 1937. Pogreb Dremajoči ognjenik na Dil|onov obisk flrj naj Siciliji Etna se zbudil ilboliša #dn#se republike Peru sestal 28. julija,! bo v četrtek ob desetih dop. iz sta obe strani pohiteli s prego- Zakrajskovega pogreb, zavoda v v°ri, da bo predsednik Manuel ^ cerkev sv. Vida ob 10:30, nato Prado lahko v svoji poslanici' na pokopališče Kalvarija. [Tru-(>men;l političen uspeh svojega plo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih. režima. Pregovori so menda 'Praktično že zaključeni z uspehom. To je vise v redu, ni pa v redu, da je ravno te dni morala republika Peru predlagati, naj pred Hrganizacijo OAS obravnavajo komunistične namere v Južni Ameriki. Ker je bilo za obravnavanje kar 17 južno-ameriških republik, bi bila tak predlog že a'hko stavila kaka druga. Na zunaj izgleda tako, kot da bi bila napravljena sledeča poli. bčna kupčija: Peru naj spravi zadevo pred OAS, zato bo dobi-a $25,000,000 posojila. Moskva ■K to hitro ugotovila in kuje propagandni kapital iz tega. Nev-' tralci se taki logiki ne bodo mo-8n dosti upirati. Gozdne požare podtikajo, da bi prišli do zaslužka! 'KAMLOOPS, Brit. C. — Na Pomoč so pripeljali včeraj nove delovne skupine gasit gozdni Požar, ki je zajel okoli tisoč a— Liov. Vsako uro sta nastala po dva nova gozdna požara. Obla-sti sumijo, da so ti požari pod-taknejni. Zvezna policija je mnenja, da je bil vsaj del 273 gozdnih poža*-rov v tem precielu podtaknjen °d ljudi, ki bi radi zaslužili kak dolar. Taki slučaji so znani tudi iz drugih let. Gasilci gozdnih Požarov dobe 75 centov na uro ter hrano in stanovanje. George Simič V nedeljo zvečer je umrl v St. Alexis bolnišnici 72 let stari George J. Simič s 2768 E. 127 St., doma iz Klisa v Dalmaciji, od koder je prišel v Ameriko 1. 1914. Zapustil je ženo Mando, roj. Lusič, sinove Mihaela, Johna in Petra ter dva vnuka. Bil ie član Ggr.. sv. Nikole br. 14 HBZ. Pogreb bo jutri ob devetih dop. iz Grdinovega pogreb. zavoda na E. 62 St. v cerkev Naše Gospe miru na Moreland BlVd. ob desetih, nato na Kalvarijo. Praga uničila ostanek slovaške avtonomije PRAGA, ČSR. -- Čehi so do-dobili novo ustavo, ki je strogo centralistična in ki je pobrala slovaškemu narodu še tistih par pravic, ki jih je do sedaj imel. Vsa politična in gospodarska oblast je v rokah praških komunistov, podeželje ne1 pomeni ničesar več. i 1 Zasebna lastnina je spremenjena v'“osebno” lastnino, kar je očitno naperjeno proti kmetskemu stanu. Bratislava, ki je bila V nedeljo in včeraj je začel razlivati gorečo lavo po svo jih bregovih. V nevarnosti so kmetije in naselja. CATANIA, It. — Gora Etna je največji delujoči ognjenik v Ev-roji. Dviga se 10,758 čevljev vi-®ogo pod modro siciljslko nebo. V nedeljo se je z močnim pokom odpdrlo glavno žrelo in vrglo dim, pepel in vodene pare okoli pet milj visoko, da so jih opazili kot gobast oblak še preko 70 milj daleč. ■ Včeraj se je odprlo severovzhodno žrelo in boje se, da bo lava začela po pobočj u teči v dolino, pri čemer bo uničila kmetije in naselja. Ognjenik Etna je tekom 2400 let, od kar obstoje zgodovinski zapiski, bruhal nad 500-krat in zahteval baje okoli milijon človeških žrtev. BEOGRAD, FLRJ. — Tiskovni tajnik zunanjega ministrstva Drago Kunc je dejal, da bo ameriški državni podtajnik Douglas Dillon jutri Jugoslavijo zapustil. Njegov obisk služi predvsem izboljšanju gospodarskih odnosov med obema državama, ki se v zadnjih letih'prav ugodno razvijajo. D. Kunc je povedal, da so se Jugoslovani ražgovarjali z Dil-lonom tudi o novem tečaju dinarja in o novem sistemu jugo-slovanske zunanje trgovine. SPOR ZDA S KUBO PRED VARNOSTNIM SVETOM ZN Pred Varnostnim svetom Združenih narodov je Kuba včeraj obdolžila Združene države, da jo dol-že komunizma. Zastopnik ZDA Henry Cabot Lodge je kubansko obdoižitev zavrnil, napovedal zopet čas, ko bodo Združene države v prijateljstvu s Kubo, pa istočasno svaril, ato Ikeda za predsednika nove tev enotnosti, demokratičnih v ade, ki sestoji iz pristašev lihe. načel in kontinentalne varno-ralno-demokratske stranke. No- ^ da mora nekdo skloniti gla_ vo kot vol v klavnici?” je spra- ms: zrz rkubanski zunanii ^ “Christiania’’ v splitsko trgovino. Zastopa stališče pove-Obiskal ju je Leo Mateš, zave z Zahodom. . .• do sedaj prestolica Slovaške, je ponižana na vlogo malega pro- gustu 1944, ko sta vincijalnega mesta. j Bariju. Churchill in njegova žena na jevi vladi minister za j akti 'uko. glavni tajnik Broza-Tita, v spremstvu adm. Ljube Truta. Na jahto je prišel tudi angleški poslanik v Beogradu Justin Crenswell z ženo. Kasneje se je vsa družba s _ ................. Churchillom in ženo podala na prijateljstvo, kopno v vilo Dalmacija, kjer sta jih sprejela Broz in njegova soproga. Ta dva sta nato vrnila Churchillu in ženi obisk na jahti. Kaj sta se Churchill in Tito menila, poročilo ne pove Vsekakor ni verjeteno, da bi Anglež ^ m>aul DOiJ vinrašftl Tita. kak~ t« a.. SVCIJ0 P0* kot Kisi, čeprav je član m vodmJk iste stranke in zagovarja naslonitev Japonske na nimajo nobenih napadalnih namenov proti Kubi. Kubanski zastopnik je pred sejo Varnostnega sveta dejal, da bo Kuba sprejela argentin-ohrani; sko-ekvadorsko resolucijo, če bo ta v svetu dobila večino. Na sami seji v svojem dolgem govoru tega ni omenil, obdolžil pa je da po krivici označujejo Kubo za sovjetskega Ikeda je bil izvoljen na posebni seji, ki jo je sklical cesar (mi. kado) HirOhito. Zbornico je cpomnil, naj posveti narod stvari miru s tem, da zaupa prijateljskim narodom in sama goji Nova vlada se bo držala voja-ško-obrambne pogodbe z Združenimi državami, vprašanje je le, koliko bo skušala oživeti njenega duha ne le črke. Brez dvoma bo skušal Ikeda hoditi bolj Glasovanje danes satelita. Lodge je, obžaloval besede, ki jih je uporabil Kubanec, in poudarjal prijateljstvo med ku- Sovjetska zveza je sinoči izja-banskim in a m e r i škim ljud- vila’ da še ni g°t°va in da bo stvom. Dejal je, da ni bil še ni- sv°je stališče o kubansko-ame- kdar nihče zasužnjen od Združenih držav, pa nato dodal: “Združene države žele biti v prijateljstvu s Kubo in nekoč bodo na nekak način gotovo zopet v prijateljstvu!” Zastopnik ZDA Lodge je na- riškem sporu in o argentinsko-ekvadorski reso luciji označila šele danes dopoldne. Tako je bilo glasovanje odloženo in se bo seja nadaljevala danes. Prevladuje mnenje, da bo resolucija dobila večino in da jo to izjavil, da je Monroeva dok- Sovjeti ne bodo skušali prepre-trina še vedno živa in veljavna čiti z vetom. , vprašal Tita, kak0 to, da ni držal obljub, ki mu jih je dal v av-se sestala v Zahod. I — železniški vagoni za premoga so različne velikosti, lahko ga sprejmejo od 50 do 100 ton. ■ Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se niste držali prometnih predpisov. Eisenhower podpisal za-kon o zboljšanju cestnega prometa WASHINGTON, D. C. — r®dsednlik je podpisal zakon o 1 investicij ah v znesku .dveh bilijonov dolarjev naše cestne mre-2e- Kapital se ibo začel investi-rati šele s poletjem prihodnjega eta. Porabljen mora biti tekom Veh let, toda vezan je tudi na Primerne prispevke od strani Posameznih držav. Največ denarja bo šlo v gla-Vne prometne žile, menda kar •i/', d očim bo za ceste v pode- ^ , J... , a želin ,^ , - dve področji: na narodno obram- eiJu odmerjenih 30%; kar se , .F „ , ostanku J ibo m na gospodarstvo. Z drugi- »j« ^ne^promTa v »kdSl™ bTdi*ml r'edono' »d ‘e Velikih mest ^ ,ste podpiranja so imeli koristi ČnaniiA u IHITAI me^° ^Panij° v svoj° sredo kot apaillJO v IVAIU; polnopravnega člana. LOS ANGELES, Calif.—John “Španci so upravičeni, da se Davis Lodge, poslanik ZDA v postopa z njimi kot enakovred-Španiji, je v svojem govoru tod nimi člani NATO, ki je eden naj-pred Svetom za svetovne zade-1 važnejših izrazov enotnosti, ve (World Affairs Council) po- brez katere ne moremo obstati,” žival članice NATO, naj vza-1 je dejal poslanik. ter ne bo dovoljeno nobeni tuji sili, da bi se usidrala kod na ameriških tleh. Omenil je besede Roe o grožnjah Hruščeva in dejal: v “Mi se ne bojimo groženj Hruščeva z raketami in mi bo- Republikanci zmernejši v votivnem programu? CHICAGO. — Tu so se začeli od včeraj zbirati vodniki republikanske stranke, da pripravijo mo izpolnili te pogodbe, kot iz- vse potrebno za imenovalno polnjujemo svoje obveznosti do konvencijo, ki se začne prihod-Združenih narodov!” nji ponedeljek. Kljub temu, da Zanikal je trditve Kube, da je večina politične javnosti pre-bi ZDA vodile gospodarsko voj- pričana, da bo za predsedniške-no proti Castrovi vladi s tem, ga kandidata imenovan sedanji podpredsednik Richard Nixon, Pred novo smerjo podpiranja Latinske Amerike? WASHINGTON, D. C. — Uso- ljudje, na primer zidavo šol, or-, Ameriki. To so predvsem Med- da našega kubanskega soseda je zbudila našo administracijo in jo spravila v dvom, ali je bila naša dosedanja politika do držav v Latinski Ameriki pravilna. Do sedaj smo omejevali naše (podpiranje Latinske Amerike ha Več ljudi se zanima za ko-Kabko kot za baseball.1 «*.ou«nr Vremensk prerok pravi: samo generali in podjetniki, ne pa delavni narod. Zato je podpiranje imelo tako malo uspeha ravno v (kritičnih trenutkih, ko so namreč v posameznih latinskih državah od časa do časa izbruhnile revolucije. Dogodki na M»bi so posebno dobro osvetili napačno pot podpiranja tujine. Administracija je po precej dolgem spraševanju vesti prišla do zaključka, da mora Amerika podpirati tudi socijalno politiko p, , v južni Ameriki. To se pravi: s,! ° i0blačn0’ s°Parno- NaJ- naša posojila morajo imeti tak ganiziranje učiteljišč, napredek narodna banka, Monetarni fond, v zdravstveni službi, zidavo sta- Posojilni fond za gospodarski novanjskih blokov za najemnike napredek in Medameriška ban-z malimi dohodki, organizacijo ka, ki naj začne svoje poslovanje podpiranja brezposelnih itd. j letošnjo jesen. Vsi ti zavodi so Administracija hoče vezati preveč, usmerj.T samo v čiste naša posojila državam južne A-meriše tudi na pogoj, da začno z novo davčno politiko, ki bo zahtevala več žrtev od bogatašev. Doslej so namreč ravno bogati gospodarske cilje in j,e vprašanje, ali bi imeli dosti smisla tudi za socijalne, dasiravno je Medameriška banka po pravilih obvezana, da se briga za socijalni višja 62. temperatura 85, najnižja namen, da bodo od njihove vpo-xabe imeli koristi tudi navadni podjetniki imeli največ koristi na'Pred^ v juž,ni Ameriki, od naših posojil, zato pa niso pla-I Administracija si še ni v tem čevali skoraj nobenih direktnih vP'rašanju na jasnem. Vkljub davkov. Zahtevala bo tudi od; ^ernu 'na'merava predložiti Kon-vsake države, ki bo iskala soci- gresu že na avgustovskem zase-jalna posojila, da se drži strogo daniu predlog, naj ji dovoli v namena, ki bo zanj dobila kredi- omenjen namen okoli 500 milijo-ite in da bo dal stroškov nosila noy. do1- To Je n'ekaj novega v tudi sama, ne ipa vsega prevali- na^ zunanji politiki. Navadno la kar na izposojeni kapital. -*e ^niiniistracija šla pred Kongres šele po tem, ko se je z dru-Kot se vidi, hoče administra- gimi državami sporazumela, seči j a precej temeljito spremeniti daj hoče preje. Tudi ta spre-smer našega podpiranja Latin- memba ima svoj razlog, skie Amerike. Zato je tudi v, Ko je bil pred tremi leti Ei-dvomu, ali naj novo politiko za- seinhower na sestanku vodite- upa dosedanjim, ustanovam, ki Ijev ameriških republik v Pana-------------------------j~ — se brigajo za napredek y južni J mi, so se na sestanku dogovorili jesenskimi volitvami. pristaši newyorškega guvernerja Nelsona Rockefellerja še niso opustili misli na njegovo ime-o potrebi, da ustanovijo poseben novanje. V hoteli Sheraton odibor, ki naj se briga za gospo- Towers imajo svoj glavni stan. darski in socijalni napredek v južni Amer liki. Odibor so imenovali: “odbor 21.” Ostalo je samo pri imenu, odbor je spal, dokler ga ni prebudila kubanska revolucija. Sedaj bo odbor imel svojo sejo začetkom septembra v Bogoti v Kolumlbiji. Naša delegacija ne bi rada šla tja samo z načrtom, ki je do podrobnosti izdelan, ampak nosi tudi odobritev našega Kongresa. V načrtu bo predviden začetni znesek kapitala v višini pol bilijona dolarjev. Posojil ne bo treba vračati v dolarjih, ampak v domačih valutah. Na kakšen odziv bo naletel načrt naše aidipinistracije pri demokratski večini v Kongresu, je težko predvideti. Kongres ga v načelu gotovo ne bo zavrgel, vprašal bo pa republikansko administracijo, zakaj ga ni predložila že davno preje in ne ravno iz strahu pred posledicami kubanske revolucije in — našimi Republikanski vodniki napovedujejo, da bo njihov volivni program v pogledu civilnih pravic zmernejši od demokratskega, o katerem trdijo, da je izrazito propagandnega značaja, da pa se morebitna demokratska administracija ne bo trudila za njegovo izpolnjevanje. Republikanci trdijo, da hočejo biti stvarni; njihov program bo zato obsegal le take določbe glede izvajanja civilnih pravic, ki jih je mogoče v danih razmerah tudi polno izvajati. — Srebrni ddlarji so v splošnem V deželi redkost, še vedno pa jih je precej v prometu v državah Nevada in Montana. _o— CHICAGO, III. — Guv. Rockefeller je na tiskovni konferenci poudaril, da želi in upa, da bodo republikanci izdelali moderen in liberalen volivni program. Iz Clevelanda in okolice Iz bolnišnice— Mrs. Mary Jelercic s 4663 E. 93 St., Garfield Heights, se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. V bolnišnici— Frank Knez z 1193 E. 60 St. je v St. Alexis bolnišnici. Obiski so dovoljeni. Pozdravi— Joe in Mary Starc z.1101 Norwood Rd. pošiljata svojim prijateljem pozdrave iz Biwabika v Minnesoti. Rokoborba— “Herkules” Romero, 295 funtov težki Španec, bo v četrtek zvečer nastopil s črncem Bobom Brazil proti Grkoma Chrisu in Johnu Tolos. Poleg tega bo še cela vrsta drugih zanimivih nastopov v Areni. Začetek ob 8:30. Preko morja— V Evropo odpotujejo danes g. Feliks Ussai z ženo Rafaelo, sinovi Srečkom, Edvardom in Mihaelom ter hčerjo Marijo. Z isto ladjo se vrača domov tudi ga. Terezija Besednjak, ki je bila na obisku pri sinu Milanu Be-sedhjaku, novem oskrbniku Slov. nar. doma na St. Clair Ave. — Srečno pot! s | Na obisk v Jugoslavijo sta odletela A. Gagič in ga. Terezija Victor iz Clevelanda. Na obisk iz Slovenije pride danes ing. Pozne, univ. profesor iz Ljubljane, k svoji sestri ge. Slavici Krepfl na 7502 Donald Ave. — Dobrodošel! Vsem tem je vse potrebno za pot uredila pot. pis. Bled Travel. K molitvi— Članice Podr. št. 25 SŽZ so vabljene nocoj ob sedmih v Že-letov pogreb, zavod k molitvi za pok. Margareto Filipič. Dopolnilo— Včeraj je bilo v poročilu o smrti pok. J. Miklacica pomotoma izpuščeno ime njegove sestre Mrs. Dorothy Doerger. Zadnje vesti BRUXELLES, Belg, — Po sem došIJ.h vesteh je prišlo včeraj do prvih spopadov med četami Združenih narodov in domačo uporno vojsko. Na obeh straneh je bilo več mrtvih. — Belgija je zavrnila zahtevo vlade Konga, naj umakne tekom 24 ur svoje vojaštvo iz dežele, iker bo sicer Kongo poklical na pomoč sovjetske čete. MERRILL, Wis. — Eksplozija in ogenj sta uničila J. C. Penney Co. veletrgovino, pri čemer je izgubilo življenje najmanj šest oseb, 13 pa je bilo ranjenih. HAVANA, Kuba. — Fidel Castro je preko radia in televizije sinoči znova ostro napadel ZDA češ, da podkupujejo kubanske diplomate, da bi se odpovedali C a s t r ovi vladi. Posebno ostro je pa napadel Katoliško cerkev, ki da jo vodijo fašistični duhovniki. Ta napad je brez dvoma posledica prot ikomunističnih demonstracij pred stol nico v Havani v nedeljo, včeraj pa pred kapucinsko cerkvijo. RIŠKA DOMOVINA, JULY 19, 1960 Ameriška Domovina /%fV¥ C I%1—»IO/V1* mJSSZSSSim , 6117 SL Ctalr Are. — HEndergon 1-0628 —• Cleveland 8, Ohie National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and lat week la July Publisher: Vidor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA i £& Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 8 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 meaece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATESt United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4 00 for 8 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $3.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio. No. 136 Tues., July 19, 1960 Po demokratski konvenciji Kdor je gledal na televiziji demokratsko konvencija, se ni mogel znebiti vtisa, da je ostala tehnika konvencije taka, kot je bila do sedaj. Dnevni red konvencicje se je držal starih navad. Na predsedniškem odru so se govorniki vežbali v (propagandnih govorih in rabili pri tem stare ideje in stare besede. Le redki so bili govorniki, ki so res znali povedati od srca, kar želijo in mislijo in se niso omejili samo na slavospeve strankinim ciljem in posameznim kandidatom. V areni Kolizeja je vladalo dolgočasje, podobno pikniku brez jedi in pijače; le na sejah, ker je bilo treba voliti al; predlagati kandidate ali demonstrirati v njihovo korist, se je piknik spremenil v karneval, seveda zopet brez jedi in pijače. Na zunaj je bila torej konvencija precej dolgočasna; kdor je pričakoval od nje senzacije, je doživel razočaranje. Celo izidi glasovanj niso pomenili nobene senzacije. Podobno se je zgodilo tudi volivni platformi. Kar je v njej povedanega, ni novo. Obljub je v njej na tone, o načinu, kako naj se uresničijo, pa samo tupatam malo nami-gavanje. Kar je v platformi zanimivega, tiči bolj med vrsticami. Mislimo pri tem na vprašanje civilnih pravic, to je takih pravic, ki jih črnci na jugu še nimajo, pa bi jih morali imeti. Vprašanje civilnih pravic je zmeraj pomenilo nevarnost za razkol demokratske stranke na severni in južni del. Po številu je demokratov več na severu, toda na jugu, so kompaktni in v četrtini držav vladajo brez vsake republikanske opozicije. Južnjaki so jedro stranke, akoravno niso v številčni premoči. Do 1. 1932 so svojo številčno manjšino spremenili v odločilno opozicijo na ta način, da je bilo tre,ba gotove sklepe konvencije izglasovati z dvetretjinsko večino. To je za južne demokrate pomenilo velik privileg, kajti lahko so sabotirali vsak sklep, ki jim ni bil po volji. Od 1. 1936 naprej velja za demokratske konvencije načelo navadne večine. Vkljub temu so južni demokratje še zmeraj igrali prvo violino, prav tja do 1. 1948, ko se jim Truman ni hotel podati in so zato šli pri volitvah na svoje. Ta poskus se jim je ponesrečil, niso dosegli, da bi takrat volil predsednika predstavniški dom, kot je to napisano v zakonu. Od takrat so postali ponižnejši, vendar se jih je severna demokratska večina bala, kar se je videlo po tem, kako previdno so vse demokratske platforme obšle vprašanje civilnih pravic. Letos je nastopila v tem pogledu sprememba. Severni demokratje so izrabili svojo večino in dali programu o civilnih pravicah tako besedilo, ki ne ugaja povsem južnim demokratom. Južni demokratje so sicer proti temu protestirali in rekli, da jih ta del strankine platforme ne veže, toda konvencije niso zapustili. Priznali so s tem da so v defenzivi, kot so bili v defenzivi že v Kongresu, le da tega javnost ni lahko opazila radi spretnega manevriranja senatorja Johnsona. Od kod to, da so južni demokratski delegatje postali tako disciplinirani? Poznavalci zakulisnih bojev na konvenciji mislijo, da so se južni demokratski politiki začeli bati za svoj najvažnejši politični privilegij: za načelo senijoritete v Kongresu, ki jim varuje vsa vodilna in odločilna mesta v kongresnih odborih in komisijah. V Kongresu so začeli proti temu privilegiju zmeraj bolj godrnjati tako severni demokratje kot republikanci. Vendar boja proti privilegijem ni nihče upal začeti. Sedaj se je zgodilo še nekaj drugega. Predsedniški kandidat Kennedy je svojo volivno kampanjo zamislil tako, da bi postal od juga čim neodvisnejši. Zato je dal svojim prijateljem v odboru za platformo nalog, naj se ne ozirajo preveč na mnenje južnih demokratov in dajo odstavku o civilnih pravicah tako besedilo, da bo privlačno za črnce in za vse napredne politične sile v deželi. Ko so južni demokratski delegatje to videli, so postali previdnejši: omejili so svoje proteste na besede, ne na dejanja. Besede bodo pozabljene, dejanja pa ne bi bila, ako bi se Kennedy preslil v Belo hišo. To je bil razlog, zakaj ni prišlo do hujšega spora med jugom in severom, ko so bile v debati civilne pravice. Sedanja demokratska konvencija pomeni torej ponovno zmanjšanje vpliva južnih demokratov v okviru demokratske stranke. S tem je seveda zmanjšan tudi vpliv južnih demokratskih senatorjev in kongresnikov. Med tistimi južnimi demokratskimi politiki, ki so doživeli političen poraz sta tudi senator Johnson in predsednik predstavniškega doma Rayburn. Doživela nista samo političnega poraza, ampak osebno tragedijo. Imela sta dolga leta odločilen vpliv v Kongresu in radu tega dosegla odlične politične uspehe. Mislila sta, da jima mora biti radi tega hvaležna vsaj demokratska stranka, ako že ne vsa dežela. Le tako se da razlagati sklep senatorja Johnsona, da bo kandjdiral in Rayburnaa, da ga bo podprl. Sklep je bil res bolničar na vzhod izredno pogumen, noben južni demokratski politik si ga ni upal napraviti zadnjih 100 let. Oba sta se urezala v svojih pričakovanjih. Vse lepo govorjenje predsednika Rayburna o Johnsonovih zaslugah za stranko, ni pomagalo ničesar. Johnson je dobil pri glasovanju za predsednika razen glasov iz južnih držav samo pa-brke iz ostalih. Vsa demokratska Amerika razen južne ni hotela priznati, kaj sta oba južna veljaka napravila zanjo. To je bil za oba južna demokrata hud poper. “Rayburn in Johnson sta takoj sprejela poraz kot dejstvo in skušala rešiti za jug, kar se da rešiti. Johnson je v soglasju z Rayburnom postavil kandidaturo za podpredsednika, o čemur preje ni hotel niti slišati. Zagrozil je Kenne-dyu, da se bo na konvenciji boril zanjo, ako ga Kennedy ne sprejme kot svojega kandidata. Zadel je Kennedya na najobčutljivejšem mestu, kajti Kennedy ima povsod svojo volivno organizacijo, samo na jugu ne. Ako ne bi sprejel Johnsona za kandidata za podpredsednika, bi mu to pri novembrskih volitvah mnogo škodovalo. Zaveda se namreč, da mora svoj uspeh na demokratski konvenciji deloma pripisati tudi sreči. Ali jo bo imel tudi v novembru. Strah pred odgovorom na to vprašanje je nagnal Kennedya in njegove sevetovalce, da so morali sprejeti Johnsona kot kandidata. Od tega imata obe strani škodo in dobiček. Južni demokratje so hiteli vsaj po tej poti ohraniti svoj vpliv na narodno politiko. Kennedyu se ni treba bati, da bi se mu jug izneveril. Na drugi strani bodo južni demokratje imeli težave v domačih državah radi platforme o civilnih pravicah. Kennedya pa ne bodo volili na severu tisti črni in delavski volivci, ki ne prenesejo južnih demokratov. Kar je dobro za obe strani: avgustovsko zasedanje Kongresa bo potekalo v znamenju sloge med severnimi in južnimi demokrati. Kongres bo lahko izglasoval marsikak volivni zakon, ki bi bil v drugem političnem položaju nemogoč. f BESEDA IZ NARODA * Zopet V bolnico, nato kot gar nisem P°znal in denarja nisem imel, ker sem preje vse zaigral. Tudi delati smo morali od dveh do petih popoldne. Z lopatami smo štihali zemljo, da Smo imeli vse ožuljene roke, pa tudi noge. Zvečer nismo dobili nič jesti, še kave nam niso dali. Prvo noč sem ležal na golih tleh, šele drugi dan sem si smel natlačiti eno vrečo slame. Naslednje jutro smo dobili malo kuminove juhe. Drugi so imeli še kruh, ker sd ga pred tremi dnevi dobili, jaz pa še kruha nisem imel. Pograbila me je sveta jeza, da sem vpričo vseh vse moje zvezde z obleke potrgal. Eden od vojakov se je smejal in rekel, prav imaš, lopate lahko brez zvezd sučemo. Tam okrog, kjer smo mi delali, je bilo vedno polno deklet, zato je feldve-bel še bolj vpil in nas priganjal k delu. Toda, vse mine in tako je tudi to. Prišli so bolniški častniki in nabirali nove bolničarje. Potrebovali so jih 42. Postavili so nas v vrsto in vprašali, kdo gre prostovoljno. Nekaj jih je izstopilo, jaz pa sem si mislil, da nikamor več ne grem prostovoljno. Kar me potegne četovodja iz vrste in reče po nemško: Tak močen lakel, pa se ne javiš. Bil sem tiho in izstopil. Ko so jih zadosti nabrali, sem pustil lopato kar na tistem mestu in stekel po prazno krušno torbo, nakar smo odšli v mesto, kjer je bila sanitetska šola. Takoj smo dobili boljšo obleko, kruh in večerjo, kolikor je kdo hotel jesti. Spet sem imel red in v življe- (Piše Franc Jelen — Dalje) Čez nekaj dni smo odšli zopet v dolino. Jaz bi bil moral iti na dopust, pa mi je naš komandir dejal, naj počakam, da bomo Čuklo šturmali in če bo šlo vse po sreči, grem potem na dopust. Toda slabo smo naleteli. Oblekli smo suknje iz belega platna, da se nismo videli v snegu. Ker je bila pot spolzka, je bil vzpon težaven. Na čevljih smo imeli ostre okove, da je bila pot še težavnejša. Po vrhu Čukle so imeli Italijani svoje strelske jarke.. Tam je bilo veliko od vetra nanesenega snega in bil je trd kot led, da smo lahko po njemu hodili. Jaz sem bil spredaj pri prvi patroli. Tiho smo se splazili do prve laške straže, katera je štela kakih 50 mož. Njihov poročnik je kar puško vrgel stran, nakar so se nam predali. Odšli smo naprej, se zagnali v laške zakope, kjer so nekateri vojaki spali, drugi pa so bili le na pol oblečeni. Več sto smo jih odgnali, nekaj je bilo pa ranjenih, ker se nam Italijani niso nič upirali. Zasedli smo vrh Čukle, to smo napravili ponoči. Okrog devetih zjutraj pa so Lahi začeli streljati na nas z vsemi kalibri. Nage vojake je neslo vse križem in pogled je bil strašen. Preje je bila Čukla vsa bela, sedaj pa vsa črna in krvava. Umakniti smo se morali na prejšnje mesto in bili smo premagani. Poiskali smo padle vojake in jih nanosili na kup v za-jn-u je pač tak0) da za dežjem ledju, veliko ranjenih je bilo spet sonce posije. vmes. Tudi Italijani so imeli velike izgube. Pod Čuklo smo ostali nato Kmalu, ko sem prišel v sani-tetsko šolo, sem dobil od doma živilski paket, samo dobre reči dalj časa. Jaz sem tam zbolel, in dvajset goldinarjev. Hitro dobil sem zlatenico. Po vsem te- sem se popravil in prišel spet k lesu sem bil rumen in celo oči moči. Neki bolničarski nared-sem imel rumene. Nič nisem nik, zelo dober mož, nas je učil. mogel jesti in noge so me ko- Vse sem ga razumel in prav maj nosile. Šel sem k zdravniku, kateri me je poslal v bolni- lahko sem se učil. Ko smo šolo skončali, smo bili dodeljeni nadporočnik, drugi pa fenrih in še dva narednika. Tisti fenrih me je zelo rad imel in postal sem njegov sluga. Zelo dobro mi je bilo pri njemu. Ves štabni bataljon je bil nastanjen v nekem smrekovem gozdu. Ofeem dni smo že bili tam. Neke noči se mi je sanjalo, da sem na laški fronti in da Lahi streljajo na nas, da so nas ujeli in odpeljali. Ko sem se zbudil, sem razmišljal, kaj naj bi te sanje pomenile. Ne, ne morejo se uresničiti, Lahi nas ne bodo več videli, še predno pridemo mi na laško fronto, bo vojne že konec. Pa sem se temeljito zmotil. Čez teden dni smo se odpeljali v Italijo, bilo je to meseca junija 1916. Novembra istega leta sem bil pa ujet, točno tako, kot se mi je to noč v Galiciji sanjalo. Na ruskem bojišču sem bil samo osemnajst dni in še ti so bili slabi, kajti mlad človek je vedno lačen, če nima kaj početi. Za jesti pa takrat nismo imeli veliko. Večkrat sem odšel iz gozda do civilistov, kjer je stalo še nekaj nepoškodovanih hiš. Kupil sem si prekajenega mesa in kruha. Kruh je bil bolj slab, ker so ga žene kar sproti pekle. Na ognjišča so nametale dračja in zakurile. Ob strani ognjišč pa so imele dva okrogla pol metra široka kamna, drugega na drugem. Spodnji kamen je miroval, zgornji pa je bil pritrjen s palico ob strop. V sredino kamna so nasule pšenico in oves in s palico vrtele kamen in mlele moko. Hitro jo je bilo za en hleb. Nato so prilile vodo in zamesile, kar brez soli. Spihale so žerjavico in položile testo na tisto vročo ilovico. Kmalu je zadišalo po sveže pečenem kruhu. Žena je odpihala pepel in že ga mi je dala. Bil je to tanek presen kruh, le tiste ovsene rese so tako čudno rezale po ustih in med zobmi. Tudi naš zdravnik ga je imel rad in večkrat sem ga mu prinesel. Takrat smo imeli papirnate krone in goldinarje, vendar v Galiciji niso marali papirnatega denarja. Zato nisem mogel od kmetov ničesar več kupiti in sem moral začeti krasti, če sem hotel, da mi ni preveč krulilo po želodcu. Nekoč sva šla z nekim sani-tejcem na neko njivo krast krompir. Bil je še droben kot orehi. Ležala sva na trebuhih, da bi naju kdo ne videl. Nedaleč od naju se pojavi ruska pa-trola. Naši so jih opazili in streljali na nje. Sanitejec je malo preveč glavo dvignil in že jo je dobil od naših. Krogla mu je šla pod ušesom notri, pri ustih pa ven. Hitro sem :ga zavezal, kolikor sem ga pač mogel in ga odnesel v naše taborišče, ki ni bilo daleč. Tam so ga boljše obvezali in ozdravil je .Nato smo se preselili v neki drugi gozd. Nedaleč od gozda je bila zapuščena hiša, v kateri smo nastanili našo bolnišnico. Vojaki z zaledja so hodili k nam na bolniški pregled. Rusi so nas kmalu zapazili in streljali s težkimi granatami na nas. Ena granata je priletela prav v sredo naše bolnišnice, razkopala in zasukala vojake. Ubit ni bil nihče, doktor, nadporočnik, ki se je prikopal iz zemlje, je dal hitro povelje za umik v gozd. Tekel je, kar so ga noge nesle, fni co. S Čukle sem odšel na Mali marš bataljonu. Dobili smo vso Rombon, kjer sem se z žično železnico odpeljal v dolino. Ta žična železnica je služila rudar- novo opremo, namesto puške sem imel na levi strani pripasan meč, na desni pa pištolo, imel /el. Britanija in voliive v Združenih državah CLEVELAND, O. — V nobeni stvo, da Anglija ne nastopa več državi ne sledijo s takim zani-1 tako sovražno do pariškega gos-manjem razvoju ameriške vo-1 podarskega bloka. Je že pri-livne borbe in nikjer.ne poka- praviljena na 'sodelovanje z Ev- žejo tega na zunaj tako malo kot v Angliji. V angleškem po- ropsko atomsko komisijo in z Evropsko skupnostjo za premog litičnem življenju velja pravilo, j in jeklo. Francija pa s tem ni da na primer vlada sploh ne da- J zadovoljna, zahteva še angleški je nobenih izjav o tujih volivnih pristop k Evropskemu skupnemu trgu. Pogajanja potekajo počasi, kajti Angliji se pred 7. bojih. Zato je tem važnejše, kaj govorijo posamezni politiki, ki niso na vladi, in kaj pravi ča-; novembrom nikamor ne mudi. sopisje, ki ne podpira vlade. Demokratsko konvencijo angleško časopisje ni prezrlo. Pisalo je o njej in registriralo tudi vse značilne podrobnosti. Pri tem ni manjkalo komentarjev. Vsi komentarji hvalijo potek konvencije in so zadovoljni tudi s kandidaturo senatorja Kennedya in senatorja Johnsona. Ne prerokujejo demokratskim kandidatom zmage, kajti to ni bilo pristransko, upajo pa, da bo prišlo v Belo hišo več odločnosti in hitrejšega odločanja, ako bo izvoljen Kennedy. O Kennedyu samem nočejo soditi, imajo pa svojo sodbo o njem. Kenmedyev oče je bil namreč za ameriškega poslanika v Londonu, sedanji predsedniški kandidat je torej preživel del svoje mladosti v angleški prestolici. Vedo pa v Londonu zelo dobro, da ne oče ne sin nista preveč navdušena za angleško politiko. Jo namreč poznata od blizu. Poleg tega vedo v Angliji, da bo z vselitvijo novega predsednika v Belo hišo spremenjena tudi diplomatska garnitura v Londonu. Anglija računa torej, da bo Anglija tudi skrbno presoja vse tiste Amerikance, ki bi utegnili priti do veljave v novi administraciji po 20. januarju. Boji se namreč, da v vrstah novih voditeljev ameriške politike ne bo več mogla najti take prijatelje, kot jih je imela do sedaj. Eisenhower sam je bil dolgo let v Evropi, mnogo njegovih so-trudnikov je delalo z Angleži tekom zadnje vojne. To bo sedaj minilo, vojni rod bo prepustil posle povojnemu, ki ni več vezan na spomine na skupno delo tekom zadnje vojne. Lahko pridejo do besede taki diplo-matje, kot je na primer Dillon, ki precej kritično sodi o angleški zunanji politiki. V Londonu računajo tudi s tem, da bo Amerika v bodoče posvečala več pozornosti zunanji politiki na Tihem oceanu. Čim bolj bo rastla moč rdeče Kitajske, čim bolj bo rastel tam komunističen vpliv, tem bolj bo urihajala do naziranja, da preti glavna nevarnost ne od Rusije, ampak od Kitajske. Anglija torej ne izključuje možnosti, da se v Washingtonu ne bodo toliko menili za Evropo kot za morala urediti na novo svoje od- Aziijo. Zato skuša že sedaj odnose do Amerike, nekaj manj, tajati precej zamrznjene diplo-ako pride v Belo hišo Nixon, ne- matske zveze z Francijo in Nem-kaj več, ako bo tam gospodaril čijo. Kennedy. Da je ne bi prihiteli V angleških diplomatskih kro- dogodki, si že sedaj pušča odpr- gih živo debatirajo o vseh teh ta razna vrata, da bi lahko o! vprašanjih, nanje misli tudi an-pravem času preusmerila svojo jgleškša vlada, toda odlašala bo politiko. jz odgovori nanje do konca ame- Značilno je v tem oziru dej- riške volivne kampanje. se smejem. Hitro sem mu odgovoril, da zato, kar smo taki zajci. Nikjer ni sovražnika, pa tako bežimo. Iz tiste dolinice smo odšli v brezov in smrekov gozd. Tam j venske šole v Collinwoodu vabi sem spet imel toliko časa, da vse Slovence na piknik, ki se bo sem šel krompir kopat, seveda vršil v nedeljo, 24. julija, na far-tokrat bolj previdno. Nakopal mi sv; Jožefa na White Rd. Piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti Cleveland, O. — Odlbor Slo- sem ga toliko, da sem ga še drugim sanitejcem dal. Bil je droben, a zelo dober in vsi smo se oblizovali, ko smo ga jedli. Dela tam nismo imeli dosti. Nekoč so prinesli k nam žensko, katera je imela nad kolenom od- Pripeljite s seboj 'tudi svoje prijatelje, da se v prijetni domači družbi razvedrite in se poveselite1 ob zvokih znanega Tonkli-jevega orkestra. Naše pridne mamice nam bodo pripravile dobrega domačega trgano desno nogo, neki fant pa | peciva vseh vrst. Prijeten vonj trebuh prestreljen. Umrl je in na ražnju pečenih prašičkov, pe. naslednji dan smo ga pokopali, čenic in domačih kranjskih klo- (Dalje prihodnjič) Katoliška Cerkev v Ghani V mladi afriški državi Ghana se misijoni izredno lepo razvijajo. V zadnjih desetih letih se je število katoličanov skoraj podvojilo in jih je sedaj 563,000. Samo v preteklem' letu se je dalo krsti-si 65,369 ljudi. Ghana ima že tri domače škofe, enega izmed njih je pretekli mesec posvetil svet oče. Temna očala: 3000 let Temne naočnike so poznali E-gipčani že pred 3,000 leti. Temno steklo so si z bakreno žico privezali na oči. To zaščitno sred- pa za njint. Kar smejati sem se stvo so smeli nositi le dostojan-mu moral, ker je tako udarjal z | stvarniki. nogami in dirjal, bil je namreč V londonskem muzeju hranijo zelo velik in težak. V gozdu, ka- j nekaj takih zaščitnih očal, ki so jem, ki so kopali svinec. Iz bol- sem lepo planiko in poleg nje nice so me poslali V Celovec, I štiri zvezde, lepa kriva peresa kjer sem bil 14 dni, nato na Mo- na kapi, okrog pa rumeni trak ravsko v mesto Iglav, kjer sem z napisom Heil und Sieg zum bil 3 tedne v bolnici. Ko sem drietenmal ins Feld. bil še zelo slab, so me že poslali | Poslali so nas na rusko-polj-h kadru v Leoben. V baraki, h sko, sam ne vem kam. Bil sem kateri sem bil dodeljen, je bilo dodeljen k bataljonskem štabu, zelo slabo. Na tri dni smo dobili kjer sem pomagal. Ranjenih ni-en hlebec kruha, lačen sem bil, sem hodil iskat. Pri štabu sta ker mi jesti še ni dišalo, niko- bila dva zdravnika, eden je bil mor smo prileteli, je bilo več vojakov in konj. Kmalu so granate začele padati v gozd in slišati je bilo klice ranjenih. Mi pa smo dirjali kar naprej in naprej doli v dolino. Za menoj jih našli v grobnici Ramzesa II. bas bo nam vsem napravil prijeten apetit, žejo bomo gasili s pijačami vseh vrst. Poleg vsega tega bo na razpolago tudi več lepih nagrad. Veseli in srečni se boste vračali zvečer domov v zavesti, da ste podprli slovensko šolo. S tem boste dali priznanje vsem tistim, ki se trudijo, da bi Vaši otroci ohranili slovenski jezik. Odbor Slovenslke šole. ------0----- Župnik Anion Selan umrl CLEVELAND, O. — Iz Rima so sporočili, da je dne 13. julija 'ob dveh pop. umrl v bolnišnici ! Sv. Filips, v Rimu begunski župnik Anton Selan. Imenovani je | bil rojen v Sostrem pri Ljubljani dne 30. marca 1891 m je bil posvečen v duhovnika 22. julija 1915. Pred vojno je služboval kot župnik v Svibnem, odkoder so ga nacisti pregnali. Kot begunec je stanoval sko-ro ves čas pri benediktincih pri OSTANKI NEKDANJE SLAVE Portugalska je bila nekdaj gospodar vse Prednje Indije, ki jo je odkril njen pomorščak Vasco sv. Pavlu v Rimu, njih opat je je tekel tudi neki zdravnik, pre-i, da Gama. Od vsega so ji ostala odločil, da so ga tudi pokopali ko nahrbtnika je imel obešeno je ma,ia oporišča, od katerih [ v znameniti benediktinski grob- pelerino in zgledal je kot ka- je največje Goa. mela. Na glas sem se začel sme-1 indija zahteva, da se Portugal-jati, ko sem ga videl, kako mu ska odpove tudi tem zadnjim gre na jok. Vprašal me je, čemu ostankom nekdanje slave. niči Čampo Verano pri baziliki sv. Lovrenca v Rimu. «--- ■ Naj v miru počiva! M. Š. XHEKHEK DOMOVINI, KANA O JS K A (j/tpo* /Iiiieri$k/i Domovih ■/%!V1 C RI<*/%• 1%1-— HO JVl c AM6RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Nadaljni seznam dobrot- nikov za cerkev v Novem Torontu Torontski nadškof kardinal ^cGuigan jia dovoljenje za zida-nej cerkve že dal; le denarja nam torontska nadškofija ne more nič posoditi, ker je v velikih dolgovih. Zato bomo moralo posolil? iskati drugje. Obenem, bo-^0 še naprej zbirali darove za gradbeni Sklad. Do konca me-scca junija smo vpisali v seznam dobrotnikov še sledeče darovalce: $400.(K) Neimenovana, Cleve-iand 10, Ohio; $150.00 g. Štefan Novak, Toronto, Ont.; po $100: g- Jernej Kramar, Toronto, Ont., ga. Mary Kovačič, Cleveland 3, ^hio; |p0 $50: g, Janez Marentič, gdč. Ivanlka Levstek, g. Alois Gruntar, g. Janez Muhič, vsi iz Toronta; $35.62 g. Anton Bav-dek) Toronto, Ont.; po $30.00: g. Anton Svetek in g. Anton Sku-Nic, oba iz Toronta; po $20: g. Uinko Lobe, Cleveland, Ohio, g. Nhlan Prinčič, Sudbury, Ont., g. Matevž Seljak, Timmins, Ont., S- Karl Zentrioh, g. Viktor Tr-g- Jože Horvat, vsi iz To-l0nta, g. Stane Bah, London, g. Peter Urbanc, g. Alexander Bitenc, London, Ont., g. John 1 iatnar, gdč. Kristina Žalik, g. J. Mihevc, g. Jože Šparovec, vsi iz Toronto, ga. Mary Ostanek in družina, Cleveland, O., g. J. Der-Toronto, Ont., g. Engal-crl Markovič, Weston, Ont., g. allja Sedej, g. Pavle Založnik, §• Ignac Dimnik, vsi iz Toronta, g' Venceslav M. e d v e d, Satawa, Ontaria, gdč. čte-^ Tomažič, London, Ont.; po ^1$: g. B. A. Kasteltz, Noranda, Que., ga. Frances Novak, Pueblo, Golo.; $17.00 g. dr. Franc Puc, Si’-, Hobolken, N. J.; $15.00 gdč. Krigita Pregelj, Toronto, Ont.; $14.00 ga. Ana Gaber, Chicago, d-; $11.37 Tarok Partija, Toron. t°, Ont. od igranja, po $10: ga. Mary Hrastar, Cleveland, Ohio, g- in ,ga. Peter Pavlin, Weston, nc-> g- Alojz Kosem, g. in ga. John Petrič, g. Jože Likozar, vsi ^ Clevelanda, Ohio, g. Lojze reifer, g. Martin Kenik, g. dr. N Pregelj, g. Franc Ahlin, vsi iz oronta, Ont., g. Jack Česnik, London, Ont., g. Vinko Bernik, indsor, Ont., g. Jože Ščerbič, oronto, Ont., ga. Mary Mate, iitimjns, Orut., ga. Julijana O' Pcešnik, Toronto, Ont., g. Jer. dei Vrbovšek, Toronto, Ont., g. ;avel Nosan, WiUowdale, Ont., f' ^cank Kus, Toronto, Ont., g. Mohor Piane Kus, Gueliph, Ont., g. Gorše, Cleveland, Ohio, ^ č. Francka Urbančič, g. An-r°j Polajnar, g. Franc Ferkulj, g Alojz Skubic, g. John Jager, pSi iz Toronta, Ont., g. Lovrenc »bnik, Waterloo, Ont., ga. An-^ karton, Cleveland 3, O., ga. °se Forjan, Riverside,- Ont., Joseph Wessel, Chaput ^ughes, Ont., g. Jernej Slak, Cleveland 3. Ohio, g. Sebastijan j campus, Cleveland 10, Ohio, g. °Ze Pefrič, St. Catharines, Ont.; Pc $o.00: g. Mirko Magajna, gdč. judmila Intihar, g. Ivam Brač-dlk. gdč. Irma Klopčič, vsi iz 1 oronta, Ont. Ga. Mary Mlinar, Cleveland ’ Ghio, družina Knap, LaSalle, g. g. Anton Malevich, Kirkland Laike, Ont., g. Stanko Romih, Toronto, Ont,, ga. Dragica Hudolin, Port Arthur, Ont.; $6.00 g. in ga. Ižance, Cleveland 10, 0„ po $5.00: iga. Mary Vrhovnik, Cleveland, Ohio, g. John Mallch, Kirkland Lake, Ont., g. Štefan V i n č e c, g. M. F. Kuzmano-vich, Windsor, Ont., gdč. Anica Gazvoda, Hamilton, Ont., gdč. Frances Hrovat, Windsor, Ont., John Shushtarich, Toronto, Ont., g. Ralph Žagar, Wawa, Ont., ga. V. Kranovich, St. Catharines, Ont,, g. Alojz Zupančič, Trenton, Ont., g. Frank Bajc, Toronto, Ont., g. Frank Kužnik, Windsor, Ont., g. John Ozimek, Belleville, Ont., g. Charles Hočevar, Cleveland, Ohio, ga. Sonia Bubnich, N. N. g. J. Kristan, gdč. C. M. Jakus, g. Leopold Benko, g. Ivan Mehle, g. Al. Sri-bar, g. Janez Skubic, vsi iz Toronta, Ont., g. Franc Štrukelj, Hull, Jue., g. John Zver, Troy, Ont., g. Frank Narobe, Cleveland, Ohio; po $4.00: g. Jakob Žakelj, g. Stanko Vidmar, oba iz Clevelanda. Ohio; po $3.00: g. Ignac Vin-čec, Toronto, Ont., g. M. Zelle, Cleveland 3, Ohio, g. M. C. Šinkovec, Toronto, Ont., g. Matevž Jekovec, Windsor, Ont., ga. Verona Horvat, Cleveland, Ohio, g. Franc Cerar, ml., g. Joseph Levstik, g. F. Torkar, vsi iz Toronta, Ont., g. Jos. Kenda, Zurich, Ont., g. Slavko Skrt, g. Štefan Ritlop, ga. Paulin Bačinski, g. K. Ho-miak, vsi iz Toronta, Ont., g. V. Kokelj, Cartier, Ont., g. M. Ju-reš, ga. Angela Platnar, gdč. Francka Lenarčič, gdč. Rozina Hozjan, vsi iz Toronta, Ont., g. '[van Jakomin, Cleveland, Ohio; po $2.00: ga. Francka Černigoj, Port Arthur, Ont. g. Karl Zen-trich, Toronto, Ont., g. Anton Turk, Timmins, Ont., g. Anton Hozjan, Wawa, Ont., g. in ga. Joe Rajšp, London, Ont., g. Peter Humar, Toronto, Ont., g. Janez Premzeij, Toronto, Ont., ga. Anna Komiek, Cleveland 10, Ohio, ga. Anastasia Ray, Chesterton, Ind., g. Joe PiUh, Wawa, Ont., ga. Terezija Gornick, g. A-lojzij Humar, oba iz Toronta, Ont.; po $1.00: ga. Mary Gorše, g. Kčjrel Leban, oba iz Toronta, Ont., ga. Antonia Faganel, Val d’Or, ga. Mary Čekada, Cleveland 5, Ohio, g. Čtefan Humar, Toronto, Ont., ga. Ivana Okorn, Brooklyn, N. Y., g. Janez Cvetko, Toronto, Ont. Vsem darovalcem najlepši Bog povrni! Upamo, da jim bo Brezmadežna pri svojem Sinu izprosila obilje milosti za vsak dar, ki so ga poklonili za njeno novo cerkev. Vsak rojak, ki nam bi bil pripravljen posoditi kaj denarja za dobo enega do treh let do 6% obresti naj to sporoči na naslov: Janez Kopač, C. M., 594 Manning Ave., Toronto 4, Ont., Canada. rojaki so pokojnika spremili na pokopališče in se tam od njega lepo poslovili. V slovo so mu zapeli “Gozdič je že zelen.” Tomo, počivaj mirno v kanadski zemlji. Ženi, sinu in bratu iskreno sožalje v imenu vseh rojakov! Toni Vidrih. Kanada še vedno za po- volivno starost od 21 let na polno prepoved presku- l18 let» ie bil v parlamentu za-~ • 'radi opozicije vlade zavrnjen. sanja v ^ OTTAWA. — Zunanji mini- , ., , ster Green je izjavil, da Kanada Pretekli teden Je ra“lh d^' ne bo nikdar prenehala stremiti ,Jlh dežele divjalo okoh SOOjozd- razorožitvi in popolni prepo NAZNANILO Cenjeni javnosti sporočam, da sem odprl svojo odvetniško pisar-no in se obenem priporočam, da se obračate v vseh pravnih zadevah s Po'nim zaupanjem na: ANTHONY AMBROŽIČ slovenski odvetnik in notar ^*4 College St. Toronto, Ontario Telefon LE 1-0715 Kanada odprla vrata begunskim sirotam Predsednik vlade Diefenbak-er je objavil, da kanadski starši lahko posvoje kitajske, korejske ali kake druge otroke-sirote, v kolikor ni na razpolago domačih sirot. OTTAWA. — Predsednik zvezne vlade je v pismu preds. Kanadskega dobrodel. sveta Ken-netnu Carterju v Torontu sporočil, da so vrata Kanade, v kolikor zadeva zvezno vlado, odprta otrokom — sirotam od koderkoli na svetu. Carter je predsednikovo sporočilo pozdravil in dejal, da bodo starši, ki žele posvojiti kitajske ali korejske otroke, to sedaj lahko storili. Po predpisih zvezne vlade bodo morali starši predložiti prošnjo pokrajinski ustanovi za otroško skrbstvo. Ta bo morala prošnjo pregledati in ugotoviti, da ni na razpolago za posvojitev nobenega domačega otroka. Tudi še kasneje bo imela ta ustanova pravico in nalogo nadzirati otroka v okviru pokrajinskih zakonov. Iz pisma predsednika zvezne vlade izgleda, da je ta pripravljena prevzeti v dogovoru s pokrajinsko vlado tudi strošike za vzdrževanje posvojenih otrok, v kolikor bi starši ne bili sposobni vršiti prevzete naloge. ------o------ Devetdeset let Manitobe WINNIPEG, Man. — Pokrajina Manitoba je pretekli petek praznovala svojo 90-letnico, ne da bi se kdo zmenil za ta dan. Ko so predsednika vlade Duff Roblina vprašali, če ima kaj pri. pomniti k “rojstnemu dnevu,” je vprašal h kateremu. Tudi vodja informacijske službe vlade je popolnoma pozabi, na ta dan, tako je šel, v kolikor zadeva pokrajino uradno, neopažen mimo. -----o------ Dohodki televizije prinesli dobiček CBC OTTAWA. — Canadian Broadcasting Corporation je imela tekom poslovnega leta 1959-1960 $6,103,722 prebitka, več kot kdajikoli v preteklih letih. Dohodki od oglašanja so porasli tekom leta za 18 odstotkov na $38,162,000 in krili okoli 42 odstotkov celotnih obratovalnih stroškov družbe, ki je javna last. Zvzena vlada je dala korporaciji v poslovnem letu 1959-60 $58,-404,000 za kritje obratnih stroškov, večjo vsoto za oddaje v tujih jeziilkih za tujino in blizu 10 milijonov za izpopolnitev naprav. -------O—------ Junijske poroke še vedno priljubljene TORONTO, Ont. — V Ontario vedi preskušanja atomskega orožja. Pri tem zagovarja Kanada zanesljivo mednarodno nadzorstvo nad izvajanjem 'zadevnih dogovorov. V pogledu Kube je dejal minister v parlamenitu, da upa, da bo Organizacija ameriških držav znrla rešiti vprašanje na primeren način. Nova kvibeška vlada za razvoj industrije QUEBEC, Que. — Liberalna vlada, ki je po volivni zmagi prevzela vodstvo pokrajine, kaže izredno zanimanje za gospodarski napredek pokrajine. Enostransko gospodarstvo bi rada spremenila v različno — uravnove-veseno, ki naj bi nudilo primeren zaslužek naraščujočemu prebivalstvu. Z vladno podporo in dobro voljo upajo, da bodo zrasle nove industrije sloneče na domačih prirodnih virih. Napovedujejo nove jeklarne in železarne na področju južno od reke sv. Lovrenca pri Montrealu. Ta del pokrajine naj bi postal srce industrije v pokrajini. nih požarov. O požarih večjega obsega so poročali iz Brit. Kolumbije, Saskatchewana, Alberta, Manitobe in Ontaria. * Na Alaščanski cesti so odprli pretekli teden nov most preko Peace River, ki je stal štiri milijone dolarjev. * V Viktoriji v Brit. Kolumbiji se boje hude epidemije otroške ohromelosti, ker se ljudje na splošne' veliko premalo brigajo za cepljenje proti tej nevarni bolezni. Doslej je bilo letos zabeleženih pet slučajev. • Organizirano delavstvo v Calgary v Alberti je zahtevalo odstop mestnega župana Harrya Hays, ker je zagovarjal znižanje podpore Calgarski splošni bolnišnici v proračunu. * Predsednik Ikvibeške vlade Jean Lesa ge je napovedal ustanovitev posebnega zakladnega odbora, ki bo nadziral vse pokrajinske izdatke preko vsot $15,000. Ta odbor naj bi onemogočil zlorabljanje, ki je bilo po trditvah Lesage-a v navadi pod prejšnjo vlado Union National«. KRIŽEM PO KAHADI New Brunswick je bil še pred enim desetletjem do šest petin angleški. Tekom zadnjega desetletja je število romanskega prebivalstva tako poraslo, da predstavlja danes že popolno enakost z ainglo-saksonskim. Če pojde razvoj dalje v sedanji smeri, bo ta doslej angleški skupini pripadajoča pokrajina prešla v francosko. Razmerje jezikovnih in narodnih sil v pokrajini se odraža lepo tudi v sami novi liberalni vladi Louiha Romichauda: 6 članov je angleškega porekla, šest pa francoskega. Odnosi obeh skupin so po izjavi predsdenika vlade nad vse zadovoljivi. NAMERAVATE POTOVATI V JUGOSLAVIJO? Rojak se pri delu v gozdu smrtno ponesrečil Hinton, Alta. — Jugoslovanska skupina je tod v preteklem mesecu utrpela hudo izgubo. Slovenska rojaka Tomo in Ivan sta odšla v gozd na delo. že v jutranjih urah se je suho drevo zrušilo na Toma tako nesrečno, lo 5,160 parov v primeri s 4,764 Letošnjo jesen bo prišlo na kanadske visoke šole iz raznih držav britske Skupnosti narodov nad 100 dijakov. Letos je stopil v veljavo nov načrt, ki naj poveže države skupnosti tudi na šolskem področju m pomaga ustvariti boljše vezi med študirajočo mladino. Načrt je predložila Kanada pred dvemi leti. Letos bo prišlo v Kanado v okviru tega načrta študirat največ Indijcev in Angležev, med tem ko pojdejo kanadski študentje študirat v druge države Skupnosti. * Kanadska vlada se še ni dokončno odločila, ali naj opremi svoje oborožene sile z atomskim orožjem ali ne. če bo to le storila, bo atomsko orožje ostalo tudi pod določeno kontrolo ZDA. Kanadska vlada si je za tak slučaj pridržala pravico veta. Brez njenega dovoljenja Združene države ne bodo smele uporabiti ali dati v rabo atomsko orožje, shranjeno na kanadskih tleh. Vprašanje še ni rešeno kljub obisku ameriškega obramibnega tajnika Gatesa v Ottawi prete- POČUTITE SE KOT DOMA KADAR LETITE S SWISSAIR JETI. Vsako leto poleti v stari kraj na stotine vaših rojakov s hitrimi in udobnimi letali SWISSAIR družbe. Ugaja jim prijateljski način, s katerim Swissair skupno s potovalnimi agenti pomaga pri preskrbi vizuma, potnih listov in pri vseh ostalih pripravah za potovanje. Ugaja jim odlična postrežba, obilna in okusno pripravljena hrana, nizke, ekonomične cene ... in “LETITE SEDAJ — PLAČAJTE KASNEJE” olajšava, če boste leteli s Swissair, boste prav gotovo zadovoljni. Hitre in pogoste zveze z glavnimi mesti Jugoslavije. Posebno znižane cene za emigrante. Obiščite najbližji Swissair urad »ali vašega potovalnega zastopnika, kateri bo uredil vse potrebno za vaše potovanje. SWISSAIR Hanna Bldg., 1422 Euclid Ave-, Cleveland, Ohio SUperior 1-5880 Kramer’s je prav tako blizu kot vaš telefon Samo pokličite in ocenjevalec bo prišel do vas in naredil BREZPLAČEN PRORAČUN PREDELAVO VAŠEGA DOMA • STREHE • GARAŽE • KOPALNICE • OMET • ŽLEBOVI • PRIZIDKI • KUHINJE • VERANDE • SPALNICE Do 60 mesecev za odplačevanje ... F. H. A. CHAS. KRAMER and SONS POSLUJEMO ŽE 01) LETA 1934 PREDELAVA DOMOV 3690 East 93rd St. PODNEVI: BR. 1-4800 PONOČI: SK. 1-4429 ER. 1-9665 EDM'S BEAUTY SHOPPE 5600 St. Clair Ave. telefon EN 1-5226 KOMPLETNO TRAJNO KODRANJE $5.95 BARVANJE LAS in FRIZ1RANJE $4.95 Ob ponedeljkih zaprto! “AIRCONDITIONERS” - PIHALNIKI - RADIJE - TV Pohištvo - oprema - preproge - vse za vaš dom vam nudi OBLAK FURNITURE CO. 6612 ST. CLAIR AVE. HE 1-2978 Dajemo zelene EAGLE znamke! Lahki plačilni pogoji! Poslušajte naše oglase na slovenski radijo oddaji Ančke Traven vsako soboto večer ob 7. na radijo postaji WJMO, 1490 kc. Mollally Funeral Home ZRAČEVALNI SISTEM AMBULANČNA POSLUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ 365 East 156th Street KEnmore 1-941) se je letos tekom junija poroči- teden. da je umrl še med potjo v rešilnem avtu v 23 milj oddaljeno bolnišnico. Pokojnik je bil star 27 let. Zapustil je ženo in štiri leta starega sina ter brata Ivana. Pokopali so ga 2. julija v Hintonu. [Slovenski in ostali jugoslovanski v preteklem letu. Zanimivo je, da je v letošnjem juniju število rojstev v primeri z lanskim padlo v pokrajini za iskoro tisoč, na 13,112 od 14,004. — Tok reke Seine skozi Pariz je dolg 8 milj. V prvem četrtletju letošnjega leta se uvoz gospodarskih dobrin iz Velike Britanije v Kanado po-rhstel za 32 odstotkov, iz ostalih drzav Skupnosti, na za 28 odstotkov. * Predlog, naj bi znižali zakoni- Sobe se odda Tri sobe in kopalnica se oddajo novoporočencem na 986 E. 63 St. Kličite HI 2-4479. (X) Ženske dobijo delo GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St. . . . 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEndrrson 1-2088 KEnmore 1-6309 Moderno podjetje — Zmerne cene MALI OGLASI Hiša naprodaj Lastnik prodaja posestvo z dohodkom, blizu cerkve Marije Vnebovzete, 2 stanovanja in 2 sobi, vse opremljeno. Samo $13,-900. Kličite MU 1-5046. (140) Lastnik prodaja Colonial hiša s 3 spalnicami, tretje zgotovljeno, IVa poplošče-na kopalnica, preproge, zavese. V fari sv. Križa. Blizu javne šole. Na 376 E. 214 St. $23,500. Kličite lastnika YE 2-5483. Nič agentov. (136) AVE AFELV AVINGS i i «13 Kost lastil Str««t 2SOOO Euclid Avanu« 6235 St. Clolr Avaae« Cleveland. Ohio Iščemo ženske za izdelavo ženskih oblek. Ne kličite po telefonu. FLORI AN FASHIONS INC. 6523 Euclid Ave., Room 201 (137) Sobe se odda 3 lepe sobe se odda v sloven- ski naselbini blizu cerkve sv. Vida in bus linije. Kličite UT 1-2226. - (139) Soha se odda Spalna soba se odda poštenemu moškemu, ki dela, pri mirni družini. Si lahko sam kuha. Na 1027 E. 61 St. HE 1-6671. (136) Sobe se odda 4 neopremljene sobe se odda v najem zgoraj na E. 185 St. in 200 St. Kličite po 3. uri pop. KE 1-0371' (137) ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd. IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio V najem 4 sobe in kopalnica, zgoraj porč, se oddajo. Plinska gorko-ta. Na 6708 Edna Ave. (136) Išče se starejšo žensko, ki bi rada imela hrano in stanovanje v zameno za družbo. Katero zanima, naj pokliče WH 3-2627. (137) Sobe se odda 6 sob. in kopalnica se odda. Najemnina $50 mesečno. Vprašajte na 1334 E. 55 St. (139) Zmerna cena V Garfield Heights je napro^ daj bungalow, 2 spalnici in kopalnica spodaj, drugo zgotovlje-1 no, poploščena klet z gorkoto,1 ograjeno dvorišče. Kupec lahko prevzame 416% OJ. Kličite: MO 2-8622. (136) | Bungalow naprodaj 6 sob, v E. 185 okolici. 2 veliki spalnici na prvem, ena zgoraj iz grčave smreke, nova kopalnica in nova vgrajena kuhinja. Garaža za 2 kare. 50x100 lot. Kličite lastnika IV 1-6284. (136) AMERIŠKA DOMOVINA, MAZZETT11 Junakinja iz Štajra “Da, gospod Gifin, ne gremo premaknila, nekdo pa je zavpil proč od njega, da veste,” je kri-' od spodaj gori: “Kadar bo izročal Štifteger. “Navaden hudo- cena sodba, jo bomo nesli naprej, delec pa tudi ni, to ni res!” Henrik je na lahko s svojo ble- prej ne. S tresočo se roko si je Hendel do roko potlačil dvignjeno na- odstranil s čela mokre lase, zme-rodnikovo pest. “Pač, sem —’^šano mu je begalo oko po dvo-in je drhteč pokazal proti oknu, rani . . . Sodbe čakajo: njegovi pred katerim je še vedno v mod- prijatelji v dvorani, njegovi so-rem svitu majniškega dne pla- vražniki zunaj na cesti. Štefana vala v svoji krsti mrtva deklica pa v večnosti. Le ena beseda: liki znamenje svetega križa na Smrt. dan sodbe. | Nato je rekel sinu ujetniku: Štifteger se je plaho prekrižal “Henrik Hendel, dejanje je in je obmolknil. S povzdignje- doprinešeno, dekle je mrtvo, nim glasom je vdrugič velel Gi- priznal si, tukaj je morilno oro-fin: “Strelci, odstopite! Štifte- žje, ni nam treba več drugih ger, boš li ubogal ali ne? To je prič. Ako imaš li še kaj poveže drugo povelje?” Štifteger je dati v svojo razbremenitev, ali votlo zarenčal: “Saj grem.” Pri- karkoli, povej, po naglem sodu jel je Henrika za roko in jo je moramo hitro postopati, in Ijud-poljubil, nato je na mah s svoji- stvo zahteva pravice.” mi medvedjimi rokami objel ne-] Henrik se je vnovič po konci srečneža in je svojo sršasto gla- vzravnal. Za njim so že stali rab-vo pritisnil na njegove ranjene Iji z grdimi, živinskimi obrazi, prsi ter je zatulil kakor zvest Tan jih je poklical noter. Hen-pes. Henrik je zadušeno zamr- rik je sklenil roke proti mrtvi mral: “Rudolf, Rudolf.” To je deklici in je rekel z mirnim, sta-bil njegov zadnji prijatelj, tu- novitnim glasom, di ta ga zapušča, mora, Vzeli so! “Ničesar nimam povedati se-mu ga, tudi to je videla Štefka v bi v prid. Kakor je bila ona posvojeni blaženem, smehljajočem božna, sladka in sveta, tako krut se miru. In tako je moralo biti. j in satanski sem bil jaz. Dajte In zopet so nekateri svetoval- ljudem, kar hočejo.” ki mu je trgal globine srca. I pod plašči skrite meče, naj jih tress at Arms Mary Mahne, Sgt. at [ In zopet je govoril Hendel, to-1 dvignejo in naj udarijo nanj, da, ve^h AFinanc?aTe RecOTd^kSer Pevska drustVa de ne več ujetemu morilcu, mar- na njega, ki je kriv, naj strgajo and Sick Benefit Secretary Joseph- več svetovalcem in katoličanom, z njega plašč in verižico, naj ga ine Stwan, 1016 E. 72 St., EN 1-0563. ki so čakali pred dvorano, m go-j vržejo po stopnicah doli in naj Tavcarj Ursula Unetič. Representa- voril je s tako močnim, silnim mu s papeškimi nogami potep-1 lives for “Klub Društev”: Frances glasom, da niso samo oni, ki so tajo glavo . . . toda naj nje-jZphlne stali pred dvorano, ampak tudi g;ovo razmučeno, ljubo dete, stwan. Meeting every 1st Wednes- tisti, ki so spodaj stali pri mrli-, njemu pa naj zlomijo in zdrobe day of the month at SNH Room 1 ^ J ^ , j r j ,at 7;30 pm General collection is held on meeting night at 7 p.m. and ču, brez glasu prisluškovali, kaj govori sodnik. “Štajerci, ta mož tukaj-le, moj sin, ki je kriv umora in mora umreti, to pravim tu in tega ne izpodbije noben menih, je bil slaven junak, dokler ni izvršil tega čina, in to naj ve ves svet, nesrečni meč, s katerim ga mora soditi. (Dalje prihodnjič.) — Na vsem svetu je v prometu okoli 100 milijonov avtomobi-in ako 'bo moral umreti, naj se ! lov, tovornjakov in busov: eden mu to zapiše na grob; vi vsi ste ^ na vsakih 30 oselb. priče njegovega junaštva, jaz on the 25th of every month in the lower hall of SNH from 5 p.m. to ti p.m. sem tudi. Štajerci!” — še sil-nejše je kipel Hendelnov glas in je, kakor bi klical na pomoč velikan, na katerega padajo gore, donel skozi zidove dvorane ven v nekdaj luteransko, danes papeško mesto Štajer, “bil je junak proti meni in za vas, spomnite se tega! — Dekle, ti ležiš mrtvo, in zaradi tebe naj gre pod meč, dekle, toda on je bil tudi tisti, ki ni enkrat, ampak desetkrat zaradi tebe tvegal svoje plemenito življenje, in te je ljubil do zadnjega. Jaz pa sem te sovražil, kakor sem sovražil tvojo Cerkev in jo še sovražim in jo bom sovražil do smrti.” — Ogenj je buknil iz Hendelnovih oči, divje so se mu dvigale prsi, sedaj! sedaj velja! Vsi naj slišijo! Že nastaja šepet in šum, oni tam-le pač imajo ci zasenčili svoje oči, ne tako Hendel je prijel za meč in se sodnik. Trd in okamenel je se- je dvignil. V tem trenutku je del na svojem stolu, z nadčlo-. bil videti močno postaran in ves veško voljo je gledal muko, ki zlomljen. Toda premagoval se jo je moral njegov sin trpeti je in je v svojem mrkem veli-pred smrtjo, toda njegovo moč- čanstvu pokonci stal, kakor no srce je trpelo, kakor bi bila pred dvema mesecema, ko je to njegova lastna muka. Štifteger je izpustil iz rok Štefano poslal na sramotni oder. “Moj sin, Henrik Hendel, ne- več nimaš povedatti, zato gre meni na tebi izpolniti postavo, katere strogost ti je smrti posvečeno Henrikovo telo, kdaj stotnik, Štefanin morilec, uravnal si je puško in je z mo- je počasi, težko hropeč rekel, krimi očmi, ves hripav od bole- ničesar sti zaklical po dvorani: “Res je, umoril je ubogo Šte— ko, ki je bila najljubeznivejše znana. Ne zaradi ljudi, mti iz in najpridnejše dekle v Štajru, kakega drugega vzroka, marveč on pa je bil najljubeznivejši samo zaradi pravice, pred ka-fant, najlepši in najboljši stot- tero se razblinijo v nič vse, tudi nik,’pojdimo, strelci, takega ne najsvetejše krone vezi.” bomo dobili nikoli več.” | Dvorana je obmolknila, vsi In odpotoval je, tovariši pa za svetovalci so vsttali, Hendel se njim. Možje z rožnimi venci, ki je boril sam s seboj. Kako mu so stali pri vratih, so mu takoj je v srcu kipela kri, kako je za-napravili prostor. Lindner pa gnala grozni krik, ki mu ni po-mu je podal roko, rekoč: “Mori- doben noben glas na zemlji. Ta lec je, od tebe pa je lepo, da ga mož stoji pred njim ponižan, nočeš zapustiti.” ' poteptan in onenčaščen, vendar Štifteger ga je jezno pogledal: mu venca glavo krvavi svlt tr; “Pusti me, lisjak, tudi ti si ga peče ljubezni. Ta mož, nekdaj psoval toda Bog v nebesih vidi najkrasnejši v deželi, je sedaj njegovo krvavo, strto srce, da najbednejši in zadnji, vendar ne veš Pojdimo, fantje, počakali nosi lastne, temveč tujo krivdo, bomo na dvorišču, dokler ne bo Res je njegova soka umorila izrečena sodba, to še moramo žensko, toda nekdo drugi mu je slišati.” V sodnji dvorani je postalo nabrusil bodalo, nekdo drugi mu je otemnil srce. Sedaj ga bodo mrtvo in tiho, to je bila pripra- tirali k rabeljskemu tnalu in bo- va za sodbo. Hendel je zahteval, naj kato- do mučili njegovo lepo, nedolžno telo, toda on ni kriv krvi Šte- ličani, ki jih je bilo še mnogo; fane, ki jo je ljubil, ampak oni pri vratih, zapuste dvorano, in ki jo je sovražil, ki je nedolžne- naj se že vendar enkrat mrlič mu fantu črni strup obrekova-naprej. Gifin, ki je še ostal nja vbrizgnil v srce, Hendel nese A&V-kJV. X * V* J-' V-J . — — — 7 «/ - 1 »1 v dvorani, se je radi tega dogo- ] štajerski sodnik in sodnik svo-varjal z možmi ob vratih: U-,jega sina, je pred Bogom kriv maknili so se na hodnik in na umora na Štefani, stopnice, hiše pa niso zapustili. J Votlo je zažvenketal Tudi krsta pred oknom se ni CHICAGO, ILL. meč. Hendelnovo roko je stresal krc, CHICAGO, ILL. HELP WANTED MALE ENGINEER WIRE AND CABLE MANUFACTURER SEEKS GRADUATE ELECTRICAL ENGINEER IZLOČITE POVRŠNO PODROBNO PLESKANJE! Največ pleskarskih čopičev, danes na trgu, je narejenih tako, da imajo v sredini ščetin votline. Pri nas pa sedaj lahko dobite senzacionalno novo sponko, katera stisne skupaj, prepreči mazanje in omogoči pleskanje okrog stekla, ne da bi bili okviri zanemarjeni. Vse velikosti na razpolago. Naročite še danes! PIŠITE NAi FRANK OSENEK 1023 S. Jackson St. North Chicago, 111. Telefon DE 6-3185 CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES Častni predsednik Thomas Mlinar, predsednik Joseph Babnik, pod-preds. Ma'tt Kern, tajnik John Tavčar, 903 E. 73 St., EN 1-1918; blag. L. Pike, zap. I. Babnik. Drugi uradniki za ■ otvoritev seje: Frank Majer, Anton Smith. John Šuštar, Joseph Jaklič, Anton Debelak', Jack Subel, Frank Meserko. Nadzorni odbor: Anton Zupan, Joseph Drobnick, Karl Stwan. Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v SND dvorana št. 1 ob 9:30 predpoldne. D-ušveu urad v starem nosloniu SND. soba 6, zgoraj. Uradne ure GLASBENA MATICA Predsednik John Perencevic, prva podpredsednica June Price, drugi podpredsednik Frank Ivančič, tajnica Cecilia Valencie, 19315 Mu-skoka Ave. IV 1-1439, blagajničarka Josephine Bradach. Pevovodja Anton Schubel. Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v SND na St. Clair Ave. Pevske vaje vsak četrtek ob 8. zvečer, soba št. 2 v SND. Frank Walter. Seja direktorjev se vrši vsaki četrti petek v mesecu ob 7:30 zv. v navadnih prostorih. PEVSKI ZBOR SLOVAN Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Milan Urbančič, 1342 E. 170 St., KE 1-6624; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzorni odbor: John Poznik, John Globokar, John Snyder; Arhivar Rudolf Knaus. Pevovodja Anton Schubel. Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Rechei Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu. vsako soboto od 2 do 5 zvečer. Woodman Circle ST. CLAIR GROVE št. 98 W.C. Predsednica Anna Tomšič, podpredsednica Jennie Vidmar, tajnica Josephine Seelye, 34905 Robert* Rd„ Ea«tlake, WH 2-3062; Blagajničarka Mary Krainz, zapisn. Josephine Bencin. Društvo ima seje vsako 1. sredo v mesecu ob osmih zv. v SND na St. Clair Ave. PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik Frank Lovšin, podpredsednica Milena Dolenc,, tajnik Jože Likozar, blagajničarka Marv Prince; nadzorni odbor: Andreja Stanonik, Karl Zajec; zastopniki: Emi Veider, Edi Veider, Mira Adamič, Franc’Bajc; pevovodja Metod Milač. Pevske vaje so ob nedeljah, seja pa vsako drugo nedeljo v mesecu. Naslov: 1252 Norwood Rd., Cleveland 3, Ohio. EN 1-6210. GOSPODINJSKI KLUB NA JUTRO VEM (Prince Ave.) Predsednica Jennie Bartol, podpredsednica Rose Vatovec, tajnic? Stella Mahnič, blag. in zapis. Mar' Taucher, nadzornice: Anna Krese-vic, Antonija Rolih, Angela Mago-vec, zastopnica za SDD Stella Mahnič. Seje so vsako 1. sredo v mesecu ob 7:30 zv. v SDD na Prince Ave. SLOV. NAR. DOM na ST. CLAIR Predsednik Joseph Birk, podpredsednik Anthony Zakrajšek, tajnica Josie Zakrajšek, blagajnik Krist Stokel; zapisnikar Joseph Okorn. — Nadzorni odbor: Frank Eler- sic, preds., Anton Wapotich, Josephine Stwan, John Tavčar, Frank Bavec; gospodarski odbor: Frank Cesnik, Frank Wirant, Andy Champai Blaž Novak, Frank Plut, Janko Rogelj, Edward Kenik; namestniki: Joseph Zorman, John Centa, John Smuk. Vratar John Breščak. Seje direktorija se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob osmih zvečer v sobi št. 4 starega poslopja. IMENIK RAZNIH DRUŠTEV WATERLOO GROVE W. C. ŠT. 110 Predsednica Pauline Balish, pod-prds. Angela Okleson, finančna tajnica Cecilia M. Wolf, 1799 Skyline Dr., AN 1-0436; zapisnikarica Justine Klemenčič; blagajničarka Molly Tomaric; kapelan Mary Rogell; nadzornici Mary Yeraj, Olga Larson in Emma Janz. Seje vsak tretji torek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd., soba št. 3. Ameriška bratska zveza DIL SV. JANEZA KRSTNIKA ST. 37 ABZ Predsednik John Ustar, podpredsednik Frank Hace, tajnik Cyril Rovanšek, 452 E. 149. St. tel. IV. 1- Zapadna slovanska zveza DRUŠTVO SV. KATARINE ŠT. 29 ZSSt PA'dsednlca Johanna Mervar, podpredsednica Anna Svigel. tajnik 27601 Fuherwood 3324, blagajnik Anton Obreza, za- Z(UU1 ____________ pisnikar Joseph Grdma nadzorni-1 Dr ; cleveland 32, o., RE 1-0354, ki Elmer Turk, Lilhan Železnik m nfirnthv Komin za- „ ni -1 „ vi,,h blagajničarka Dorothy Komin, za- Frank Penca. Zastopnika za Klub is^arica Mary Farčnik. Nadzor- r ^rir^vi s, sr r*1? ^ r s dopoldne. DR. NAPREDEK ŠT. 132 ABZ Predsednik John Ludvik, podpredsednik Ludvik Prosen, zapisnikarica Rose Kužnik, blagajnik Jacob Gustinčič, tajnica Adalyne Cece-lic, 33595 Morris Dr., Eastlake, O. V slučaju bolezni kličite WHitehall 2-4359. Nadzorniki: Anthony Zadeli, Antonia Tanko, Mary Golob. Zdravniki: Dr. Carl Rotter, Dr. Anna Prosen. Seje se vrše vsak 2. petek ob 7:30 v AJC na Recher Ave. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu. Ave. Vsi slovenski zdravniki in zdravnica Angeline O’Donnell. Člane se sprejema od rojstva do BO leta. Zavarovalnina na vsako vrstne police, bolniške operacijske In odškodninske podpore. The Maccabee* CARNIOLA Hiyi! NO. *93 I. M. Past Commander Mary Konchen, Commander Pauline Debevec, I.t Com. and Rec. See. Pauline Stamp-fel, Chaplain Mary Tekaucic; Mis- r Petinšestdeset let nudi KSKJ ljuheznjivo bratsko pomoč svojim Članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreč® a*1 smrti. KRANJSKO KATOLIŠKA SLOVENSKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $12,500,000.00 Število certifikatov: 47,900 Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje njoSke in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do lo. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od S500.00 do $15,000.00. K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. Prefer minimum of 3 years in design of electrical or electro-mechanical products. Interesting and varied work in design development, cost analysis, customer contact, Vendor contact, coordination with manufacturing and Sales, willingness to assume responsibility, opportunity for growth. Must be Willing to relocate! Please send detailed Resume and Salary desired to Mr. W. Baer, Personnel Director ELECTRIC AUTOLITE CO. Port Huron, Michigan Mark Replies Confidential (140) Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Rev. Louis B Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Josephine Kolenc, tajnica in blagajničarka Mary Oto- ^icar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933 •y Farčnik; Redi- zapisnikarica Mary teljica Mary Dežela«; nadzornice: Julia Slogar, Dorothy Strniša in Mary Sajovee. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2 uri pop. v dvorani pod cerkvijo. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Matt Jager predsednica Agnes Pierce, podpredsednica Paulina Kastelic, taj Mary Ižanec, 799 E. 157 St., tel. LI 1-6056, zapisnikarica Mary Stran-car. Nadzornice: Mary Pančur, Frances Skubic, Rose Šimenc. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v me-mesecu popoldne no pobožnosti v '’prkveni dvn-^ni PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednik Tony Kolenc, pod-preds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Bittenc,, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapisnikarica Marilyn Jack, glasbeni vodja Vlad. Malečkar, pianist Reggie Resnick. Pevske vaje vsako sredo ob 8 v SDD na Waterloo Rd. PEVSKI ZBOR TRIGLAV Predsednik Jack Jesenko, 1. podpredsednik Carl Samanich, 2. podpredsednik Frank Culkar, tajnica Margaret T.oucka. 3540 W 63. St, WO 1-5222, blagajničarka Ella Pultz, zapisnikarica in poročevalka Ana Jesenko, nadzornika Marianne Culkar, Frank Stibil, zastopnik za SD na Denison Ave.: Frank Pultz. Pevske vaje so vsak ponedeljek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja g. A. šubelj. Mesečne seje so vsak 2. ponedeljek po pevski vaji. DOM ZAPADNIH SLOVENCEV Predsednik Frank Stibil, pod- j predsednik Frank Loucka, tajnic? Ella Pultz, zapisnikarica Mary Wohlford, blagajničarka Pauline Stepic, nadzorni odbor: Mary Ko-leski, Bessie Stibil; oskrbnik Jo6 Stefanik. Seje vsaki drugi četrtek v mesecu. UPRAVNI ODBOR BARAGOVEGA DOMA Frank Jakšič, predsednik; Jakob Žakelj, podpredsednik; Ivanka Pograjc, tajnica; Franc šega, blagajnik. Odborniki: Alojzij Bajc, Karol Bojc, Ferdo Gospodarič, Matt Gr-dodolnik, Alojzij Hribar, Matt Intihar, Josip Ovsenek, Janez Ovsenik, Edmund Turk. Telefon Baragovega doma: EN 1-5926 in HE 1-0142. Samostojna društva PEVSKO DRUŠTVO “SLAVČEK” 6207 Schade Ave. Pevovodja g. Miodrag Savernik, predsednik Lojze Lončar, podpredsednica Ančka Kamin, tajnica Rozi Zupančič, blagajničarka Bernardka Fortune; odborniki: Marjan Ovsenik. Lah Jože, Marija Mlečnik. Breda Qsenar, Janez Žakelj, Jože Rus, Nežka Petek, Marija Mertik, Mihela Ošaben, Stane Osenar, Milan Rihtar; gospodar g. Anton Jeglič. Slovenski domovi DR. SV. REŠNJEGA TELESA Ustanovitelj Rt. Rev. Msgr. John J. Oman, duhovni vodja Rev. Julius Slapšak, predsednica Mrs. Apoloni ja Kic, 3558 E. 81 St.. Ml 1-5369 podpredsednica Mrs. Helen Krofi, tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zimmerman, 3546 E. 80 St. tel. MI 1-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar nadzornice Mrs. Angela Gregorčič, Mrs. Helen Mirtel in Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi. Društva Najsv. Imena DR. NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. LOVRENCA Častni duhovni vodja Rt. Rev. Msgr. J. Oman, duhovni vodja Rev. Francis Baraga, predsednik John Turk, podpredsednik Steve Wasko, tajnik Norbert Ozimek, 3520 E. 110 St., Tel.: MI 1-6645, blagajnik Frank Snvder st. Skupno ohhajuo vsako drugo nedeljo v mesecu pri drugi sv. maši ob 7 uri zjutraj. Vsi katoliški rantje in možje, bodite tudi člani dr. Najsv Imena. Lovska društva Ako še nisi član ali članica te mogočne in pome organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri! STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 3S1-353 No. Chicago St. JoKet, HI. J SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA Predsednik: Joseph Leksan, 196 — 22nd St. N.W.. Barberton, O Tel. Valley 5-6623; podpredsednik: Frank Kramar; Tajnik: Frank Škerl, 10202 Reno Ave., Cleveland E. Ohio. Prihodnja glavna seia bode 4. nedeljo v aprilu 1961 pri Rainbow Hunting and Fishing Klubu v Cleveland, Ohio. ST. CLAIR RIFLE and HUNTING CLUB Predsednik Joseph Zupančič, podpredsedik Frank Kramer, blagajnik Bill Gerl, tajnik Frank Beck, 1229 E. 176 St., IV 1-5834. Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 8. uri zvečer. Streljanje na drugo in četrto nedeljo vsak mesec na klubovih prostorih. SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO 1.0ŽK A DOLINA Predsednik Frank Baraga, 1144 E. 71 St.; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E-e rastonnlke Henikman. Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu v American Jugoslav Centru na Recher Ave. ob 8:00 zvečer. KE 1-9852. spodinje: Štefka Smolič, Lojzka Trpin in Pepca Stanonik; bara i*1 športni ref. Lojze Mohar, reditelja-Peter Trpin in France Stanoniki knjižničarka Andreja Stanonik, za Izseljeniško zvez» Ivan Rigler; nad- KLUB LJUBLJANA preds^Vinko Godina,0tafn^a Ste- zorniki: France Zorman Viktor To- minec in Franček Urankar. fanija Koncilja, 15611 Saranac Rd, GL 1-1876, blag. Louis Godec; zapisnikarica Frances Globokar, nadzorni odbor: Anna Nagode, Mary Stražišar, Frances Česen. Kuharica Frances Gorjanc; George Nagode, stric; Angela Barkovic teta; Louis Starman, Maršal. Pevovodja Frank Rupert. Vratar Frank Peček. Mu- SLOVENSKI ODER Predsednik Janez Ovsenik, pod- predsednik Olga Zupančič, tajnik I. Milko Pust, EN 1-3721, 6612 St. Clair Ave.; tajnik Il-zapisnikaf Marija Sekne, blagajnik Ivan Martinc, gospodar Milan Dolinar; pregledniki; Stane Gerdin, Rado Me-zikant John Grabnar. Zastopniki za Max Jerič; propagandni re- delniško sejo AJC: Frank Segulin.1 fgrent Jože Grdina. Posvetovalni George Nagode, Louis Godec, John odbor: Milan Dolinar, Franček Ko-Barkovic. Seje se vršijo vsak zadnji lariči Janez yargek, Pavel Inti-torek v mesecu v AJC na Recher j hari Mnko Pust Gospodinjski od- DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. Častni predsednik Frank Žagar, predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Frank Segulin, tajnik Theodore Kircher, 18609 Pawnee Ave., KE 1-7027; blagajnik Edward Leskovec, zapisnikarica Augusta Slejko; nadz. odbor: Thomas A. Pluth, Rudy Ivančič, Vinko Godina. Gospodarski odbor: Predsednik John Troha, Joseph Žnidaršič, Anton Mihelich. Ostali direk.; Frank J. Taucher, Josephine Henikman, Frances Gorjanc, George Krancic. Poslovodja: John Žigman, tel.: K£< 1-9309. Hišnik: Frank Zupančič, IV 1-5663. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer. sek ob prireditvah: Mary Prince, Silva Meglič, Max Jerič. SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave Predsednik John Habat, podpredsednik Michael Lah, blagajnik Joe Barbis, tajnik Frank Koncilja, IV 1-6955, zapisnikar Victor Derling. Nadzorni odbor: Joseph Ferra, Jos. Smolič, Henrv Grosel. Go- DRAMSKO DR. NAŠA ZVEZDA Predsednik Louis Modic, podpredsednik George Nagode, tajnica Marv Medvešek, 21141 Goller Ave-* Euclid 19, O., blagajnik John Zig-man, zapis. Gusti Slejko, nadzornice: Frances Gorjanc, Anna Nagode. Anna Kučar, arhiv: Mary Medvešek, Lojzka Cancula, oskrbniki odra John Virant in Frank Zigmati-Seje se vrše po potrebi. SLOVENSKI DEMOKRATSKI KLUB, EUCLID, OHIO Predsednik Matt F. Intihar, podpredsednik Joseph Penko> tajnica Ann Intihar, blagajnik Anton Zorko, zapisnikarica Tillie Bolek, zastopnik Frank Surtz. Nadzorni odbor: Anton Strnad, John Bolek, John Bradač; članski odbor: Joseph A. Kušar, Charles Starman, LouiS Godec. Zastopniki za klub društev: Charles Starman in John Bradač- SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI “SAVA” , . Predsednik Jože Odar, prvi poh' drug1 predsednik Stane Meglič, spodarski odbor: predsednik Frank podpredsednik Jaka Okorn, tajni' Matoh, Frank Kocin, Jacob Me- ca Milena Osenar, 1139 Norwooo jac. Ostali direktorji: Frank Su- Rd., Cleveland 3, Ohio, telefon-stersich, Frank Kastiger, Ivan Ja-'EX 1-6964, blagajničarka Milena komin, John Gorup. Upravnik: Dolenc. 'J DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA Duhovni vodja: Rev. Jožef Varga; predsednik Ivan Hauptman, KLUB DRUŠTEV AJC NA podpredsednik France Kastigar, taj-RECHER AVE. njk France Hren, 21101 N. Vine Predsednik Frank Segulin, pod- Ave _ te] KE j.ejgg. blagajnik Mar- predsednik Frank Zigman ■> 1 , jan Kosem, zapisnikarica Mira Ada- nik Joseoh J. Preskar, 21771 Miller mič, režiser Ivan Varšek, oskrbnik Ave IV 1-0663; b agaj. Frank Ivan- ^ slavko mladinski ref. cic Zapisnikar John Zigman Sr. Božo pug^ garderoba France Z.nr- Nadzorni o r. Tosenhine man* arhivar Miro Celestina, rekla- jane, Mary Segulin in Josephine _ Peternelj, go- Si p ar hi m ta di m 1« n 13' fr s s *-? td