fJakob Pukl, veleposestnik v Marija-Encersdorfu pri Dunaju, c. in kr. nadporocnik v rez., c. kr. sodnijski tolmač, član raznih slovenskih društev na Dunaju itd., je umrl po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoee dne 8. maja 1913 ob YA0. uri zvecer in je bil tam pokopan na binkoštno nedeljo popoldne. Tako nekako se glasi smrtno naznanilo, ki sta ga izdali rodbini Pukl in Krušič in ga nam poslali, da ga priobčimo v našem listu. Izpod prijateljskega peresa smo dobili k temu tužnemu naznanilu še sledeči dopis: Rodil se je rajni g. Pukl leta 1849 na Žečah, mali vasi ob levi strani državne ceste, ki pelje iz Konjic v Celje. Njegovemu očetu, ki je bil pobožen kmetič, so Ijudje navadno rekli Lekšun in rajnemu gosp. Puklu Lekšunov Jaka. Ko je oče Lekšun slišal, da bo Lipak dal svojega sina Mihaela v Celje študirat, je tudi Lekšun dal svojega Jakeca v latinske šole. V jeseni 1. 1862 sta prestopila Lipakov Miha in Lekšunov Jaka s trirazrednice v konjiškem trgu na c. kr. glavno šolo in drugo leto na c. kr. gimnazijo v Celju, kjer sta prvi razred oba dovršila 1. 1864. z odliko. Od 65 sošolcev, ki sta jih imela v prvem razredu, pripeljala sta jih v osmo šolo le 28, izmed katerib sta se za prvo mesto najbolj kosala Lipakov Mibael in Stiftarjev Francelj izSolčave. Prvi je drugega premagal, tako, da je 1. 1871 on stal na čelu celjski gimnaziji, Stiftar se je pa zadovoljil z drugim mestom, sošolec Wokaun Gustav je dosegel tretje, naš Pukl Jakob pa četrto mesto. Bili so vsi odliČnjaki, ki so dovršili zrelostni izpit avgustal871 z odličnim nspehom. Sedaj se jim je razcepila njihova pot, po kateri so 8 let hodili skupaj. Lipakov gospod Mihael se je posvetil bogoslovju in je bil potem, ko je dopolnil eno leto vojaške službe, dne 25. julija 1. 1875. posveeen v mašnika, 1. 1881. je postal doktor bogoslovja na dunajskom vseucilišču, meseca oktobra 1889 so pa zasedli kot pre6. gospod dr. Mihael Napotnik stolico lavantinskih škofov, v Mariboru. — Drugi F^rancišek Stiftar se je posvetil modroslovju. On se je podal na Rusko, kjer je lani umrl kot visoko odlikovan profesor na vseucilišču v Kalugi. Kratko pred svojo smrtjo je obiskal še svoj rojstni kraj v Savinjski dolini in svojega prijatelja našega g. Jakoba Pukla v Marija-Encersdorfu pri Dunaju. — G. "VVokaun je postal c. kr. nadsodnijski svetnik, ki še sedaj služi pri c. kr. okrožnem sodišfiu v Mariboru. — Rajni g. Pukl se je pa posvetil pravoslovju na dunajskih visokih šolah. Napravil je tudi par strogih izpitov, da bi postal doktorprava. Da si zasluži za visokošolanje potrebni denar, je stopil v pisarno slovitega dunajskega odvetnika dr. Viktorja Fuchs, ki je bil med tem od svitlega cesarja povišan v baronski stan. Med tem je postal rajni g. Pukl sotrudnik večjega katoliškega časnika na Dunaju, ,,Vaterlanda", in se tako zaril v politiko. Pri tem je pa izgubil veselje do napornih študij, posebno še, ker je bil poklican k vojakom, kjer se je povspel do častne stopinje c. in kr. nadporočnika. G. baron Fuchs je svojega koncipienta g. Pukla jako spoštoval in mu je preskrbgl bogato nevesto iz premožne hiše Dub. '2 njo je preživel v Marija-Encersdorfu pri Dunaju lepo vrsto srečnih let. Posvetil je vso svoje moči časnikarstvu in je začel izdajati svoj list, ,,der Siiden" imenovan. Ker je menil, da ga je ta list dovolj seznanil s svojimi rojaki na Spodnjem fttajerskem. je nastopil kot samostojon kandidat za splošno kurijo na .Spodnjem Stajerskem. Ker ni skli- ceval volilnih shodov, ampak je mirno pričakoval na Dunaju izid razpisanih volitev, se pac ni smel čuditi, da je slovesno propadel. Od tiste dobe je dal politiki slovo in se pecal z obdelovanjem svojega veleposestva v Marija-Encersdorlu. Po smrti njegovega edinega brata je prevzel njegovo posestvo, nekdanji očetov dom v Žečah. Tam si je postavil lepo letovišfie, katerega pa ni potreboval, ker je imel pri Dunaju vse lepše letovišče. Ko mu je med tem umrla prva soproga Ana roj. D.ub, je založil za njen dušni mir in za trajen spomin posebno mašno ustanovo pri cerkvi Sv. Ane nad Konjicami. Za tovarišico svojega življenja si je pa izbral vdovo svojega prijatelja, pomorskega kapilana g. Strnada, katera mu je pripeljala v bišo poleg lepe dote še prav pridno in vrlo izobraženo hčerko, ki je s svojim petjem in igranjem na glasovir povzdigovala prireditve, ki jih je njen oCem kot načelnik župnijske skupine Katoliškega šolskega društva v Marija-Encersdorfu vsako leto sklical in vodil. ~Ob priliki lanskega evbarističnega kongresa na Dunaju je g. Pukl predsedoval velikemu shoclu, ki ga je bila priredila Straža Slovencem na čast. Katoliških načel rajni g. Pukl nikdar ni zatajil. Bil je slovonski rodoljub stare korenine in jo ljubil nad vse svoj slovenski rod, zato tudi svoj rojstni kraj, kakor tudi svoje sorodnike. Podpiral je rad svojega rajnega brata in svojo, v Zrečah omoženo sestro Meto, katero je vedel navdušiti za slovensko stvar, da je tudi ona znala svoje otroke za to navdušiti. Da bi seslri-samici preskrbel boljše dni, vzel jo jo na svoj dom v Marija-Encersdorf. Bratovo b6er pa je dal g. Vinkotu Krušič, magistratnemu uradniku na Dunaju, za ženo. Tako je 6asne re6i lepo uredil, predno je zatisnil za ta svet svoje oči. Svetila mu večna luč!