4000 iztiaKov
St. 18.
V Gradcu, 16. septembra 1910.
59. Letnik.
Gospodarski Glasnik

za Štajersko.
List za gospodarstvo in umno kmetijstvo. Izdaja c. kr. kmetijska družba na Štajerskem.
List Telja^na'leto 4 krone.
Udje družbe prispevajo na leto 8 krone.
Udje dobd list zastonj.
Vsebina: O naši splošni draginji. — Formalin ali galica? — Poraba svinj za pleme. — Jesenski promet na državnih železnicah. — Poročilo o stanju hmelja. Zborovanja podružnic. — Iz podružnic. — Uradno. — Tržna poročila. — Razgovori. — Zadruga: Poročila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem. — Oznanila.
O naši splošni draginji.
Vsako leto, ko se povrnejo od meščana tako zasovraženi pasji dnevi, ko spravlja kmetovavec — če je vreme lepo in ugodno — svoje pridelke, se zasliši po časopisju odurno kričanje o neznosni draginji mesa, o pomanjkanju mesa, lani se je vrhu vsega tega tožilo Še o draginji kruha. Vlada in vladani Čujejo odločne pozive, naj ukrenejo takoj vse potrebno, da bodo meščani dobili „cena živila". Letošnje pasje dni pa je Šlo to kričanje časopisja celo tako daleč, da so bili ministri na dopustu in na počitnicah celo preganjani z brzojavkami, v katerih se je zahtevalo, naj se nemudoma vrnejo s počitnic 'in oskrbijo vse potrebno proti draginji. Ubogi ministri! Dočim se poslanci veselijo poletnega počitka in nabirajo novih moči za jesensko in pozimsko delo, se ministri niti za kakih deset ali štirinajst dni ne morejo skriti v kako pogorsko zatišje, da bi si malo odpočili. Se na dan pred 80. rojstnim dnevom našega cesarja se je moral ministrski svet pečati s prašanjem pomanjkanja in draginje mesa. To dejstvo pač dovolj dokazuje, kako moč ima mednarodni denarni kapital in ž njim spojeno dnevno Časopisje. Par dni po tem pa se je pokazalo, kako neutemeljeno in neosnovano je bilo vse kričanje in razpenjanje. Te se je pokazalo na poročilu Sentmarkovega živinskega sejma na Dunaju osejmskih dneh 16. in 22. avgusta 1910:
Dne 16. avgusta seje prignalo na ta sejem 4669 ogrskih, 310 galiških, 936 nemških, skupno 5915 goved (3211 volov, 898 bikov, 1107 krav, 699 bivolov), med temi 960 glav pašne in 1873 glav mlade živine. Izven sejma je bilo prignanih 865 glav. V primeri s prejšnjim tednom se je prignalo za 600 glav več, zunaj sejma za 250 glav več. Najboljše blago, ki pa ga je bilo malo, se je obdržalo na dozdanjih cenah, lepo blago je obdržalo svojo ceno. Srednje blago pa je bilo za 1 do 2 K, slabo 2 do 3 K, pašna živina ea 1 do 2 K cenejša. Promet je bil živahen, popraševanje veliko. Biki so prima za 2 do 3 K, druge kakovosti za 3 do 4 K nazadovali; mlada živina ravno tako, v nekaterih slučajih celo za 5 K. Ob koncu poročila (ob 3/»l2 predpoldne), so bile naslednje cene* ogrski pitani voli prima od 82 do 92 K,
posamezni 102 K, sekunda 73 do 80 K, tertia 62 do 72 AT; gališki pitani voli prima 95 do 100 K, posamezni 104 K, sekunda 90 do 94 K, nemški prima 93 do 104 K, posamezni 106 do 112 /£, sekunda 83 do 92, tertia od 80 do 82 K, manj vredni pitani in kmetski voli od 64 do 70 K, biki od 70 do 94 K, izjemoma 98 do 100 K, vse cene za 100 kg žive teže, brez užitninakega dača.
Dne 22. avgusta je bilo prignane 4892 glav ogrske, 16 7 glav gališke, — glav buko-vinske, 796 glav nemške, vsega skupaj 5865 glav goveje živine, med temi 892 glav pašne in 1604 glave mlade živine. Med njo je bilo: 3782 glav volov, 599 bikov, 767 krav, 717 bivolov. Iz hlevov naravnost, so mesarji kipili 775 glav. Kakih 200 glav več navadne živine je bilo pregnane. Izven sejma kakih 100 glav manj. Pri slabem prometu je bila prima živina za 1 do 2 K, slabša in vsa ostala za 2 do 3 K cenejša. Bikom, ki jih je bilo manj, se je cena zvišala za 1 do 2 K. Mladi živini je cena ostala precej spremenjena. — Cene za 100 K žive teže brez užitninskega dača so bile: ogrski pitani	voli 60 do	80 K,	prima	od
92 do 94 K,	najviše do	100 gališki
pitani voli 88 do 98 K, prima od — K do — K, najviše do — K; nemški pitani voli 78 do 90 K, prima 102 do 104 AT, naj višja cena 112 AT; pašni voli 62 do 68 K., slabši pitani voli in kmetski voli od 62 do 82 K, biki od 70 do 94 K\ prima od 96	do 98 K,	krave	od 70	do
88 K bivoli	od 50 do	68 .ST,	mlada	ži-
vina od 44 K do 58 K.
Iz teh poročil lahko vsakdo, ki nima predsodkov, posname, da je bilo zelo mnogo živine prignane in da so bile cene razun malih izjem srednje. Blago druge vrste je stalo 73 do 80 K, manj vredna pitana in kmečka živina 64 do 70 K z* 100 kg žive teže. Te številke dokazujejo pač dovolj jasno, koliko je resnice na tem, kar trobi dnevno časopisje v svet. S temi cenami, ki jih je prinesla „Neue Freie Presse" pa primerjajmo cene živini v Srbiji 21. avgusta 1910, kakor jih je prinesla ista „Neue Freie Presse". V članku o vladinih odredbah proti pomanjkanju mesa trdi imenovani list, da je v Srbiji dovolj živine in priporoča tako, da se naj odpre meja za uvoz iz Srbije. A že par vrst
pozneje se časnikar izda, ko pripoveduje: da kupuje Italija po južnih deželah živino po 70 do 85 centinov za kilogram žive teže. Zato avstrijski mešetarji v teh krajih nimajo upati dobička. Pač pa bi se morali vreči na severni del Srbije, kjer se plačuje za kilogram žive teže po 95 centimov. (Je pa primerjamo tukaj navedene cene za živino z onimi na Dunaju, potem vidimo, da so živinske cene na jugu Srbije enake onim za drugo vrsto na Dunaju, na severu Srbije pa enake cenam za prima živino na dunajskem sejmu. Če prištejemo k temu še stroške za nakupovanje in prevažanje, potem si lahko pač vsak učenec ljudske Šole izračuni, kako cena (ali boljše povedano: draga) bi bila srbska živina na Dunaju. Ker, kolikor vemo, nimajo samo Italijani pravice, kupovati živino v južnem delu Srbije, pač ne uvidimo, zakaj bi naši živinotržci — če bo odprta meja — naj ne kupovali živiue tudi v južnem delu Srbije. Najbrže pa tam ni misliti na nikak dobiček — vsaj to se da razbrati iz opreznih in previdnih besed imenovanega lista. Na drugem mestu pravi list, da niti Italija, niti Francoska ne moreta oddajati živine, ker je nimata toliko; in na ti dve deželi je mislilo ministrstvo, ko je sklepalo o tem, da bi „začasno ali od slučaja do slučaja" odprlo meje. Ravno tako se lahko posname iz časopisja v Nemčiji, da je tudi tam po velikih mestih pomanjkanje blaga. Čudno pa je, da ne pade niti Nemčiji, niti Francoski, ki je vendar znana dežela svobode, enakosti in bratstva, socijalizma in demokratizma, v glavo, da bi odprla meje za uvoz živine. V Avstro-Ogrski pa, ki ima vse značilne znake izrazite agrarne države, ‘ si upajo zahtevati od vlade in od kmetovavcev, ki tvorijo 60 odstotkov prebivavstva, kaj takega, to pa samo zato, ker je v času poletne vročine na dunajskem in buda-peščanskem sejmu nekoliko pomanjkanje živine, kar pa bo opaža tudi po drugih sejmih naše države in kar se zaradi velike vročine ne da lahko preprečiti. Za merilo pomanjkanja živine pa se skoro vedno jemlje dunajski sejem, na katerem vladajo, kakor je že dolgo in dobro znano, za govedorejce skrajno neugodne razmere, ki lahko — kar se je že pokazalo — vedejo celo do popolnega bojkota. Ta
sejem obvladujejo nekateri komisijonerji, ki ga uravnavajo in so ob enem tudi bankirji dunajskih mesarjev. Zaradi tega so dunajski mesarji tako nevoljni na mesarje po deželi, da si upajo prihajati celo na Dunaj in kupovati živino. Ker pa morajo ti mesarji plačevati poleg dunajske cene za živino tudi stroške za prevoz in ker so cene za meso po deželi mnogo nižje ko na Dunaju, je vendar jasno, da so dunajski mesarji pri nakupovanju še mnogo na boljšem.
Ne tajimo, da je nekako pomanjkanje živine, česar pa je krivo pomanjkanje krme v zadnjih dveh letih; tudi se mora priznati, da se je število prebivavcev bolj zvišalo ko število živine, ker gre leto za letom več ljudi z dežele v mesto, k industrijskim in drugim podjetjem za delavce; tudi se mora priznati, da bi se lahko redilo mnogo več svinj, ko se jih v resnici redi. Vendar pa se mora po pravici omeniti, da se naše kmetijstvo pošteno trudi, da bi ta primanjkljaj odpravilo, da je odstotek naše mlade živine v tem času zelo velik, kar je dokaz, da bomo, če bo dovolj krme, imeli prihodnja leta živine nad potrebo. Ce je sedaj ni dovolj, še ni treba takih odredb, ki bi popolnoma zavrle in potrle našo lepo se razvijajočo živinorejo in spravile v nevarnost nele gospodarstvo avstrijsko-ogrskega kmetijstva, ampak tudi gospodarstvo obeh državnih polovic in njega trgovske bilance.
Zakaj bi naj sam kmetovavec plačeval račune za mestne in industrijske pre-bivavce? Ali so izdaja denar samo za meso in kruh? Ali niso poleg tega še mnoge druge reči, ki se morajo plačati z denarjem in ki požro vsaj 50 odstotkov vseh dohodkov? Zakaj se ne zahteva, da naj postanejo te stvari cenejše, da se naj za njih odpravi carina? Zakaj kapitalistično in demokraško časopisje in njega privrženci ne uvidijo, da se lahko — če je malo mesa — nekaj časa redijo tudi z drugimi živili? Ali mislijo meščani, da jč kmet vsak dan meso? Ali ne vedo meščani, da minejo na kmetih večkrat celi mesci, ne da bi kmet meso sploh videl? Seveda, to je popolnoma druga stvar. Daši so se cene industrijskim izdelkom zelo zvišale, vendar se morajo industrijski izdelki še varovati s carino. V takih razmerah se moramo pač po pravici prašati, ali še velja stari pregovor: Kar je za enega dobro, to je tudi za drugega prav. Ali popolno prosto trgovino ali pa carinsko varstvo, toda popolno. Samo izigravanje kmetijstva na korist industrije in mest pa je predrzna zahteva, ki jo mora avstro-ogrsko kmetijstvo z vso odločnostjo zavrniti.
V istem razmerju in še bolj kakor pri živilih, pa so poskočile cen,e tudi pri drugih za življenje in gospodarstvo potrebnih rečeh. Zvišala se je stanarina, dnina, cena za premog, tkanine in pletenine, tekstilno blago, droge, za razne kemične tvarine, apotekarski leki, izdelki raznih rokodelcev in to ne za samih 30 odstotkov, kakor pri živilih in mesu, ampak še za mnogo višje. Torej ne trpimo samo vsled draginje živil, ampak na splošni draginji in — zavedna ali nezavedna — neresnica je, če govori dnevno
časopisje samo o draginji mesa in dela kmeta odgovornega tako za vso draginjo. Ta splošna draginja pa je morala priti, če si vsaj nekoliko predočimo naš soci-jalni razvoj v zadnjem času. S tem pa prihajamo na stvar, ki jo je na vsak način vredno in potrebno natančneje osvetliti.
Pred vsem moramo resnici na ljubo reči, da je med glavnimi vzroki za nastalo splošno draginjo bila socijalna demokracija. Tej se je, združeni v dobrih društvih in organizacijah z mnogimi dobro organiziranimi štrajki v najkrajšem času posrečilo, v industrijskih in obrtnih obratih doseči podvojeno plačo, večkrat celo potrojeno, omejiti akordno delo, skrajšati delovne ure in pod pretvezo raznih dobrodelnih in varstvenih uredb, kakor tudi z obveznostjo socijalnega zavarovanja doseči od podjetnikov prav izdatne gmotne prispevke. Za vse to so morali podjetniki dati velike svote denarja, ki so se lahko nadomestile le z izrednim zvišanjem cen za industrijske izdelke. Tako je organizirano delavstvo podražilo življenje nele sebi, ampak sploh vsem konzumentom in veliko prašanje je, ali si- je delavstvo s tem zboljšalo življenje. Podražila so se stanovanja, premog, luč, obleka, perilo, obutalo, torej vse za življenje in gospodarstvo najnujnejše potrebščine in ni se nam treba čuditi, če so se nazadnje podražila še živila, kruh, meso, mleko, mast in jajca. Ker so se vsled zvišanih cen za življenje in za obrat potrebnih reči zvišali tudi upravni stroški kmetovavca, je bilo popolnoma naravno, da so se morala podražiti tudi živila, tem bolj ker je bil njih uvoz v mesta obdačen z državno in mestno dačo, ker je bilo treba plačevati zvišano voznino po železnici in se obrti, ki se pečajo z živili, niso času primerno razširile, ampak ohranile svojo prvotno obliko.
Nadalnjji vzrok za splošno draginjo leži v gospodarskem sistemu velikih občin, dežel in države. Vse te skupine lahko primerjamo s človekom, ki bi rad igral velikega gospoda, pa nima za to potrebnih Bredstev. Kolike svote so se izdale za dobrodelne, humanitarne naprave, za higijenske in sanitarne uvedbe, razne šole, a vse to samo v korist mestnega in industrijskega prebivavstva. S tem, da se kmetijsko prebivavstvo umetno vabi v mesta, se viša proletariat in stroški za oskrbo ubogih postajajo naravnost velikanski. Kaj pa se s tem doseže? Samo zvišanje duševnega proletarijata in zmanjšanje delavnih moči za industrijsko, obrtno in kmetijsko produkcijo. DoČim dobiva kmetijstvo za svoj pouk same drobtinice, se po mestih ne more pozidati dovolj srednjih šol za vse one učence, ki stanejo stotisoČe in milijone. In še vedno ni dovolj. Vse bi rado študiralo, nihče ne mara delati. Vse odredbe in naprave mest za udobnost prebivavcev so naenkrat nezadostne. Nezadostna je kanalizacija, razsvetljava, ceste, trotoarji vedno se zahteva kaj novega. Kakor bi, vse to nič ne stalo! Naravno je, da se potrebe mest vedno bolj večajo, ravno tako pa tudi zahteve dežele in države in vse to se mora potem plačati v davkih. To pa povzroča višje cene pri potrebščinah za vsakdanje življenje in tako nastaja
splošna draginja. Zvišane plače za uradnike, sluge, oficirje in penzijoniste, vse to vpliva potem na draginjo. Poleg tega je delavnik skrajšan in zato treba najeti več delavskih moči.
Nadaljnji vzrok je razkošno življenje, ki se kaže že vsepovsod. Kdo pa še zna danes ločiti gospoda in hlapca, gospo in deklo po obleki in življenjskih navadah? Če pa hočejo ljudje tako živeti, potem morajo vse to tudi primerno plačati. Mi pa mislimo, da bi bilo pametnejše, če bi postali bolj skromni in štedili pri stvareh, za katere ni dovolj denarja.
Pomanjkanje varčnosti je glavni znak našega časa in tudi eden izmed vzrokov, da se toliko toži črez draginjo. Nele kmet in obrtnik, ki nima „kupa", mora gledati, da si kaj prihrani za slabe čase, ampak tudi delavec. Kdo pa danes med delavci v resnici varčuje? če pa ni dela, mora priskočiti občina in tako rasto neprestano stroški za oskrbovanje ubogih.
Poseben vzrok za to splošno draginjo tiči tudi v napačni in naravnost slabi zemljiški in stanovanjski politiki mest, vsled katere se stanarine navarnost hudo višajo. Namesto da bi si začasa zasigurala zemljišča za svojo razširjatev, so avstrijska meBta to zamudila in prepustila vse zasebni špekulaciji, ki je zemljiške cene za stavbišča neizmerno zvišala in s tem povzročila nezadostna stanovanja in pretirano visoke najemnine, s katerimi se odira mestno prebivavstvo.
K temu še pridejo trusti in karteli industrijalcev, ki nameravajo največkrat odiranje, ne pa konzolidiranje konzuma.
V vsem narodnem gospodarstvu pogrešamo etično in estetično stran, najbolj pa se kaže egoizem v odiranju bližnjika.
Ker pa človeštvo in država, združitev posameznikov, lahko uspevata samo tedaj, če je dovolj omejitve samega sebe, bratstva, zmernosti in varčnosti, potem se nam pač ni treba čuditi, da postaja življenje za posameznika tako težko in drago.
Iz teh izvajanj, ki pa nikakor niso popolna, bo lahko vsak človek, ki je brez predsodkov, posnel, da ni kmet kriv splošne draginje, pred vsem pa ne draginje živil in da ni pravična zahteva, naj bo on za to odgovoren; da je kričanje o pomanjkanju mesa prazno in da je v določenih časih pomanjkanje mesa nele na Dunaju, ampak tudi drugod po vseh velikih mestih Evrope; da se je mestno in industrijsko delavstvo preveč navadilo na meso in da bi rado samo meso jedlo, ne da bi imelo za to potrebna sredstva; da so živinske cene tudi v Srbiji, Italiji, Nemčiji, Francoski in Holandiji tako velike, da bi z vožnino v najugodnejšem slučaju tuja uvožena živina nikakor ne bila cenejša ko domača. Pred vsem pa bo lahko vsak iz teh izvajanj posnel nauk, da treba zanj delavnosti in varčnosti in da ne sme nihče živeti črez svoje razmere.
Deloma velja to svarilo tudi za marsikaterega kmeta, ker so se kmetje tuintam že oprijeli luksusa. Naj ohrani naše kmetijstvo preprostost v obleki in življenju, naj mu bo vse to trajen zaklad; naj p» zastavi vse svoje znanje in vso svojo moč, da bo lahko obdržalo in popolnoma izvrševalo svojo nalogo kot ohranitelj in reditelj človeštva. Glavni tajnik Juvan.
Formalin ali galica?
Snetljivo zrnje zelo pogosto nagaja našim kmetovavcem. Kakor vsakšno zlo, se da tudi snetljivost pšenice in zrnja sploh težko ugonobiti, ker se ta nesreča zaplodi tudi v zemlji, kjer prezimi pogostokrat tudi več let in se loti še po dolgem času zemlji izročene setve. Ne samo, da je velik del pridelka zgubljen, ampak tudi ostalo zrnje je pogubljeno, smrdi in melja je naravnost škodljiva zdravju ter izključena od kupčije. V knjigi „Naše škodljive rastline", ki jih je izdal po Mohorjevi družbi profesor Cilenšek, najdemo na Btraneh 507 in naslednjih kratek in poučen popis teh škodljivih sovražnikov za naše gospodarje.
Kako priti tej zalegi do živega? Priporoča se pač najlaže par let na njivi, kjer seje opazila snetljivost, prekiniti s setvijo silja; ker pa je to težko izvesti, je najbolje izključiti snetljivo seme od Betve ter si nabaviti od drugod čistega semena, ki pa se bo seveda zopet nalezlo v zemlji se nahajajočih kali te bolezni.
Snetljivost je tako hud sovražnik gospodarskih koristi, da se plača dati mu vso pozornost in je štedenje s časom in denarjem (delavskimi močmi) popolnoma neumestno, če na enem hektarju pridelamo mesto 20 stotov pšenice samo 10, večkrat še celo manj in še povrh slabe .in če računamo 1 stot samo s 16 kronami, tako znaša že samo za enem hektar Škoda najmanj 150 K, ki so kar zginile in k temu še pride znižana vrednost ostalega; kratkomalo ta sovražnik je radi tega eden najnevarnejših za našega kmeta in tembolj, ker dela veliko škodo skrivoma in zavratno. Rekel bi, da je nevarnejši nego toča!
Priporočajo se različni načini njega ugonobitve. Galica daje obilo posla, predno jo raztopimo, mora imeti določeno odstotno goščobo in apna. Kadi in sodi, v katerih se pripravlja ta zmes, se ne dajo dobro očistiti in potem je ta posoda redkokedaj vporabna za druge gospodarske potrebe.
Na Moravskem, kjer tega škodljivca zatirajo vsi tamošnji brezdvomno napredni gospodarji, sem videl, da namakajo, oziroma čistijo zrnje s formalinom. Tako seme se mnogo laže zoperstavlja okuženju pri kalenju in če je že morebiti imelo samo na sebi teh škodljivih kali, se seveda pri tej priliki tudi gotovo zatrejo. Vpo-rablja se v ta namen 40 odstotni v vodi raztopljeni formaldehid (formalin), ki se kot tak kupi v steklenicah po 1 l (1 kg)’, njegov vonj spominja na retkev ali hren. 40 odstotna tekočina seveda ne sme priti nepoklicanim v roke; ako se pa zredči z 250 do 300 litri vode in se dobro pomeša, (kar se da čisto lahko storiti), je za ljudi, ki imajo ž njim posla, kakor za živali popolnoma neškodljiv — ko pa pride v dotiko s snetjo, jo gotovo zamori. Ta vrsta razkuževanja (desinfekcije) je potrjena ne samo od strokovnih učenjaŠkih oseb, ampak, in to je najvažnejše, od mnogih gospodarjev, ki so ga uporabljali.
V svrho razkuževanja je potrebna kad, v kojo se vlije najprej določena množina vode; če ne drži kad ravno 300 ampak recimo samo 100 litrov, pač vlijemo samo
% formalina k vodi, ki mora stati približno pedenj visoko nad zrnjem. Dobro, težko zrnje, ki se vsiplje v pripravljeno mešanico, ostane seveda na dnu; treba ga je na to dobro premešati in sicer tako dolgo, dokler prihajajo zračni mehurčki na vrh; tudi primešane smeti in pleve pridejo na vrh in vse to se da poloviti s kako mrežico ali lopatico, ki se pa mora previdno očediti, da smetje ne steče nazaj s tekočino. Pomešati se mora dobro radi tega, da se formalin pomeša dobro z vodo in da ta mešanica namoči zanesljivo celo semenovo površje, previdno pa radi tega, da se zrnje ne poškodi. Na to se pusti zrnje v tekočini kake '/4 ure, odkar se je prilila formalinova tekočina. Potem se odpre čep in se tekočina spusti z zrnja; tu je treba spet poskrbeti, da s tekočino tudi zrnje ne vhaja; zrnje se mora potem razprostreti na plahte, da se posuši; dolgo ni treba čakati na to, ker se je namočila itak le samo površna lupina.
Jedno in isto tekočino smo uporabljali trikrat s povoljnim uspehom. Jedna steklenica, ki stane K 2.50 bi torej ponekod zadostovala tudi za sosedovo setev. Razume se, da uspeh ni popolen, če se zrnje potem spravi zopet v isto vrečo, iz katere se je izpraznilo snetljivo zrnje v kad. če ni Čistih drugih vreč na razpolago, naj se namočijo vreče, da se zatro tudi tam ostale kali snetljivosti. Sicer pa je priporočljivo, da se razkuževanje vrši kolikor mogoče neposredno pred setvijo. Kjer se seje na stroj, je treba bolje posušiti, ker se zrnje drugače paži in je pri setvi po tem sitnoba. Če se hoče snetljivost popolnoma zatreti, treba je tudi dobro očistiti sejalni prt, sejačo ali stroj, kar pač upotrebljavamo pri setvi bodisi z roko ali s strojem.
Ker se formalin lahko z uspehom uporablja silno zredčen (približno 0.12 do 0*15 %) je desinfekcija (razkuževanje) s formalinom zelo cena; za 100 kg semena stane k večjemu 20 vinarjev.
Formalin ima proti galici te le prednosti:	Predvsem pride razkuževanje s
formalinom ceneje nego z galico; ravnanje ž njim je mnogo enostavnejše, ker je formalin takoj priročen in ni treba še prej razpuščati ničesar v vodi; delo je mnogo čistejše nego z galico in se sme zrnje po tem navodilu razkuženo brez vsake škode in nevarnosti zmleti ali skrmiti, če je preostalo pri setvi. Sicer pa ima vsaka steklenica popolno navodilo pridjano. Formalin se da zelo dobro ukori -stiti tudi za drugovrstna razkuževanja ali danes sem Času primerno hotel opozoriti naše gospodarje samo na to stran upotreb-ljavanja formalinovega*.	H.
Poraba svinj za pleme.
Splošno dela vsak svinjerejec na to, da bi lahko mlade svinje kakor hitro se da, rabil za pleme, da bi v kratkem času imel kako korist od njih, da bi kapital, ki ga ima v njih naloženega, kakor hitro se da, dobil in spravil do obresti. Vendar pa ne moremo dovolj svariti pred pre-
* Dobiva se v steklenicah po 1 kg za. K 2'50, po h kg K 11'50, 6e ne na mestu, pa gotovo v tovarni „Union" akcijsko podjetje za kemično industrijo, Dunaj VI./I., Biberstrafie 14.
zgodnjo uporabo svinj za pleme, ker vpliva večkrat neugodno na dobri razvoj živali, čim bolj pravilno ravnamo s plemenskimi svinjami, tem boljše in lepše UBpehe bomo dosegli ž njimi. Večkrat pa se ravno tukaj gode mnogi in veliki pogreški, ki se potem občutno maščujejo. Na drugi strani pa zopet vidimo, da se trati dragoceni kapital, ki je baš v plemenskih svinjah, s tem, da se take svinje ne rabijo dovolj dolgo za pleme.
Večkrat se zgodi, da se prašiče že po drugem ali tretjem porodu začno pitati in da dosežejo merjasci komaj drugo leto. To se mora imenovati tratenje in zapravljanje; pri prasicah se namreč začne največja plodovitost šele ko tretjič po-vržejo in tudi merjasci so od drugega leta naprej najplodovitejši. Tudi ne smemo prezreti, da se vse dobre plemenske lastnosti bolj zanesljivo podedujejo od do-rastlih in zrelih živali ko od nedoraslih. Poraba premladih živali za pleme pa je velika in žalibog zelo pogosta napaka, ki povzroča mnogo škode. Prezgodaj za pleme porabljene živali zaostanejo v rasti; to se kaže posebno pri prasicah, ki jih brejost zelo izrabi, ker mora v tem času preživljati nele sebe, ampak tudi mladiče. Tudi se taka žival zgodaj izrabi, plodovitost pri prasicah in merjascih kmalu poneha. Tretja in največja škoda pa tiči v tem, da je tak zarod slaboten, puhel, kar lahko povzroči, da se ščasoma docela izgube vse dobre lastnosti kakega plemena.
Ljudje sicer večkrat mislijo, da bodo s posebno dobro rejo in oskrbo marsikaj popravili, a tudi to gre le do neke meje; saj je pravilna reja in oskrba že sama na sebi nekaj težavnega.
Za pleme se naj porabi svinja, ko je spolno popolnoma zrela. To je odvisno od raznih okoliščin in se torej prej ali slej pokaže. Pri tem pa igra veliko ulogo prašanje, kako se žival hrani in kako se je razvila.
Pri zgodaj zreli živadi se gonja prej pokaže ko pri pozno zreli, to je pri oni, ki se počasi razvija. Ker pa je zgodnja zreloBt v bistvu posledica hrane, ki ima mnogo beljakovine in superfosfata, se pač popolnoma naravno dobro rejena živina začne prej goniti ko slabo rejena. Zgodaj se spolni nagon zbudi tudi če skupaj pustimo ženske in moške živali.
Ko se svinja začne rabiti za pleme, mora vsaj že doseči polovico svoje rasti. Če vzamemo, da je rast naših domačih svinj dokončana z dvema letoma ali dvema in pol, ko zmenijo svoje zobe, potem dobimo pravilo, da moramo svinje začeti pripuščati po dvanajstem ali po petnajstem mesecu.
Navadno je svinja porabna za pleme do svojega desetega ali dvanajstega leta. Redko pa se zgodi, da bi dočakala to starost; razun če je zelo lepa, prenaša svoje dobre lastnosti na zarod in daje mnogo in krepkih prašičkov. Dolgo rabo merjascev moramo zelo priporočati; to pa je tudi mogoče, če jih primerno krmimo in pravilno rabimo za pleme. Če pa ne ravnamo dobro ž njim, potem postane rad hud in težek. Tudi zaradi tega ga navadno ne moremo dolgo imeti, ker bi morali k njemu pripuščati njegovo sorodstvo ali celo zarod, kar pa se naj na noben način ne godi.
a
Prašanje, kako dolgo še naj rabimo prašiče, se ravna navadno po njihovi plo-dovitosti; naj se rabijo, dokler dajejo lep zarod, ki ga lahko same redijo. Ce jih primerno krmimo, jih lahko rabimo do njihovega seštega leta. Navadno so prašiče v četrtem in petem letu najbolj plodovite in v tej dobi svoje prasce tudi najboljše nadajajo.
Na vsak način pa naj vsak svinjerejec vedno misli, da je v njegovem lastnem interesu, da dobre plemenske živali res tudi kolikor mogoče dolgo rabi za pleme. Saj je plemenska vrednost take živali neprimerno večja ko vrednost njenega mesa; mehko in nežno meso pa je pri dveletni prašiči ravno tako nemogoče kakor pri štiriletni. Isto velja seveda tudi o merjascu.
Izborna plemena se lahko dobe in trajno ohranijo le s starimi, zrelimi plemenskimi živalmi.	pl. Naredi.
Jesenski promet na državnih železnicah.
Ker je v jeseni navadno neprimerno velik blagovni promet na železnicah, je uprava državnih železnic že sedaj poskrbela vse potrebno, da ga bo lahko zmagovala. Nakupila je 2000 novih tovornih vagonov in dala hitro opraviti na starih vagonih vsa popravila, sklenila je uvesti tudi promet z ne popolno izrabljenimi tovornimi vlaki, režijske transporte bo hitro opravila in primerno omejila, nalaganje bo hitro oskrbela, podaljšala delovni čas po skladiščih, uvedla po potrebi tudi nočno delo, po možnosti bo izrabila moč vagonov in prostor ter poskrbela, da se bo blago hitreje aviziralo.
Vse te odredbe pa bodo le tedaj imele popolen uspeh, če bo tudi občinstvo podpiralo upravo pri nalaganju in odpošiljanju blaga, tako da bo šel ves promet hitreje.
To pa lahko opravijo z naslednjimi sredstvi:
1.	Ce si naročijo vse one surovine in potrebščine, ki se potrebujejo za odpošiljanje blaga v jeseni in po zimi, že sedaj, vsaj do konca avgusta. To je tudi v njih lastnem interesu, ker se jim to blago lahko sedaj sigurno in hitro dostavi in dopošlje.,
2.	Ce izjavijo, da bo zadovoljni s tele-grafičnim ali telefoničnim avizom blaga; za to se dobe posebne golice.
3.	Če zložijo blago takoj v vagone, kakor hitro jih dobe na razpolago.
4.	Če vzamejo blago iz vagonov takoj ko dobe avizo.
5.	Če opravljajo vsa ta dela zgodaj zjutraj ali pozno zvečer ali pa ponoči, kjer je to mogoče.
6.	Če po možnosti izrabijo moč in velikost^ vagonov.
7.	Če takoj odpeljejo došlo ali v kolodvorska skladišča vloženo blago.
Le če bodo skupno in vzorno delovali organi železniške uprave in občinstvo, bo mogoče lepo zmagati veliki promet v jeseni. To bo enako na korist železnici kakor tudi občinstvu. V tem slučaju se ne bo nabasalo in nakopičilo po skladiščih mnogo' blaga in železnici ne bo treba zvišati skladiščnine ali skrajšati proste dobe za ležanje blaga v skladišču.
Poročilo o stanju hmelja.
Žalec, 17. avgusta 1910. (XI. poročilo hmeljarskega društva.) Zaradi ugodnega vremena se je tu in tam pričelo z obiranjem srednjeranega hmelja in se bo v naslednjih dneh v obče pričelo. Za nov pridelek se’kaže že sedaj veliko zanimanje. Kobuljice se razvijajo enakomerno dalje ta vrsta obeta v vsakem oziru lep pridelek. Razun čeških kupcev so že tudi nemški na mestu.
Žalec, 24. avgusta 1910. (XII. poročilo hmeljarskega društva.) Z obiranjem srednjeranega hmelja se je pričelo na vsi črti; vreme pospešuje delo. Obiranje poznega hmelja sledi takoj za tem. Povprečni pridelek obeta biti vsaj tolik, kakor lanski, če ne večji; bo ga kakih 25.000 do 26.000 centov po 50 kg.
Zborovanja podružnic.
= Kmetijska podružnica Sv. Jurij ob Ščavnici, dne 19. septembra 1910. Kmetijska podružnica Sv. Jurij ob Ščavnici priredi v nedeljo, dne 25. septembra gospodarski zborovanji in sicer po rani maši v Divjakovi gostilni pri Kapeli in ob dveh popoldne v Rauterj e vi gostilni v Ivanjcih. Pri zborovanjih bode predaval gosp. agr. ing. Josip Zidanšek, strokovni učitelj na kmetijski šoli pri Sv. Juriju ob južni železnici: Dnevni predmet poduka bode: 1. Umna živinoreja; 2. pomen gospodarskega časnikarstva na razvoj kmetijstva; 3. kmetijsko knjigovodstvo. Pri zborovanju se bo stavilo več gospodarskih predlogov. Kmetovavci, vabite se v obilnem številu priti.
Iz podružnic.
= Kmetijska podružnica v Vučji vasi
je priredila v kratkem presledku dve zborovanji. Prvo se je vršilo dne 28. avgusta ob še povoljni udeležbi. Načelnik po-pružnice je prisotne opozoril med raznimi dopisi na razglas osrednjega odbora c. kr. kmetijske družbe glede oddaje plemenske, čistokrvne štajerske perutnine med svoje ude. Prijavili so se v to svrho: Jurkovič Jakob, Magdič Anton in Štuhec Jakob. — Zatem je dal načelnik besedo potovalnemu učitelju gdu. Pirstingerju, ki je v lahko umljivi besedi in vrlo strokovnjaško govoril:	„O gnojenju in
gnoju v obče, o umetnih gnojilih in zboljšanju travnikov." Ker je bilo odsotnih mnogo udov, naj sledi tukaj kratek zapopadek njegovega govora. — Gnojiti moramo naša polja zato, da 1. vrnemo zemlji redilne snovi, ki jih z vsako žetvo takorekoč odpeljemo s polja, 2. da zboljšujemo zemljo v fizikalnem oziru. Rastline potrebujejo v prvi vrsti kalij, fosforovo kislino, dušik in končno tudi apno. Ako se z navadnim hlevskim gnojem pametno ravna na gnojišču, potem ima vse naštete snovi. Treba ga je mešati, tlačiti in včasi potresti z apnom. Na njivo se naj spravlja še le tedaj, ko je dovolj preperel (zrel) in tam ga je čim prej raztrositi in pod-orati. Gnojnica ima dušik in kalij; da ne gresta ti dve redilni snovi v izgubo, naj si naredi vsak umen kmetovavec gnojnično jamo. Fosforova kislina in kalij učinkujeta poleg rasti še zlasti na trdnost
stebla, nadalje na obilico in velikost plodov (sadil). Tudi neko množino apna potrebujejo vse rastline, prav posebno pa’ zviša apno rodovitnost sadnega drevja. Dušik pusti steblovje in sadje bolj puhlo, dosežemo pa ž njim velikost steblovja in listja. Iz tega je razvidno, da sodi gnojnica na deteljišče, travnik in v obče k rastlinam, ki jih pridelujemo radi perja (listja). Dohodke svojih zemljišč si lahko povišamo z uporabo umetnih gnojil, kakor so: 19% Tomaževa žlindra, rudninski superfosfat, kajnit, kalijeva sol, čilski soliter in žveplenokisli amonijak ter druga. Tomaževa žlindra in superfosfat imata fosforovo kislino, kalij ima v sebi kajnit in kalijeva sol, dušik pa Čilski soliter in žveplenokisli amonijak. Nekatera umetna gnojila moramo trositi že v jesen ali v začetku zime, da se ob dovoljni mokroti pravočasno raztopč, druga spomladi, čilski soliter pa vedno med mlade rastline v začetku rasti in ob suhem vremenu. V jesen se naj raztrosi zlasti Tomaževa žlindra, spomladi nato pa kalijeva sol. Samo eno teh dveh gnojil ne prinese zaželjenega uspeha, ampak se le obe skupaj. Stroški se že prvo leto obilno poplačajo, dobiček pa imamo še v 2. in 3. letu. (Pojasnila o ceni, množini in uporabi umetnih gnojil daje rade volje načelnik vsaki čas.) Z žvepleno-kislim amonijakom dovedemo rastlinam dušik na cenejši način ko s čilskim solitrom, dasi prvi ne učinkuje naravnost, ker se mora poprej v zemlji prekrojiti v soliter. Pomniti je, da ga ne smemo trositi obenem s Tomaževo žlindro ali kostno moko, marveč kakih 14 dni pozneje. Gospod predavatelj je tudi povedal, v kateri množini se naj uporabljajo umetna gnojila. Travnike si brez ozira na osuševanje (drenažo) lahko izboljšamo, ako jih pridno prevlaČimo s travniško brano, da se iztrebi mahovje ter zemlja razpraska. Tako imata pristop zrak in vlaga. Potem pa jih je treba pognojiti; če ni mešanca (komposta) ali pa dobro preperelega hlevskega gnoja, se to zgodi z umetnimi gnojili, kar pridelek krme v vsakem oziru povzdigne. Tudi jih je treba kosoma posevati s prikladnim — najbolje z de-teljnim pomešanim — travnim semenom. Seveda to nekaj stane, toda iz nič ni nič, in dandanes ne smemo držati rok navzkriž! Slišali smo tudi, da je le dovolj predelan, črn kompost nekaj vreden, ne pa na kup zmetana zemlja, ki se vse leto več nihče ne briga za njo. Dobimo ga, če mu damo dovolj gnoja, dodajemo nekaj apna, ga tekom vsaj poldrugega leta parkrat na drobno prekopamo ter zalivamo (v luknje!) z gnojnico ali straniščnim gnojem (fekalijami). Končno še nam je gospod potovalni učitelj razložil, kako naj umno gnojimo sadnemu drevju in v vinogradih. Tukaj je najpametnejše, da gnoj enakomerno raztresemo po gorici, potem pa ga 20—25 cm globoko pod-kopljemo. Načelnik seje g. Pirstingerju nato zahvalil, da je o svojem težavnem predmetu govoril tako nazorno, vsakomur jasno in res strokovnjaško. Navzoče je pozval, da naj ne ostanejo samo pri besedah, marveč jih čim prej izpremenijo v dejanja — imeli bodo od tega sam1 korist. Povabil jih je, naj se zborovanja dne 8. septembra v obilnem številu iu
z gospodinjami vred udeležijo, nato pa zaključil zborovanje. Poročilo o tem zborovanju sledi v prihodnji številki.
Cvetko.
• Uradno. •
Razglas
o desetmesečnem tečaju za mladeniče na deželni kmetijski šoli v Št. Juriju ob južni železnici.
Ta tečaj se začne dne 7. novembra 1.1. in konča s koncem avgusta prihodnjega leta. Sprejme se 24 učencev, med temi 10 brezplačno. Drugi morajo plačati za celi tečaj 280 K v 2 polletnih obrokih naprej.
Med njimi si lahko nekateri izprosijo Štipendije nekaterih okrajnih zastopov in posojilnic. Za ta znesek so učenci v zavodu oskrbljeni s poukom, hrano, stanovanjem in pranjem. Knjige, obleko in razne šolske potrebščine si morajo nabavljati sami. S seboj morajo tudi prinesti za celi tečaj zadostujočo obleko, perilo in obuvalo, potrebščine za snaženje in krpanje obleke ter obuvala.
Za vsprejem se vpoštevajo le prosivci, ki so rojeni Štajerci, najmanj 16 let stari in ki so dovršili vsaj ljudsko šolo s po-voljnim uspehom. Prednost imajo starejši od 16 let, oni, ki so že dalje doma ali kjer si bodi pri kmetijstvu sodelovali in posebno tisti, ki nameravajo po dovršenem tečaju na domačem posestvu naprej sodelovati, zlasti če nameravajo postati samo-stalni gospodarji.
Lastnoročno pisane prošnje za vsprejem se naj pošljejo najkasneje do 1. oktobra podpisanemu ravnateljstvu.
Prošnjam se naj priloži krstni list, domovnica, odpustnica, oziroma druga šolska spričevala, zdravniško spričevalo glede telesne sposobnosti za ta poklic, spričevalo o nravnosti in za deželno prosto mesto ali kako štipendijo tudi spričevalo o premoženjskih razmerah. Kateri hočejo na lastne stroške vstopiti, naj to v prošnji omenijo.
Ravnateljstvo deželne kmetijske šole v Št. Juriju ob južni železnici.
J. Belič.
štv. n. -|6^4 Razglas.
iz deželnih drevesnic v Gleisdorfu, Brucku in Celju se bo oddalo v jeseni 1910 oziroma, spomladi 1911 kakih 70.000 sadnih drevesec štajerskim kmetovavcem. % od teh se bodo oddale za znižano ceno po 70 vinarjev kmetijskim posestnikom in % po 1.20 iT nekmetom; pri tem pa niso vračunani stroški za odpo-šiljatev.
Tozadevne prošnje se imajo vložiti pri deželnem odboru in morajo biti potrjene od občinskega urada s pripombo, da je prošnjik kot kmetovavec naseljen v dotični občini. Če se drevesa potrebujejo v jeseni 1910, se mora to posebe po-vdariti v prošnji in se ima naročiti vsaj do 15. oktobra. Prošnje se morajo vložiti takoj, ko izide ta razglas in se bodo reševale po isti vrsti, v kateri bedo došle.
VeČ ko 120 drevesec se ne bo dalo nobenem prošnjiku; vsak pa je primoran drevesca zasaditi na svojem posestvu. Od-
dajala se bodo drevesca le za gotov denar. V slučaju da zmanjka te ali one vrste, se bodo dajala nadomestila, ki se pa morejo tudi zavrniti; če jih kdo ne mara, mora njih pridelitev takoj odpovedati. Po mogočnosti se morajo sprejeti drevesca od naročnika samega in se drevesca morajo takoj pregledati, če so se pošiljala po železnici. S pritožbami se je obrniti
takoj na dotično vodstvo drevesnice; poznejše pritožbe so zastonj. (Da se ugodi kolikor mogoče vsem prošnjam in se prihranijo pošiljatve nazaj, je dobro, če se že v prošnji omeni, katere vrste se žele kot nadomestilo, če v slučaju ni več tistih, za katere se je prosilo prvotno).
Navedejo se tukaj samo one vrste, ki so priporočljive za Spodnje Štajersko.
Popis
jnblnnorih in hrnškovih drevesce, katera bodo prodajale deželne drevesnice za sajenje v dobi 1910/1911.
Tek. štev.	Trsta:		a) v Gleisdorfu			b) v Brucku			c)	v Celju	
			z visokimi debli	s srednje visokimi debli	pritli- kavci	z js srednje visokimi visokimi debli | debli		pritli- kavci	z visokimi debli	s srednje visokimi debli	pritli- kavci
	I. Jablane.										
1	Štajerski mošancelj		12.750	650			140	20	__	1.450	2.500		
2	Baumanova reneta .		280	60	—	20	—	6	1.610	450	—
3	Damasonova reneta .		250	490	—	—				 •	2.864	660	—
4	Kanada reneta . . .		320	—	160	—	—	—	1.675	50	10
6	Beli astrahan . . .		45	5	—	—	—	—	44	—	12
6	Plamenčasti Kardinal ....		80	30	—	230	—	40	664	200	—
7	Ribstonov Pepping .		—	—	—	800	80	12	963	253	—
8	Huberjeva moštnica		550	65	—	—	—	—	92	—	—
9	*Ananas reneta	.	140	10	255	—	—			417	152	481
10	‘Žolti Bellefleur	za lzvan-	80	30	90	—	—	—	832	90	625
11	*Londonski Pepping	Iego	205	25	80	—	—	—	738	32	386
12	‘Šampanjska reneta	priporoč-	—	—	—	—	—	—	—	235	15
13	‘Sevniška voščenika	Ijive vrste	—	—		 .	—	—	—	550	—	—
	II. Hruške.										
14	Dielova maslenka .	• • •	20	120	380	380	20	300	429	167	242
15	Postrvovka . . . .		10	—	45	—			—	—	—	88
16	Dobra Lujiza Avranška . . .		30	60	370	600	20	180	206	15	95
17	Hardenpontova maslenka . .		—	—	—	—	—	—	42	—	—
18	Olivier de §erres . .		—	—	80	—	—	—	—	—	259
19	Salcburgerca . . . .		10	—	—	345	15	120			—	110
20	Boscova dula . . .		—	—	—	400	20	45	74	—	92
21	‘Weilerjeva moštnica	• • • •	250	30	—	430	30	—	—	2.060	—
22	‘Tepka 			—	—	—	—	—	—	351	—	—
23	‘Rumeltovka . . . .		—	—	—	—	—	—	226	—	—
24	‘Koroška moštovka .		—	—	—	—	—	—	82		—
											
Tržna poročila.
Cena deželnih pridelkov iz Štajerskega, Avstrije in Ogrske.
Mesto		Pšenica		2		Ječmen		o ►* O		Koruza		Proso	
	3												
		K	V	1 ff	1 V	K	V	K	1«		V	|ff	
Celje ...	50	9	50	7	80	8	—	7			7	60		—
Ormož .	50	20	—	7	—	8	—	7	50	7	75	8	—
Gradec .	50	11	25	8	38	8	63	8	94	7	25	8	—
Ljubno .	50	11	25	8	25	8	—	8	75	7	50	—	—
Maribor	50	9	50	7	50	7	—	1	50	8	25	8	50
Ptuj....	50	9	50	8	—	7	—	8	—	8	—	7	50
Inomost.	50	—	—	—	—		—	—	—-	—				—	—
Celovec .	50	10	—	5	10	—	—	7	35	—	—	—	—
Ljubljana Pešt ... Solno grad	50	—	—										
	50	10	65	3				—-		8				8	50	—	—
Dunaj .. Line ...	50 50	10	23	7	84	8	03	8	72	7	74		—
Mesto			€ <	c	1	Seno sladke		Seno	kislo	Ržena slama		Jezna	slama |
	3												
		K	i«	K	V	K	1	1«	v	II ff	I*	1 s	d •
Celje ..	50	—	—	11	_	2	20	1	60	2	*i	1	80
Ormož	50	—	—	8	—	3	50	3	—	3	40	3	—
Gradec	50	8	88	14	—	3	13	3	—	2	45	2	25
Ljubno	50	—		18	—	4	25	4	—	3	50	3	—
Maribor	50	7	50		—	2	—	—	—	2	—	2	—
Ptuj ..,	50	7	50		—	3	—	2	20	3	—	2	20
Celovec .	50	9	—		—	3	50	2	50	1 2	—	1	50
Letni in živinski sejmi na Štajerskem.
Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi; sejmi, zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvedicama (**) pomenijo letne in živinske sejme.
Dne 26. septembra v Lipnici*; pri Sv. Trojici*, okr. Sv. Lenart v Slov. gor.
Dne 27. septembra v Ormožu (svinjski sejem).
Dne 28. septembra v Cmureku**; na Ptuju (sejem s ščetinarji); v Imenem (sejem s ščeti-narji), okr. Kozje; v mestu Mariboru*.
Dne 29. septembra na Vranskem**; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z rogato živino); v Veržeju**, okr. Ljutomer; pri Sv. Lovrencu na Drav.ypolju**, okr. Ptuj; v Pilštanju**, okr. Kozje; v Šoštanju**; v Marnbergu**.
Dne 30. septembra v Gradcu (sejem z malo klavno živino).
Dne31.septembravBrežicah (svinjski sej.).
Dne 1. oktobra pri Sv. Lovrencu v Slov. gor.**, okr. Ptuj; v Kostrivnici**, okr. Rogatec; v Brežicah (svinjski sejem); v Gradcu (sejem z mlado klavno živino).
Dne 3. oktobra pri Sv. Heleni*, okr. Šmarje pri Jelšah; v Ormožu*; v Slovenjem Gradcu*; v mestu Celju*.
Dne 4. oktobra v Žalcu**, okr. Celje; v Jurkloštru**, okr. Laško; v Ormožu (svinjski sejem); v Radgoni.
Dne 5. oktobra na Ptuju (sejem s konji, govedom in ščetinarji); v Lučah (sejem z drobnico), okr. Arvež; na Ponikvi*, okr. Celje; v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje.
(Nadaljevanje na strani 144.)
Razgovori.
Super fosfat — J. V., Sladka (»ra.
O omenjeni tovarni ni znano v tukajšnjih krogih ničesar. Na vsak način pa store cenjeni udje bolje, da skupno naroče pri kmetjjski družbi. — Sam superfosfat pomaga le izjemno, uko je vseh dragih snovi: dušika in kalija dovolj vjzemlji in manjka ravno samo fosforjeve kisline. — Dobro je prej poskusiti v malem ali pa vprašati strokovnjaka, ki pozna zemljo. Sicer pa se dobe umetna gnojila tudi pri Petru Majdiču v Celju v priznano dobri kakovosti; če se ne naroči toliko, da bi se splačala pošiljatev, je boljše naročiti iz Celja, človek vsaj ve, kaj dobi, ker je kakovost umetnih gnojil od tam ravno tako zajamčena. Ako se pa hočete prepričati o vrednosti umetnih gnojil omenjene tvrdke, morate jih dati preiskati na kmetijskem preskuševališču in to stane vsaj 6 kron več; če pa nima gnojilo toliko snovi kakor naša, oziroma Majdičeva, pa ste na škodi, zlasti, če se radi tega niste pogovorili s tvrdko. Vedno pa je treba pomisliti, da mora tvrdka plačati svoje potujoče agente in ta izdatek zopet skušati pridobiti na neki način:	bodisi v zvišanju cene, bodisi v znižanja
kakovosti. — Na lastno škodo ne kupčuje noben pr emeten trgovec. Superfosfatna kostna moka ima povprečn o: % % dušika, %o% kalija, 19—21% fosforjeve kisline, 24%% apna; drugo je več ali manj brezpomembno; plača se samo fosforjeva kislina. Ako vam tvrdka ni jamčila pis-memo, je stvar negotova ali pa pride draže, ko da ste kupili od družbe ali pa v Celju. Pred agenti pozori
ZADRUGA.
Porodila zveze gospodarskih zadrug na Štajerskem,
Orade«, Franzemplatx 6t.
r. X. 2 O. |X
I.
Predložitev računskih zaključkov politični oblasti.
Načelstvom Zvezinih Članic!
C.kr. trgovsko ministrstvo ni ugodilo prošnji Zveze, naj se rok za predložitev računskih zaključkov za leto 1909 podaljša.
Torej naj vse one zadruge, ki so že imele revizijo, nemudoma pošljejo pristojnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu p o dva prepisa računskega zaključka za leto 1909.
One hranilnice in zadruge, ki pa še letos niso imele revizije, naj pozive c. kr. okrajnega glavarstva nemudoma pošljejo Zvezi, da jih bo rešila.
II.
Določitev vrednosti najrazširjenejših vrst jabolk na Štajerskem po njihovi tržni vrednosti in najprimernejšem zavitku in sortiranju.
Ako hoče sadjerejec svoje sadje po kakovosti in vrsti spraviti kar najbolj ugodno v denar, potem je za njega neob-hodno potrebno, da pozna vrste, njih tržno vrednost in da ve, kateri način zavijanja je za katero vrsto najbolj primeren. Saj ne zavira trgovine s sadjem nič bolj ko neprimerna ocenitev vrst, opuščanje sortiranja in nepravilna oprema.
Da se temu zlu po možnosti odpo-more, podajamo v naslednjem pregledno tablico vseh na Štajerskem najnavadnejših vrst jabolk po njihovi kakovosti, dobi zrelosti in trpežnosti in navajamo pri vsaki vrsti tudi, kateri način odpreme je zanjo najprimernejši. Pri tem pa ne smemo prezreti, da pripomore enotna odprema (posoda i. t. d.) po enaki velikosti zelo mnogo k povzdigi trgovine s sadjem in da zaslužuje splošno pozornost.
Da se bo tablica lažje in s pridom rabila, pripominjamo, da so jabolka po tržni vrednosti razdeljena v 4 razrede in sicer pomenja 1 najvišjo, 4 pa najnižjo vrednost.
0e sta dve številki skupaj in je druga manjša, potem pomeni to, da je jabolko, čim bolj je zrelo, tem več vredno, če pa je druga večja, potem pomeni to, da je jabolko, če je popolnoma zrelo (ali celo prhko) manj vredno za trgovino.
Pri nekaterih jabolčnih vrstah je vse eno, ali so odpremljene v sodih ali zabojih, če pa je boljše, da so odpremljene na drugi način ko predpisani, potem imajo pod svojo številko še vodoravno črto (—).
Z zvezdico * so zaznamovane one vrste, ki se lahko brez posebne škode pošiljajo tudi nasipane v vagonih. (Navodilo o sortiranju, odpremi in pošiljanju sadja bomo priobčili v prihodnji Številki).
Dtn
K
		Doba zrelosti in trpežnosti	Klasificirana po tržni ceni	Y zabojih				V sodih		
Vrsta	Kaka je			izbrana	la kakovost	Ila kakovost	lila kakovost	la kakovost	Ha kakovost	lila kakovost
Alant		prhka		november—marec	3—2		i	1				
’Ananas reneta		trda		november— marec	1	1	i	1			___	_	i
*Baumanova reneta ....	trda		december—marec	3-2		i		, ,		1	
•Bojka		trda		januar—junij	. . .	3—2			i			__	1	1	
•Šampanjska reneta ....	trda		februar—junij . . .	3—1	1	i	1			JT	1	___
Charlamovsky		mecana ....	avgust—september .	8	—	—	—			i	1	
Cox Orange reneta ....	trda do prhka .	november—marec	1	1	i	1				..	___
Gdansko jabolko		mecana ....	oktober- december .	3	—	l			__	i	1		
•Progasti Kardinal ....	mecana ....	september— december	3	—	—					i	1		
•Žolti Bellctieur		prhka		november—marec	1	1	i	1	. -	___		i
Žolta žlahtna jabolka . . .	prhka 		november—januar .	2	1	i	1				___	
Žolti Rihard		prhka		oktober—februar . .	3-2	—	i	l			__	1	-
•Zlatožolta reneta		trda do prhka .	oktober—december .	3			i					i	1		
Blenheimska reneta ....	prhka ....	november—marec	2	1	i	1					i
•Siva francoska reneta . . .	prhka do mecana	december—april . .	3—			i					i	1	
•Siva jesenska reneta . . .	»prhka ....	oktober—december .	3								i	1	..
Gravensteiner 		mecana ...»	september—december	2	1	i	1				1	_
•Velika kaselska reneta . .	trda		februar—avgust . .	3—2	—	i	T			. .	1	__
•Velika bobovka		trda		december—junij . .	3	—						i	1	_
•Zelena kneževka		trda		januar—junij	. . .	4—3	—	—					i	1	__
'Zelena štetinka		trda do prhka .	december—marec	4—3	—					_	i	1		
Harbertova reneta		prhka do mecana	december—marec	2—3	1	i	i				1		
Cesar Aleksander		mecana ....	oktober—december .	2—3	—	i	1			- --	1	
Kanada reneta		mecana ....	november—marec .	2—1	1	i	T						i
•Karmelska reneta ....	trdna		november—marec	3			i	i					1	
Kraljevska kratka		trdna		december—marec	3—2			i	i			.		
Cesarič Rudolf		mehka ....	december—marec	3—2	1	i	i			.	1	___
Landsberška reneta .... Sevniška bobovka		trda do prhka . prhka ....	november—februar . november—februar .	3-2 1—2	1	i i	i i	—	—	1 1	—
•Londonski Pepping ....	trda		december—marec . .	2—1	1	i	“	—			1	T
Jutranjka			trda do prhka .	november—marec	3	—	i	i	—			1	-
Muškatna reneta		mehka do prhka	november—marec	3	—	i	i	—					■ -
•Oberdieckova reneta . . .	precej trda . .	januar—marec . . .	3	—	i	i	—		.	1	___
Orleanska reneta		trdna		november—april . .	3—2	1	i	i	—			1	__
Osnabrtlška reneta ....	prhka ....	december—marec	3-2	—	i	i	—			1	-
•Parkerjev Pepping ....	trda do prhka .	december—marec	3—2	—	i	—	—			1		
•Princovka		prhka do mecana	oktober—februar , .	3	—	i	—		i	1		
•Baršunasti kuzinot ....	prhka do trda .	december—junij . .	3	—	—	—	—	i	1		
•Damazonska reneta ....	trda do prhka .	december—april . .	3	—	i	—	—			1		
Ribston Pepping		trda do prhka .	november—marec	2—1	1	i	i	—					1
•Rdeča Eiserica		trda do prhka .	januar—junij . . .	3	—	—	—	—	i	1	
Rdeči jesenski kalvil . . .	mecana ....	oktober—november .	3	—	i	i	—	—	1		
Rdeči zimski kalvil ....	prhka	. . .	november—januar .	3—2	1	i	X	—	—	1	
Rdeča zimska golobica . .	precej trda . .	november—marec	8	—	i	—	—	i	1		
Lepi Boskoop 		trda do prhka .	november—marec	2	1	i	1	—	—	__	1
•Štajerska pasamanka . . .	trda do prhka .	december—april . .	3	—	—	—	—	i	1	—
•Štajerski zimski mošancelj .	trda		december—maj . .	8	—	i	—	—	i	1	—
•Trdika		trda		november—junij . .	4—3	—	—	—»■	—	i	1	—
Virginska rožica		mecana! ....	juli—azgust ....	2—3	—	—	—	—	i	1	—
•Laški Brunner		trda		december—april . .	3	—	—	—	—	i	1	—
Beli astrahan		mehka ....	juli—avgust ....	3	—	—	—	—	i	1	—
Beli zimski kalvil		prhka do mecana	december—marec	1	1	i	1	i	—	—	—
Bela zimska taftovka . . .	trda		dec ember—marec	3—2	1	i	1	—	—	1	—
•Zimska zlata parmenka . .	trda do prhka .	november—januar .	3—2	1	i	1	—	—	l	—
m.
Zvezina vnovčevalnica za sadje.
Ker bo Zvezina vnovčevalnica za sadje prihodnje dni začela razpošiljati namizno sadje in sadje za stiskanje, prosimo vse naše člane, oziroma članice, ki bi lahko oddali sadje v večjih množinah, naj nam pošljejo na naše stroške ponudbe z vzorci. Vsak vzorec mora kazati resnično povprečno vrednost ponujane vrste in biti za vsako vrsto sadja najmanj 3 kg težek.
IV.
Nova mlekarska zadruga v Hočah.
Dne 31. julija t. 1. je slavila mlekarska zadruga v Hočah pri Mariboru desetletnico svojega obstanka na preprost, a vendar lep in primeren način s tem, da je slovesno otvorila in blagoslovila novo mlekarno s parnim obratom, popolnoma na novo opremljeno in ustrojeno. Ta mlekarna, ki jo je sezidal stavbeni podjetnik in arhitekt gospod Fridrih Friedriger v Mariboru in ki jo je
tvrdka E. Ahlborn v Hildesheimu opremila z opravo in stroji, je v vsakem oziru pravi vzor dobro urejene mlekarne. Ker je na Štajerskem v nasprotju z drugimi avstrijskimi kronovinami kmetsko mlekarstvo žalibog dozdaj še zelo malo razširjeno, bo pač primerno, če opišemo razvoj mlekarne v Hočah. Pri tem opisovanju nas vodi želja, naj bi se po vzoru hočke mlekarne ustanovilo, kjer so za to dani potrebni pogoji, še mnogo takih mlekaren in naj bi — po težavnem in napornem, požrtvovalnem zadružnem delu — dosegle ravno tako lepe uspehe kakor jih je dosegla mlekarna v Hočah.
Ustanovljena je bila leta 1900 na prizadevanje kmetijskega društva v Radvini in njegovega zaslužnega načelnika Alfreda viteza pl. Ro B mani ta. Ker je bila za to potreba in so bili dani tudi vsi potrebni pogoji, si je stavila za nalogo omejiti nadaljnje nazadovanje živinoreje v svojem okraju s tem, da bi vnovčevala mleko svojih članov. Zadruga bi naj bila
v večjem stilu društvo kmetov in urejena, tako, da bi lahko bila vzor za zadruge za vnovčevanje mleka, ki jih na Štajerskem skoro ni bilo. Predno pa je zadruga dosegla ta svoj namen, je morala prehoditi dolgo in trnjevo pot.
Kakor pri mnogih drugih zadrugah, so ustanovitelji tudi pri tej prezrli poskrbeti takoj v začetku poslovanja in ob ustanovitvi za dovoljno lastno glavnico s tem, da bi izdali dovolj primerno velikih poslovnih deležev. Posledica je bila, da so razmeroma majhni stroški pri ustanovitvi in uredbi mlekarne vendar povzročili toliko zadolžitev mlekarne, da bi bila pri tem skoro propadla. Kakor je vsak začetek sploh težak, tako je imela tudi mlekarna v začetku svojega poslovanja velike težkoče, tem bolj zato, ker je bila mlekarna brez primernega vodstva. Razun tega so bile težkoče pri oddaji in pri poslovanju, tako da je bil položaj zadruge že zelo obupen. S tem, da se je Btvari pravočasno oprijela Zveza in njen takratni ravnatelj dr. Pavel vit. pl St h rek, da je dobila mlekarna od Zveze kredit in s pomočjo Zveze od države in dežele subvencije, da si je izbrala spretnega in odločnega načelnika in poslovodjo, pred vsem pa s tem, da so vsi zadružniki vedno složno delovali, se ji je posrečilo premagati ta neprijetni položaj in tedaj je napočila zanjo nova doba.
Pod spretnim vodstvom načelstva in poslovodje se je zvišalo število članov in dostavljanje mleka, prejšnje velike izgube so se popravile z novimi čistimi dobički, tako da se je kredit, ki ga je dala Zveza in ki bi se moral vrniti v 20 polletnih obrokih, namestu v letu 1911 do 1912, lahko povrnil popolnoma že v letu 1905, kar je pač najboljši dokaz za izborno poslovanje zadruge, ki pa se kaže tudi v tem, da dobč člani za dostavljeno mleko lep denar.
Ykljub temu velikemu napredku pa je zadruga tudi še pozneje doživela hude čase. Prašanje o premestitvi zadruge v Maribor je privedlo do nasprotij med Člani, nakar je veliko število članov izstopilo. Obstanek zadruge pa s tem ni prišel v nevarnost, tako da se je lahko lepo naprej razvijala. Velika nevarnost za zadrugo in njene člane je bila suša v letih 1908 do 1909, vendar pa se je z olajšano dobavo krme in nakupom novih mlečnih krav preprečila. Promet se je vedno višal, ravno tako tudi poslovanje zadruge, kar se lahko posname iz naslednjih številek:
V začetku je imela zadruga 51, na koncu leta 1909 pa 205 članov, stanje opravilnih deležev se je v tej dobi zvišalo od 1040 K na 4755 K. Zadruga je dobila v začetku vsak dan 400 l mleka, danes ga dobiva 3000 l na dan. Vrednost dobljenega mleka je znašala 1901 kakih 16.000 K, leta 1909 pa kakih 121.000 K.
Ker sta se zadruga in njen promet vedno bolj Širila, niso stari prostori več mogli zadoščati, tako da je bila zadruga postavljena pred novo, zadnjo in pač tudi najtežjo nalogo, poskrbeti si nove prostore. Danes so novi prostori poskrbljeni in želeti je, da bi bile izpolnjene želje onih, ki so spoznali potrebo novih prostorov in da bi se tudi oni, ki so tej misli
izkraja nasprotovali, prepričali o njeni vrednosti in primernosti ravno tako, kakor se je Zveza prepričala o potrebi novih prostorov in dala zanje tudi potrebni kredit na razpolago.
Mlekarska zadruga je danes postala res to, kar je pred desetimi leti, neza-vedajoča se velikih težav skušala postati: vzor za enake zadruge.
Kar je zadruga v teh desetih letih dosegla, za to se mora zahvaliti razun složnemu sodelovanju svojih članov posebno nekaterim, za njen prospeh posebno zaslužnim in delavnim možem. Zveza smatra za svojo dolžnost, da to dejstvo v tem svojem glasilu tudi izrečno omeni. Pred vsem se mora omeniti ustanovitelj zadruge gospod Alfred vitez pl. Rofimanit, potem spretni in za zadrugo posebno zaslužni poslovodja gospod nadučitelj Leskovar, prejšnji načelnik gospod upravitelj Zwettler, ki je bil ob preobratu na boljše razmere posebno zaslužen in pred vsem danešnji načelnik gospod dr. Karl Tausch, ki je zadrugi nele omogočil nje danešnjo veliko razširjenost, ampak izvojeval tudi hude in težke boje za nove in večje prostore zadrugi.
Zadrugi sami, oziroma vsem njenim članom pa moramo k tem novim prostorom le čestitati. Zveza izreka ob enem tudi željo, da bi se nova napravi pokazala primerno in da bi mnogo pripomogla k nadaljnjemu prospehu zadruge.
V.
Poročilo glede blagovnega prometa zveze.
1.
Trgovina z vinom.
Vsled slabega pridelka na Nižjem Avstrijskem in Moravskem namerava nekaj nižjeavstrijskih konzumentov kupiti na Štajerskem v času trgatve mošt od stiskalnice. To bo za štajersko vinorejo nova in ugodna prilika, da razširi svojo trgovino z vinom.
Tudi Zveza bo za svojo vzorno klet kupila več mošta od stiskalnice.
Zato uljudno vabimo vse svoje Člane, naj nam pošljejo pravočasno ponudbe, najpozneje pa do konca tega meseca in naj navedejo koliko in kako drago bi dali katero vrsto.
Zveza kupi za svojo vzorno klet tudi še bela vina iz leta 1909 in starejša. Take ponudbe naj se z vzorci pošljejo kakor hitro se da, najpozneje pa do 20. t. m. Zvezi gospodarskih zadrug v Gradcu, Franzensplatz 2/1.
2.
Jesenski nakup Tomaževe žlindre.
Vsako leto opazujemo, da se pozno naroča in da so potem tvornice tako preobložene, da morajo zahtevati daljše roke in zato opozarjamo, naj se za jesen Tomaževa žlindra že zdaj naroči.
V splošnem interesu je, da nam pošljejo naši člani naročila za jesensko gnojenje s Tomaževo žlindro že zdaj in ne šele neposredno pred jesenskim oranjem.
Na Spodnje Štajersko namenjene po-šiljatve letos vsled pomanjkanja pripravnega parobroda ne morejo iti v Trst, vendar pa tvornice zaračunijo ona naročila, ki so pripravljena za prvo polovico
oktobra, kakor za Trst in povrnejo pri njih 1» za kilogramodstotek fosforjeve kisline, tako da stane kilogramodstotek v vagonu le 35 v.
Svoje člane na Spodnjem Štajerskem opozarjamo na to ugodnost in jih poživljamo, naj nam pošljejo naročila za umetna gnojila v celih vagonih kakor hitro se da, najpozneje pa do 25. t. m.
3.
Nakup travinega in žitnega semenja.
Kakor vsako leto, bomo tudi letos potrebovali mnogo travinega s emenj a, posebno francoske Raytrave in pasje trave, in zato prosimo svoje zadruge članice, oziroma njih člane, ki se pečajo s sejanjem teh trav, naj nam blagovolijo kolikor mogoče hitro poslati vzorec z navedeno ceno in množino, ki bi jo lahko oddali, nakar bomo stavili po možnosti ugodne pogoje.
Glavna naša naloga pa je poskrbeti našim članom primerno žito za setev; torej ga vedno skušamo pridobiti čistega, pred vsem pa od naših domačih kmeto-vavcev, ker se je v naših krajih pridelano semenje že prilagodilo našim zemeljskim in podnebnim razmeram, tako da se ni treba tako zelo bati, da bi žito trpelo kako škodo na zrnju, slami ali sploh na svojih dobrih lastnostih in od raznih škodljivcev.
Da lahko primerno žito za setev nakupimo pred vsem doma, prosimo uljudno svoje članice zadruge, oziroma njih člane, naj nas v tej stvari podpirajo in nam pošljejo pravočasno vzorce z navedeno ceno in množino, ki bi jo lahko oddali, na kar bomo stavili kolikor možno ugodne pogoje.
4.
Prodaja semenja za setev.
Opozarjamo, da se že lahko dobi
zimsko žito, zimski ječmen in zimska peščena graholjka v najboljši kakovosti in P zimska pšenica.
P. n. člani so uljudno prošeni, naj že sedaj pošljejo naročila, da se lahko pravočasno izvršijo.
5.
Deželna vzorna klet v Eggenbergu pri Gradcu
zveze kmetijskih zadrug na Štajerskem
pošilja zajamčeno pristna štajerska bela in rdeča vina
raznih vrst in letnikov v posodah od 56 l naprej in v steklenicah po 7/10 ali % l, kakor tudi
sadjevec
domačega pridelka zvezine vzorne kleti v posodah od 56 l naprej.
Osebna naročila se lahko izvrše naravnost pri upravi deželne vzorne kleti v Eggenbergu pri Gradcu, Eckerts trafie št v. 335 (telefonska številka 1156) razun nedelj in praznikov vsak dan od 8. do 11. in od 1. do 6. ure.
Pismena naročila se naj pošljejo zvezi kmetijskih zadrug na Štajerskem, Gradec, Franzensplatz štv. 2.
Tržna poročila*
(Nadaljevanje.)
Graško tržno poročilo.
Sejem s krmo in slamo od‘29. avgusta do 4. septembra 1910. Pripekalo se je 18 vozov s 163 metrskimi stoti sena in 14 vozov s 118 metrskimi stoti slame, in je bil slabše obiskan ko pretečeni teden. Cene so bile naslednje: Seno, kislo od K 4.— do K 5.40, sladko od K 4— do K 5.60; ržena slama od K 4.— do K 5.— ; pšenična slama od K 3.80 do K 4.80, ječmena slama od K —.— do K -.—; ovsena slama od K — do K ; ježna slama od K	do K -.—.
Sejem z rogato živino dne 7.septembra 1910. Prignalo se je 265 volov, 137 bikov, 259 krav, 124 živih telet, in — konj pripeljalo se je — mrtvih telet, — svinj, — drobnic.
Izvoz na Nižje Avstrijsko: 10 volov, 24 bikov,
-	krav, —| telet; na Gornje Štajersko: 100 volov, 20 bikov, 40 krav, - telet; Predarlberško: 8 volov, 15 bikov, 15 krav, 3 teleta; v Nemčijo:
—	volov, — bikov, — krav. — telet; Moravsko:
—	volov, — bikov, — krav, — telet; v Švico:
-	volov, — bikov, — krav, — telet; Solnograd: 10 volov, 1 bik, 2 kravi, — telet; na Češko: 2 vola, — bikov, 30 krav, — telet; v Trst:
-	volov, — bikov, — krav, — telet; Italija:
—	volov, — bikov, — krav, — telet.
Cena je bila za 100 kilogramov žive teže. Klavni voli, tolsti od K 90.— do K 104.— (izjemoma K 110.—), poltolsti od K 78.— do K 86—, suhi od K 72.— do K 76.- ; voli za pitanje od K 76.— do K 84.— ; klavne krave, tolste od K 70.— do K 80.—, poltolste od K 54.— do K 66. — , suhe od K 42.— do K 56.-; biki od K 74.— do K 92.— ; dojne krave do 4. teleta od K 68.— do K 84.—; črez 4. tele od K 58.— do K 66.—; breje od K 62.—
do K 72.— ; mlada živina od K 76.— do K 90.-. Za 1 kilogram mrtve teže: telet do K -.— do —; svinje od K -.— do K -.—; pitanske svinje od J do Z .
Sejemklavneživine dne9.septembra 1910. Zaklana živina: 434 telet, 1722 svinj, 5 komadov drobnice.
Cena klavne živine za 1 kilogram: teleta od K 1.56 do K 1.64; teleta la (izjemna cena) od K 1.66 do K 1.70; nemške mesne sviiye od K — do K -.— ; nemške pitanske svinje od K 1.50 do K 1.54; ogrske pitanske svinje la od K 1.54 do K 1.60 ; ogrske pitanske svinje Ila od K 1.50 do K 1.54; mesne svinje od K 1.50 do do 1.66, bošnjaške pitanske svinje, debele, od K do K —; bošnjaške pitanske svinje, suhe od K -.— do K -.—; ovce od K —.80 do K —.90; kozlički in jagnjeta od K -.— do K .
--------pHtj^rnr^-----
!l?s?aS~5=t?£?!3P
^1)31 Oznanila „Sospodarskaga Slasnika“ za Štajersko, j
GLAVNO SKLADIŠČE
RADIOL
Nov predmet: The Radiol Co. London.
Najboljšo sredstvo za odstranitev vsako- _ vrstnih oteklin pri konjih, psih i. t. d., z ^ jesihom ali vodo pomešana tekočina ukrepi konjske noge. — Cena na drobno 8 kron.
Ceniki zastonj. Prekupcl In slvlno-zdrarnikl dobe popast. 283—ft
GORNJE AUSTRIJ5KO
PaSEDNA TRGOVINA I*
živi n o zdravniške
PROIZVODE.
GLAVNO SKLADIŠČE
a	c »p ot rnvt c
Ointment
HENRY R. STEVENS, živinozdravnik i LONDONU.
Najstarši in najboljši angleški blister, ii-rinozdravnikom io davno znan, ki se po-y vsod uporablja; jedini blister, ki no zapušča brazgotinskih sledov. Oddaja se samo na živinozdravniško odredbo. — C«na na drobno: V* Škatlo 4 krone, */g škatla
zdravniki dol>6 popast. 283—ft	'
Dobiva se po vseh lekarnah, če ne, pa se je treba obrnitina zgorajjianmfeenofllatmo^klad^
Mestna občina graška priredi v tvoji tržnici v Kepplerjovi ulici tudi tekom letošnje jeseni kakor že prejšnja leta
dne 6., 1 in 8. oktobra ggjgm jg ggjjjg in dne 3., 4.jn 5; nooemhrn Sg)gm H sadje
in vabi občinstvo, da se ga povoljno udeleži in obišče. Proda se lahko vsakovrstno sveže In vdeUno »Atije, sadjevee, vino I* J*K»d
štajerskega izvira in ne oziraje se na domačo robo, se pripuste na trg orodja In stroji, ki so v zvezi s sadjarstvom in vinarstvom.
Natačnejša pojasnila daje tržni komisarijat v Gradcu. - Vstop prost.
Gradec, dne 10. septembra 1910.
401__2	Mestni načelnik: Dr. Fr. Graf.

s katerim hočemo doseči popolne pridelke, treba pravočasno
kalijeve soli
za zimska žita in travnike. Fosforjeva kislina in dušik ne moreta sama nikdar narediti največjih pridelkov.
Kaj nit
in koncentrirane kalijeve soli pošiljajo vse kmetijske zadruge, podružnice c. kr. kmetijske družbe in zveza jtspodarsklh zadrug ua Sta-jerakem v Gradcu, Franzensplatz 2. Pojasnila in nasvete o porabi vseh umetnih gnojil daje brezplačno
kmetijska posredovalnica kalijevega sindikatanaDunajuTHI/, , Skodagasse 8.
247—W
Vsi, ki se čutijo bolni
posebno oni, ki ae
jim zapira, ki jih napenja, ki nimajo teka, rabijo z uspehom odvajajoči, prej Gastlov čaj znamki .obelisk1
Ta iz najboljših in najzdravil-nejših rastlin sestavljeni čaj je že 60 let izborno domače sredstvo, ki pospešuje prebavo,
krepi želodec, razkroja zluz, čisti kri in je tudi pri veliki debelosti zelo izboren. V paketih po CO o in 1 K. Dobi se v lekarni prej Blrn-bacherja, „Pri obelisku" Viktorja Hanserja, Celovec, Knežji trg. Manj ko 4 mali ali 2 velika paketa se ne razpošilja.	808—5
„sussnnoL”
učinkujejo iz zavarujejo pred zgubo. To dokazuje lisoč zahvalnih pisem.
Objava.
JABOLKA
za jabelčnico
kupi v vsaki množini tovarna za konzerve. Za ponudbe s cenami prosi 358—2
T. HRUBY
Prem (Moravsko).
Oskrbnik
(šafar)
zmožen nemškega in slovenskega jezika, oženjen in ki ima v svoji obitelji več delazmožnih delavskih moči, Daj pošlje svojo ponudbo upravništvu graščine Khens-feld, pošta Ptuj. 878—1
radi nakupne oddaje kruha in ovsa za jamstveno dobo od 1. januarja do 31. decembra 1911. Ponudbene pogodbe se vršč vedno ob 9. uri predpoldne in sicer za posadko Hruek ob Muri in Marein pri okrajnem glavarstvu v Bruck ob M. dne 7. oktobra, za Judenburg pri tamošnjem okrajnem glavarstvu dne 8. oktobra, Slov. Hi.trim pri tamošnjem okrajnem glavarstvu dne 4. oktobra, zn Celje v vojaški oskrbovalnici v Celju dne 25. oktobra, zn FtuJ pri okrajnem glavarstvu v Ptuju dne 28. oktobra, zn Radgono in Stran, pri okrajnem glavarstvu v Radgoni dne 29. oktobra 1910.
Za to obravnavo veljajoče pogodbe so pri gori imenovanih obravnavnih mestih vpogled nastavljenih razglasih in pogodbenih listih razvidne, katere se lahko dobč brezplačno pri vojaških oskrbovalnicah.
V Gradcu, septembra 1910.	395—1
Od c. in kr. intendance 3. kora.
Št. 8.752.
Objava.
POZO H.: Svlnjeroja sos-5
daj r le tedaj dobiček, če nobena svinja ne zboli.
Obtliskove kapljice za svinje
Armadna uprava kupi po trgovskih običajih za Gradec 300 centov posteljne slame „ Maribor 1.200	„	slame za steljo
„ Celovec 500	„	„	„	„
in 250	„	„	„ postelje
„	Beljak 1.500	„	„	„	steljo
*	Ljubljano 800	„	„
in 100	„	„	„	postelje
„	Gorico 1.750	„	*	#	steljo
in 150	,	„	n postelje
„	Pulj 600	r	s
Pogajanje v svrho zagotovitve omenjenih množin se vrši 20. septembra 1910 v vojaškem oskrbovalnem skladišču v Gradcu. Kolekovane prodajne ponudbe moraja vsaj do 9. ure predpoldne biti v vojaškem oskrbovalnem skladišču. Natančnejši pogoji so razvidni iz nakupovalnih objav in določilne knjižice, ki so v celem svojem obsegu na razpolago pri vseh vojaških oskrbovalnih skladiščih spradajočih v področje tukajšnje inteudance.
V Gradcu, septembra 1910.	376b—1
Od c. in kr. intendance 3. kora.
Lekarna „Pri obelisku" Viktorja Hamrji, prej. R. lirabitherja Celovec, Kardinalski trg.
Oznanila
v „Gospodarskem Glasniku* dosežejo pri veliki izd.ji naj večjo razširjatev.
Velika dobrota.
za živino je, ako se umije s postavno zavarovanim
milom (žajfo) proti mobam.
1 kg po K 5.—. Prežene iz hleva vse muhe, komarje, mušice i. t. d. in torej neobhodno potrebno za vsakega gospodarja. — Ulavna zaloga: Dunaj, VI., Ufer-gasse <5. — Tisočera priganja.	289—6
Superfosfate
rudninske in živalske, najbolj zanesljivo, izborno in ceno gnojilo s fosforjevo kislino
= za vsako zemljo. =
Vsebina strogo garantirana. Zajamčen hiter učinek,
največji pridelki.
6—12
Za Jesenske naseve neizogibno potrebno.
Dalje
amoifjahove. kalijeve in lollfiove mperfoilate
pošiljajo
tvornice za umetna gnojila, trgovci, kmetijske zadruge in društva.
Pisarna: Praga, Prikopy 17.
Zalaga c. kr. kmetijska družba štajerska. — Tiska „Levkam