SVOBODNA SLOVENIJA
AÑO XXXIII (27). Štev. (:No.) 5
ESLOVENIA LIBRE
«BsàKSSÂfP B r
BUENOS AIRES
31. januarja 1974
Problem le ni tako enostaven
Nad vsemi narodi Jugoslavije vlada že skoraj 30 let komunistična partija Jugoslavije. Njen totalitarni, enostrankarski, diktatorski režim drži trdo vklenjene vse te narode v verige neživljenjskih in nesodobnih teorij marksizma. Temeljne človeške pravice so zatirane, svobodno rast in napredek narodov preprečuje partija, ki tudi edina usmerja in nadzoruje delovanje uprave, zakonodaje in sodne oblasti.
Vsi narodi, ki živijo v Jugoslaviji imajo že blizu četrt stoletja svoje politične emigracije, ki živijo po vseh državah zapadnega sveta tako v Evropi kot v obeh Amerikah in v Avstraliji. Naravno in idealno bi bilo, da bi se politična predstavništva emigracij teh narodov povezala za skupni cilj: zrušitev komunistične diktature v Jugoslaviji. četudi ta naloga ni lahko, bi taka povezava političnih emigracij bila resnično nevaren nasprotnik vladajočemu režimu v Jugoslaviji, obenem pa bi bila temelj medsebojnega pomirienja teh narodov, ki naj bi v svobodi odločali o svoji nadaljni usodi.
Ob stvarnem ocenjevanju dejanskega stanja pa moramo priznati, da do take povezave za ta skupni cilj doslej ni prišlo. Pozitivni poskus v to smer je diskusija o demokratski alternativi, katere gonilna sila je Vane Ivanovič in njeni začetki segajo v leto 1963, ko se je zbrala v Stanstetu skupina politikov v kateri so bili tako Slovenci kakor tudi Hrvatje in Srbi in ki so dobili ime „Londonska skupina“.
Glavni vzrok, da do skupnega nastopa političnih emigracij narodov iz Jugoslavije ne more priti je v tem, da niti pri Hrvatih, niti pri Srbih doslej ni uspelo formirati enotnega hrvaškega in enotnega srbskega predstavništva v svetu. Izjema smo Slovenci, ki imamo svoj Narodni odbor, v katerem so združene vse demokratične stranke Slovenije in ga priznava večina Slovencev v svetu. Ker ravno od hrvaške emigracije padajo očitki, da Slovenci nočemo sodelovati z Hrvati odnosno da smo do njih nerazpoloženi je prav, če v glavnih potezah prikažemo stanje v hrvaški emigraciji. Ta je namreč razdeljena v več skupin, ki si med seboj nasprotujejo in so pogledi teh skupin tako različni, da so vsi poskusi za ustvaritev enotnega predstavništva hrvaške emigracije ostali doslej brez uspeha.
Ni dvoma, da je ena najbolj znanih osebnosti med hrvaško emigracijo dr. Juraj Krnjevič, ki je po smrti dr, Mačka postal predsednik Hrvaške se-Ijačke stranke — HSS. Dr. Krnjevič stoji na stališču, da je HSS, po svoji tradiciji in pomenu edina predstavnica hrvaškega naroda v svetu. Dr. Krnjevič, ki je bil emigrant že pred drugo svetovno vojno, med drugo svetovno vojno pa podpredsednik jugoslovanske vlade v begunstvu, odklanja vsako sodelovanje s tistimi hrvaškimi emigranti, ki proslavljajo 10. april 1941, ko je bila s pomočjo Hitlerja in Mussolinija vzpostavljena Paveličeva Nezavisna hrvatska država. S tem dr. Krnjevič odklanja sodelovanje z vsemi hrvaškimi emigranti, ki so bili v neposredni ali posredni zvezi s Paveličevim usta-škim pokretom. Dr. Krnjevič tudi dosledno odklanja sodelovanje s tistimi Hrvati, ki hočejo vzpostaviti hrvaško državo s podporo in pod okriljem Sovjetske zveze. Dr. Krnjevič nastopa proti komunističnemu režimu Jugoslavije in se razlikuje od ostalih hrvaških skupin, ki ne nastopajo proti celotni jugoslovanski partiji, ampak se omejujejo na boj proti „srbo-komunizmu“.
Tudi ob kongresu Hrvaške seljačke stranke, ki je bil aprila lanskega leta v Londonu, je dr. Krnjevič poudaril, da je HSS „na demokratičen način pooblaščena predstavnica hrvaškega naroda“ in da ima zato „posebne dolžnosti v boju hrvaškega naroda, da se osvobodi suženjstva v katerem je danes in za samostojno, suvereno hrvaško državo, organizirano na temelju svobode, demokracije in socialne enakosti.“
Drugi del hrvaške emigracije, o kateri trdijo, da je številnejša od pristašev HSS, pa sestavljajo v glavnem pristaši Paveličevega ustaškega pokre-ta, ki je uvedel v Nezavisni Hrvaški državi leta 1941 ustaški totalitarni režim.
Te številne skupine, katerih znatni del je v Argentini, delujejo pa tudi v drugih državah zapadnega sveta, se do danes niso mogle zediniti na skupno predstavništvo. Med njimi je prišlo', zlasti v Argentini, do hudih medsebojnih nastopov, ki so imeli odmev med Hrvati tudi v drugih državah. Bilo je več poskusov, da bi se te skupine , povezale v skupni krovni ustanovi, pa so ostali brez uspeha. Tako je propadel poskus ustanovitve Hrvaškega Narodnega odbora leta 1948. Dr. Pavelič je zato ustanovil Hrvaško državotvorno stranko (1. 1950), ki naj bi povezala pristaše ustaškega pokreta. Ker ni uspel, je dr. Pavelič osnoval Hrvatski osvobodilni po-kret — HOP (1. 1956), kateremu je sam predsedoval. Zaželenega uspeha ni bilo. Istega leta je dr. Pavelič imenoval za svojega naslednika dr. Heferja „da postane naslednik Suverena Nezavisne hrvaške države“. Po smrti dr. Paveliča je nastal v HOP-u razkol, tako da sta nastali dve skupini. „Legalni“ je načeloval dr. Hefer (umrl v Buenos Airesu oktobra 1973); opozicionalno pa vodi dr. Vrančič, ki je ustanovil odbor za reorganizacijo HOP-a, kar je dejansko vzporedni HOP. Zadnji poskus povezave pa je bil novembra leta 1973 v Chicagu, kamor je posebni pripravljalni odbor sklical hrvaški Sabor „da bi se dosegla možnost enotnega nastopa celokupne hrvaške emigracije“, kakor je objavil pripravljalni odbor za ta Sabor. Udeležil se ga je tudi dr. Vrančič iz Buenos Airesa, toda do skupnega predstavništva najrazličnejših skupin ni prišlo. Nadal.i-no razpravljanje o tem vprašanju je bilo odloženo za nekaj mesecev.
Pri tem bežnem pogledu na položaj v hrvaški emigraciji vsak lahko pride de spoznanja da je krivičen očitek, da smo Slovenci proti Hrvatom odnosno hrvatskemu narodu in da zlasti Svobodna Slovenija s svojim pisanjem kaže nenaklonjenost Hrvatom.
Resnica je nasprotna. Če do sodelovanja s hrvaško emigracijo ne pride, tega nismo krivi Slovenci} ampak pade odgovornost na Hrvate, ker nimajo med seboj urejenih razmer, in ker ne delajo, zlasti ustaške skupine, v cilju pomirjenja med narodi Jugoslavije.
Slovenci imamo Narodni odbor, ki je ob raznih priložnostih objavil temeljne točke svojega programa. Zadnjikrat v Poslanici, maja 1972, ko je poudaril: „Da je bil in bo naš cilj, uzpostavitev svobodne demokratične vladavine, ki naj nadomesti sedanjo diktaturo komunistične stranke Jugoslavije“. Nato nadaljuje NO v poslanici:
„Slovenski narod je po svobodni odločitvi stopil v državno skupnost s Hrvati in Srbi ter drugimi južnoslovanskimi narodi, ker je smatral to pot za najnaravnejšo in najvarnejšo. Kot suveren narod ima tudi danes in vedno pravico odločati o vstopu ali izstopu Republike Slovenije v vsako zvezo držav ter prizna to pravico vsem narodom, ki Jugoslavijo sestavljajo.
Prepričani pa smo, da je danes v interesu ne le slovenskega, ampak tudi drugih narodov in republik Jugoslavije ter da je za ohranitev miru na tem delu Evrope nujno potrebno, da si ohranijo sožitje v skupnosti.
Šele v svobodi in v duhu pomirjenosti bodo narodi in republike mogli s polno odgovornostjo odločati o obstoju skupnosti ali o ustanovitvi samostojnih narodnih držav."
Tako NO za Slovenijo,
Po našem spoznanju so v zmoti tisti Hrvati in vsi, ki mislijo, da bo sam razpad Jugoslavije prinesel narodom ki v njej živijo svobodo in samostojne države. Problem le ni tako enostaven.
M.	S.
Kake j® s partijskim uspehom?
RESNICA O DELAVCIH IN MLADINI
Kot „Dokazilo zaupanja delavcev v našo ZKJ“ so v Jugoslaviji oznanili dejstvo, da je v preteklem letu naraslo članstvo Zveze komunistov Jugoslavije. Številke, ki so jih objavili na seji delovne skupine komisije predsedstva partije, ki je zasedala 9. januarja v Beogradu so na prvi pogled sicer uspešne. A razne okolnosti teh številk mečejo dvom tako na „uspeh“, kot na „zaupanje“, ki naj bi ga te številke izražale.
Partijsko časopisje, kljub temu da se je o seji na dolgo razpisalo in analiziralo posamezna poročila, ni objavilo točnejših podatkov, kakor sicer nikdar niso javnosti dosegljive statistike glede članstva ZK. Tudi je zanimivo, da se podatki, objavljeni sredi januarja, nanašajo le na prvih 9 mesecev leta 1973. Po teh podatkih je bilo v omejenem obdobju sprejetih v Zvezo komunistov 64.000 novih članov. Porcen-
Comtra la muralla «le descuafiauiza e isieoittps'ensión
La opinón pública es todavía silenciada en la Unión Soviética, ,,e incluso yo diría que la situación ha empeorado“, afirma el físico disidente soviético Andrei Sakharov en una entrevista.
„El poder de la policía soviética de Seguridad (KGB) aumenta, y el control de los ciudadanos soviéticos en contacto con el mundo exterior se hace cada vez más estricto“, añade en sus declaraciones a la „Tribune de Géneve“.
En comentarios acerca del libro „Archipiélago Gulag“, de su compatriota disidente Alexander Solzhenitsyn, Sakharov declara que su lectura „es indispensable para cualquiera que desee formarse una opinión independiente“.
El científico afirma que pocos conocen el sufrimiento descrito en las páginas del libro, y añade:
„La negativa o la incapacidad de los intelectuales de Occidente para comprender (nuestra situación) ha sido una de las causas de nuestra tragedia. Esta misma incomprensión podría convertirse en un grave peligro para Occidente si éste cae en las trampas del extremismo político izquierdista.
„Para nuestro pueblo no es menos importante el conocimiento de nuestra historia reciente. El impacto moral y espiritual de los hechos expuestos en el „Archipiélago Gulag“ ha de ser enorme, y sin duda lo será... Desearía qué el libro encuentre muchos lectores en Occidente y también en la Unión Soviética, y se convierta así en la roca que, lanzada como catapulta rompa la muralla de desconfianza e incomprensión erigida por las mentiras, la maldad, la cobardía y la estupidez.
„Esta roca ha sido lanzada ahora por una mano segura y poderosa”.
.............................................................................
tualno naj bi ta pritok sestavljala tretjina delavcev, 70 odstotkov novih članov pa naj bi tvorila mladina.
Na seji so ta uspeh pripisovali izvajanju navodil 21 seje predsedstva ZKJ in pa „pismu“, ki ga je Tito naslovil na partijo sredi leta 1972. Vendar uspeh ni tolikšen, kot je partija sama pričakovala, saj je bilo na isti seji slišati, da „smo pri spreminjanju socialno-razredne sestave Zveze komunistov storili šele prve korake in nas pravo delo šele čaka.“
V čem je to „spreminjanje socialno-razredne sestave“ se kaj hitro vidi, če pogledamo malo dalj v poročila in vidimo naslednjo ugotovitev: „Prav tako tudi prvič po vojni med tistimi, ki so bili izključeni iz zveze, ne prevladujejo delavci, marveč je med izključenimi delavcev čedalje manj.“ Ko se je partija znašla sredi leta 1972 v tako obupnem položaju, da se je vsa njena struktura podirala, je zaigrala na „delavsko struno“. Poldrugoletno delo, pritisk, ponujanje ugodnosti, ki jih nedvomno nudi včlanjenje v ZK, je rodilo kaj pičel uspeh 64.000 novih članov, katerih je le tretjina delavcev.
Ta številka pa tudi ne more zakrivati (saj partija sama navaja dejstvo1' neuspeha, ki ga ZK stalno doživlja v nezanimanju	lastnih	članov,	nedelav-
nosti partijskih aktivov. Saj je bilo na omenjeni seji tudi govora, „da partijske organizacije številnih velikih delovnih kolektivov, ki zajemajo večino delavskega razreda, le redkokdaj ali že dolgo skoraj sploh ne sprejemajo novih članov.“
En in drug problem, ki partijo tare,	namreč	nezanimanje in	mladina,
kaj	nazorno	prikaže	primer	mariborske	tekstilne	tovarne,	ki smo	ga prea
kratkim zasledili. V obratu 4700 lavcev je le 235 članov ZK; od V" mladih jih je le 87 včlanjenih. In kot je dejala sekretarka tovarniškega aktiva partije, Marija Pušnik, neradi sprejemajo v partijo mlade člane, ker se „bojimo mladine in njene zdrave kritičnosti.“
Napihnjene številke naj bi prikazale uspeh, ki ga partija nikdar ni, in tudi nikdar ne bo mogla doseči.
Prali smo
„.TOVARIŠI UREDNIKI, ČUTIM SE DRUGORAZREDNEGA“
V prvi letošnji številki ljubljanske „Družine“ je pod gornjim naslovom v zaglavju „Odmevi-Predlogi“ bilo objavljeno pismo, ki ga v celoti ponatiskujemo. Pismo se glasi:
Zanimalo me je, kakšen program nam je RTV pripravila za božič. Ogle dal sem si DELO-RTV: torek, 25. decembra. Program je bil tak kit vsak torek. Nič posebnega. Nato pa sem na levi strani ob torkovem programu našel tole (počrtal podpisani): Marksizem VI, petek TV 18.35.
Ta oddaja skuša osvetliti probleme človekove ustvarjalnosti in njene družbene vloge. Slišali bomo osnovne pojme marksistične antropologije, ustvarjalnega značaja dela, umetniškega ustvarjanja. Omenjen je tudi represivni značaj nekaterih oblik odtujevanja, še posebej religioznega. Posebna pozornost je v tej oddaji posvečena vlogi osvobajanja in karakterju ustvarjalnega dela.
Ob tem se mi porajajo nekatera vprašanja.
1.	Ob odprtem pismu naših škofov ste večkrat pisali o začudenju, ki so ga pokazali naši javni zastopniki, kako da se pri nas verniki morejo čutiti kot drugorazredni občani, in zagotavljali, da se kaj takega ne more dogajati.
2.	Zgodovina potrjuje, da je religioznost (kot vsaka druga, se tako dobra stvar) kdaj bila tudi zlorabljena in da je lahko dobila tudi represivni značaj. Zgodovina pa priča tudi, da se je prav to dogajalo tudi z ateizmom, s takšnim, ki je zlorabljal ime marksizma.
3.	Zato pričakujem, da bo naša (NAŠA, vseh nas, ne samo ateistov) RTV kdaj uvrstila v svoj program tudi predavanje ali karkoli podobnega kakšnega našega strokovnjaka o represivnih značajih nekaterih ateizmov. Še bolj bom pa vesel, če bo spregovorila rajši pozitivno: kaj morejo prispevati nekateri ateizmi k prizadevanju za boljšo družbo, in katere so tiste neizrekljive koristi, ki jih družbeni razvoj ima od (prave) religioznosti, ki človeka varuje pred — odtujevanjenu
JUGOSLOVANSKA MOMNAKICA
ZA OPORO SOVJETSKI V SREDOZEMLJU
Vzporedno z naraščanjem sovjetske pomorske sile v Sredozemlju, ki se je začelo zlasti med šestdnevno arabsko-izraelsko vojno leta 1967 in še naraslo v zadnji oktobrski arabsko-izraelski vojni, je tudi komunistična Jugoslavija o-krepila svojo vojno mornarico v Jadranu, da bi mogla služiti sovjetski vojni mornarici kakor koli v slučaju konflikta z ameriško šesto floto, ki se zadržuje v Sredozemlju. Jugoslovanska vojna mornarica naj bi imela med drugim nalogo preprečevati ameriškim pomorskim silam sleherni vstop v Jadran in nuditi manjšim sovjetskim morskim enotam zaščito, če bi se mo vale
poškodovane zateči v oporišča na jugoslovanski dalmatinski obali.
Že v desetletju med 1960 in 1970 so v jugoslovanskih ladjedelnicah gradili podmornice, torpedne čolne, hitre pa-trolne čolne in čistilce min. Moderne raketne čolne in komplicirano tehnično opremo pa je Jugoslavija uvozila v velikih količinah. Istočasno je jugoslovansko mornariško vrhovno poveljstvo spremenilo v staro železo pet starih lahkih rušilcev.
SESTAV
Trenutno jugoslovanska vojna mornarica šteje 27.000 mož, vključno 2500
Dokler tega ne bom dočakal, se bom kot veren občan imel za drugorazrednega. O ateizmu slišimo lahko na RTV samo pohvalne reči, o religioznosti šemo, kadar jo je treba povezati z odtujevanjem, represivnostjo, itd.
Če boste torej še kdaj pisali o problemu drugorazrednosti, imate tukaj en jasno reklarirani izvod občana, ki se čuti drugorazrednega. Bojim se, da nisem sam.
Miha žužek, Ljubljana
častnikov. Jugoslovanska flota pa sev stoji iz pet podmornic (945—1068 ton), ki so jih zgradili v ladjedelnici v Pulju v Istri. Poleg teh ima 14 patrolnih čolnov (350 ton), 40 čistilcev min, en minometalec, 30 izkrcevalnih čolnov in 19 različnih pomožnih ladij.
Najvažnejše enote mornarice pa so raketni in torpedni čolni, ki jih je 110. Deset hitrih raketnih čolnov, oboroženih vsak s štirimi raketami SSM Styx, so kupili v ZSSR. Sovjetskega izvora je tudi 13 motornih torpednih čolnov tipa Seršen, vsak po 150 ton. Petdeset drugih motornih torpednih čolnov so tipa Higgins, medtem ko so 30 motornih torpednih čolnov zgradili v domačih ladjedelnicah. Trenutno gradijo še štiri motorne torpedne čolne tipa Špica II, po 230 ton. V mornarico spada tudi brigada pomorske pehote, ki šteje 8000 mož in razpolaga s 25 obrežnimi topovi.
TRI „OBRAMBNE“ CONE
Jugoslovansko pomorsko vrhovno poveljstvo se je odločilo „braniti“ dalmatinsko obalo z mornarico, ne s suho-zemsko vojsko. Ta jugoslovanska obrambna strategija temelji na treh različnih conah.
Prvo cono predstavlja visoko morje, se pravi ves Jadran in celotno področje Jonskega morja in jo imenujejo „prva obramba“. V tej coni namerava jugoslovanska mornarica napasti sovražnika s podmornicami skupno z jugoslovansko zračno silo. Za okrepitev obrambe te „prve cone“ gradijo doma trenutno še dve podmornici in izpopolnjujejo že obstoječa podzemna pristanišča, delavnice, skladišča in druge objekte, predvsem v Boki Kotorski, Šibeniku, Bakru in na otoku Visu.
Druga cona zavzema neposredno jugoslovansko obrežno vodovje. Tu namerava mornarica uporabljati raketne čolne, oborožene s Styx raketami, obenem z motornimi torpednimi čolni, ki naj jih podpira letalstvo in obrežno topništvo. Trenutno za okrepitev obrambe
(Sledi na 2. str.)
LOČITEV MABCOT IM HEAElCEf ©M SUEŠKEM Pffl*tPU
Izraelska vojska se je minuli petek začela umikati z zahodnega brega sueškega prekopa, kjer je držala obkoljeno mesto Suez vse od 30. oktobra lanskega leta. Umik nadzorujejo sile ZN, ki se bodo razporedilo ra vzhodnem bregu sueškega prekopa, med izraelsko in egipčansko vojsko, za ves čas do sklenitve in podpisa končne mirovne pogodbe.
Vojaška sila ZN je sestavljena iz finskega bataljona ter švedske in indonezijske kompanije, tako da skupaj štejejo ok. 900 mož.
Glavni stan vojne sile ZN bo nastanjen na kilometru 101, v šotoru, v katerem sta Egipt in Izrael podpisala pogodbo o razhodu svojih vojaških e-not.
Zaradi izraelske obkolitve mesta Sueza, je bil ta kraj vse od konca oktobrske vojne odrezan od ostalega E-gipta te*r je izraelska vojska dovolila voziti v mesto samo najpotrebnejšo hrano za prebivalstvo. Od minulega torka naprej je Egipt s Suezom spet vzpostavil normalne prometne zveze. Prej so morali očistiti cesto morebitnih min.
Izraelski umik z zahodnega brega sueškega prekopa bo predvidoma končan 21. februarja t. 1-. Zatem se bodo Izraelci začeli umikati na položaje blizu prelazov Mitla in Goddi, okrog ? kilometrov vzhodno od sueškega prekopa, v sinajski puščavi. Ta premik predvidoma končan 5. marca t. 1.
Na praznem prostoru med obema vojskama bodo razporejene sile ZN za nadzorstvo premirja in za preprečitev morebitnih spopadov.
Kam meri ameriška politika do Bližnjega vzhoda v bližnji bodočnosti, kažejo poročila is „zanesljivih ameriških virov“,, ki pravijo, da je Izrael v zadnji oktobrski vojni spoznal svojo ranljivost. Izrael da je mogel zmagovati samo zaradi dnevnih ameriških pošiljk orožja, in ko se neka država znajde nezmožna sama uničiti sovražnika, mora eventuelno priznati, da se nahaja na strateško mrtvi točki. Zato je Izrael prilagodil svoje strateško mišljenje tej stvarnosti ih prostovoljni pristal tia predloge, ki jih je prinesel s seboj a-meriški zunanji minister Kissinger, pravijo isti „zanesljivi viri“.
Nižje petrolejske eesie?
SPORI MED ARABCI
Saudijeva Arabija je prva arabska petrolejska država, ki začenja javno priznavati, da je Arabce’ pri določanju novih cen petroleju vodilo politično sovraštvo do Izraela in Zahoda, ne pa gospodarska preračunljivost odn. korist arabskega prebivalstva.
Saudijski petrolejski minister Ya-mani je namreč ob svojem obisku v Toki ju v veliko zadovoljstvo Japoncev in Zahodne Evrope izjavil, da bo kralj Fejsal „napravil zelo važne korake za znižanje sedanjih petrolejskih cen.“ Yamani je v Tokiju sicer izjavil, da smatra Sandijeva Arabija sedanje
■*4a*aMBB«Ba«BaaMaaaBBaaaaBBftUlMBBa«aB«aaaMaaM9Bi
visoke cene za „poštene in primerne“, da pa je saudijska vlada zaskrbljena zaradi težav, ki jih morejo povzročiti svetovnemu gospodarstvu tako visoke petrolejske cene. Saudijeva Arabija da „čuti odgovornost do mednarodne skupnosti.“
Alžirski industrijski minister Abde-salaam pa je v Tokiju nasprotno izjavil, da se ne strinja s Feijsalovo petrolejsko politiko.
Sandijeva Arabija je bila tudi piva arabska petrolejska država, ki je z Japonsko sklenila pogodbo za nakup 500 tisoč ton cementa in 16.000 ton plastič-
la■■aBa■8■■B■■a■■B■aí■■nB■aB■BfllBa■9.a.B■«I■na■aaaB■sa*■as>
JUGOSLOVANSKA MORNARICA (Nad. a 1. str.)
te druge cone gradijo nadaljnje torpedne čolne.. Že sedaj ima komunistična Jugoslavija največ torpednih čolnov v vsem Sredozemlju
V tretji coni, ki krije že obrežje samo, otočje, globoke morske zalive in rečna ustja, pa naj bi odločilno vlogo poleg mini-podmornic, topništva in letalstva odigrale teritorialne edinice iz celotnega jugoslovanskega obrambnega sistema. Tu partija meni, da se lahko zanese na celotno prebivalstvo Jugoslavije.
PARTIJSKA GVERILA
Partija je tudi popisala vseh pribl.
28.000	ribiških čolnov, motornih čolnov, turističnih in športnih čolnov, ki jih bodo morali lastniki izročiti mornarici, da jih spremeni v pomožno ladjevje, oboroženo z lahkimi raketami, protiletal-
skimi strojnicami in drugim lahkim o-
r ožjem.
Kakor je možno izluščiti iz izjav Titovega vice-admirala Mamule, se jugoslovanska komunistična partija namerava znova poslužiti taktike gverilske vojske, ki jo v komunistični Jugoslaviji danes nazivajo „taktika majhne vojne“. V tem smislu so se tudi odigrali skupni pomorski, suhozemski in zračni manevri jugoslovanske vojske oktobra 1972 pod geslom „Podgora 72“, ko je Titova komunistična vojska „nudila odpor sovražniku, ki se je izkrcal na 150 kilometrov dolgi fronti na dalmatinski obali.“
Ker bodo, če in kadar se bodo za to odločili, sovjeti zasedli komunistično Jugoslavijo po suhem, iz Madžarske, Romunije in Bolgarije, je po logičnem sklepanju jugoslovanska komunistična pomorska „obramba“ naperjena proti svobodnemu svetu, proti Zahodni Evropi.
Hednairodiil iedtesi
S» žlvfjeaja ara dtagafasaja v i^r^sssatiaal
GRČIJA je obsodila na smrt dva arabska terorista, ki sta lansko leto na atenskem letališču izvršila teroristični napad. Poročila pravijo, da je Grčija pripravljena oba obsojenca izpustiti, če ji palestinska gverilska organizacija obljubi, da ne bo več napadala Grčije. In nedolžne žrtve, ki jih je doletela smrt na atenskem letališču?, se sprašujejo vestni Grki.
GEAL. JURIJ GRIVAS, vodja ciprske gverile, ki se je borila za priključitev otoka h Grčiji, je umrl v Ni-cosiji v 75. letu starosti, zadet od kapi. Grivas se je septembra 1971 vrnil iz Grčije na Ciper, da nadaljuje boj proti sedanjemu predsedniku Makariusu. Grivas je bil veteran bojev proti nemškim nacistom in grškim komunistom.
ANGLIJI grozi samo dva-ali enodnevni delavnik, če bodo britanski rudarji stopili v stavko, ki jo pripravljajo za letošnji februar. Nad 70 odstotkov britanske industrije je odvisno od redne dobave premoga.
SOVJETI so začeli preganjati Sol-ženicina tudi z lepaki, ki jih partija postavlja po Moskvi proti pisatelju. Na enem od lepakov v verzih označujejo Selženicina za izdajalca ter so ga nalepili na Gorkijevi cesti, nekaj minut hoda od Solženicinovega stanovanja.
SKUPINA JAPONSKIH PLEZALCEV iz univerze v Hirošimi je na pobočju Anapurne v Himalaji fotografirala sledove yetija, poročajo iz Hiroši-me. Odtisi šap v snegu kažejo štiri velike prste, dolge do 20 centimetrov. Prvič so videli na Himalaji odtise ye-tijevih šap že leta 1921, pa doslej nikomur še ni bilo možno dokazati, da ta žival obstoja.
nih produktov v zameno za določeno količino petroleja. Prvič se je tako zgodilo, da Saudijeva Arabija za petrolej ni hotela dolarjev, temveč surovine.
Na drugi strani pa so Arabci odklonil: nasvet Mednarodnega denarnega fonda, naj bi dolarske naložbe, ki jih bodo letos, dobili z novimi petrolejskimi cenami, naložili v fonde za pomoč razvijajočim se deželam. Daši so se doslej smatrale za nerazvite dežele in tvorile jedro tkita, tretjega sveta, ki ga je skušal dolga leta voditi jugoslovanski komunistični diktator Tito, arabske petrolejske države nočejo svojega denarnega bogastva deliti z drugimi nerazvitimi državami.
Dogodki ob napadu na vojaško postojanko v Azulu,. o katerih smo pisali v zadnji številki, so sprožili vrsto posledic, katere so močno pretresle ustaven potek države. Kot smo opisali, je sam predsednik, v obsodbi gverilskega napada, označil kot indirektnega krivca razseženosti ekstremizma v provinci Buenos Aires, tamošnjo vlado. Ta sama omemba je zadoščala, da je prizadeti guverner dr. Oscar Bidegain predstavil svojo in svoje vlade ostavko, katero je provincijiška zbornica takoj; sprejela.
Ni bil gverilski izpad v Azulu povzročitelj strmoglavljenja Ridegainove vlade. Že dolgo časa se je v uolitienih krogih govorilo o nesporazumih med zvezno vlado in vodstvom prve (največje, najbolj gosto naseljene, gospodarsko najmočnejše) argentinske province. Provincijska vlada je bila mnogokrat označena za levičarsko in sodbe o komunistični infiltriranosti so bile na dnevnem redu.. Bil je tudi viden nesporazum med guvernerjem dr. Bidegai-nom in podguvernerjem. Ta zadnji, Vic-torio Calabro, je iz sindikalnih vrst, bolj konkretno kovinarskega sindikata, ki je znan po svoji pravovernosti in vdanosti Peronu.
Kot se je prav govorilo o možni zvezni intervenciji v provinci Buenos Aires, tako so politični opazovalci imeli za dejstvo poseg zvezne vlade v provinco. V takem ozračju sta se v sredo 23. sestala predsednik države general Peron in vodja radikalne stranke dr. Balbin. Kot so nozneje izjavili opazovalci, se je dr. Balbin, katerega stranka je tudi v provinci Buenos Aires druga politična sila, postavil proti zveznemu posegu v notranje politično življenje Buenos Airesa. V tem primeru, naj bi izjavil Peronu, bi bila radikalna stranka v provinci prisiljena stopiti v strogo opozicijo proti vladi zveznega komisarja, ki bi bil imenovan. Balbi-nov poseg je dosegel, da je zvezna vlada. prepustila razvoj političnim silam province. Tu je poslanska in senatna zbornica sprejela Bidegainov odstop, nakar je prevzel vodstvo vlade podguverner Victorio Calabro,. ki naj bi vladal do konca ustavne dobe t. j. do leta 1977. Strmoglavljenje ene najbolj levičarskih provinci j skih vlad je zaenkrat zaključilo nesporazum med. provinco in državo.
Na drugi strani pa je dogodek v
Obletnica premirja, ki ga ni
Prva obletnica premirja v Vietnamu 27. t. m. je minila, ne da bi se kdor koli spomnil nanjo. Premirje je namreč le na papirju, medtem ko so se boji nadaljevali v Južnem Vietnamu, komunisti pa so svoje akcije razširili še zlasti na sosednjo Kambodžo.
V minulem letu premirja so po poročilih saigonske vlade komunisti kršili premirje 50.608 krat. Komunisti pa
trdijo, da je premirje kršil Saigon
316.000	krat.
V Kambodži so komunisti prav na obletnico vietnamskega premirja izvršili silovit topovski napad na palačo predsednika Lon Nola, na katero so izstrelili nad 50 granat. Predsednik in ostalo moštvo je napad preživelo brez žrtev v globokih zakloniščih, medtem, ko je palača utrpela močne poškodbe.
Azulu tudi pospešil notranji razvoj v provinci Cordobi, ki je tudi izmed tako imeuovanih levičarskih. Tu sta se takoj po Peronovem nastopu proti levičarskim elementom združili obe frakciji sicer peronističnih sindikatov. Normalizacija in zedinjenje peronističnega delavstva je postavilo ob stran podgu-verneria te province (Atilio Lopez), ki je žel že hude kritike od zvezne vlade in tudi od centralnega peronističnega vodstva. Bistra poteza zvezmh peronističnih strategov je tudi izločila iz vodstva provincijskega delavstva transportni sindikat (kateremu podguverner pripada in je v njem imel veliko zaslombo). Prav tako napovedujem da bo do transportisti izločeni iz novega vodstva provincijske CGT, katere kongres bo v kratkem. Tudi v tej p-cvinci je ofenziva proti levici uspela.
Prav tako pa je uspela v samem zveznem parlamentu. Vlada, ki je prod kratkim predstavila osnutke zakonske spremembe o protigverilskem sodišču, je naletela na odpor vse opozicije, pa tudi na odpor v lastnih vrstah. Odpor je slonel na kaj logičnem argumentu: zakonodaja, ki je bila takoj po nastopu peronistične vlade odpravljena kot „represivna in protiljudska“, naj bi sedaj, voljena in branjena po istih poslancih, ponovno stopila v veljavo. Odpor v peronističnem bloku je bil tako jasen, da je štirinajst poslancev, v glavnem iz vrst JP (peronistične mladine), prosilo za avdienco pri Peronu, da bi mu razložili svoje odklonilno stališče do zakona. Peron jim je jasno povedal, da se morajo pokoravati strankini discipjlini: „Kdor se ne strinja, naj gre iz stranke ven.“ Posledica: odstopilo je osem poslancev in zakon je bil sprejet (kljub nasprotnemu glasu opozicionalnih strank) z dvetretinjsko večino.
Celoten politični položaj še ni jasen. Oboroženost obeh nasprotnih sektorjev (levice in desnice) je jasna. Samo v noči med petkom 25. in soboto 26. januarja je po različnih mestih (največ V prestolnici) eksplodiralo 22 bomb, posledica atentatov, katerih žrtev so bili v večini primerov lokali JP. Mir,' ki siga narod tako želi, je zaenkrat še utopija.
JUGOSLOVANSKI KOM. DIKTATOR TITO je priletel na obisk v New Delhi v Indijo, da bi, kakor zavajajo v Beogradu svetovno javno mnenje, „povezal države tretjega sveta v zvezi s problemi energetske krize“. Medtem pa lačne množice demonstrirajo po indijskih mestih, ne da bi se Tito zmenil zanje in tudi ne za policijske nastope proti njim s strelnim orožjem, ki so spet zahtevali več smrtnih žrtev. Doslej je bilo v demonstraciji ubitih 35 lačnih Indijcev. V nekaterih mestih je policija uvedla policijsko uro.
Vredno §e prebrati
ZBORNIK OD 107 DO 192 STRANI
Nemara se še komu dogaja kakor meni. Dobim zjutraj časopis in prvo kar poiščem je križanka. Ko jo rešim, prekontroliram vreme, nato poiščem, koliko je bilo ropov in sekvestrov in koliko zločincev je policija spravila s poti; nato novice z bojišč — teh nikdar ne manjka! —- povrhu pogledam, kaj je novega v politiki, domači in svetovni — in le prerado se dogodi, da zmanjka časa za branje najvažnejšega v vsakem časopisu: to so uvodni članek in še ostali članki leposlovne, socialne, gospodarske vsebine, ki nam hočejo podati sliko in način, kako naj bralci gledajo na označena vprašanja. To se pravi, da sem pozabil posneti smetano s pripravljene hrane. Pa ni treba, da je ravno dnevnik; podobno se nam lahko dogaja pri branju našega tednika Svobodne Slovenije. Poželjivo iščemo novic o osebah, problemih in krajih, ki so nam blizu, radovedno segamo po „alarmantnih“ pisanjih, ki nasi-čajo našo radovednost in domišljijo, ža-libog pa nemalokrat opustimo, ali vsaj odlašamo branje člankov, zlasti uvodnega, Id nas hoče usmerjati k pravilnemu gledanju na dogodke in probleme, ki so za nas aktualni.
Ko leži pred nami debela knjiga Zbornik Svobodne Slovenije, smo v ne-
varnosti, da začnemo z branjem, kakor smo vajeni pri časopisih. V tej 440 strani obsegajoči knjigi velikega formata je kup fotografij. Kdo se bo premagal, da bi jih ne iskal od prve do zadnje strani — in psihološko zanimivo je, da najbolj iščemo in opazujemo tiste, ki so nam najbolj poznane in da najdalje ostanemo pri tisti, kjer smo tudi mi gori. In tako dalje! Vsakdo nato poišče del Zbornika, ki mu je najbolj uri srcu. Planinci uživajo ob branju Skvarčevih in Arkovih opisov borb z gorskimi velikani. Primorci se bodo posebej zanimali za probleme Slovencev v Italiji, mi vsi bomo do dobra spoznali herojsko delo tistih, ki hočejo rešiti slovensko kri na Koroškem, starejši politiki se bodo pomudili pri branju spominov na našega voditelja dr. Korošca, drugi bodo pozorno prebrali poročila o življenju slovenskih izseljencev širom sveta, ta in oni bo znova začutil žalost, ko bo bral besede, ki so v spoštljiv spomin napisane našim možem, ki so dokončali pot zemskega življenja.
Pri vsem tem obilnem in zanimivem branju se nam pa lahko dogodi, da ali pozabimo, ali odlašamo ali pa naravnost opustimo branje najvažnejšega dela Zbornika. Ta 86 strani obsegajoči oddelek Zbornika nosi naslov: Razprave,
dokumenti, pričevanja. Pod tem naslovom beremo že leto za letom razprave mož, ki v našem narodnem življenju predstavljajo našo razumniško elito. Letos so. v tem delu Zbornika objavljene razprave dr. Milana Komarja, dr. Ljuba Sirca, dr. Ludovika Puša, f dr. Celestina Jelenca, dr. Tineta Debeljaka in dr. Otona Ambroža. Dr. Komar, dr. Sire in dr. Debeljak so vseučiliški profesorji in njim se dostojno pridružita dr. Puš, znani pisatelj in strokovnjak za slovenske kmečke probleme in dr. Ambrož, svetovno priznana avtoriteta za mednarodna politična vprašanja.
Kadar taki možje nekaj napišejo, je vredno prebrati. Znajo napisati in dobro premislijo, predno dajo kaj v objavo. Gre za njihov ugled in tega je treba ne le pridobiti, ampak znati tudi ohranjati, So strokovnjaki v tvarini, ki jo obdelava jo.
Dr. Milan Komar poučuje na univerzi filozofske stroke. Tam uči svoje slušatelje pravilno, misliti, pravilno sklepati in pravilno delovati in živeti na podlagi logično dognanih zaključkov. Ni lahka njegova učna tvarina in branje njegovih razprav ni za zabavo. Od bralca zahteva pozornosti in volje. V članku., ki nam ga je g. profesor napisal za Zbornik pod naslovom Osebne vezi in borba, se dotakne modernega načina življenja, kjer resnični osebni stiki vedno bolj plahne, kjer se Človeška družba vedno bolj mehanizira in racionalizira
in ki končno dovede do modernega kolektivizma, kjer že ni več prostora za komunikacijo src. Kdor bo pazljivo prebral ta članek, bo brez dvoma izprašal svojo vest in dognal, da je del krivde v izginjanju osebnih vezi tudi na nas. Ne mislimo, da je pisan samo za učene ljudi! Vsakdo ga lahko dojame in se z njim okoristi.
Prof. dr. Ljubo Sire je med Slovenci, ki žive izven mej domovine, strokovnjak za stvari, ki se dogajajo doma. Že iz tega, kar je napisal v prejšnjih Zbornikih ga poznamo in vemo, kako so mu rdeči rablji strojili dušo in telo. Napisal je za letošnji Zbornik razpravo iz njegove profesorske stroke, pod naslovom Protislovja samoupravljanja, kjer . analizira Kardeljevo razpravo o problemih samoupravljanja, ki dajo slutiti, da s samoupravnim sistemom po komunističnem vzorcu nekaj ni v redu. G. profesor se v članku dotakne vseh bolečih točk rdečega samoupravnega sistema in pride do zdravega zaključka, da bi se vprašanje samouprav dalo zadovoljivo rešiti le, če bi bili sedanji gospodarji dežele pripravljeni delati po zdravi pameti ne pa po zastarelih marksističnih pravilih. Da bi pa to storili, ni upanja.
Dr. Ludovik Puš, ki ga že od doma pozna vsak Slovenec kot prosvetnega delavca, odličnega pevca in skladatelja, vzgojitelja kmečke mladine, pisatelja in strokovnjaka v kmečko-stanov-
skih vprašanjih, kljub letom še vedno živahno deluje za narod, kjerkoli in kakorkoli more. Za Zbornik je napisal zelo zanimiv in poučen članek pod naslovom: Ameriška demokracija; in dolar. Mi sicer obe dve besedi že poznamo, vendar le od daleč. Dr. Puš pa nam opiše nazorno ameriške volitve in vlogo dolarja za propagando v korist kandidatom za poslance, senatorje in predsednika, kar je že dovedlo do konfliktov in dalo denarnim mogotcem v roke možnost, da odločilno vplivajo na volilne rezultate.
Rajni dr. Celestin Jelenc je bil izredno razgledan mož, ne le v politični stroki, ki er je kot predsednik Socialistične stranke, bil odličen poznavalec slovenskega, jugoslovanskega in evropskega političnega in gospodarskega življenja in je o tem veliko napisal, ampak tudi na vseh drugih poljih, kjer so se obravnavala slovenska vprašanja, saj je bil zaveden narodnjak. Bil je ena živih prič naše preteklosti, ki se je mlajši rod komaj zaveda. Njegovo znanje in do konca življenja bistri spomin nam je ohranil marsikaj iz naše preteklosti, kar bi bilo sicer za vedno pozabljeno. Dr. Jelencev članek opisuje, kako je nastala osvobodilna fronta. Posebno pozornost posveča t.zv. Revolucionarnemu katekizmu, kateremu so slovenski komunisti zvesto sledili, članek je vreden, da njegovo vsebino vsakdo izmed nas dobro pozna.


Nedelja. slovenskega verskega tiska
LJUBLJANA -—■ Puccinijeva opera „La Boheme" je priljubljeno delo in sodi v „železni“ repertoar vsake opere, zato tudi ljubljanska ni izjema. Letošnja uprizoritev pa je še zanimiva: Za vlogo Rudolfa so pripravljeni trije pevci: Rudolf Franci, Rajko Koritnik in Ar-dtiino Zamaro, pet jih bo moglo nastopiti v vlogi Marcela (Drago čuden, Stane Koritnik, Marcel Ostaševski, Samo Smerkolj in Edvard Sršen, štiri pevci — Drago čuden, France Javornik, Jaka Jeraša in Anton Prus so naštudirali vlogo Schaunarda; Danilo Merlak, Dra-giša Ognjanovič in Ivan Sancin pa Collina. V vlogi Mimi nastopajo Vilma Bukovčeva, Vera Lacičeva, Zlata Ognjanovič in bolgarska sopranistka Ženi Živkova; za vlogo Musette so se pripravile Sonja Hočevarjeva, Zlata Ognjano-vičeva in Ana Pusarjeva, Dvojno sta zasedeni še obrobni vlogi: Benoit (France Javornik in Ladko Korošec) in Alcin-dor (Ivo Anžlovar in Dragiša Ognaj-novič). Kritik pa je istočasno zapisal, da kljub obetajoči možni zasedbi premiera ni bila najbolj posrečeno izbrana ter da se je režija gosta Mladena Sabljiča okorno gibala v stereotipnih okvirih opernih predstavitev. Orkester, ki mu je dirigiral Ciril Cvetko, je bil tehnično skrbno pripravljen, le Rudolfa — Rajka Koritnika — je mnogokrat prekrival in mu kratil možnost interpretativnega izraza.
NOVA GORICA — V sredi januarja je goriška kulturna skupnost v sodelovanju z goriškim muzejem pripravila tri razstave, namenjene zlasti širši publiki in pa delavcem: v galeriji Meblo je razstava o Tolminskih puntih, v Go-stolu razstava grafik Toneta Kralja, medtem ko je v podjetju za popravljanje voz in strojev predstavil svoje risbe Vlado Hmeljak. V prostorih Grosista Gorica v Šempetru slednjič razstavlja Anton Bemot. V razstavno dejavnost se vključujejo tudi goriške opekarne, kjer pripravljajo za razstave prostore v treh «bratih.
LJUBLJANA — Po daljšem času je ljubljansko občinstvo lahko poslušalo ansambel Zagrebških solistov, ki je v času med dvema svojima inozemskima gostovanjema nastopil v petek 11. januarja v veliki dvorani slovenske filharmonije. Izvajali so Corelijev Concerto grosso št. 8 v g-molu, Tartinijev Koncert za violino in godala v D-duru, Jarnovičev Koncertni kvartet v F-duru, Martinujev Sekstet za godala in Bartokove Romunske plese.
ŠKOFJA LOKA — Eksperimentalno gledališče Oder galerija je uprizorilo v soboto 12. januarja v galeriji na škofjeloškem gradu premiero satirične komedije — muzicala Igorja Torkarja pod naslovom „Vstajenje Jožeta Švejka“.
PODVELKA — V Podvelki so pred časom ukinili tovarno lepenke in se preusmerili v izdelavo nerosljivih stekel. Seveda je bil,d treba precej čakati, pred-n,o' je bovarnh stekla. Toda 29. decem-
bra je bila nova tovarna le slovesno odprta. V njej dela okrog 200 delavcev, uradno pa je pridružena lesnoindustrijskemu podjetju Slovenj Gradec.
BEGUNJE — že svetovno znana tovarna športnega orodja „Elan“ se je lotila še proizvodnje in montaže žičnic in urejanja smučišč. To so sporočili predstavniki tovarne Elan ob otvoritvi žičnice na Krvavec, ki so je izdelala pariška družba Pomagalski. Pomagalski bo seveda pomagal Elanu kot partner; je pa ta francoska družba na j več ji proizvajalec žičnic na svetu.
MURSKA SOBOTA — Ekološka komisija pomurskih občin za. varstvjo «-kolja je pričela s prvimi razpravami Q ¿oblikovanju celotnega odloka o varstvu okolja. Pomurska skupnost je prva. v Sloveniji, ki bo izdelala tak načrt, med tem je tudi predog, da bi območje termalnih vrelcev zaščitili in proglasili za narodni park.
LJUBLJANA — Nov potres, ki so ga čutili 4. januarja ob 23,27 v Ljubljani predvsem pa v Kranju, Stražišču, Bitnjah in drugih krajih Sorškega polja, je geofizikalni observatorij na Golovcu zabeležil kot potres 3, stopnje. Potresne sunke spremljajo tudi močno bobnenje, vendar škode ta potres ni povzročil.
BLED — Letošnja zimska turistična sezona je dobro obetala, saj so se tuje agencije zelo zanimale za Bled in Bohinj. Sedaj pa se je vse zasukalo drugače. Snega kar noče in noče hiti, celo v višjih legah, kot je Pokljuka, ga je premalo. To povzroča precejšnjo škodo gostincem, še večjo pa upravljaleem žičnic, saj so izgubili že poldrugi mesec sezone. Doslej je obisk odpovedalo že več tujih skupin, ki so ležišča že rezervirali, saj si tuje agencije ne upajo več tvegati, da bi svojim gostom obljubljali sneg, če ga ni.
Umrli so od 6. do 10. januarja
LJUBLJANA: Jernej Stenko up.; Anton Prebil up.: Jože Korošec up,; Marija Marušič (93) up.; Lojze Plečnik bačni up.; Pavel Dremelj delavec; Alojz Nežmah (91) up.; Josipina Megla (90' Viktor Dežela žel. up.; Fani Topčegie? prof. Dr. inž. Vlado Treguhov; Aleksander Javornik novinar; Zdenka Glavač r. Lunder ;
RAZNI KRAJI: Vilko Hribar profesor, Celje; Borut Žener, prof. Brestanica; Ivan Japelj, Vnanje Gorice; Marija Hreščak, Košana; Angela Ivanuša, šol. upr. v p. Maribor; Loti Detter r. Domboš, Vrhnika; Josipina Levičnik Kranj; Ivan Alič up. Dobova; Marija Komovec r. Ostank Planina pri Rakeku, Franc Škrab (72) Kranj; Ivan Novak uč. Mozirje, Ana Rozman r. Žerovnik, Brigita Tekavec, Litija; Polonca Pergar r. Felc, Kranj; Janez Škof mizar, Dobrova; Stanko Prinčič uč. v p., Nova Gorica; Malčka Zdolšek r. Rihar, gostilničarka, Ponikva nri Grobelnem; Marija Sintič (84) Osterc; Jože Cehner Predoslje; Franc Esih up. Celje; Ana Lešnik up., Golnik; Jože Pogačnik prf. v p. Celje, Herman Hmeljak, šofer, Koper; Stane Kraševec, Bled; Srečko Franko kom. dir. Celje; Minka Rozina, Dobrova; Olga Šobat r. Kokalj, delavka Sostro; Rezka Koritnik r. Strmole, Trbovlje;
Vseuč. prof. dr. Tine Debeljak je na straneh 132 do 173 napisal obširno razpravo o slovenskem narodu, o simbolih njegove narodnosti in državnosti. V razpravi govori najprej o zavesti enotnosti imena in jezika, nato o zavesti prostora in njega obvladanju in borbi za obstoj tekom stoletij.
Posebno obširno poglavje je posvečeno simbolom slovenstva, ki so slovenski grb, slovenska zastava in slovenska narodna himna.
Doslej smo dokončno na jasnem le glede naše zastave. Ko bo izginil z nje rdeči madež, bo zopet slovenska. Glede ostalih dveh simbolov se še veliko piše in govori. Grba, izgleda ne bo težko dokončno določiti, vprašanje naše narodne himne je pa še vedno odprto. Ta, ki jo sedaj pojemo, je le izhod za silo, silno bojevita in krvava, povsem drugačna kot so ostale, ki jih poznamo, hrvaška Lepa naša domovina, češka Kde domov muj, srbsko jugoslovanska Bože pravde, avstrijska cesarska pesem, nemška, angleška — vse so polne veličastnosti in dostikrat mehke sentimentalnosti. Vseučiliški profesor Debeljak stvar pozna bolje kot kdorkoli med nami, pa tudi doma; ljudje, ki so pri virih, bodo težko povedali kaj novega ali boljšega, kot je to, kar beremo v Zborniku.
Publicist dr. Oton Ambrožič, priznani časnikar in politični izvedenec, nam je napisal nad vse zanimivo in poučno razpravo pod naslovom: Trikotnik Moskva, PeHing, Beograd. V sporu med Moskvo in Pekingom skuša jugoslovanski komunizem postaviti se na varno mesto. Odkar je Moskva proglasila jugoslovanske komuniste za .krivoverce', je vsa leta čutiti poskuse Rusov, da bi nastali razcep zacelili, včasih z grožnjami, včasih z obljubami in vljudnostnimi gestami, pravtako tudi jugoslovanski komunisti nočejo popolnoma prekiniti z ruskimi. Izgleda, da ima Peking namen z vso silo podpirati nesoglasje med Jugoslavijo in njenim sovražnikom, česar se i Rusi, i Jugoslovani zavedajo in skušajo ohraniti Jugoslavijo v primerni razdalji od Pekinga. Branje razprave nam odpre poglede v tiste predele mednarodne politike, ki jih mnogokrat ne vidimo, ali pa jih površno poznamo in lahko pridemo do površnih in prenagljenih sodb o dogodkih, ki se tičejo tudi naše domovine.
Bodi dovolj tega pisanja. Le to naj še zapišem, da človek, ki bi se pred gori navedenimi naslovi razprav polenil, češ, to ni zame, ne bi imel od branja letošnjega Zbornika haska, ki bi ga lahko imel.	Kk
Verska revija „Duhovno življenje", ki iz meseca v mesec že dolga leta spremlja življenje in delo naših rojakov, je preteklo nedeljo, kot je že tradicionalno, organizirala družabno prireditev, ki naj gmotno pripomore k čim boljšemu slovenskemu verskemu tisku, pa tudi rojake osvešča in jih seznanja prav o pomenu tega tiska za našo versko, narodno in ideološko stanovitnost.
Prireditev je bila v nedeljo 27. januarja na prostorih Slovenske pristave v Castelarju. Spored se je začel s sveto mašo, katero je daroval delegat slovenskih dušnih pastirjev za Argentino!, msgr. Anton Orehar, za žive in rajne dobrotnike revije. Med sveto mašo je v nagovoru med drugim poudarjal sledeče misli:
Ena največjih nesreč sedanjih dni je idejna nejasnpst v svetu, tudi med katoličani; nevarno je tuidi za nas, ki smo šli skozi idejno očiščevanje.
Cerkev ima wd ustanovitelja veliko nalogo učiti resnico. Opravlja jo pt pridiganju in v modernem času posebej po tisku, za katerega je Pavel VI. rekel: „Kristjani morajo svoje delovanje razširiti na področju javnega obveščanja, kj je nujno1 povezano s širjenjem božje besede.
Dan slovenskega tiska v Argentini ob prireditvi pž spomni na dolžnosti tiste, ki pišejo in berejo. Tisk mora oznanjati resnico, katero mora temeljito spoznati, preveriti in dostojno povedati. Uredniki morajo zbirati strokovnjake za vprašanja, ker nestrokovnjak resnico le zamaže. Ohraniti marajo pisatelji pravilo ljubezni, varovaje se vsake osebne žalitve. V učenju! biti konkretni, neizprosni.
čitatelji morajo resnico iskati, zato naj sprejmejo) časopis, tisk in v njem utemeljeno resnico s spoštovanjem. Vse delo naj spremlja},, z uvidevanjem in simpatijo. Naročijo in plačajo naj tiska no besedo» da se more tisk vzdrževati.
Pozitivno učenje prj.)tj veliki nevarnosti marksizma, ki udira tudi v Argentino in je usodno tudi za mlade ljudi slovenskih družin- V tem položaju naj najprej dorasli pridejo do jasnosti, da ne omahnejo v boju in potem skrbijo za mladino.
Po sveti maši pa pred popoldanskim družabnim delom, so rojaki posedli oh mizah, kjer jim je bilo na razpolago okusno kosilo.
Zavest rojakov o važnosti našega tiska je gotovo dokazala udeležba, ki je bila razveseljiva. Veliko število Slovencev iz bližnjih in daljnih krajev je prihitelo, da v veselju in zabavi podpro revijo in njeno poslanstvo. Velik srečo-lov z nad petsto dobitki, nagradno žrebanje za naročnike, in drugo žrebanje za otroke, ki so pisali v „Božje stezice", se je vrstilo, medtem ko so prihajali še vedno novi obiskovalci, in dali pečat množične udeležbe prireditvi, ki se je razvijala prav do večernih ur.
Pri nagradnem žrebanju naročnikov,
Mirko Kunčič
so bili izžrebani: g. Maks Ovčjak, Mendoza, ga. Marija Malavašič, Ramos Mejia, ga. Sonja Bavdaž, Avstrija, g. Janez Rozman, Castelar, g. Franc Ve-ster, Ramos Mejia, g. Ferdo Martinčič, Kanada, s. Ada Prijatelj, Formo-za, s. Silvestra Hanžel, Paragvaj, g.
Lojze Oblak, Castelar in g. Milan Magister, Ramos Mejia.
Med otroci pa, ki so v letu 1973 pisali v Božje stezice, so bili izžrebani: Tončk Koželnik, Janez Jereb, Mirjam Oblak, Kristina Lazar, Mirko Pale, Ja-nika Omahna, Jože Vombergar, Metka Kahne, Andrej Peršuh in Adrijana Selan.
SLOVENC
OSEBNE NOVICE
Nova slovenska diplomanta:
Franc Fajfar iz Villa Ballester je na državni buenosaireški ekonomski fakulteti diplomiral prejšnji mesec in dobil naslov „contador puhlico".
Gdč. Anka Aljančič je v decembru končala študije na farmacevtski fakul1 teti buenosaireške univerze.
Čestitkam znancev in prijateljev se pridružuje tudi Svobodna Slovenija!
Redovne obljube.
Sestra Marija Ana Komar je 24 t. m. v centralni hiši Hčera Marije Pomočnice (salezijank) na Almagro naredila večne redovne obljube. Želimo ji, da bi jo božja pomoč in dobrota spremljala v poklicu žrtev in odpovedi.
DR. FRANČKU MACJUSU V SLOVO
Osem let je z močno voljb premagoval posledice mrt-vouda in razen zadnje čase kljuboval težavam bolezni in sodeloval tako v okviru Slovenske Demokratske stranke, kakor pri Sokolu. Od mladosti do smrti je ostal zvest svoji domovini in Jugoslaviji ter se kot član Jugoslovanske narodne stranke in kot načelnik mariborske žu-pe Sokola boril proti nemškutarjem in komunistom.
Rodil se je 7. januarja leta 1905. v Trstu, kjer je obiskoval Ciril-Metodovo slovensko osnovno šolo. Oče je bil državni uradnik in so ga Italijani po prevzemu ^Trsta vrgli iz službe. Vsa družina je zbežala v Jugoslavijo in se naselila v Mariboru.
Franček je v letih doraščanja pokazal svojo narodno zavednost in idealizem, s tem da se je pridružil borcem generala Maistra za Koroško.
Srednjo šolo je dovršil v Mariboru in nato visoko ekonomsko šolo v Zagrebu. Med tem je nastopil kot uradnik službo v mariborski Mestni hranilnici, ki ga je pozneje imenovala za ravnatelja rudnika v Peklenici. Med službovanjem je naredil doktorat ekonomskih ved v Italiji in kasneje, po končani vojni doktorat političnih ved v Rimu.
Kot načelnik mariborskega Sokola se je posvetil telesni vzgoji mladine. Ko so se pred vojno komunistični infiltri-ranci hoteli polastiti mariborskega Sokola, je s svojim trdnim nastopom in govorom odločilno vplival na izid občnega zbora, po katerem so bili komunisti (med drugim Apih, Dekleva) izločeni.
Proti Nemcem se je izpostavil z govorom na protinemškem zborovanju v Mariboru dan pred vkorakanjem Nemcev v Jugoslavijo. Pred nemškim valom je hotel oditi proti jugu. Prišel do Črnomlja in se moral vrniti. Nekaj časa se je skrival pred Gestapo, ki ga je iskala, dokler mu ni uspelo umakniti se v Ljubljano.
Tam se je takoj pridružil ilegalni organizaciji odpora proti okupatorju, in proti OP. Tako je spet prišel v konflikt
ARGENTINI
s komunisti, ki so ga Italijanom denun-cirali kot vodjo odpora proti njim. Bil ,ie v zaporu, dolgo časa v samici in pred sodiščem. Prva razprava se ni zaključila, na drugi, že po padcu Mussolinija, pa je bil oproščen.
Po nemški zasedbi Ljubljane je odšel v Rim in se kljub nevarnosti s strani Nemcev še vrnil, da reši iz zapora prijatelja H. M.
Kot član in funkcionar Jugoslovanske narodne stranke je bil v emigraciji soustanovitelj Slovenske demokratske stranke in deloval ves čas kot član izvršnega odbora. SDS ga je leta 1964 delegirala v NO, v katerem je po smrti dr. Jelenca prevzel mesto podpredsednika. V Argentini je tudi nadaljeval delo v Sokolu in kot starosta osrednjega odbora jugoslovanskega Sokola v zamejstvu vzdrževal enotnost organizacije.
Z dr. Macjusom izgubljamo pomembno osebnost in odločnega narodnega delavca.
EMIL SAVELLI — umrl
Iz Brazilije je pretekli teden prišlo telegrafsko sporočilo, da je
22.	januarja na svojem domu v Resen-dah umrl komaj 55 let star g. Emil Savelli.
Pokojni je bil najmlajši od treh bratov in je sedaj tudi on sledil v večnost bratu-duhovniku Vilkotu, ki ga je rdeče „ljudsko sodišče" v Črnomlju leta 1948 obsodilo na smrt.
Iz verne, krščanske družine je že v zgodnji mladosti začel delovati v prosvetnih in kulturnih organizacijah ter je kot srednješolec bil duša pevskega in glasbenega dela med našimi dijaki na celjski gimnaziji. Po maturi je po enoletnem tečaju nastopil službo v ljubljanski Poštni hranilnici, kjer je ostal vse do začetka druge svetovne vojne, ko je bil kot rezervni podporočnik mobiliziran in nato po krajšem ujetništvu izpuščen. Ob vrnitvi v Ljubljano in v službo se je takoj postavil na stran onih, ki so bili proti „osvobodilnim" geslom takrat že močno delujoče levice, a je bil kmalu interniran v italijanskem taborišču Gonars; tudi tam je vodil odločno borbo kot bivši jugoslovanski rezervni oficir proti komunistom, ki so tudi med interniranci že krepko delovali.
Ko je prišel iz internacije nazaj v Ljubljano, je med prvimi vstopil v protikomunistične vojaške formacije in se je v njih in Vaških stražah neustrašeno boril vse do italijanske kapitulacije, ko je z ustanovitvijo slovenskega domobranstva vstopil v njegove vrste kot nadporočnik. Med svojimi podrejenimi in nadrejenimi je bil zaradi _ vedrega značaja pa zaradi neustrašenosti in odločnosti povsod priljubljen. Pozneje je prestopil v vrste primorskih domobrancev in bil nazadnje poveljnik težke čete v Ajdovščini. Leta 1944 se je v Ljubljani poročil z učiteljico Slavko iz znane ljubljanske družine Cafuta.
(Dalje na 4. str.)
ülMrâ. a
V vrtu na smrt obsojenih
Anica!
Slovenka iz Ljubljane. Bil je uradnik tvoj princ in ti si bila njegova princeska v Milčinskega igri na odru. če bi mogli verjeti Milčinskemu, te je samo čevelj žulil. O, pa so te žulila tudi pljuča! Pretesni čevelj sezuješ, ranjenih pljuč ne moreš sezuti. Ko si odhajala iz zdravilišča, si se s topo odpovedjo v očeh poslovili, od uradnika in rekla:
„Nikoli več ne bom igrala princeske."
„Zakaj ne?" so je gorko pozanimal.
„Zato, ker bom odigrala na odru samo eno vlogo še."
„In ta bo?"
„Mrlič na mrtvaškem odru..." se jo kar vdano utrgalo iz nje.
Tn koliko drugih obrazov, moških in ženskih, tavajočim sencam podobnih, še roma mimo •— in vsak skriva v sebi svojo tragedijo in svojo osebno bolečino. . .
Življenje v zdravilišču se je kar čez noč preokrenilo.
Nekega dne se je pripeljal srbski zdravnik dr. Savič. Trdili so, da je sam tuberkulozen, zato so ga vpisali v seznam bolnikov. To je bilo v tistih usodnih časih, ko se jo politika v Belgrladu
tako čudno pletla, da so nekateri prena-peteži hoteli iz slovenskega naroda napraviti — pleme. Prva žrtev te nove centralistične politike je bil v zdravilišču ravnatelj, ker je bil premalo „državotvoren". Njegovo mesto je zasedel človek, ki je ob vsaki priliki blatil Slovence — sam Slovenec. V Ljubljani je takrat izhajal list „Avtonomist". „Avto na rnist!" je posmehljivo kričal novi „državotvorni" ravnatelj.
Nihče od slovenskih in hrvatskih bolnikov ni slutil, cla se okoli novega „bolnik*:“ dr. Saviča zbira gruča ljudi, ki že pripravlja zahrbtno zanko za drugo slovensko žrtev: šef-zdravnika dr. Drobniča, specialista za pljučne bolezni, ki je s takšno vnemo in prirojeno dobroto skrbel za svoje varovance. Bil je globoko veren človek in zaveden Slovenec.
S pomočjo nekaterih v velesrbskem duhu vzgojenih fanatičnih študentov in študentk je dr. Savič zasnov pl celo zaroto proti dr. Drobniču. Poslal je na zdravstveno ministrstvo v Belgrad za lase privlečeno obtožbo o nepravilnem postopanju dr. Drobniča z bolniki.
Ko je nekega dne uradnik sedel v predsobi ravnateljeve pisarne, sklonjen nad uradnimi spisi, je zunaj zahuplc.l avto.
„Dr. Štampar iz Belgrada!" je rav-
natelj ves razburjen zakričal in planil na cesto.
Kaj to pomeni?" se je vznemiril uradnik. Slutnja nečesa hudega, podlega ga je obšla. ..
Dr. Štampar je vstopil, novi ravnatelj pa se mu je klanjal od spredaj in zadaj. Razumljivo- vedel je, da se zahrbtna zanka ne pripravlja njemu, ampak nekomu drugemu... Skrbno je zaprl vrata svoje pisarne za seboj.
In potem so kot na skrivno znamenje začeli prihajati velesrbsko usmerjeni študenti in študentke, ki jim je gotovo ušlo iz spomina, da so se prišli v Topol-ščico zdravit in ne politizirat. Vendar so med njimi manjkhli nekateri, ki se niso hoteli priključiti zaroti.
„Preiskava! Zasliševanje prič, ki hočejo odstaviti dr. Drobniča in na njegovo mesto postaviti dr. Saviča!" je uradniki! preblisnilo možgane. V gnevu je izpljunil, kar mu je grenkega tičalo v grlu. „Torej takšna je uradna preiskava! Peklensko enostranska. Niti enega Slovenca, niti enega Hrvata niso povabili za pričo."
V sveti jezi je planil s stola in storil nekaj, kar po uradnih predpisih ne bi smel storiti: kratkomalo je zfepust.il pisarno in odhitel navkreber k pavilijo-nom, kjer so bili slovenski in hrvatski bolniki. Hlastno iim je začel razlagati, kaj se dogaja v ravnateljevi pisarni. Da ste jih videli, kako ogorčeno so planili pokonci!	(Dalje na 4. str.)
Kogn/mamva
SLOVENCI V ARGENTINI
katero je sam pripravljal skladbe in pri tekmovanjih odnesel častna mesta in priznanja.
Pred dvema letoma se je pokojni moral podvreči težki operaciji na sren. Ta je uspela in vsa poročila so vedno potrjevala njegovo dobro zdravstveno stanje. Medtem se je tudi upokojil in se preselil na svoj dom v Resende, od koder ga je Bog sedaj poklical k sebi.
Pokojni zapušča ženo gospo Slavko, hčerki prof. Rožico por. Braga in Tai-mo por. Starman, sinova ing. Alojzija in Emila ter v Buenos Airesu brata dr. Julija.	_ ,	.
Naj mu bo Bog pravičen Sodnik m Plačnik.
SAN MARTIN
Nova določila o Vzajemnem podpornem skladu.
Vzajemni podporni sklad je važna socialna ustanova Slovenskega doma v San Martinu, ki daje v primeru smrti posmrtnine oz. posmrtinske podpore. Na zadnjem občnem zboru doma so bile skle-
PRVA NAGRADNA KRIŽANKA
(Nad. s 3. str.)
Po končani vojni je bil z ženo koi begunec v taborišču Eboli, nato pa je iz Nemčije emigriral v Brazilijo, ltjei se je začel pravi križev pot zanj in ženo. Bolezni, pomanjkanje, brezposelnost, izrabljanja, pa mali otroci, ki s., večali število družinskih članov, nis uklonili njegove trdne volje. Skupaj s pridno ženo sta premagovala zapreke, položila vse potrebne izpite pred brazilskimi oblastmi in si pridobila pravico poučevanja na tamkajšnih srednjih šolah. Otroci so vsi študirali; najstarejša Rožica je na univerzi v Rio de Janeiro diplomirala pred leti za profesorico tujih jezikov, sin Alojzij je metalurški inženir, najmlajši končuje srednjo šolo. S pridnostjo in vztrajnostjo — tudi po 10 in več ur šole dnevno — sta z ženo lahko postavila lasten dom v Resendah, medtem ko sta do nedavnega službovala v velikem industrijskem centru v Volta Redoncia, olizu Rio de Janeiro, kjer je pokojni Emil bil profesor matematike na tehnični šoli. Na tej je tudi organi-ral študentovsko godbo na pihala za
V VRTU NA SMRT OBSOJENIH (Nad. s 3. str.)
„Sifemota!" so kričali Slovenci in Slovenke.
„Izdajice!“ so kričali Hrvatje in Hrvatice.
In potem se je za uradnikom uvrstila gosta truma „upornikov“ in odkorakala k upravnemu poslopju.
Uradnik je pogumno potrkal na vrata ravnateljeve pisarne, jih odprl in zaklical:
„Nove priče!“
Mučna tišina je ob tem klicu zavladala v notranjščini, šele čez nekaj časa je osorno jeknilo iz nje:
„še tega je bilo treba. Naj vstopijo!“
Kaj bi še pripovedoval. Urlkidna preiskava je izzvenela v komedijo. Bilo je mnogo več prič, ki so izpovedale v prilog dr. Drobniču, a vse to ni zaleglo. Zmagal je dr. Savič — dr. Drobnič pa je moral iti... Ostal je neizbrisno zapisan v srcih slovenskih in hrvatskih pacientov pa tudi — bodimo pravični — nekaterih srbskih. Pozneje je postal šef Okrožnega urada v Ljubljani. Skromnemu uradniku je bil vse življenje hvaležen za dobro delo. ki ga je storil zanj, čeprav — zaman, ..
Ko je dr. Štampar stopil iz ravnateljeve pisarne, se je ustavil pred uradnikom, ga srepo premeril od vrhih, do tal in zarohnel:
„Slušajte, vi mladi gospodin! Poslej vam je prepovedano, da bi še kdaj privatno govorili s pacienti in jim prirejali
kake komedije. Govoriti smete z njimi samo službeno tu v pisarni, če si nočete naprtiti kakih posledic. Vaš šef bo zdaj zdravnik dr. S^.vič. Ste razumeli?“ Uradnik je nemo pokimal in malo-dušno sklonil glavo.
Komaj je avto s predstavnikom zdravstvenega ministrstva oddrdral, je uradnik stopil v ravnateljevo pisarno.
„Kaj hočete?“ se je razkfačeno zadrl ravnatelj. „Nahujskali ste Slovence in Hrvate, da so pričali za doktorja Drobniča. Takšna nesramnost!“
„Naj bo kakorkoli že, gospod ravnatelj •— odhajam.“
„Kam odhajate?“ je ostrmel.
„Proč. Nočem biti ptiček v kletki.“ „Prav, ampak do novega leta morata ostati,“ je hladno pripomnil.
3.
„Zadnji dnevi mi teko,“ je uradnik bolno čustvoval. „In niti posloviti se ne bom smel od svojih prijateljev...“ Nekega dne je prišel v pisarno srbski bolnik, ki ni bil več mlad, še manj pa razborit.
„To je podlost,“ je žolčno stisnil iz sebe.
„Kaj je podlost?“ ga je uradnik osuplo vprašal.
Gonia proti dr. Drobniču,“ je pojasnil. „Jas sem Srb, nisem pa šovinist. Dr. Drobnič je izvrsten zdravnik, pa naj bo stokrat Slovenec.“
'fhjrdriik mu je gorko stisnil desnico: „Hvala vam.“
(Dalje)
ZADEVA POSTAJA ZANIMIVA...
Prejšnji teden smo objavili pogoje za fotografski natečaj.
Ta teden je v Svobodni Sloveniji priobčena prva nagradna križanka. Prihodnji teden bo razpis tekmovanja za najmlajše športnike.
In še veliko drugih presenečenj in zanimivosti nas čaka letos, kajti to so rezultati naše zavesti, da:
V SLOGI JE MOČ!
njene nekatere spremebe pravilnika tega sklada. Posmrtnina, ki se izplača ob smrti člana ali članice, se je zvišala od sedanjih 1000 pesov na 1500 pesov (ali 150.000 starih pesov). Zato pa se je letni prispevek za člana ali članico zvišal od sedanjih 20 na 30 novih pesov. Prispevek mora član sam plačati do 31. marca.
Člani Vzajemnega podpornega člana so lahko vsi člani Slovenskega doma v San Martinu, dalje so lahko članice tudi žene rednih članov, čeprav niso članice doma. Tudi otroci člana so lahko člani tega sklada na način, da se na ime naj starejšega otroka plača en letni prispevek in s tem so zavarovani vsi otroci, ki še nimajo 18 let. Ostale podrobnosti obsega pravilnik, ki je vsem članom doma na razpolago. Sklad vodijo gg. Rudolf Ribnikar, Telič Rafael in Jože Ziherl.
Prenovitev prostorov v Slovenskem domu
V Slovenskem domu v San Martinu prenavljajo prve tri sohe pri vhodu. Odstranjena so bila že trhla lesena tia in bodo zamenjana z granitnimi ploščicami. Stene v vseh treh sobah pa bodo obložene z lesom, kar bo dalo sobam bolj domač izgled.
Ob tej priložnosti poročamo, da so bili na občnem zboru doma, katerega poročilo je bilo objavljeno v tretji številki Svobodne Slovenije, izvoljeni tudi namestniki odbornikov in sicer: Gabrijel Petkovšek, Anton Avguštin, Mirko Žbogar in Lojze Strle.
VODORAVNO: 1) Transport. 6) Tepež. 11) Ovije mokro krpo. 12) Ko, če. 14) Športna iglu na konjih. 15) Gozd. 16) Ime meseca. 18) Lesena posoda. 19 Osebni zaimek. 20) Priimek slovenskega pisatelja. 22) Predlog. 23) Ki nima nadstropij. 25) Umil. 27) Ki mu ni enakega. 29) Karaš. 31) Vsota. 32) Vrsta pesnitve. 33) Poseduje. 35) Mutast. 36) Postajajo rdeči. 37) čevljarska nit. 39) Vprašalni veznik. 41) Ljudska pritrdilnica. 42) Beneški čoln. 44) Izraz pri kartanju. 45) Italijansko pristanišče ob Jadranu. 46) Zabavljač, godrnjač. NAVPIČNO: 1) Kos zemlje v morju, ki je povezan s celino. 2) Iz rži. 3) Reka v Zahodni Nemčiji. 4) Zna. 5) Zgrajen. 6) Zmanjkati. 7) Junaška pesem. 8) Struja. 9) Zagon. 10) Podložnik. 13) Žensko oblačilo. 16) Hunski poglavar. 17) Ki trpi lakoto. 20) Sled potu na obličju. 21) Točen, običajen. 23) Dela predivo. 24) Me ni. 26) Dan proti plačilu. 28) Bržkone, morda. 30) Prostrana. 31) Zahod. 34) Čebelji proizvod. 36) Oksidirano železo. 37) Ukrajinska reka. 38) Angleško lahko pivo. 40) Mrtva stvar. 42) Vzhodna namizna igra. 43) Ploskovna mera.
Med vsemi pravilnimi rešitvami, ki bodo poslane do vključno 28. februarja 1974 na naslov: V SLOGI JE MOČ, Bme. Mitre 97, Ramos Mejia, bo izžrebana nagrada: hranilna knjižica SLOGE z vpisanim zneskom $ 100.— (deset tisoč starih pesov). Med vsemi pravilnimi rešitvami vseh križank, ki se bodo mesečno letos priobčale, bomo pa izžrebali ob koncu leta še posebno lepo nagrado.
Na delo tedaj in če sam česa ne uganeš, vprašaj prijatelja, kajti SLOGI JE MOČ!
Od vsepovsod
Vikendi na prodaj. Novica bi ne bila nič nenavadna, če bi to ne bilo v komunistični „Demokratični nemški republiki“. Vlada je izdala odredbo, po kateri bodo prodali — seveda „predvsem delavcem in družinam z več otroki“ večje in manjše vile in vikende, ki so jih po vojni zasegli in predali „družbeni lasti“. Namen ukrepa pa je — izboljšati stanovanjske pogoje poleg tega pa še „povečati možnosti oddiha državljanom.“
,,Svoboda besede“. V teh dneh je dosti novic o napadih v sovjetskem tisku na Solženicina ob izidu njegove najnovejše knjige „Archipielag Gulag“, ki je izšla v Parizu in je avtobiografskega značaja. Najbolj -'načilna pa je izjava Sergeja Smimova, dobitnika Leninove nagrade za literaturo 1965, ki jo je dal ob prihodu v Veracruz v Mehiki ob turističnem križarjenju“ sovjetske ladje „Ivan Franko". Smirnov je rekel, da je Solženicin „političen zmešanec“, nato pa je zatrdil, da je v „Sovjetski zvezi po-. polna svoboda pisanja in izražanja misli, toda logično ni mogoče trpeti napadov proti socialističnemu režimu, ker pač ruši njegovo strukturo.“ V tej knjigi Solženicin opisuje življenje v sovjetskih kazenskih taboriščih, v katerih je sam preživel precejšen del svojega življenja.
. S čolnom na vesla okoli sveta. Derek King, Peter Bird in Carol Maystone so si izposodili 12. metrov dolgi čoln Bri-tannia II“, s katerim nameravajo veslati okoli sveta, čoln „Britannia II“ je že znan, ker sta z njim John Faiefaix in Silcya Cook preplula Pacifiški ocean. Britanski veslači so se na pot odpravili v začetku januarja iz Gibraltarja.
„Mona Liza“ gre na sprehod. Slavno Da Vincijevo sliko „Mona Liza“ bodo v marcu razstavili v Tokio. Da pa bi ji temperaturne spremebe in onesnažen ¡e zraka na potovanju ne škodile, so jo spravili v posebno stekleno omaro, visoko tri metre, široka pa dva.
3EI®os*mÜs Svólbods&e §l®v©» Mije z I. 1971-1972 Je F® vseMaii najbogatejša slovenska knjiga v sv©«--In, po ©fesegiE siajobšir-nejša ist tradi assjeesaejsa ¡Sato Zbornik v vsako slovensko dražimo!
DR. JUAN JESUS B1ASN1K
specialist za ortopedijo in travmatologijo
C. Jose E. Uribnru 285, Cap. Fed Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855.
Privatni telefon: 628-4188 Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
JAVNI NOTAR
FRANCISCA RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
Po športnem svetu
ZARADI SLABEGA VREMENA — tako malo snega že dolgo niso imeli Kranski gori — so morali odpovedati alpsko tekmovanje za Pokal Vitranc, ki' spada v vrsto tekmovanj z evropsko prvenstvo. Sicer pa niso bili Slovenci edini, ki jim je letošnja čudna zima prekrižala načrte v smučnih tekmovanjih. Poleg nekaterih francoskih prirediteljev se je moral odpovedati tekmam v alpskih disciplinah tudi sosednji Trbiž. V Kranjski gori bi moralo biti tekmovanje 10. in 11. januarja in bi bilo to tekmovanje za svetovni alpski pokal — če seveda ne bo vreme decembra tako zagodlo prirediteljem kot januarja...
JENNY TURELL, 13-letna Avstralka je svetovna rekorderka v plavanju na 1500 metrov s časom 8:50,1. Prejšnja rekorderka je bila Italijanka Novella Calligaris, ki je lani v Beogradu na evropskem prvenstvu progo preplavala v času 8:52,97.
ŠVICARSKI tekmovalec za smuk Collombin je pravi specialist za progo v Garmisehu. 6. januarja je na tej zahtevni progi zmagal že tretjič zaporedoma; drugo mesto pa je zasedel Avstrijec Klammer, ki si je nekoliko utrdil položaj v vodstvu za svetovni pokal. V slalomu so slavili zmago domačini z Neureuther-jem, italijanski Tirolec Gustav Then, lanski svetovni prvak, pa je z drugi, mestom dobil prve točke v letošnji sc zoni.
SVETOVNA PRVAKINJA v alpskih disciplinah, Avstrijka Annemarije Proell, je na tekmovanju v bavarskem Pfrontu
ESIQVEMA UBRt
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcór. 4158, Buenos Air#-« T.E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
o£.e
V- T £
FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775
U
o
£ fee O p
O
TARIFA REDUCIDA Concesión N’ 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N» 1.149.713
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1974 za Argentino $ 105.— (10.500) — pri pošiljanju po pošti $ 110.— (11.000). ZDA in Kanada 16 USA dol.; za Evropo pa 19 USA dol. za pošiljanje z avion-sko pošto. Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 12 USA dol.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estado: Unidos 425. Suenes Aires. T. E. 33-7213
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO!
kot prva ženska drvela s povprečno hitrostjo 102,2 km. na uro. Pa tudi v slalomu je dovolj dobra, zasedla je 8. mesto in tako „vozi“ skoraj brez posebne tekmice proti četrti zaporedni zmagi v tekmovanju za svetovni pokal: Zbrala je že 106 točk, na drugem mestu s „samo“ 57 točkami pa je Švicarka Nadigo-va.
NA ŠAHOVSKEM turnirju v španskem mestu Orense je zasedel prvo mesto Ljubojevič (Jug.), zbral je 9 % točk, drugi je bil Torre s 7 % in tretji Bon-koe (ZDA).
Zgodi se Tvoja volja...
Vsem, ki ste ga poznali sporočam, da je moj dragi brat
Emil Savelli
dne 22. t. m. na svojem domu v Resendah (Brazilija) vzel slovo od svojih dragih.
Priporočam ga v memento.
Dr. Julij Savelli
Prijateljem in znancem naznanjamo, da nas je v torek, 22. januarja 1974 po daljši bolezni v 70. letu starosti za vedno zapustil predragi mož in oče
dr. Franjo Maejus
Njegovo truplo je bilo upepeljeno v krematoriju na Chacariti v četrtek, 24. januarja zjutraj. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so se prišli poslovit od pokojnika, kakor tudi za izraze sožalja in tolažbe.
Živa, roj. Petrovič, žena Martin, ing. Borivoj in dr. Rastimir, sinovi in ostali sorodniki.
Martinez, Chur (Švica), Ljubljana,
Narodni odbor za Slovenijo sporoča Slovencem v svetu in domovini, da je 22. t. m. umrl v Buenos Airesu (Martinez) gospod
-fS. -
dr. Franjo Maejus
podpredsednik NO za Slovenijo
Ostal je tudi v najtežjih časih narodno zaveden in dosleden ter neomahljiv v svojih načelih.
Miloš Stare
predsednik NO za Slovenijo
Buenos Aires, 24. januarja 1974
SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA sporoča svojim članom, somišljenikom in prijateljem, da je dne 22. januarja 1974 v Martinezu preminul njen dolgoletni član izvršnega odbora
dr. Franjo Maejus
podpredsednik Narodnega odbora za Slovenijo in starosta Jugoslovanska Sokola v zamejstvu Obžalujoč izgubo odločnega in nepopustljivega borca za demokratično Jugoslavijo izreka SDS vdovi gospej Živi in sinovom iskreno sožalje.
Za Slovensko demokratsko stranko Feliks Urankar
Buenos Aires, v januarju 1974.