II ?
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
Glas Naroda
List slovenskih delavcev v c^meriki
first Slovenic Daily" in the United States. Issued every" day" except Sundays and Holidays.


Lnteet.!' as Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
Stev. 163.
NEW YORK, v sredo, 18. novem bra, 1903,
Leto X,
O §trajku v Chicagu«
V Chicagu vlada velika ogorčenost.
Poskusi poravnati štrajk potom razsodišča se izjalovili. — Promet pod policijskim nadzorstvom. — Potniki v stiskah.
Chicago. 111., 37, nov. Med tukajšnjim občinstvom in Strajkarji zavladalo je veliko ogorčenje proti skabom, železniške družbe, ktere vslužbenci, kakur znano, že par dni Štrajkajo.
\ ' T.*j i.iroti večeru so bili policaji, kteri čuvajo vozove na Wentworth Ave., prisiljeni množico napasti, kajti na C 'lark St. st* je nabralo na tisoče ljudi. Več osob je zadobilr- eni policije nevarne udarce, toda tudi par polieajev je bilo ranjenih ? kn-menjem, kajti vsakdo, kdor je le rao-gi*l, je nu-tal na policijo kamenje. At-ki voznik je zavozil s svojim vozom na železniški tir in se ni hot<-l umakniti. Takoj se je nabrala na ulici množica ljudi, ktera je pričela vozniku vzpodbujati, uaj se ne umakni-. Policaji so skušali voznika spraviti raz njegov sedež na vozu, toda, to je množico tako vjezilo, da je voz ob-s topila. Na to je pričela policija rabiti svoj«* kole. \ eč osob je bilo ranjenih in aretiranih. Se le po daljšem trudu posrečilo so je policiji množico razgnati.
Strajk železničarjev občuti sedaj skoraj vse moto. Včeraj zvečer je •deževalo, radi česar je mnogo ljudi sklenilo peljati -<■ domov z nadulično železnico. Gneča na kolodvorih je bila velikanska, in le skrajnim naporom se je posrečilo vslužbencem nadulično železnice preprečiti nesreče. '
V soseščini 79. ulice in State St., pripetili so se zvečer izdat ni izgredi. Strajkarji so tamkaj namreč ustavili voz poulične železnice, kteri je vozil
j skabom hrano. Na to so prišli snabje, ktere je vodil Frank Curry, vozniku na pomoč. Strajkarji so morali bežati. K sreči ni prišlo do streljanja, pač pa je kamenje marljivo letali, po zraku. Ko je prišla policija na iice mesta, je bil boj že končan tako, da ni bil~hihče aretiran.
Poskus, poravnati prepir med City, Railway Co. in njenimi vslužbenci, se je izjalovil. Prometni vodja Mac-< ulloch *ie z ozirom na razsodišče dejal, da družbi še v glavo ne pride, da bi se hotela podvreči razsodišču. Razsodišče je čakalo ves dan, toda od železniške družbe se ni nihče oglasil. Strajkarji trdijo radi tacega zadržanja družbe, da se je slednja pripravila na trdovraten in dolgotrajen boj. Radi tega so tudi strajkarji sklenili povabiti vse uradnike lokalnih unij, združenih v Amalgamated Ass. k sbo-rovanju, da se tako dogovore o štraj-kovem zakladu. Konferenca se vrši danes.
Tudi včeraj so morali policaji stra-žiti vse vozove, kteri so v dolenjem mestu. Dosedaj ima družba baje le '■'>6 skabov na razpolago. Danes je prišlo semkaj 12 nadaljnih skabov, Ljudstvo in strajkarji izsmehujejo in v množili slučajih tudi pretepajo potnike, kteri se vozijo z skabskimi vozovi.
Odvetnik Darrow, kteri zastopa štrajkarje, je izjavil, da bode mayor Harrison, kteri podpira železnično družbo, odgovoren, ako bode štrajk zgubljen.
Zapretili s strajkom.
Indianapolis, Ind., 1Š. nov. Agent je v Chicagu in Cincinnati štrajkujočih
klavniških delavnicah, nameravajo tudi tukajšnje vslužbenee klavni«-pridobiti za štrajk. Ako se jim to posreči, dobe štrajkalo 1S00 mesarjev. Delavci so dali posestnikom klavnic 10 dni časa v premislek.
Premogarji v Coloradi Se ne delajo.
Denver, Colo., 17. okt. Dasiravno je bilo upati,, da prično v premogovih rovih severne Colorado v ponedeljek z delom, se to do sedaj še ni zgodilo. Delavci se namreč branijo sprejeti predlog nekterih posestnikov rovov, kteri so hoteli privoliti v osemumo dnevno delo le za rove v severnej Colorado. Koliko časa bode še trajal štrajk na jugu, še ni znano, kaiti ni-jedna stranka neče odnehati.
Zaprli tovarno.
Plioenisville, Pa., 18. nov. Tukaj so zaprli jeklarno Phoenix Iron Co., zaradi Česar je 800 delavcev brez dela.
" Znižanje plače.
Pittsbursr, Pa., 18. nov. Ravnateljstvo De Wees Woodovih tovarn v Mc-Keesportu je naznanilo svojim delavcem, da jirn bode znižalo plačo od 10 do 30%.
Žrtve ledu.
Dundee, 17. nov. Ribiči, kteri so se ravno sedaj vrnili iz lova na kite. poročajo, da je vse poletje na severu vladalo izredno viharno vreme, tako. da je bilo potovanje po severnem vodovju zelo nevarno. Lovci na kite bi se v juniju morali srečati z norveško ekspedicijo, ktero vodi profesor Amundsen. Vendar je pa na vsem svojem potovanju niso srečali. Ker se je tudi lovcem slabo godilo, je naj-brže tudi ekspedicijo doletela kaka nesreča.
Lovci so srečali dansko Ericksono-vo ekspedicijo pri Sounders Isltmdu. Ekspedicija je bila brez vseh sredstev. Grof Moltke, po poklicu slikar, kteri soremlja ekspedicijo, je bil te žko bolan. Potniki so stanovali za-jedno z Eskimovci v starem, raztrganem šotoru, v kterem niso imeli ni kacih jestvin. Živeli so le od jajc morskih ptic, kterih je dovolj na otoku. Seboj so imeli le še jedno puško. Svoj čoln in sani so morali ostaviti na severnem delu zalica Melville. Danci so popolnoma odvisni od Eski-movcev. Lovci so jim dali potrebni živež in lesovje za zgradbo novega čolna.
Dva meseca potem je lovska ladija zamrznila, toda Ericksonovo ekspedicijo ni nihče več videL
Zimsko vreme.
Saratoga, N. Y., 17. nov. V dolenjem delu Addirondackov razsajal je včeraj snežni vihar, kteri je prišel iz severoiztoka. Iz Glens Falls se tudi poroča o snežnem viharju, kteri je pričt 1 razsajati že v nedeljo. V dolini Hudson pričelo je včeraj snežiti, kakor se poroča iz Troy. Jednakc se glase tudi poročila iz Watertowna in okolice, kjer je padlo dva palca snega.
Lewistown, Mont., 17. nov. V coun-t.vju Fergus že tri dni neprestano noži, tako, da je gneg nad čeveF vi-ok. Gorski prelazi so popolnoma zameteni in tudi canoni so polni snega. Poštni voz iz Great Falls je obti-al v snegu v gorovju. Železniški promet je že od petka nadalje popolnoma vstavljen. Dve lokomotivi sta obtičali v snegu nar milj daleč od tukaj. Toplomer kaže 5 stopinj pod ničlo.
Spominska slavnost Lincolnove cerkve.
Washington, 17. nov. Presbtteri-ianska cerkev v tukajšnjej New ^:ork St., slavila je včeraj svojo stoletnico. Tem povodom je predsednik Roosevelt pri večernem bogoslužju v daljšem govoru opisoval zgodovino cerkve. Roosevelt je sedel v istej klopi, v kterej je tudi pokojni predsednik Abraham Lincoln, za časa njegetega bivanja v Washingtonu, opravljal svoje bogocastje. Slavnosti so prisostvovali tudi državni tajnik Hay in njegova soproga, zasebni tajnik Shaw, tajnik Hitchcock, general Breckinridge in sodnik Harlan od zvezi nega sodišča.
*
Borzlna poročila:
—	Posestniki prednostnih delnic TJ. S. Steel Corporation dobili so včeraj nakaznice za deseto kvartalno di-videndo v znesku $1.75 na vsako delnico.
—	Northern Securities so padle od 88 na 85, radi prehitre prodaje 2000 imenovanih delnic.
—	Manhattan Transit Co. je pri svojem letnem zborovanju dosedanje ravnateljstvo zopet izvolila. J. H. Hoodley je predsednik. Družba je posestnica raznih newyorskih zem -ljišč v vrednosti $1,000,000.
t
Tajni umor.
Peoria, HL, 17. nov. Blizo Henne-fferjeve farme, so našli farmerjevo hčerko May, umorjeno in na pol zakopano. Vse znači na to, da jo je nekdo posilil in potem umoril. Minolo soboto je odšla z mladeničem Fred Strubble na neko veselico, ktera se je vršila v bližnjem Šolskem, poslopju Od onega dne nadalje je ni nihče več videl. Mladeniča še niso našli.
Newyorska kronika.
Adelina Patti in sodišče.
Včeraj so pri tukajšnjem nadsodi-šču razpravljali o tožbi bankarja Joe S. Kennedy j a, kteri toži znano pevko Addelino Patti na izplačilo dolžnega mu zneska $7000. K obravnavi pa "šjora" Addelina ni prišla, radi česar so jo "in contumaciam" obsodili v povračilo dolga. Razun tega se bode morala tudi zagovarjati, ker se ni ozirala na sodni priziv. Sedaj namerava Adelina svoj dolg poravnati z vstopnicami v našo opero, toda tožnik ni tako "mešuge" ali muzikali-čen, da bi v to privolil. Morda preti Adel mi pri nas istotako žalostna cso-da, kakoršno je doživel njen rojak Mascagni ?
Prevelik blagoslov.
Ivanka Silvernailova, soproga trgovca s kislimi kumarami, je včeraj v svojem stanovanju, v hiši 1113 Washington Ave., povila trojčke, same deklice. Dve sta umrli v par minutah, toda tretja se je brezdvomno mislila: "Evo me, in tu ostanem!" Mula je dobro razvita in zdrava, toda materino stanje je kritično. Rodbina, ktera ima še 4 druge dece, je siromašna in vredna podpore.
Kosti v Eockaway parku.
Učenjaki in profesorji si belijo svoje cenjene glave, Čegava je bila velikanska kost, ktero so izkopali v parku Rockaway. Kost je namreč 14 čevljev dolga in meri — 4 čevlje v premeru. Nekteri trdijo, da je kost bila last kacega kita, dočim je mnenje družili, da je kost del kake predpo-topne živali, kterih je bilo predno je pričel Noe voziti "barko", na Rockaway toliko, da je vse mrgolelo. Ker pa niti prvi, niti drugi ne morejo svojih trditev podpreti, imajc obe stranki prav; kost je bila toraj last kaceft. prepotopnega kita.
Mala poročila.
—	Pri igri z žogo zadobil je N. Y. Clias. Hope v Canisteo, N. Y., take ozlede, da je umrl. Pokojnik je bil član "Team" in "Corning Free Academy".
—	V Binghamtonu, N. Y., se je vstrelii 33letni James II. Bartholo-mey, radi denarnih neprilik. Pokojnik ostavlja vdovo in dvoje otrok.
—	V Portageville, N. Y., zgorel je hotel Carroll, potem Brogan House in trgovina tvrdke Schwarz & Schwan. Škoda $25,000.
—	Miliionar Wm. L. Elkins v Plii-ladelphiji je v svojej oporoki ostavil $240,000 za zgradbo necega dobrodelnega zavoda.
—	V Philadelphiji zgorelo je petnadstropno poslopje 127 in 129 severna 4. ulica. V poslopju je bila nastanjena tovarna Phila. Straw-board Co. in razne druge tvrdke Škoda znaša $490,000.
—	General Rueben F. Bernard, star vojak, kteri se je bojeval v 103 bitkah in bojih za časa državljanske vojske in kasneje tudi v neštetih vo-jih v vojski z Indijanci, je umrl v Washingtonu, D. C. Pokopali ga bodo na pokopališču Arlington.
—	Blagajnik hranilnice v Ports-mouthu, Va., John H. Downing, je neznano kam zginol in seboj odnesel izdatno svoto denarja. — V Ports-mouthu je ostavij soprogo in dvoje otrok.
—	Bailey Cutlery Co., v Brantfor-du, Ont., je prenehala z izplačevanjem in napovedala konkurz. Vzrok konkurzu je baje varnostna carina. Delniška glavnica imenovane družbe je znašala $490,000.
Mestna blagajna za pljuvanje.
Norveško mestece Trondheim je glede snage in higijeničnih ozirov da leč pred drugimi mesti. Tam je magistrat kratkomalo prepovedal mešča nom pljuvati po tleh, a vsak, kdor se proti temu pregreši, plača 2 kroni v posebno blagajno. Ko se je magi stratna naredba nabila na vogle ulic, razgovarjala sta se na nekem voglu dva ugledna meščana o koristi tf na-redbe. Mestni redar, ki je moral po ovinkih izvedeti, kako sodi meščan stvo o novi naredbi, je za voglom za dovoljno poslušal slavospev pametnih meščanov. Toda že drugi dan je imela blagajna prvi dve kroni, kajti policaj je prijavil, da je eden možakarjev v svoji gorečnosti hvaleč novo naredbo, prav po švedsko — pljunil pot leh.
Kar*čujte in priporočujte "Glas Nareda". Za eelo leto ct&ne le $8.00
Washingtonske novosti.
Za reformo tarifa.
Washington, D. C., 17. nov. Priče-tek debate o cubanskej reciprocitet-nej pogodbi, je dal novemu vodju manjšine, Williamsu iz Mississippija priliko, vstanoviti podlago za politični boj zasedanja kongresa, kakor tudi za bližajoči se volilni boj za predsedniško mesto. Williams je namreč proglasil reformo tarifa demo kratičnim geslom in je zajedno repu blika ncern očital, da tarif še vedno niso reformirali, dasiravno so to obe-čali. Cubansko reciprocitetno pogodbo so demokratje republikancem skoraj izsilili, tako je izjavil Williams.
Parola za politični boj, ktero je iz dal Williams, se glasi: "Mi se bodemo bojevali za preinačenje tarifov, za znižanje carine."
Demokratje so naravno sklenili glasovati za sprejetje cubanske reci-procitetne pogodbe. Tudi med demokrati v senatu je opažati isto mnenje.
Zadnje glasovanje v senatu se bode vršilo v četrtek (Zahvalni dan), tako, da bodo zamogli senatorji iti domov, oredno se bodo sešli k rednemu zasedanju dne 7. decembra.
Cubanska debata.
Washington, 17. nov. V zastopniške j zbornici pričeli so včeraj ? cu-banskim reciprocitetnim predlogom. Zastopnik Dalzell (rep. Pa.) je predložil zbornici poročilo odseka za pota in sredstva. Glasovanje o tem poročilu se bode vršilo, kakor smo že poročali, v četrtek popoludne. Demokratična manjšina namerava vložiti amendement, kteri določa, da se dvoumne pogodbine določbe črtajo. Debate so se udeležili Williams (dem. Miss.), De Armond (dem., Mo.) in Grosvenor (rep. O.).
Med debato so vročili zbornici poročilo manjšine odseka za pota in sredstva z ozirom na cubansko repro-citotno pogodbo. Poročilo so podpisali demokratje Williams, Swanson, Mc-Clellan (N. Y.) in Clark.
Pogodba s Kitajsko.
Washington, 17. nov. Danes je dobila naša vlada trgovinsko pogodbo, ktero so sklenili ameriški komisarji in zastopniki kitajske vlade v Shang-haiju. Pogodba je prvotno določala, da se otvorijo luke Mukden in An-tung v Mandžuriji ameriške j trgovini. Pogodbo bode vlada takoj po pregledu izročila senatu v potrdilu. Ako bode mogoče, potrdili bodo se tekom izrednega zasedanja kongresa.
Allenovo notovanjev Korejo.
Washington, 17. nov. Podadmiral Evans, poveljnik našega azijskega vojnega brodovja, brzojavlja. tU je naša križarka "Albany" odpljula iz Yokohame v Chemulpo, ali seoulški pristan v Koreji, kamor potuje naš poslanik Allen, kteri bode prosil korejsko vlado, da otvori luko Wiju, ob roki Yalu, svetovnej trgovini. Tudi pokrajina med Waju in Yongamfo bode baje postala odprta svetovnej trgovini.
V varstvo parka Yosemite.
Washington, 17. nov. Podpolkovnik Garrard, superintendent naeijo-nalnega parka Yosemite priposlal je vlad i svoje letno poročilo, v kterem priporoča: Vlada m&ra predvsem skrbeti, da se iz parka divjačina ne iztrebi, kar naj velja tudi za vse gozde okol ice. Stari indijanski običaj, vsako jesen nekoliko gozda požgati, da se tako preprečijo veliki gozdni požari, naj se zopet uvede; sedanji tozadevni predpisi naj se popolnijo tako. da ne bode nikomur dovoljeno izrabljati vodne sile na vladinih zem Ijiščih. Park Yosemite naj bode sedež zvezinega pokrajinskega sodišča.
V minolej sezoni je obiskalo kra sni naravni park 9500 turistov.
Osodepolua rnzstrelba.
Columbus, O., 17. nov. Na farmi prisilne delavnice, južno od tukaj ktera je last dr. I. B. Ilartmana. pri petila se je pri razstreljanju skal in drevesnih korenin, razstrelba dinami ta. Štiri osobe so bile na mestu usmrtene.
Prevozil v 56 dnevih 13,993 milj.
I — Parnik "Texan", kapitan Mor rison od American Havaiian Steam ship Co., dospel je iz Tacome, W^ash. v Philadelphijo. Pot je trajala le 56 ' dni in 4 ure. Ladija je prepljula 13, 993 milj, ali po 250 milj na dan.
Prvi pozdrav«
Ameriško brodovje pozdravilo zastavo Paname.
Panamski komisarji na potu v Washington, dospeli v New York.— Colombijski predsednik bežal?
Panama, 18. nov. Ameriška top-ničarka "Marblehead", glavna ladija ameriškega vojnega brodovja v panamskem zalivu je včeraj zjutraj pozdravila zastavo nove republike z običajnimi 21 streli. Poveljnik ameriškega brodovja je podadmiral Glass. Istodobno je tudi francoski konzul naznanil panamskej junti, da bode pričel s tukajšnjo vlado uradoma obravnavati. Francoski minister ino-stranih del mu je namreč sporočil, da bode Francija novo republiko v kratkem pripoznala.
S zastavo republike Paname na prvem jamboru dospel je včeraj v New York parnik "City of Washington" iz Colona, Panama. Z njim so dospeli semkaj komisarji republike Paname, kteri jo bodo pri nas zastopali.
Komisarji so Manuel E. Anador, Federico Boyd, potem atašej Arhi-bald Boyd in Carlos Arosemena.
Z istim parnikom dospelo je tudi v našo luko več žensk z otroci, ktere so Panamo in Colon ostavile, ker je bil o pričakovati vojske s Colombijo.
Takrat je bilo v Colonu 5000 co-lombijskih vojakov, kteri so hoteli s železnico potovati v Panamo, kar so i i ni pa mornarji ameriške križa rke 'Nashville" preprečili. Colombijske vojake so potem, kakor znano, poslali s parnikom v Cartageno.
Panamski komisarji niso govorili s časniŠkimi poročevalci, niti niso hoteli povedati, potujejo li direktno v Washington ali ne.
Washington. 18. nov. Poslanik Va-rilla od republike Paname je danes našej vladi uradoma naznanil, da so dospeli panamski komisarji v New York, in da bodo prišli nemudoma v Washington, da sklenejo z našo vlado nogodbo za gradnjo Panamskega prekopa.	'i
Fiskalnim agentom republike Paname je imenovana banka J. Pier-pont Morgan & Co., ktera tvrdka je dala nove j republiki takoj $300,000 na razpolago.
Francoski poslanik je svojega panamskega tovariša včeraj uradoma sprejel v francoskem poslaništvu.
Galveston, Tex., 18. nov. S parnikom "Cuban" dospel je včeraj semkaj iz Srednje Amerike nek tajin-stveni potnik, čegar osobnost ni nikomur znana. Prvotno se je trdilo, da je oni potnik — predsednik republike
Sporazum.
Obravnave med Rusijo in Japonsko so se zopet pričele.
Paris, 18. nov. "Ass. Pr." poroča iz zanesljivih vi rov,da $o se zopet pričele rusko-japonske obravnave radi Mandžurije. Obravnave bodo sedaj v resnici vspele in dovedle obe državi do sporazuma. Podrobnosti o tem še niso znane.
Peking, 18. nov. Bivši ruski vojaški agent na Kitajskem, general Vogak, dospel je semka; z ruskimi komisarji treh mandžurskih pokrajin. Dospeli so iz Petrograda. Sedaj se prične konferenca pri ruskem poslaniku Lesarju.
Tokio, Japonska, 18. nov. Japonci so zadovoljni z ameriško zahtevo glede otvoritve korejske luke Wyu svetovnej trgovini, kar znači, da je Amerika naklonjena anglo-japonske j zvezi in politiki "odprtih vrat". Koreja bi rada v to privolila, toda Rusija jej ne pusti tega storiti.
Soeul, Koreja, 18. nov. Tukaj je prišlo do resnega pretepa med Japonci in Korejci. Radi tega je japonski poslanik v Koreji zahteval, da vlada pokara ravnatelje policije in orožni-štva in da jim ukaže osobno priti v japonsko poslaništvo, da tamkaj pro-.sijo Japonce oproščenja.
Novi proračun Cube.
Havana, 17. nov. — Predsednik Estrada Palma je danes izročil kongresu proračun za poslovno leto 1904. Dohodki so proračunjeni na $18,899, 800 in izdatki na $17,924,000. Pred sednik trdi v svojem poročilu, da bi bilo gradenje raznih cest na otoku I prebivalcem v najcečjo korist, kajti to bi povzdignilo tudi poljedelstvo.
Colombije, Marroquin, kteri v domovini ni več varen svojega življenja. Kasneje se je pa zatrjevalo, da je do-tičnik Marroquinov sin. Na parniku ni hotel nihče ničesar naznaniti o čudnem potniku. Vendar se je pa dognalo, da je prišel iz Colombije, in da je njegova pot zelo važna.
Colon, 18. nov. Colombijska komisija, ktere člani so Arias, Morales in Arosemena, so včeraj popoludne ostavili Panamo, da se z mirovno komisijo sestanejo iz Bolivarja. Na voj-nej ladiji "Mayflower" vršila se je s Colombijci kratka konferenca.
Colombijei so vprašali Panamce, se li hočejo zopet združiti z republiko Colombijo. v kterem slučaju bi dobila Panama posebne koncesije radi prekopa. Panamci so pa odgovorili, da se z Colombijo ne bodo več združili in so izjavili, da so colombijske obljube prepozne, kajti položaj Pana^ne je tako ugoden in jak, da ne vedo, čemu bi svoje stališče spremenili.
Med konferenco je Nicanor Insi-gnares, brat governerja države Bolivar, kteri je govoril v imenu Colom-bijcev, Panamcem svečano zagotovil, Ja bode Colombia Panamcem vse dovolila, kar bi oni zahtevali.
Senor Tomas Arias, zastopnik vstaške junte je potem odgovoril da /lada v Bogoti. kakor tudi Colombij-L-i v obče. niso umeli položaja na Ist-:nu. Revolucija je posledica želie panamskega ljudstva, radi česar jo ne more nihče preklicati. Panama je se-laj popolnoma organizirana in že od :reh velesil pripoznana republika. Politična zveza Paname in Colombije je sicer razdejana, toda ne po krivdi Paname. Vendar pa zamore med obema republikama vladati prijateljstvo.
Na to je Senor Insipmares odgovoril, da bode Colombia svoje pravice do Paname v slučaju potrebe tudi z največjimi žrtvami zopet priborila. Vendar pa to pri panamskih komisarjih ni vzbudilo nikake bojazni, tako, da niso ničesar odgovorili.
Mirovna komisija ostavila je ob 2. uri popoludne ladijo "Mayflower". Kjer so se Colombijci izkrcali, so stražili obrežje panamski vojak' Kmalo na to so se ukrcali na puinik Trent in odpljuli v Colombio.
Jednajst fanatičnih oestilcev co -lombijske vlade, so včeraj na ulicah Colona aretirali in poslali v Carta-ureno, ne da bi jim dali časa iti domov in se posloviti od svojih rodbin.
Vstaja na San Domingo.
Zaprte loke. — General Jiminez se je izkrcal.
Washington, 17. nov. Državni oddelek naše vlade dobil je danes poročilo od dominiškega konzula iz New Yorka, da je njegova vlada za dobo revolucije zaprla luke Monte Cristo, Puerto Plata, Sanches Macoris in Šamana. Se li bodo na to ozirale Zje-dinjene države, še nihče ne ve. Tudi ni znano, bode li poveljnik Briggs od naše vojne ladije "Baltimore" smatral blokado efektivnim ali ne, kajti naša vlada ne more pripoznati blokado na — papirju. V ostalem se pa tudi ni bati, da bi zamogla dominiška vlada kake trgovske parnike razde-jati, dokler je v dominiških vodah naša križarka "BaJtimore" na straži. Trgovske ladije morajo pa vsekako blokada pripoznati.
Washington, 17. nov. Poslanik Powell poroča našej vladi, da je dominiška vlada privolila v Powellov predlog vstanoviti nepristransko razsodišče za rešitev zadeve newvorske San Domingo Improvement Co.
Cape Haytien, Hayti, 18. nov. General Jiminez, vodja vstaje v San Domingo, dospel je v Santiago de los Caballeros, San Domingo. Sedaj bode pričel voditi vstajo osobno. V kratkem bode prišlo do odločilne bitke pred glavnim mestom.
Francoska križarka "Jurien de la Graviere" je dospela v San Domingo:
Vstaški, general, Ramon Caceres ostal je v Puerto Plata.
Abruški vojvoda v Havani.
— Vojvoda A broški, kteri je dospel v Havano z italijansko vojno ladijo obiskal j. predsednika E stHNaF Palma.
„Glas Naroda",
Liat slovenskih delavcev v Am^lj Urednik:	Editor:
ZMAGOSLAY VALJAVEC. Lastnik:	*	Publisher:
FRANK SAKSER. 10» Greenwich St., New York City.
Na leto velja list za Ameriko . .$8—,
M pol leta............1.50,
Za Evropo za vse leto . . *ld. 7.50, ..	pol leta . . ffld. 3,75
„ četrt leta . 1.80 V Evropo pošiljamo list skupno dvr številki.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
..GrLAS NAHODA"
(..Voice of the People")
Issued every day, except Sunday and
.Holidays. Subscription yearly S3.
Advertisements on agreement.
Za oglase d« 10 vrstic se plač.-80 <stntov.
Dopisi brez podpisa in osobnost-•e ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikom prosimo, da se nam tudi prejšnje bi volišče naznani, da hitreje najdenx, naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredit« na«lov *.
,,GLAS NARODA",
100 Greenwich St., New York. Cit> — Telefon 3795 Cortlandt. —
Postopanje z naseljenci.
Komixnr Williams je na Ellis Isl-andu v ru*\v> or>k«>j ltski uvt-dt'1 mnogo retorni; to mu nitratno priznati.
Kakor smo /a- v I i >z ul. \ m in članku poročali. je t kspiv-na družba podražila pristojbine za razvažanje kovče-guv iiaselniUiiv. d;i-iravno v to ni bil: opra\ i«*'t-ua. kt r j«> pu pi)g<«lbi z državo zavezana razvajati male in velik« kovčke k i p,. S\ centov. \Vil linnis pa j i t i ko -amovlastno "refor mučijo i 111« i,»vaiie pristojbine ne"t biti odt-ovi-ren in trdi, da je trnu krivo - •!., -to Washington. Vendar pa to ti :-'.adostnje. Mr. Williams bi moral proti takem "reformiranju" od ločno protestirati. — ako tudi on ni \ zvezi 7 podražitvijo pristojbin. — 1 oda uverjeni smo, da preinačenjt razvozile pristojbine ni nič druzega. nego uCiraft,? in radi tega bi bilt unu-stno, da za stvar zanimajo razne narodne družb«-, kterih naloga je skrU i i za varstvo luoeljeneer. Naloga družb mora biti, ekspresnim "graftetj. in " |.ovedali. kur jim gre ii da nikakor ni lepo uboge naseljene« v priil na šipi William-om odirati.
lio08«-\( Itova komisija, ktera preiskuje r iziii« re na Ellis Islandu, s« j« sicer tudi lunila z uvodno naveden« nedostatnostjo. toda gospoda člani komi-ije. -o o n j« j poročali le nekako je«ln«.-transki, kajti inače bi o njej brezdvtimno kaj druzega zaključili.
\ sekako <e pa moramo o delovanju imenovane komisije pohvalno izraziti kajti njeni člani so delali in preisko vali marljivo tir nabrali uprav ogromno količino materijala. BoJe pa li preiskava vspešna. Se ne vemo. kajti vsa >tv;tr je odvisna od m ."epa
kongresa. (Jlavni cilj. kterega želi «lo-s«'<-i komisija je oni. da se z <loselj«'n-
ei postopa tako, kakor z ljudmi, ne pa kak«>r .s živino.
Komisar Williams priznava v svojem letnem poročilu. da je v miuolem dee«-mhru ravnal z «l«»seljenei skrajno strogo, da tako »»straši Evropejce pred naseljevanjem. Zajeilno pa tudi naznanja, da so prostori za na otoku pridržane naselj«nee nedostatni.
Bi li t.'raj ne hilo pred vs««m po: trebno, «hi prostori oziroma zgradbi' na otoku povečajo in spremene, kajti le na ta način je mogoče i na-seljenri n>--'opati «"-loveški in po zakonu.
Ako se večina naših državljanov odloči za to. da s«' "nezaželjenim" na-aeljencem zabrani pristop na naše ozemlje, potem zamore naša vlada naseljevanje omejiti. Nikakor pa nima naša vlada pravice z ljudmi, ktere pošlje nazaj, in jih tako za vedno vpropasti. vrhu tega Še nečloveški postopati.
Avstrijski problem.
6.
Na tem. da ne umeva. ali noče i:mc-vati naravi, bitstva narodnega vpra-šania. in da vsled tega ne umejc po goditi, ali noče pos«>či po sredstvih, ki jedina mon jo vspešno in resnično rešiti narodno vprašanje— na tem govori za dra. Koerlx-rja vendar ena olajševalna okolnost, ki je ta. d j mu predniki tudi niso bili nič bol ji! Krivo tolmneenic etične moči nacijonal-ne ideje med nenemškimi narodi avstrijske države, in vsled tega povsem Zflrrešeno postopanje nasproti nnrod-nemu vprašanju: ti dve pomanjkljivosti sti tradicijonalni med avstrij-
skimi državniki in skupna last velike večine avstrijske birokracije. A ker je — kakor srno toliko povdarjali v teh člankih — narodno vprašanje avstrijski problem, umejemo potem, zakaj vsi ti državniki niso mogli poskrbeti niti začetkov, niti predpogojev za rešenje avstrijskega problema, zakaj se ostrine boja med narodi nočejo nimalo ugladiti, zakaj se avstrijska kriza neče ublažiti, ampak zado-biva vedno akutneji značaj!
Pač, jeden je bil med avstrijskimi državniki zadnjih dob. o kterem se nam dozdeva, tla je jel slutiti pravo. Neoporečna resnica je, <la na j nesreč-ne j a metoda za reševanje narodnega vprašanja je ta, da se zadovoljevanje t tuli najskromnejim'in najopravičene-jim a spi racij am posamičnih narodnosti dela zovisno od volje druge, gospodovalne narodnosti, ki ima ves mogočni državni aparat na razpolago in ki vsled krivičnih, zastarelih in le njej v prilog prikrojenihvolilnih re-11 o v dominira tudi v parlamentu, »lasi zastopa le manjšino prebivalstva! — Tako more nemška narodnost, bogato preskrbljena z vsemi pripomočki, preprečiti vse. kar jej ne ugaja. A to je nainaravneja stvar. «la bi jej ne ugajalo. ako bi morala zapustiti svojo privilegovano pozicijo.
Vsaki prijatelj svobode in konsti-tueijonalnega življenja se gotovo izreka za to, da parlament ustvari pogoje za vspešno rešitev avstrijskega problema. Sedanji parlament pa je nesposoben za to, ker je parlament privilegijev. To je ta, parlament ni to kar bi moral biti po zahtevi kon-=ti-tueijom-lnega principa, po duhu res-nične ustavne države: ta parlament ni zrealo živili sil. ki snujejo in delujejo v državi. Ta parlament je dete krivice. Krivica ga je porodila in po-ledovani njegov gr«-h j«-, da se nikdar Le pov-pne «!«» take zakonodaje, ki bi k»v«la do pravičnega rešenja narodnega vprašanja — avstrijskega problema.
To ni parlament, v kterem bi se kazali resnični narodnostni odnošaji v državi, ampak j«* parlament, ki je v ■kovih plemena, ki hoče imeti nad-\iadje nad drugimi plemeni. Od t.iko-vega parlamenta s tako ozko i>o<llago •>a že po naravnem zakonu ni pri akovati. da bi hotel pripustiti.^ua s« Iržava preuredi na podlagi principa vseobee jednakopravnosti, kamo-li da i>i hotel delovati inieijativno v ta na men!
Pokojni grof Tuaffe je bil, ki je menda uvidel potrebo. da se avstrij -ko državno zastopstvo preuredi in rnod< rnizira. V ta namen je hotel aodernizirati naš državnozborski volilni red in ga preosnovati v smeri razširjenja volilne pravice, po 1 teri reformi bi prišel centralni parlament na širšo podstavo.— Ime grofa Taaf-feja ostane častno zabeleženo v zgodovini sodobnega političnega življenja v Avstriji. On je bil. ki je uvi tel, kje je vir zlu in eesa treba državi a se re^i iz -<-danjega kaosa, ki je posle«lica narodnih bojev. Grof Taaffe -e je bil odločil za edino pravo pot: hotel je zdraviti Imlezen organizma iržave tam. kjer ima svojo koron i ko. Dan 10. oktobra 1. 1893. je zgodovin--kega pomena v političnem življenju •Iržave: tega «lne je grof Taffe pred ložil parlamentu svoj načrt za volilno
reformo.
Slavnost v Louisiani.
Stoletnica odstopa Louisiane v New Orleansu.
New Orleans. La., 18. nov. Mestne in državne oblasti za jedilo z člani Louisiana Historical Soeiaty, vzajemno pripravljajo trodnevno slav -nost, ktera se bode vršila od IS. do 20. decembra povodom stoletnice, odkar so Z jed. države kupile od Francije teritorij Louisiano. Zgodovinska slavnost se prične v petek, dne IS. de-cembra zvečer s krasnim sprejemom in plesom v starem poslopju Cabildo, v kterem so bili nastanjeni vladini uradi za časa tukajšnjega španskega in francoskega gospodstva. Sprejem bodo po možnosti priredili tako, da bode sličil onennu kteri se je vršil pred sto leti v Cabildo v počast ameriških komisarjev Claiborne in Wilkinson. Minuet bodo plesale najlepše Kreolke mesta New Orleans, vse bodo oblečene v kostumih takratne dobe.
V soboto zjutraj vrši se spominska slavnost v Cabildo, ob kterej priliki bodo govorili governer Heard, kakor tudi zastopniki Španske in Francije. Xa to se vrši po mestu vojaška parada in zvečer gala predstava v franco-skej operi. Prava slavnost se bode pa vršila v nedeljo.
Evropejske in droge vesti.
Dopisi.
falumet, Mich., 14. nov.
IVI o pri nn-i eerkvi izvrstno na -prednje in že nestrpno pričakujemo, kedaj bode blagoslovljena in bodemo fpet v lastnem svetišču.
Straik je traial le par dni in je k«»n-"an izi delavei nismo nič piido-bili. kajti odslovljene tri ne sprejme lružba na noben način v službo
I»m«' nov. zjutraj je ponesrečil Frank Ilren. zasula ga je v rovu 'last kamenja. Težko ranjenega so dvcdli v Tam m a rock bolnišnico.
I)ne 5. nov. je ponesrečil v Tamma-raek rudokopu rojak Mihael L. Klobučar; pri postavljanju lesa se je itrgala veriga ter spustila bruno, in lo je provzročilo, da je nesrečnik pa-iel s tako silo, da si je glavo razbil u r je v petek umrl; pokopali smo ga v nedeljo S. nov. Pokojnik je bil član društva sv. Cirila in Metoda in zapušča vdovo in otroka, star je bil 27 let; rojen je bil v Lohinjah, župnija 'rnomelj.
Na nedoločen čas v ječo v Mar-luette, Mi«ih., je bil obsojen Anton Stukel, zaradi zavratnega napada; 'sedeti" bode moral ne manj od pet let, a ne več kakor osem let.
M. F. K.
Pred mojim odhodom v staro do-uovino kličem vsem znancem in pri-ateljem.*
ZDRAVSTVUJTE!
»osebno pa mojim brftom John in Matiji Markovič; lepa hvala za dobre' liške, ktere so mi dobro teknile. —' Vsem rojakom v Ely, Minn., prip*>! •očam g. Fr. Sakserja, ker smo bili l«>bro sprejeti in odpravljeni. New Y o r k, 18. nov. 1903.
Jos. Markovič.
Dunaj, 18. nov. Ministerski pred-sednik Koerber je danes v državnem :boru poročal o političnem položaju. < )n je izvajal, da zavzema še vedno >no stališče, ktero zahteva, da ostane ivstro-ogrska vojska jedina. Nadalje je premier kritiziral obštrukeijsko aktiko, ktero smatra ustavi, "auto-uomiji" in "svobodi" nevarnim. Poem je naprosil člane zbornice, naj pomagajo vladi pri delovanju za državni gospodarski napredek.
Dunaj. 18. nov. Finančni minister Boelim je podal proračun za leto 1904 iz kterega je razvidno, da bodo znašali v imenovanem letu izdatki $340, >54.238 in dolmdki kacih $^47,501,90S Prebitek je mogoče dobiti le na ta način, ker so črtali izredne izdatke. Gospodarska kriza, ktera traja v Avstriji že 3 ali 4 leta, dosegla je po ministrovem mnenju svojo višino, radi ■esar upa, da bode sedaj napočila za Avstrijo nekoliko boljša doba.
Paris, 18. nov. General O'Conner, ki službuje v Algieru, se je včeraj do-poludne na Boulevard Ilaussman, pretepal s stotnikom Miillerjem. Stotnik se je približal generalu z izrekom : "Vi ste poslali ministerstvu 1 tžnjiva poroeila o meni", na kar mu je dal zaušnico. Na to sta se spopri jela in oba padla v blato na ulici. Končno so ju lju«lje razločili.
Paris, 18. nov. Tukaj je včeraj umrl ameriški slikar Edwin Lord Weeks, rodom iz Bostona. Star je bil 54 let.
Bruselj, 18. nov. Kralj Leopold je za tr«lno sklenil prihodnje leto obiskati svetovno razstavo v St. Louisu, na kar bode potoval po raznih državah.
Antwerpen. 18. nov. V Nizozem-skej in Belgiji protestirajo proti no-vej nemške j postavi, ktera izseljencem prepoveduje prekoračiti nemške meje, ako že nimajo parniških listkov za potovanje z — hamburškimi parniki. S tem škoduje nemška vlada vsem inozemskim parobrodnim družbam.
London, 18. nov. Kralj Viktor Emanuel in kraljica Jelena dospela
sta včeraj dopoludne ob 11. uri v portmoutlisko lujio, kjer ju je sprejel princ Waleski, Se pred luko, pozdravilo je goste torpedno brodovje. ktero je tvorilo špalir. Vse vojne ladije so bile okrašene s zastavami. Kralj je pričakoval princa Waleskega pri vhod u na ladijo. Po zajuterku so se odpeljali z vlakom v grad Windsor, kjer so kraljevo dvojico navdušeno sprejeli. Grad je bil lepo okrašen in tudi raz hiše so vihrale zastave. Kolodvor je bil okrašen v italijanskih bo-jah. Kralj Edward, kraljica Aleksandra in njuno spremstvo, pričakovala sta goste na kolodvoru.
Lepi poštni parnik 'Hed Star" črte
KR00XLAND
odpljuje dne 21. nov. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Antwerpen.
Osobni parnik
CARPATHIA
odpljuje dne 24. nov. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Trst ter velja do do Trsta S3S.00.
Najnovejši ekspresni parnik
KAISER WILHELM d:GR0SSE
odpljuje dne 24. nov. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Bremen.
Lepi poštni parnik "Red Star črte';
ZEELAND
odpljuje dne 28. nov. ob 10. uri dop. iz New Torka v Antwerpen.
Ekspresni parnik "francoske družbe''
LA T0URAINE
odpljuje dne 3. dec. ob 10. uri dop. iz New Yorka v Havre.
Kranjsko slovensko katoliško
poflp. društvo
svete Ware
Vožnje listke za te parnike prodaja Fr. Sakser. 109 Greenwich St.. New York. Za ekspresne parnike si je preje potreba zagotoviti prostor, ker so po nava«ii prenapolnjeni in obilo potnikov zaostane. Naznanite nam odhod rotom brzojava ali pa naa pokličite po telefonu: 3795 CcTtlandt. ako ste na kaki postaji v v Yorku. Dobro si to zanomnite.
Knrz.
Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.40 in k temu Se 15 centov za poštnino, ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
v Forest City, Penna.
Inkorporirano dne 31. januarja 1902 v Pennsylvaniji.
ODBORNIKI:
Predsednik: Josip Zalar, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Zidan, P. O. Box 47S, Forest City, Pa-
I.	tajnik: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa.
II.	tajnik: Ivan Zigan, P. O. Box 575, Forest Citv, Pa. Blagajnik: Martin Muhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
GOSPODARSKI IN RAČUNSKI ODBOR:
Josip Bucineli star., P. O. Box 591, Forest City, Pa. Anton Oven, P. O. Box 537. Forest City, Pa. Ivan Osalin, P. O. Box 492, Forest City, Pa. Josip Gobenc, P. O. Box 569, Forest City, Pa.
POROTNI ODBOR:
Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest City, Pa. „ Karol Zalar, P. O. Box 28, Forest City, Pa. Ivan Opeka, P. O. Box 626, Forest City, Pa. Primož Matos, P. O. Box 652, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Forest City, Pa.
John Telban, 1*. O. Box 607,
Društveno glasilo je "Glas Naroda".
— Sibirska železnica meri po najnovejših službenih podatkih ■S32S km, a vsi stroški znašajo 1980 milijonov kron. Dolžina znaša od Petrograda do Vladivostoka 771S kni od Petrograda do Port Artliura pa SO02 km.
Čudna zbirka. V stanovanju neilavno umrlega pisatelja Gustava pl. Moserja so našli na«l 200 parov najrazličnejših čevljev. Tu so zastopane vse vrste obuval, najrazličnejših časov in mod. Tudi raztrgane čevlje iz francoske ekspe«lieije na Rusko je najti.
t.-" —

S vira vse vrste glasbe.	£
- ci	^feVli Učenje kacega inštrumenta je (*
IVPOZOR ROJAKI!
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri »Triglava",
617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležanr-ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago dobro urejeno keglišče in igralna miza (pool table).
Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodošel: Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo večkrat počastit' e svojim obiskom!
Mohor Mladič,
617 So. Center At., blfco 19. nU5 CHICAGO, ILLINOIS.
Tdephr.iei 1733 Moqpa.

$15, $20
Columbia Records.
Stroj govori razločno.
$ ,>iJite P° I'rezpla ne cenike 53, v kterih so oznamenjeni glasbeni in pevski komadi.
VALČKI (CILINDER).
t, Sedem pclcev 50 ct. komad: «5 ducat. — Deset palcev $1 komad: $10 ducat. , ,
§ BLACK SUPER-H/5RDENED COLUMBIA MOULDED RECORDS Ž
25 centov komad; $3 ducat.
g •	I'o^tm novi proces. Mno-o boli tr{ ežen, nego vsak drug cilinder.
COLUMBIA PHONOGRAPH CO., """ *
Chamhurs Strci ."Now York City.
"GLAS NARODA"
proiLja po 1 cent številko: Anton Bobe k, poslovodja podružnice Frank Sakser, 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Chas. Derj?anc. 215 N. Con-
PTress St., Kenosha. Wis. John Sustaršič, 1208 N". Centre St.. .Toliet, 111. Frank Gabrenja, 519 Power St., Johnstown, Pa.
Ako želi kdo rojakov list prodajati, naj se oglasi pri upravništvu.
Anpležko slovnico imamo zopet » zalogi. Stane 40 centov b poštnino vred.



Frank Sakser^
109 Greenwich Street., New York, N. Y.

USTANOVLJENO LETA 1393.
o a
USTANOVLJENO LETA 1893

0
DENARJE
I)OŠiljam najceneje in najhitreje v staro domovino. Milijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni čuti glasu o nepravilnosti! Kaka redka pomota se pa dogodi vsled ^ pisani! naslovov in pošt.
Sedaj pošlem lOO kron t^gl $20.40
in IS centov poštarine, bodisi da kdo i>ošlje $5 ali $500.


PAR0BR0DNE LISTKE
ajam po izvirnih cenah in potnikom kolikor mogoče olajšam triul in skrbi. Vsakdo naj mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v
nect three »even nine five Cortlandt in potem se z nami slovenski ] m »govori ter pridemo ponj. Za telefon se plača 25 centov in prihrani dolarje. To je zelo važno!
Z veleštovanjem
FRANK SAKSER,
IOQ GREENWICH ST,,
NEW YORK, IV. V,
Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, daje druga ?no. ^ tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara.
številka vse eno
Telefon; 3795 Cortlandt
Telefon? 3*70-5 Cortlandt
Jnaoslovanska
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: John IIabjan, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik: Joiin Keržišnik, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L, BROZICH, Ely, Minn. II. tajnik: Anton Gerzin, 2137 Log St., Calumet, Mich. Blagajnik: i van Govže, P. O. Box lOo, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
Jostp Perko, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Ivan Germ, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. Ivan Primožič. P. O. Box 114, Eveletli, Minn.
POROTNI ODIiOR.
Mihael Klobučar, 115 7tli St., Calumet, Mich. Jakob Zabukovec, 5102 Butler St., Pittsburg, Pa. Jurij 1 i rožič, Ely, Minn.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brozich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošilja t ve naj se pošljejo blagajniku Ivan Govže, P. O. Box 105, Ely, Minn, iu po svojem zastopniku.
Društveno glasilo je „GLAS NARODA".
Drobnosti.
Mohorjeve knjige so dobit i za ceno $1.25 v Clevelandu, t). v Fr. Sakserjevi podružnici na 1773 S Clair St.
S 1 o v e 11 s k o p 11 »1 p o r 11 o u r u-S tvo "Sokol" v Clevelandu. O., praznuje >« ^tl« tniro svojega obstanka in priredi v ta namen sin vnos«: dne 25. nov. t. 1. v Fiiion dvorani KJSM! Si. Clair St. Za«"- 'tek ob 8. uri zvečer; vstopnina 25 centov. Na v>itori-du so: deklamacija. petje, solo iu v zboru, diletantna igra. srečolov in druge zanimivosti.
V Ameriko se je odpeljalo do«
nov. ]K>noči z južnega kolodvora \ Ljubljani 14 Slovencev in iS:* Hrvatov. — lz Trsta -e je pripeljale iste-da dne 71 Grkov v Ljubljano, ki so tudi odpotovali v Ameriko.
Iz No v e ir a ni e s t n poročajo, da postavljaj«« ondi na trgu sv. Flo-rijana železen vodnjak, ki jo v-ljal
1200 K.
Pogorel j«- dne £'s. okt. skedenj posestniee Marije Slapuičar na Reki pri Prežganju. Pogor. lo je veliko kmi<||g slanioreznica iu mlatilnica. Vzrok o"iija ni znan.
Samomor h o t o 1 i e r j e V Beliaku se je vsirelil hotelir Rud«>lf Walter, pose-tnik hotela na kolodvoru. llil je takoj mrtev. V'j.ruk: slabo denarno stanje.
Žepna tatica v c e r k v i. ^N a Brezjah -o priieli v cerkvi žepno ta tio Ivano Lupin, perico iz Lupina v Istri. Pri njej so našli 09 K 11 v.
Napad. Vpokojeni dragonski stražmojster Andrej Ivaruza, stanujoč v J.andolu. oličina Ilreimvice pri Postojni, je bil dne 2. nov. od pijanih fantov napaden in tako poškodovan, da so ga morali pripeljati v deželno bolnico.
K d o p r i 1 i v a nemški m drevesom na slovenskih tleliV slovenskih Trlxnljah imajo nemško društvo "Trifailer Sangorbund'. Steber temu društvu pa so — slovenski učitelji. — Pevovodja društva je Slovenec, a njegov namestnik — tudi Slovenec. Jedcu se piše za Volca. drugi za Hribarja. Poslednji je prijel s Kranjske. Tako vspeva v Slovencih "nemševo". Nemškemu drevesu priliva jo Slovenci, sicer bi moralo vsaliniti.
krat. ko bi semoralo odločno nadaljevati. Znamo, da je tudi sedanji ban privrženec madjaronskega sistema, toda priznati se 11111 mora, da je pravičen in pošten, in da bi mogel kot lak vendarle koristiti Ilrvatskej v sedanjem zares zmedenem stanju. Za njim ne pride gotovo nič boljšega, saj se že celo govori, da bi mogel postati ban kteri bližnjih oprod Khuena. Razume se. da bi se s takim banom povrnil tudi sistem Khuenovščine, česar Bog obvaruj Hrvatske, ki se je komaj rešila tega zla.
— B a n o v a bolezen. Iz Za-preba pišejo: Pred nedavnim je ban Teodor Pejačevie nevarno zbolel. Le velika spretnost in neumorna požrtvovalnost zdravnikov ga je rešila smrti. Prve v«-sti o_ tej bolezni so bile prav turobne ter je bilo malo nade, da ban ozdravi; zdaj je že bolje in zdravniki zatrjujejo, da je za zdaj nevarnost minola, toda bolnik mora živeti v največjem miru dlje časa, da se vsaj malo okrepi. Pravijo, da ima ban n<n»zdravljivo bolezen v želodcu. Ta bolezen je tako nevarna, da se more vsak čas povrniti, posebno če si bolnik ne privošči miru. Radi tega bo moral ban bržkone tudi odstopiti, ter je že po nekih vestih odposlal ostavko. To je tudi prav verjetno. Ko je hotel prvikrat odstopiti, radi praznih blagajn, ho ga v Budimpešti pregovorili, da pride kmalu financijalna pogodba, in da dobi Hrvatska več dohodkov. S tem potolažen je ostal še dalje časa na banskei stolici, ali imel je z Budimpešto toliko opraviti, da je neprenehoma not oval. kar mu je največ škodilo zdravju. Vrhu tega pa je imel tudi dela doma toliko, da je komaj zmagoval, saj je našel vse v največjem neredu, » vrhu tega je bilo treba poskrbeti za dobre pomočnike pri upravi. In res je že tudi marsikaj dobrega izvedel. Kar ga napade bolezen in delo je prenehalo ravno ta-
ll a z 11 e hrvatske novice. — Požar na Reki je uničil na lesnem trgu tvrdke Gerard" nad 80,000 dog v vrednosti 50,000 K. — Dva tovorna vlaka sta skupaj trčila na postaji Lič pri Reki. Trije vozovi so zelo poškodovani. štirje uslužbenci so lahko ranjeni. — Umrl je v Pulči v Romunski kapitan Ljudevit Martinič, rodom iz Bakra. — Tečaj za nadaljno znanstveno in pedagogično izobraževanje ueiteljstva so otvorili v Zagrebu. Tečaj vodi deželni šolski nadzornik za srednje šole Fr. Krema. — Javna ljudska skupščina se skliče 15. nov. v Novo Gradiško za ves okraj, zahtevalo se bo: obramba hrva+skega državnega in narodnega prava, priklop-Ijenje Dalmacije Hrvatski, popolna finančna in gospodarska sainostal-no>t Hrvatske, splošna volilna pravi-ca, -voboda tiska in shajanja, osobna svoboda, sodnijska neodvisnost in porota. — Na lovu se jc obstrelil učitelj Selireiber v Jablaneu.
— Vesel pojav. Dne 1. nov. i sklicala srbska samostalna stranka 11;! Hrvatskem v Glini veliko skupščino, na kteri se je sklenila resolucija, raviiMpravnost srb>kepra imena s hrvatskim, pravoslavne cerkve s ka-ol o, cirilice z latinico in srbske
'-tav« s hrvatsko v kraljevini Hrvatski in Slavoniji. Nadalje so se -kupčinarji izrekli za svobodo tiska m zborovanja in za financijelno sa-uostalnost Hrvatske in Slavonije. Ta skupščina je vsekakor vesel pojav, ker so se Srbi s svojo zahtevo po fi-nancijelni samostalnosti Hrvatske znatno približali hrvatski opoziciji, ker so vsi govorniki odkritosrčno po-vdarjali potrebo srbsko-hrvatskega sporazumi jen j a in ker so se tega srbskega shoda udeležili tudi hrvatski rodoljubi, med njimi tudi tajnik osrednjega odbora "Hrvatske stranke prava", Stjepan Radič! Ako bodi» rodoljubi s hrvatske in srbske strani nadaljevali svoje delovanje v tej smeri, bodo se odnošaji med Hrvati in Srbi ubla/ili in ni izključeno, da se o d oglednem času doseže med njimi popolno sporazumljenje, kar bi '>ilo v interesu vseh Jugoslovanov <ivo želeti!
plesti v nasprotstvo z Rusijo Zaradi kišenevskih dogodkov. Židje so bili teh izgredov vsaj sokrivi; zato naj nikar tako ne upijejo o krivicah!
—	Stara devica — psovka. Trafikantinji Emiliji Streit na Dunaju je rekla gospa Peikert: "Stara devica!" Striet je tožila in sodnik je razsodil, da ta beseda, posebno naglavna, pomeni razžaljen je ter je Pei-kertovo obsodil v 20 K globe.
—	Kaj je resnica o K i 9 e • n e v s k e m "klanju Židov?" "Novoje V rem j a" piše, da je preiskava glede kišenevskih "protižidovskih" nemirov končana in da je obtoženih
osob, vsi kristjani. Omenjeni ruski list pa kara državno pravdništvo. da se je preveč udalo židovskemu vpitju, kajti dejstva govore vse drugače, nego so razupili židje ta dogodek po celem svetu.
V 12 urah osodepolnega dne sta bila v bolnišnici besarabski dva mr-»iea in 59 ranjencev — vsi kristjani in noben Žid. Vsega skupaj so bili -tirie kristjani ubiti in čez sto ranje ni h h. Kdo je to storil? Kdo bo kaznoval zločince? Iz tega se vidi/da so tudi židje morili kristjane.
Vsled tega je pa tudi na laž postavljeno pisanje židovskih listov celega sveta, ki so hoteli celo Ameriko za-
Čudna prikazen v parku grada Miramar. Dne 30. okt. ponoči okolu 12. ure je zapazil paznik'v parku fradu Miramar naenkrat dv<. postavi. Na paznikovo klicanje ni bilo nobenega odgovora, pač pa sta se začeli postavi oddaljevati. Ker tudi na paznikov driuri klic 111 bilo odgo\ora, ie paznik ustrelil, ne da bi zadel, ker sta osobi kmalo popolnoma zginili. Xa ta strel priletela je še ostala straža ter preiskala ves park. toda ni na-la nič sumljivega. Tudi proti jutru je zapazil drug paznik dva moža. ki ta se bližala glavnemu vhodu. Na njegov klic sta moža zbežala. Zopet so pazniki preiskali ves zaprti park, ne da bi se jim posrečilo dobiti do-tični osobi. Vrata v park so bila trdno zaklenjena. £jutraj so poklicali še orožnike, ki so preiskali celo okolico, toda brez vsakega vspeha. Nočne straže so pomnožili.
— Nove smodke. Finančno ministerstvo je naznanilo, da bodo s 1. okt. letos prišle v promet nove smotke 111 sicer pod imenom "Kosita" po 7 K 20 h 100 komadov in po 8 h komad. Nadalje v specialitetnem prometu pod imenom "Dilieias" po 24 K za 200 komadov in 00 h škatljica s 5 komadi.
— Nezmotljivo sredstvo za rast dolgih las. — 2-1 letna šivilja Karlota F. v Parizu je prišla k policijskemu komisarju svojega okraja ter mu naznanila sledeče: Dva dni poprej jo ie nagovoril fino oblečen arospod, ko je prišla iz delavnice ter hvalil njene dolge lase. Potem ji je ponudil za lase 1000 frankov, ter povedal, da je iznajditelj nezmotljivega sredstva za rast las. Premišljevala je o ponudbi dva dni. potem pa šla h kupcu. Ta jo jc najprej fotografoval z razpuščenimi lasmi; potem ji je odrezal lase ob plečih ter jo zopet fotografoval ; končno pa ji je lase čisto postriged s strojem, da je bila glava kakor obrita ter jo tretjič fotografoval. Deklica so ie razjokala, ko se je zagledala v ogledalu. "Iznajditelj" pa ji ni dal^OOO, temveč samo 100 fr. ter jo zapodil iz sobe. Policijski komisar je poslal brž redarja k sleparju. I11 res so našli v njegovem stanovanju tri fotografije deklice. Pod zadnjo fotografijo z golo glavo je bilo zapisano: "pred porabo mojega nezmotljivega sredstva"; pod drugo fotografijo, ki je kazala deklico z lasmi lo pleč, je bilo zapisano "po treh mesecih", in pod tretjo fotografijo z lasmi do kolen je bilo zapisano: "po Šestmesečni rabi." S temi fotografijami je delal potem mož reklamo za svoje 'nezmotljivo sredstvo". Po posredovanju policije je plačal deklici vsaj 500 frankov.
Razne male novice. —
Uporni veliki župan. Mestni magistrat v Debrecinu je sklenil, da ne sprejema davkov. Ministerstvo je sklep razveljavilo. Magistrat jc dal razveljavljenje ad acta. Ministerstvo je naročilo velikemu županu, na; odstavi magistrat in župana, česar pa veliki župan ni hotel storiti. — Bivša princesinja Ltijiza je odpotovala pod imenom Kohary v Italijo. — Knez Oto Windischgriitz bo imenovan spomladi ritinojstrom pri 9. huzarskem polku ter se preseli v Sopron, a šele meseca junija, ker bode do tedaj njegova soproga, nadvojvodinja Elizabeta, rdila. — Ušel je bivši podrav-natelj rumunskih državnih dolgov
Parizianu, ki je bil zaradi znanih ponarejanj rentnih titrov obsojen ,v petletno ječo in na 300,000 frankov odškodnine. — Umrl je v Gorici Livši večletni predsednik trgovinske zbornice Righetti.
— Knjige družbe sv. Mohorja so dospele in sicer: 1. Zgodbe sv. pisma 10. snopič; 2. Pamet in vera. II. del; 3. Domači vrtnar; 4. V Kelmorajn; 5. Slovenske večernice 55. zvezek; 6. Koledar za leto 1904.
Vsi ni rojaki, ki so knjige pri nas naročili, jih dobe v teku par dni deloma po pošti registrirano, deloma po ekspres. Ako se je kdo med letom preselil, naj nam blagovoli odmah naznaniti, da ne bodo knjige okolu po-šiljane, ker se rado kaj zgubi in treba dvakrat plačati poštarino.
Naročili smo 200 iztisov več in jih prodajamo po $1.30", dokler zaloga ne poide. Naročitvi je takoj dodati denar, to je poštno nakaznico ali ček.
Upravništvo "Glas Naroda".
POZOR!
Slovenci, kteri bi radi pristopili k novemu slovenskemu podpornemu društvo, kte^o bode v zvezi z Jugoslovansko Kat. Jednoto, so vabljeni v nedeljo, dne 2 2. novembra t. 1 popoludne ob 3. uri v Hotel Vienna (Neumayerjevo gostilno), štev. 89 Second Ave., New York.
Začasni odbor.
#34
lz New Yorka v Trst in Reko
naravnost vozi Cunard družba in velja do Trsta v 3. razredu $38. Parnik tc družbe odpljuje iz New Yorka dne 24. novembra ob 10. uri dopolu-dne. Parni ki so veliki z 13.500 tonami tovora, na dva vijaka; potniki dobe tudi vino. Zastopnik te družbe je g. Fr. Sakser, 109 Greenwich St., New York in 1778 St. Clair St., Cleveland, O. Iz Trsta do New Yorka pa velja listek 3. razreda $3G.
velja vožnja iz NEW YORKA do LJUBLJANE, ZAGREBA, KAR-LOVCA, REKE, TRSTA, in to čez Genovo. Parnik odpljuje dne 5. decembra t. 1. Vožnja iz New Yorka do Genove traja 15—18 dni.
Kretanje parnikov. V New York ao dospeli:
Kaiser Wilhelm der Grosse, 17. nov.
iz Bremena s 1201 pot. Statendam. 17. nov. iz Rotterdama s 929 pot.
Dospeti imajo:
Grosser Kurfuerst iz Bremena. Teutonic iz Liverpoola. Bordeaux 28. nov. v Havre. Patricia iz Hamburga. Carpathia iz Liverpoola.
ueania iz Liverpoola. La Bretagne iz Havre. Zeeland iz Antwerpena. Kronprinz Wilhelm iz Bremena.
Odpljuli so:
Oceanic, 18. nov. v Liverpool. Amsterdam 18. nov. v Rotterdam.
Odpljjli bodo:
Main 19. nov. v Bremen. La Savoie 19. nov. v Havre.
Fuerst Bismarck 19. nov. v Genovo. Cymric 20. nov. v Liverpool. Kroonland 21. nov. v AntwerpGn. Hohenzollern 21. nov. v Genovo. Pennsylvania 21. nov. v Hamburg. IJmbria 21. nov. v Liverpool. New York 21. nov. v Southampton. Kaiser Wilhelm der Grosse 24. nov.
v Bremen. Teutonic 25. nov. v Liverpool. Statendam 25. nov. v Rotterdam. Grosser Kurfuerst 2G. nov v Bremen. La Bretagne 26. nov. v Havre. Zeeland 2S. nov. v Antwerpen. Furnesia 28. nov. v Glascow. Patricia 28. nov. v Hamburg. Bordeaut 28. nov. v Havre. Lueania 28. nov. v Liverpool. St. Paul 23. nov. v Southampton.
POZOR !
Rojakom v Minnesoti naznanjam, da nemam nikake zveze z Maks Severjem v Duluth-u, Minn., in ako to pretvezo uporablja, zlorabi moje ime in svarim rojake se za moje dobro ime s tem človekom spuščati v kako kupčijo, ker nisem za prav nič odgovoren in ne sprejmem nobene odgovornosti za njegovo delovanje; mož je bil pač nekaj časa v moji službi, a bil odslovljen. Moj edini zastopnik v Duluthu, Minn., je gospod Josip Scharabon, 217 West Superior St.
Frank Sakser.
Naravna kalifornijska
vina na prodaj.
Dobro črno vino po 50 do 60 ct
galon s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct
ga Ion s posodo vred. I/vrstna tropavica od 82.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego 10 galon naj nihčf ue naroča, ker manje količine ne norem razpošiljati. Zajedno z na •ociloin naj ir^. naročniki dojiošljejo lenar, oziroma Money Order. Spoštovanjem
Nik. Radovich,
S94 Vermont St., SAN FRANCISCO. CAL.


Naravna kalifornijska vina na prsdaj.
Dobro črno vino po 35 do 45 centov galona.
Lansko belo vino po 35 do 45 centov galona.
Staro belo vino po 50 ct. galona.
Reesling po 55 ct. galona.
Vse s posodo vred, kdor kupi 50 galon skupaj. Naročilom izpod 50 galon je potreba še posebej pridejati $2.00 za posodo. Pošljem dobro belo vino po 20 galonov za $14; staro belo ali črno 20 galonov za $1C s posodo vred in plačam sam vožnino, froight. v vsaki kraj Zjed. držav.
S spoštovanjem
ŠTEFAN JAKSHE,
P. O. Box 77, Crockett, California.
Contra Costa Co.
Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem v CLEYELANDU, OHIO, otvoril
mm podružnico
in sicer
1778 ST. GLAIR ST., CLEVELAND, OHIO.
Tam me zastopa večletni vslužbenee gospod ANTON BOBEK ter ga vsem toplo priporočam.
Frank Sakser,
109 Greenwich Street, New York.
KNJIGE,
ktere imamo v naši zalogi in jih »dpošljeino poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje:
Molitvene knjige:
Pino vezane z imitacijo solno ve kosti, ali v finem usnju z zlato obrezo
Spomin na Jezusa 35 ct. Filoteja, usnje, zlata obreza $1.20.
marmor obreza 90 ct. Pravi Marijin služabnik, usnje, marmor obreza 80 c t. Rafael, usnje, zlata obreza $1, marmor obreza 85 ct. Rafael, platno 75 ct. Duhovni studenc, 1.80-$1.50-65 ct. barija zgodnja danica, $2.20. ilarija zgodnja danica, eleg. vezana
zlata obreza $2.20. Lilija nebeška, usnje, eleg. vez. zlata
obreza $3.00. Ključ nebeških vrat, eleg. vez. $1.80
in 50 ct. Sebeška iskrice 50 ct. Vrtec nebeški 5 Oct. Sveta noč 15 ct. Ave Marija 10 ct. ilati Božja 10 ct. Razne sv. podobice, po 5 ct.
Druge knjige:
Evangeliji, 50 ct.
Abecednik za slov. mladež, 20 ct.
Zgodbe sv. pisma mala izdaja 30 ct.
velika izdaja 50 ct. Druga nemška slovnica 80 ct. Hitri račun ar 40 ct. Mali katekizem 10 ct. Veliki katekizem 30 ct. Četrto berilo za ljudske šole 50 ct. Dimnik, slovensko-nemški besednjak
90 centov. Praprotnik spisi v ljudski šoli 30 ct. Prešernove poezije, vezane 75 centov.
broiirane 50 ct. Bleiwies slovenska kuharica $1.80. Pravljice 20 ct. Pregovori 30 ct. Cvetke 20 ct.
Zbirka ljubimskih pisem 30 ct. Marjetica 50 ct.
Dimnik, avstrij. junaki vezane 90 ct.
brožirane 75 ct. Narodne pripovedke I. in II. zvezek po 20 ct.
Velike sanjske bukve 30 ct. Sanje v podobah 15 ct. Slovenski šaljivec 30 ct. Salj ivi Slovenec 90 ct. Salj ivi Jaka 20 ct.
Naš cesar Fran Josip I., 15 in 20 ct. Andrea« Ilofer 20 ct. Radecky 20 ct. Admiral Tegetthof 30 ct. Princ Evgenij 20 ct. Baron Trenk 20 ct. Knez Črni Jurij 20 ct. Močni baron Raubar 20 ct. Vojska na Turškem 40 ct. Naseljenci 20 ct. Naselnikova hči 20 ct. Na Preriji 20 ct. Poslednji M«kikanec 20 ct. Iliralda 20 ct. Jama nad Dobrušo 20 ct. Nezgoda na Palnvanu 20 ct. Doma in na tujem 20 ct. Ciganova osveta 20 ct. Vrtomirov prstan 20 ct. S prestola na morišče 20 ct. Mrtvi gostač 20 ct. Cvetina borogr. 30 ct. Srečolovec 20 Štiri povesti 20 ct. Najdenček 20 ct. Tiun Cing 20 ct. May Erie 20 ct. Stezosledec 20 ct. Pri Vrbovčevem Grogi 20 ct. Hildegarda 20 ct. Sv G eno ve f a 20 ct. Sv. Notburga 18 ct. Izanami mala Japonka 20 ct. Mirko Poštenjakovič 20 ct. Iv ako je zginol gozd 20 ct-Repoštev 20 ct. V domačem krogu 25 ct. Izidor pobožni kmet 25 et. Beneška vedeževalka 20 ct. Lažnjivi kljukec 20 ct. Turgeniev Dim 30 ct. Burska vojska 30 ct. Mli narjev Janez 40 ct. Gočevski kaketizem 15 ct. Stoletna pratika 60 zt. Materina žrtev 40 ct. Rodbinska sreča 40 ct. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Zemljevid Zjed. držav 25 ct. Zemljevid celega sveta 25 ct. Pratika za leto 1903. 10 ct. Prva nemška slovnica 35 ct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine 25 Ct. Zemljevid Zjed. držav 25 ct.
POZOR! rojaki v Pittsburgu in okolici!
Najbolje storiš, ako kupiš neka i lelnic "avstro-ameriškega stavbenega in posojilnega društva", 5136 Ru-ry St. v Pittsburgu, Pa., kajti z malo dogo zamoreš prihraniti mnogo in oreskrbeti si svoj dom.
Podjetje je solidno I	(ljan04)
i SL0VENSK0-AMERIKANSKI
j KOLEDAR
za leto 1901 se marljivo tiska in bode ' zelo zanimiv; obilo gradiva in slik bode imel. Slovenske trgovce, obrtni-i ke, saloonerje in druge opozorujemo, j da bi dali naznanila. Koledar bode j obširen; vsako leto ga prodamo nad 1 2000 izvodov, vse leto ga narod hrani in je dobro sredstvo za reklamo.
Velika zaloga dobrega
^ioiacepyina^
— ter —
doma kuhanega žganja.
Naročila se točno izvrše.
Kdor hoče toraj dobro kapljico ▼ina ali pristnega žganja, naj se obrne na:'	(31 jI)
John Kracker-ja,
1199 St. Clair St., Cleveland, a
Hallo, rojaki!
Slovencem naznanjam, da, sem knpil
^ SiiLCOlT
od gospoda J. Stnblerja
v Duluth, Minn., 217 OT. Superior St«
Točil bodem vsakovrstne dobre pijače, imam lepo prenočišče potnike, kakor tndi prosti lnnch.
Prodajam tndi železniške in parobrodne listke ter pošiljam c nar v staro domovino. Rojakom preskrbim delo, kteri delajo po ' tu ah. Rojake Slovence in Hrvate, kteri potujejo čez Duluth, Minn., vabim, da me blagovoli jo obiskati, ker bodo gotovo zelo dobro postreže-" Si spoštovanjem	(31
Josip Scharabon.
Tii erboHs:,
Pomladanski vetrovi.
Povest iz časov francoskih vojak.
(Dalje)
V	cerkvici sredi mirodvora bere plašno duhovnik zadušnico za ranjke, ki t u počivajo. Mrtvaške pesmi, v zboru pete, se tužno razlegajo po bliž-njej okoliei; ljudstvo na tleh kleči, glavo klanja in tiho moli. V vršičkih visoko-tankih po mirodvoru zasajenih dreves pa šumi mrzla jesenska sapa ter se igra s plapolajočimi plameni nebrojnih lučic po grobovih razpostavljenih.
Blizu vhoda tik zidu kleči sklonjena mlada, bleda žena črno oblečena — Ljudmila. Slednja iskrica upa, da se ona govorica o moievej smrti, o kte-rej jej je župnik prvič poročal, ne uresniči, da bi se toraj njen mož še živ vrnol na svoj dom, jela je s časom bledeti in ugajati. Ljudmila je mislila na Vinkovo smrt. Bogoslužni obredi na mirodvoru in ljudski pobožni običaji niso ostali brez mogočnega vtisa na njeno čuvstvo in domišljijo. Da. ni jej bilo dano, da bi po-točila eno solzo ljubezni na njegov zgodnji grob, a živo se jej je dozdevalo. da jo danes obhaja Vinkov duh. da jo z ono prisrčno mirnostjo teši in tolaži, kakor prej na domačem vrtu. Zdelo se jej je, da jo on zopet s svojo možko ponositostjo o vseh stvareh podučuje, da mu ona zopet zaupno zre v oči, da iz njegovega pogleda pije vso srečo. Da, čula je, kako jej on zopet njeno ime rahlo na uho še-p«*če, tako ljubo, kakor v prejšnjih srečnih časih. A pogb^d na švigajoči plamen gorečih nagrobnih svečic predrami jo iz sladke zamišljenosti. Resnobne in veličastne nagrobnice so jej donele na uho; Ljudmila je slišala, kakor da bi jej duh izgubljenega moža klical in svareč govoril o minljivosti posvetne sreče in o ljutej elove-škej osodi.
Strašen d"n bo dan plačila. Zemlja se do v prah zdrobila. Priča David in Sibila.
V	prah se je zdrobila njena sreča. Življenje jej je v žarnej blagosti cvetelo, ko se jej je Vinko približal in v njegovem srci razvnel plamen prve ljubezni. A le kratko so trajale te sanje. Razžaljen mož je ženo mahom od sebe pahnol, naglo je od nje izginol z grozno mislijo, da je ona njega nevredna. Kam naj bi se siroti ca zatekla, kje nai bi ga poiskala, da bi mu novse odkrila svoje srce: solze naj bi pričale, kar je zanj pretrpela! Toda prepozno je sedaj, prepozno! On je umrl in umirajoč se je rotil nad — svojo ženo!
Bolesti tesnobno srce žalujočej ženi ihteče zaječi; kvišku plane in hoče oditi ven. ven iz tega kraja. Toda slabosti onemogli se zopet na tla zgrudi in glavico obupno povesi; iz crkvice jej dalje glasno na uho done tožeče žalostinke:
Kam se revež Čem podati, Kje prijatelja iskati ?
Ljudstvo enomerno opetuje svojo molitev ter z gorečimi vzdihi spremlja nagrobne pesni za drage pokojnike.
Kralj nezmerne visokosti Reši v mojej me slabosti!
Duhovnik je končal sveto opravilo, petje je vtihnilo, po grobeh je lueica za lučico ugasnola. Še nekaj trenot kov, in na mirodvoru je bila zopet prejšnja grozljiva tišina, vse je bilo mirno in prazno.
"Vi nimate prav, gospa, da se sami brez strežnice tako daleč podajate", pravi Ljudmili, ko je domu prišla, gospa Dobrinova, zelo stara in prav dobra, ženica, pri kterej je Ljudmila ves čas stanovala. "Vaše zdravje še in popolnoma utrjeno, dogodki na mirodvoru Vas pa gotovo zelo razvnemajo."
"Vendar sem pa rada sama v takih trenotkih, kteri človeku srce z vso silo pretresujejo. Zalika ima pa tudi doma z detetom dovolj posla."
Trije majhni otroci, vnuki gospe Dobrinove, priskačejo veselo iz vrta ter se hočejo Ljudmile oklenoti, kakor že prej čestokrat, obstali so spoštljivo pred njo ter so jo gd strani sočutno ogledovali.
"Ne žalujte tako neizmerno, draga Ljudmila!" poprosi stara gospa. "Po-trpite še malo, da vojske ponehajo, in da se tudi v Vašem kraju vse pomiri in uredi. Neka slutnja mi vedno nareka, da bodete Vi svojega moža kmalo živega in zdravega našli, in da bodem jaz priča Vašega veselega združenja."
"A bridka je prevara po goljufivem npu. Tudi Vi ste zastonj iskali in pričakovali svojega sina."
Ljudmilina gospodinja se je pri vsakej priliki na vso moc prizadevala, da bi svojo varovanko, kakor jo je imenovala, kolikor mogoče potolažila. Sedaj pa je njo samo užalilo, ko se je spomnila svojega izg bljenega trna. Z ono zgovornostjo, ktera navrdno starim ženicam pristoji. jela je govoriti o svojej izgubi. Seveda pri slabem spominu ni več pomnila, da je o tej stvari Ljudmili že mnogokrat obširno govorila in vse okolnosti temeljito razlagala. A oči so se jej vse-
lej rosile, kadar je govorica na njenega izgubljenca nanesla.
"O, to je žalostno, Ljudmila, žalostno! Še danes mi je živo pred očmi, če prav je od onega tužnega časa že nad štirideset let preteklo, ko je pestunja vsa preplašena z vrta priletela in glasno vpila, da otroka, da mojega Pavleta ne more nikjer najti. Vse smo preiskali in povpraševali, a zastonj. Nekdo ie nato pravil, da je na onej strani potoka pohajajoč slišal, kakor da bi z našega vrta kedo v vodo padel. Na vseh krajih smo vodo prebrodili in premerili, toda o mojem sinku ni bilo nobenega sledu. Na to so prišli za me obupni časi in dolge, dolge noči brez spanja. In vse 1o je provzročila grda, brezmerna lakomnost. Tako mi je moj svak sam na smrtnej postelji pripovedoval. Po izgubi mojega sina je tudi on kmalu umrl; Bog mu grehe odpusti, jaz sem mu vse iz srca odpustila,*kar mi je zalega storil. Saj pa tudi ni oolgo užival sadu svoje pohlepnosti. Naše posestvo je bilo fideikomis; mislim, da sem vam o tem že enkrat pravila. Moj mož mi je zgodaj umrl; zapustil mi je triletnega dečka in enoletno hčerko. Po njegovej smrti je moj svak polakomnil se našega posestva. Edini naš moški potomec, moj Pavle, mu je bil na potu. Tega je sklenol hu-lobni in od lakomnosti preslepljeni svak šiloma v kraj spraviti. S prva je hotel otToka v vodi vtopiti, pozneje se ie pa premislil, boječ se, da bi se njegovo zločinstvo ne zvedelo. Izvabil je dečka k sebi z vrta na cesto, tam ga pa izročil nekemu tujcu, ki g:a je hi-ooma odpeljal v daljne tuje kraje. Vendar je moj svak le malo let užival svoje novo, na tako zloben način pridobljeno posestvo. Na smrtnej poste lji se mu je oglasila vest, poklical me je k sebi, razodel mi jokaje vso storjeno krivico, na to je pa skesan umrl. Jaz revica sem pa pol sveta prehodila in po vseh časopisih povpraševala po svojem otroku. Vse zastonj, do da našnjega dne nisem še ničesar čula o njem, otrok sam pa, ker premlad, tudi ni mogel niti vedel povedati, od kod in kdo daje, ako je tudi h kakim po Štenim liudem prišel. Bog zna, ali ga Še kterikrat vidim!"
"Saj so Vam ostali zali vnuki v tolažbo."
(Dalje prihodnjič.)
International Munuiacturing Company g
Box 948, New York City, N. Y-
telefon kadar dospež na kako postajo v New York in ne veš kako priti k Fb. Sakskrjtt. Pokliči številko 3795 Cortland in govori slovensko.
Nad 30 let ) je obnašal
Dr. R1CHTERJEV
svetovni, prenovljeni
J EV ^S
JENI
SIDRO

Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
REUMATIZEM, POKOSTNICO, PODAGEO itd.
in razne renmatične nepriiike.
sano; 2Jct. in 5Oct. v v£eh lekarnah ..........aH pri
L F. At Eichter & Co.
215 Pearl Street, New York.
NAZNANILO.
Rojaki! Kdor želi dobro Miller j e-vo Milwaukee pivo piti, pri domačem vinu se veseliti, z najboljšim whiskeyem se pogreti, kubanske smodke smoditi in viržinke kaditi, oni se mora k
IVANU KRUŠIČU zaleteti, na 4. ulici, severno od katoliške cerkve v Frontenac, Kansas. (5nv-31dc)
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam ivoj lepo ure j eni
SALOON,
498 Corner 4th & Bryant Street,
San Francisco, Cal.
Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preskrbim stanovanje in hrano a najboljšo postrežbo.
V obilen obisk se priporoča: < 3idc)	John Puhek.
J. Radmelich
priporoča Slovencem, in Hrvatom ■roj
Pripor<jča slavnim slovenskim, hrvatskim in ostalim slovanskim druitvam svojo bogato zalogo
cerkvenih in društvenih zastav, društvenih, znakov (Badges in regalije), gumbe, čepice in uniforme za slovanska društva. — Raznih društvenih pečatov iz gumija, vlitega železa (Seal Press), žepnih pečatov (Pocket Seai Press), gumas-ih črk za samostojni tisk v Skrinjicah; igralnih Skrinjic, lajn, kitar, goselj, mandolin, harmonik, orgeljc, ur (zlate, srebrne in nikelna-ste), uhanov, prstanov, kravatnih igelj, ženskih zapestnic, verižie in verižnih na-kitov, nožev, britev, škarij, itd., itd.
Velika zaloga najnovejših
NEW GEM SAFETY RAZORS
(varnostnih britev)	»
ktere najtopleje priporočamo vsem premogarj»m, rudarjem, tovarniškim delavcem in vsem onim, kteri se ne znajo briti in ne ljubijo svoj denar dajati brivcem; v elegantnih šatuljah
od *->.oo dalje.	*
Grafofoni, fonografi, ams teur-fotografični ararati, camere itd, — Bogata zaloga godbenih inštrumentov, ktere tudi na zahtev popravljamo. Dopisuje se v vseh modernih jezikih. Za odgovore priposlati je znamko za 2 centa.
INTERNATIONAL MANUFACTURING COMPANY, 1
P. 0. Box 948, NEW YORK CITY, N. Y.
Hočeš razveseliti svojega moža?
Da! Dobro! Kupi ter postreži svojemu možr z lepim kosom pečenke, kakoršno dobiš pri
Martin Geršiču,
301 Northern Avenue, Pueblo, Colo
Telefon: 435 Union.
rr Govori se v vseli slovanskih jezikih. Priporoča se rojake:, in drugim bratom Slovanom	Martin Geršič, lastn:i
Matija Pogorele,
prodajalec
UR, VERIŽIC, UHANOV,
murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine.
BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG.
isovi cenik knjig in zlatnine pošljem poštnine prosto. Piste ponj
Cene uram so naslednje:
Nikel ure 7 Jewels	$6.—
15 Jewels Walt h am	$9.—
Srebrne ure z enim pokrovom	$12.— Srebrne ure z 2 pokrovoma $10.— in višje,
Boss case 20 let garancije: i (J Size 7 Jewels	815.—
r> r> 15 j?	$18.
Boss on se 23 let garancije: IG Size 7 Jewels	$25.
.. „ 17 ..	830—
Opomba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pr: naštetih urah je Elgin ali Waltham. kakoršnega kdo želi. Blago pošiljam po Express. Vse moje blago je garantirano. Razprodajaloem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Mnnji zneski naj se poši ijajo v poštnih znamkah. Naslov v naročbo knjig je napraviti:
M. POGORELO, Box 22(>, Wakefield, Mich.
Naročila za ure in vse druge stvari pa naj se od sedaj naprej po šiljajo pod naslovom:
Care of B» Schuette, . FOgOPClC? 52 State St., Chicago, IU.
TslcoTO S^orrxxoIhL,
89 E. Madison Street,
Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 Size Screw B navijak.
Cena uram:
Nikel ura........$ 6.00
Srebrna ura......
Screw navijak.....$12.00
Srebrn;* ^ra......
z dvema pokrovima $13.00 Ako ielite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam:
Cena ,,Fahys Cases Gold-field" jamčene 20 let:
16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 " $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za dame 2 kamnov........$14.00
Opomba: Vse ure s<~. najboljše delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti.
Za obile naroČbe se priporočam.
Chicago, 311.
Compapie Generale Transatlantiqw,
Francoska parobrodna družba
JaccL Stonichj
89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL.

436 Watson Avenue, Butte, Mont.
"Vedno bodem točil sveže pivo, Ana kaliforni&km vina, vsake vrste Iganje, prodajal izvrstne smodke 1—"eem postregel s tečnimi je-

Za obilen pose* se priporoča J. RADMELICH, 436 Watenn Avenue, Butte. Mont
TIKET
ZA PAROBROD ALI ŽELEZNICO je najbolje kupiti pri FRANK SA KSERJU 109 Greenwich Str., New York. N«. jcolodyor te pride iskat: sprem: na parnik; preskrbi CENO in snažne BIVALIŠČE. Vse prednosti so dobiti pri njem. Zato naj se vsak Slovenec in Slovenka na njega obrne. Brzojavite k idaj in na kten kolodvor pridete v New York, ali ga pa pokličite na telefon 3795 Cortlandt in potem slovensko govorite.
Math. Grill,
1548 St Clair St, Cleveland, Ohio.
Priporoča rojakom svoja
IZVRSTNA VINA.
Rudeče vino po 50 et. gal., belo po 70 ct. galon. Najboljši domači
drožnik štiri galone za $11. Za , .. .	- -
Ohio, Pennsylvanijo in Illinois v na;ikra3seni času poravnajo sv
plačam prevožne stroške in dam ~U	-----u—"" J
posodo zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon.
- Naročilom je priložit! denar.
NAZNANILO.
Slovensko podporno društvo av Alojzija št. 31. J. S. K. J. v Brad docku, Pa., ima svoje redne mest-čn*-seje vsako četrto nedeljo v mesecu. \ dvorani Mr. Kečmajerja. Rankin Pennsylvania.
Za tekoče leto bili so izvoljeni sledeči uradniki:
Ivan Germ, predsednikom. 1103 Cherry Alley. Braddoek. Pa.; ilatev; Kikil, podpredsednikom, 854 Cherry Alley, Braddoek, Pa.; Jakob Knez^ I tajnikom, 1104 Cherry Alley, Brad dock, Pa.; Anton Sotler, Box 142, II tajnikom, Liuhard, Pa.; Alojzij Hor vat, blagajnikom. Box 154, Linhard. Pa.; Ivan Germ, zastopnikom.
Odborniki: Jos. Pere, Ivan Zponc Frank Šet ina, Jakob Maček. Zastavo noša: Josip Troha. Maršali.' Ivar Troha, Tvan Martinič in Jos. Žefran Opombo. Tem potom se društveni ki društva sv. Alojzija opominjajo
dol*, ali pa da se pismeno obrnejo d< L tajnika, da se jim podaljša obrok ker inttce jih mora društvo suspen dirati.
Droštvoniki »»citirajte ▼ prid dru it™*	ODBOR
i..	A apr 01
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SVSCO-INNSBRUK LJUBLJANA.
POŠTNI PARNIKI	SO t
,La I-orraine", aa dva vijaka..............................13.000 ton, 25.000 konjskih moči.
iLa Savoie", -------------...------------is.coo	„	25.000	,, „
fLa Touraine' , „ „ ......................................10.000	,,	12.000	„ „
.L'Aquitaine", „ „ .....................................10.000	„	i6.ogo	„
.LaBretagne"...........................................................8.000	9.000	„ „
,La Champagne",............................................................S.oco	,	9.000	„
,La Gascogn?",..............................................................g.roo	>•	9-'»o	„ „
Parniki od pljujejo od sedaj naprej vedno ob čem^ih ob to. ari dopoludne.
Parniki odpljujejo U pristanišča itv 42 North River, of Morton Ssrae«:
La Savoie
La Bretagne *La Touraine La Champagne *La Savoie
19. nov. 1903. 26. nov. 1903. 3. dec. 1903 10. dec. 1903. 17. dec. 1903.
La Bretagne *La Touraine
La Champagne * La Suvoip
La Bretagne
24. dec. 1903. 31. dec. 1903 7. jan. 1904. 14. jan. 1904. 21. jan. 1904.
Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
(Jim« agenciji: M BROADWAY, NEW YORK.
Holland-America Line
(HOLLAND-A ME III SKA ( ETA) vozi kraljevo nizozemsko in postu Zjcdinjenih držav
med NEW Y0RK0M in ROTIEKDAMOM preko Boulogne-sur-Mer.
NOORDAM, parnik z dvojnim vija- STATENDAM, parnik z dvojnim
kom, 12,500 ton.	•. , ,,, ^^ ,
RYNDAM. parnik z dvojnim vija-	vijakom, 10,500 ton.
kom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton.
ROTTERDAM, parnik z dvojnim vijakom, 8300 ton.
^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije.
Kadi cene glej na jtosebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarne v mestih:
DUNAJ, I. Kolowratring 10. TRST, št. 7 Prosta luka.
INOMOST, 3 Rudolfstrassc. BRNO, 21 Krona.
Parniki odpljujejo: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW YORKA vsako sredo — ~	ob 10. uri zjutraj. -:
HOLLAND-AMERICA LINE.
39 Broadway, NEW YORK. 90-2 Dearborn St., CHICAGO, ILL.
tE5> STAR LINE
• (Prekoiiiorska parobrodna družba „I£utleča zvezda")
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, * + * * * + + + Philadelphia in Antwerpenom,
Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki
VADERLAND dva vijaka 11899 ton. 1EELANB............ 11905 ton.
KROONLAND..........127G0ton.
FINNLAND- .......... 12760ton.
Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra brana, najboljša postrežba.
Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in naj prijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in ciruge dele Avstrije.
Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. tiri dopoludne od i>omola š^ev. 14 ob vznožja Fulton Street._Iz PHILADELPHIA vsako drugo sredo od ]>omola ob vznožju AVashington St.
Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov se je obrniti na:
Office, Z3 Broadway, New York City.
Cor. Dearborn & Washington Sts., CHICAGO. — Cor. 3rd & Pine Sta^ ST. LOUIS. — 30 Montgomery St., SAN FR.VNCISCO, ^ ali na njene zastopnike.
___