Tiliaja v Mik i f clrtek i a velja s pošta ino vred in v Mariboru « paiiljanjem na dom o a ceio leto . it fi. „ pol teta , 1 fl. 60k. \ p . -fl-euk. Biti pošiljanja na dom rti celo leto , i ti, 6Q k. , pel leta . 1 t! :;illc. : % n . -«.tek. l'0SaTTI07.[li linti 50 dllllijo pri knjigarn Novaku eo velikem trgu i.a £ k. SLOVENSKI Pedučiven lisi za slovensko ljudstvo. Naročnino sprejema vred-oiitvo v Maribora. Rokopisi se nc vračajo, neplačani listi ne prijemajo. Oznanila te prijemajo, plača za vrstico je lik. in kolek 80 k. „Poduk v gospodarstva bogati deželo.* Siv. 5. V Mariboru 30. januarja 1868. Tečaj II. Klovence i>n*c<- . vlurtlkovlul (rt>litt VMMI 4 M" t <'| j ■ u ■ u a. n w JJ ' ' « p » - ■ ■■ ■ - r • ■ . m , - p . , , ^ debelo konjsko kopito, Mačnčc fn tuječe Slovence. HavlaŠČ \e ustanovilo m podpisalo, med temi druga govori o meji ■ ■-- ■ - ■ - ' med sekovsko in labodsko vladi kovino, ter omenja, da novo uuejeiije ne zadovalja labodski vladikovini, ker pa se ni dalo dognati primernejše, prihranjen je popravek pozne j Si dobi. V prestavi se rečena točka ta kode glasi; „Med vladi-kovinama sekovsko in labodsko naj veljajo poli tiske meje okrožij graškega in mariborskega, dokler se ne bode mogel dognati priličnejši popravek, dolžnost obeh red ni ¿te v pa bode, preiu eu i vsi obvezan ost župniku med ne kteri mi bivalci, kder potreba nanese, vzajemno popraviti nastuvšo nepravilnost." Odtod ide dolžnost labodskemu reduištvn, sekovsko gotovo no stari početka aoče v dobička, na skorem stojiit.i v pogovor in razpravo s sekovskim stolništvom, ter naroČite zahtevali prisvoj slovenskih sekovskth mejašev do slednje duše, nevarnost je v odlogn, zamudek nekoliko let in oni Slovenci KpTeoiiuejo utopljeni v nemških učilnica ti. Preveč smo darovali, in več ne smemo, kar pa je našega, nam gotovo rado povrne premodro in pravično vladištvo sekovsko. Nikar se ne prezri, da je novo omejenje lahodske vladi kovine storjeno ravno zbog jezičnih razmer, iu nikakor ni bila volja probla-gega prvostoinika soluograškega in rimsko stolice, da se v preustrojstvu notranjo-avstrijskih vladikovin več tisoč Sloven» cev vrže nemštvu > žrelo. Za pet ran božjih prosimo tedaj v vsem spoštovanj« in dostojnosti prečestno ko. vi. rcdništvo labodsko, da hitro in brez odlaganja v roke vzorne toliko važno delo, in uči je zguba neogibljiva in odgovornost nemogoča. Kdor za svojce in sieer za domačine skrbi nima, imjši ic od neveruika, ter je vero zatajil. V Halozah meseca prosinca 1568. sem 1300. leta prepotoval težavni pot no vsi slovensko nemški gramei počen Ji vi h .Sobote tijam do Radgone, in še odonoii na Prekmurska^ kder mejaš ijo Slovenci z Nemci, na tenko preiskavši iu razgledavši jezične tainier« in mejo, svojim si tedaj pravico o tej zadevi pregovoriti. Vzemimo si to stvar točno na muho. Radgonska župa ima razve v mestu živočih Slovencev pet čisto slovenskih, prece oLljudjeuib vesnie onkraj M me, in se zovejo: Gorita, Dcdonti, Zan-kovči, ^etinei iu Potema; za te liivalce jc v Radgoni vsako nedeljo in svetek posebna božja služba z slovensko prepovedjo i neki kapeli lJriličila bi se jim tudi .slovenska učilnica. kajti inači ne glede na napredek v drugih predmetih, krščanski nauk nima. stalne podlogo, in če že jim se ne privošči slovenska učilnica, pravico imajo konci naslovensko-nemško, tedaj ena. Vapnče, Sapnike viša vfte Radgone tekn\j Mure Hlfje 6—tiUO Slovencev, kar sem pozvedel iz nsl dolga leta ondi kaplanujočega častnega duhovnika, za le jc slovenska propoved samo vsako mlado nedeljo, iuda pa se jim prebira samo blagoveslje. £00 Slovencev ima pravico na slo-vensku-nemško učilnico, kar je dolžen priznati vsak pravičnik, tedaj dve. 0 Cmnreku molčimo, ki samo včasih po-"Inži Slovencem a propovedjo v miši besedi. Žtipa Marija asteiidca je na pol slovenska, na pol pa nemška., po takem brez vsega prigovora slovensko - nemška učilnica, tedaj tri. špielfeld šteje 5e oljilno Slovencev, tedaj č e i i r i. Veruoi opnfilimo, čeravno še ondi životari prece našineev. Goni i lica je proti našemu kraju slovenska in se večkrat prepoved» v naičini, tedaj pet. Luče imajo dobro polovico Slovencev, le dve vesniei ste nemški, vendar že oudi mnogo let nčiteljuje trili Nemec iu učilnica je po krivičnem sevsema nemAka, da si je poprej bil dekan po rodu Slovenec in sedanji ravno tako, tedaj sest. O ArmeŽu se ne zmenimo, ker je samo šest hramov slovenskih, preti GO leti je bila ves Mtačjepovae slovenska, sedaj čisto aemSka; vidišii zatirani Slovenec, kaj opraviti erkev iu učilnica. Bog si ga vedi, kako je sv. Duh se pridružil Sekovi, češ, da ga ni volja v Maribor se nagibati, ki je brez iznimke slovenska župa, tedaj sedem. Tak isto Kaplja, tedaj osem. Pri sv. Lovrencu više Ivnika se samo blagovestje prebira Slovencem, pa menda dvakrat na leto propoveda, iuači pa so ti Slovenci v nemar pnSčeni. — Po tem dakle sodi vsak razumnik poštenjak, koliko dobrot uživajo našiuei, naj inenjes —10 nemSko-slovenski h učilnic bi morali zahtevati, tri pa so; tako harantajo naši nemški sosedje, boje se menda, da ponemčeui učenci sjišujoči včasih kako slovensko besedo, ktera jim je mnogokrat v vsakde-njcui Življenju fiolrebna, bi se strupno z njo oknžili. Vse tamo meri, da si brže bolje ponemčijo še onih 14—15 tisoč Slovencev, ktere je krivični razvod l^fiO, 1- določujoči mejo med slovenskim in nemškim jezikom, privrgel graškemu okrožju. Jli li iako ostalo, še en zarod in vse bi pogoltno! taoniaitlnv iipe|j tevtonski; smemo li je darovati? ako bi Gospodarske stvari. liraMfJii, (Eoncc,) Kmetje in posestniki gozdov ! Ali še hote dalje križema roke drlali? Ali vam sedaj niso ic oči odprle z majhnim lahkim trudom tolikega premoženja si ustanoviti? — Sram naj bo vsakega lenuha kakor je širok in dolg, ako se še sedaj pri tako obilnem prizoru ni zdramil, in brž tako lahkega dela lotil! — Pobere naj se v sive pečine, in se vleže tam na medvedovo svojo nemarno kožo, da se nahrca in svojega dren i ovca enkrat do grla zavžije! — Tak ni vreden naše mile rodovitne zemlje, ako še se &cdiij izgovarja - „Saj ga ne bom dočakal l" ali pa: „Mcue že zdrži !u - šmenu! zakaj pa otroke na svet spravljaš, ako ti ni mar za blago-stan, niti za lastno niti za bližnjega srečo!? — Sevolje in malo pri d nos ti je tako zadosti ja veliko preveč na svetu. — Tudi drugi se nedočakajo, pa vendar storijo, da niso suhe veje in prazni požeruhi na velikem drevesu človeškega rodu. — 0 da bi bili predniki priložnost imeli, tako hudobno zapravljati svoje gozda tu zlasii hrastje, že zdavnej bi odklenkalo nekemu pijancu in vtragljivemu neumnemu gospodarju! Tiliaja v Mik i f clrtek i a velja s pošta ino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom o a ceio leto . it fi. „ pol teta , 1 fl. 60k. \ p . Biiiz pošiljanja nn dom rti «le teta , i fl. k. , pel leta . 1 fl ::ilk. : % n . -«.tek. I'0si0n07.[li linti 50 duhijo pri knjigarn Novaku oa vtiikeljj Ivgu i.a £ k. SLOVENSKI Pedučiven lisi za slovensko ljudstvo. Naročnino sprejema vrcd-niitvo v Maribora. Rokopisi so nc vračajo, neplačani listi ne prijemajo. Oznanila te prijemajo, plnCa za vrstico je lik. in za kolek 80 k. ,11 ci (I uk v gospodarstva bogati deželo.* Siv. 5. V Mariboru 30. januarja 1868. Tečaj II. Klovence |)iiši<- . ff. ?*r*kl vlurtlKovlui (rt>li.■ u m ■ u ■ u a. n w JJ ' ' « p » - ■ ■■ ■ - r • ■ . m , ■ p . , , ^ debelo konjsko kopito, llačnčo fn tujeie Slovence. Havlaič ¿e ustanovilo m podpisalo, med temi druga govori o meji ■ ■-- ■ - ■ - ' med sekovsko in labodsko vladi to vino, ter omeuja, da novo omojenje ne zadovalja labodski vladikovini, ker pa se ni dalo dognati primernejše, prihranjen je popravek poznejši dobi. V prestavi se rečena točka ta kode glasi; „Med vladi-kovinama sekovsko in labodsko naj veljajo poli tiske meje okrožij graškega in mariborskega, dokler se ne bode mogel dognati priličnejši popravek, dolžnost obeli redništev pa bode, premeni vsi obvezan ob t župniško med ne kteri mi bivalci, kder j i o trt b;i nanese, vzajemno popraviti nastavšo nepravilnost." Odtod ide dolžnost labodskemu reduištvu, sekovsko gotovo no stari početka soče v dobička, na skorem stopiti v pogovor in razpravo s aekovskim stolništvom, ter naročito zahtevati prisvoj slovenskih sekovskih mejašev do slednje duše, nevarnost je v odlogu, zamndek nekoliko let in oni Slovenci spTeoiiuejo utopljeni v nemških učilnicah. Preveč smo darovali, in več ne smemo, kar pa je ttalega, nam gotovo rado povrne premodro in pravično vladištvo sekovsko. Nikar se ne prest ri. da je novo omeji nje lahodske vladi kovine storjeao ravno zbog jezičnih razmer, iu nikakor ni bila volja prebla-gega prvostolnika snluograškcga in rimsko stoliee, da se v preustrojstvu notranjo-avstrijskih vladikovin veC tisoči Slo VBn-cev vrže uemitvu > žrelo. Za pet ran božjih prosimo tedaj v vsem spoštovanju in dostojnosti prečestno kn. vi, redništvo labodnko, da hitro in brez odlaganja v roke vzorne toliko važno delo, in uči je zguba neogibljiva iu odgovornost nemogoča. Kdor za svojce in sieer za domačine skrbi nima, hujši je od nevernika, ter jo vero zatajil. V Halozah meseca prosinca 1568. sem 1300. leta prepotoval težavni pot no vsi slovensko nemški gianiei počenšt vrh .Sobote tijam do Radgone, in še odonod na Prekmurska, kder mejušijo Slovenci z Nemci, na tenko preiskavši iu razgledavši jezične taimere in mejo, svojim si tedaj pravico o tej zadevi pregovoriti. Vzemimo si to stvar točno na muho. Radgonska župa ima razve v mestu živočih Slovencev pet čisto slovenskih, preoe obljudi enih vesuie onkraj M me, in se zovejo: Gorita, Dcdonci, Zanko ve i, Šetinci iu Potema; za te bivake je v RudgOtd vsako nedeljo iu svetek posebna božja služba z slovensko propo-vedju v neki kapeli Pri ličila bi se jim tudi .slovenska učilnica. kajti muči ne glede na napredek v drugih predmetih, krščanski nauk nima stalne podlogo, in če že jim se ne privošči slovenska učilnica, pravico imajo konci naslovensko-nemško, tedaj ena. Vapnče, ¿upnikovimi vtič Radgone tekn\j Al ure šteje 6—tiUO Slu vencev, kar sem ]iozvedel iz nftt dolga leta ondi kaplanujočega častnega duhovnika, za le je slovenska propoved samo vsako mlado nedeljo, in da pa se jim prebira samo blagoveslje. i^JO Slovencev ima pravico na fdo-vensku-neniško učilnico, kar je dolžen priznati vsak pravičnik, tedaj dve. 0 Cmureku molčimo, ki samo včasih po-"Inii Slovencem a propuvedjo v miši besedi. Župa Marija aneinlcA je na pol slovenska, na ]iol pa nemška., po takem brez vsega prigovora slovensko - nemška učilnica, tedaj tri. špielfeld ^teje 5e oljilno Slovencev, tedaj č e i i r i. Veruoi opustimo, čeravno še o udi životari prece našincev. Goni i lica je proti iinšemu kraju slovenska in se večkrat prepovedi v našemi, tedaj pet. Lučc imajo dobro polovico Slovencev, le dve vesniei ste nemški, vendar že oudi mnogo let nčiteljuje tTdi Nemec iu učilnica je po krivičnem sevsema nemška, da si je poprej bii dekan po rodu Slovenec in sedanji ravno tako, tedaj sest. O Armežu se ne zmenimo, ker je samo šest hramov slovenskih, preti GO leti je bila ves Mlaijepovse slovenska, sedaj čisto nemška; vidifili zatirani Slovenec, kaj opraviti crkev iu učilnica. Bog si ga vedi, kako je sv. Duh se pridružil Sekovi, česf da ga ni volja v Maribor se nagibati, ki je brez iznimke slovenska župa, tedaj sedem. Tak isto Kaplja, tedaj osem. Pri sv. Lovrencu više Ivnika se ^amo blagovestje prebira Slovenceni, pa menda dvakrat na leto propoveda, iuači pa so ti Slovenci v nemar puSčeni. — Po tem dakle sodi vsak razumnik poštenjak, kolika dobrot uživajo našiuei, naj menjes — tO nemško-slovenskih učilnic bi morali zahtevati, tri pa so; tako barantajo naši nemški sosedje, boje se menda, da ponemčeni učenci siišujoči včasih kako slovensko besedo, ktera jim jo mnogokrat v vsakde-njcui Življenju fiotrebna, bi se strupno z njo oknžili. Vse tamo meri, da si brže bolje ponemčijo še onih 14—15 tisoč Slovencev, ktere je krivični razvod l^fiO, 1- določujoči mejo med slovenskim in nemškim jezikom, privrgel gruškemu okrožju. Jli li tako ostalo, še en zarod in vse bi pogoltno! «nn-aiiiiK- iipe|j tevtonski; smemo li je darovati? ako bi Gospodarske stvari. hraMfJu, (Koncc.) Kmetje in iiosestniki gozdov ! Ali še bote dalje križema roke drlali? Ali vam sedaj niso se oči odprle z majhnim lahkim trudom tolikega premoženja si ustanoviti? — Sram naj bo vsakega leouha kakor je širok in dolg, ako se šo sedaj pri tako obilnem prizoru ni zdramil, in brž tako lahkega dela lotil! — Pobere naj se v sive pečine, in se vležc tam na medvedovo svojo nemarno kožo, da se nabrca in svojega dren i ovca enkrat do grla zavžije! — Tak ni vreden naše mile rodovitne zemlje, ako še se sedaj izgovarja - „Saj ga ne bom dočakal l" ali pa: „Mcue že zdrži !u - šracnu! zakaj pa otroke na svet spravljaš, ako ti ni mar za Idagostau, niti za lastno niti za bližnjega srečo!? — Ne volje in malo pridnosti je tako zadosti ja veliko preveč ua svetu. — Tudi drugi se ne dočakajo, pa vendar storijo, da niso sobe veje in prazni požeruhi ua velikem drevesu človeškega rodu— 0 da bi bili predniki priložnost imeli, tako hudobno zapravljati svoje gozda tu zlasii brastjo, že zdavnej hi odklenkalo nekemu pijancu in vtragljivemu neumnemu gospodarju! Zato še etferat kličem: zdramitu se Slovenci! oskrbujte um do svoje gozde, zasnjujte marljivo želod in mlade hrn-stiče v pri merilih krajih, ter podnčujt« svoje sinove in hčere s „Slovenskim Gospodarjem", „Novicami" in knjigami od slav. družbe sv. Moho ra izhajajočimi: tako se vi stariii iu gospodarji, pa ludi vaši otroki in družina veliko koristnega, po naj krajši poti naučite, in to za pav forintov, koje si lahko pritrgate iu v to obrnete, ako se skoti leto pnrkrat krčme ognete. — Le na tak način se bo vam iu vašim otrokom, vnukom vašim pa naj linije godilo, koj¡ hodu Indi za 10') lel druge poti hodili iu spet novih skrbi imeli, kakor jih mi seihij imamo. Vse to nas uči pu vestni ca in lastna skušnja. Jaz sam sem se večidel is slav. „Novic6 umutSega. gospodarstva naučil, h knjib sem si nad iiO let vedno skrbno nauke nabiral in zapamtoval, kar mi sedaj izvrstno služi v raznih gospodarstvenih rečeh. Zato pa tudi % vescljeoi vzkliknem ..Novicam" : Uug plati! Tak isto bote tudi vi gospoduj i zlasti pa vaši otroki, kojih še veliko čaka, ko se bodo prepričali prekorednili dobrot naukov iz njih pridobljenih : „Bog jim plati izrekali. „Slovenski Gospodar1*, ki v Mariboru izhaja, velja na celo lelos poštnino vred: 3 for.: „Novice" pa, koje v Ljubljani izhajajo; 4 for. 20 kr. s poštnino vred na celo leto. Dražba sv. Mehom vaai je pa tako znana. Franjo Jančar, kaplan v Nego v i. Navodi k uaroiliimn ^ospodarstviu Url HI. Razgledali s! na kratko kapital, blago ali robo, došli emu do opravka, kleregu l njo imumo, namreč do delo, obdelovanja, delovanj a, oh rta i j O ati i n d ustrij e; imenujemo pa to kakoršuo koli delovanje in po s lovu njo, po kterein se kak osna veljava ali veljavni izdelek stvari. 2. Promotmjempi različne Izdelke iu pridelke, ktere si naslvarjamo in s kterimi $e pečamo, vidimo, dit naše deio-lanjc ali industrija je trojna: kmet n. p, gnoji, O rje iti obseje polje in po rasti se je zrak, gnoj solčna luč in toplota, dež i, d. pretvorilo po določeni razmeri v žito, ten in droge takšne pridelke: tukaj se še prvotne drohine v različne stvari premen jajo; delovanje ah industrija ta p ro m en j a r o !> i prvotno obliko, Tkalca pa tke prejo v platno, mizar zdela deske v mizo; črcvljar načini iz usnja črevlje; tukaj se e ob ran a robina oblika pro m en ja. Trgovec, ki robo prevaža, bodi si po cestah ali po moiju, ji niti prvotne ue sobraue oblike ne promenja, temoč spravlja jo od enega mesta na drugo kakoršno je dobil : tuka j delovanje robi mesto pram en j a- A da to trojno delovanje po zadnji s vrhi imenujemo, po tem imamo; kmetijstvo, roko-d e 1 s t v o in trgovino. 3. To trojno delovanje pa mora neobhodno Idr i v ved tli zvezi, eno je drugemu žive potrebe; če bi prenehalo kmetijstvo; smo brez živeža; preneha rokodelstvo; sma brez otdeke in krova; mine trgovina: male nam je koristi kmetijstvo in rokodelstvo, t. j. nobeno ne more brez drugega izhajati. 4. Fo navedenih stavkih pa vidimo kako krivično in napačno je, če se ktera vrsta tega trojnega delovanja ah industrije zanemarja, prezira alt zavida : ena vrsta je suma po sebi tako častna in vredna kakor druga: ker je enako potrebna in koristna; in kakor so vse medsobno si enako potrebne, monio se tudi za med s ob en vspeh iu srečo enako podpirati in Častiti. Dobro je droStvu, deželi in narodu, kder se po teb pravilih ravna. 3. S vrha delovanja je izdelke in pridelke izdelovati in pripravljati ; vspeh iti dobiček je pa na tem ležeč, koliko stvari rtu stvarimo: naša namera in težnja tedaj je in biti mora, naše delovanje vedno kar mogoče plodno storiti in se plodnega dela poprijeti, ktero nam trud naplačn. Flodnost našega dela je različna: n. p. nekega kmeta stoji vagan žita enega dne delo: plodnost jegovega dela je en vagan žita na den, jegov sosed pa pridela v dveh dneh en vugan žita ; plodnost tega delu je tedaj pol vagana na den. Ali, kteri črcvljar načini na den ene črevlje: plodnost jegovega dela so eni erevlji na den; drugi pa, ki na den dva para črevlje v Pošije : mu je delo plodno za dva para črevlje v. G. 1'otem je oči vi d no, da kolikor bolj plodno je delo, toliko bolje je za delavca iu zaeelo družbo. Jaz imam ravno tako veliko njivo kakor moj sosed, imam ž njo ravno toliko dela in Je več, pn on dobi s svoje 20 vaganov žita pri tem ko jaz le 10, ker na moji je zemlja slaba. Tukaj je sose- dovo delo polovico plodneje kakor moje, ali jaz sem polovico dela več potrošil zn eno in istosivur: razlika med rodovitno in nerodovitno zemljo je tedaj enaka razliki d¿1 a, kakor se lega več ali manj za eno in isto stvnr potroši. 7. Kivm takšna razmera je pri drugem delovanja: nekdo bi hotel žagati z roe-io žago o l knkoSnoga pMm si desek, k-jliko « jih more na dan nažagiti? A kdu drugi ima žago na vodo ¡ili vapor, nc bode li ta sto in sto kral več desek pri manjSem trudu uažagal ? Nekdo prede z rokami brez kolovrata, drugi pa ima zato kolovrat tretji ruašino za | red en je,- ne naprede It drtlgl več kot prvi in tretji sopet sto krat več k<>: prejšua oba V — Kolikor je zato delo bolj plodno, toliko boljše je za delavca «amega iu človeško društvo občo: delavec dobi za veče številu izdeikov več plače In društvo kupuje stvari po niži ceni. (Dalje prihodnjič,! Dopisi, I/. '/,,id>r«'l»;t. — e -. {Nnii jutdnur! ■ e/i-ifiraiuit ijji^Joiifjisitiu, pa St irk'ij. • \ lanukctn zasedanju državnega svetova Ist va revidiral se februarski Klatut, in postavili za Čislaj lan i jo temeljni zako.ii. Nemški časniki, se ve da iz svojega gledišča, nalivajo ta revidirani februarski statut : ustav, in temetfne zakene; magauni cliartam libertotum. Mi Slovenci in sploh Slovani mislimo o tem drugače. Kar mi Slovenci hočemo, tu smo jasno in glasno izjavili in razložili pred sedmimi leti v tislej peMeiji, ki sojo leta 1-61, naši poslanci aa Dunaj nesli, iu ki jo je nas do dvadeset tisoč na hrojti podpisalo. Dan dauas imamo ustav in temeljne z:ikoue, ali ne v enem ue v drugem se ne najde ne trohica naših že pred sedmimi leti ¡iražemft zahtev. Dokler se drugi slovenski program postavil ne bo, velja še zmiraj tisti od kita 1^61. Ali na ta naš program »o naši poslanci i-elo pozabili! Iu ravno v lauakem zasedanju državnega svctovalstva bito je un inestn, da bi bil kdo božji naših poslancev na naš narodni program, na naše zahteve znvniol, in posebno na prvo točko s prstom pokazal, v kterej smo zahtevali, da se vse slovenske pokrajine led t tlijo v eno upravne telo! — Ti> se ni zgodilo. Zakaj nc'r na to unj naši poslanci sami "dpovore. Naša naj veča slabost leži v tem, da se moramo kakor vojska, ki je okol in okol od sovražnika obdana, na vse strani v hr^n postaviti, in tako naše ■■die na atome raz-eepati Zcdinjcnje tedaj v eno upravno telo, v eno krono-vino, v eno Slovenijo, t. j. narodna celo kup nos t, tuje, ki nam je naj popreje in pred vsi m drugim potrebna. In šo le stoječi na tem temelju, se morumo dalje pogajali, popreje pa nikakor ne. Naši poslanci pa o leni, kar je pivi pogoj unšega bitja, kar je naš alfa in naš ornega, t. j. o narodnej oelofcuptiosli šefimrknoli niso I Kdor pa to ne stori, kar je izražena volja celega naroda, kdor «e za to nt poteguje, kar narod zahteva," ta ne zasloinje, več lepo Emc narodnega zastopnika ; in ta se ne sme čuditi in zavzemati, če iu n potem narod hrbet obrne: Kaj pa bo vendar delali naši poslanci na Dunajn? V ustavn in v temeljnih zakonih se zastonj išče sled [iho-vega sodelovanja. Kar in kakor so drugi stvar uredili, taka. je, primetbe naših poslanccv niso obveljale; pa tudi ne ena ne, ne naj manjša ne. Slovenska fmzeologija ima za tako brezvzpešno delovanje izraze kakor; vodo vrtati, rakom žvižgali, bob v steno metali iu še druge. Nali poslanci tedaj, kar so ustava iu temeljnih zakonov tiče. niso nič napravili, pa tudi nič potrti: oni niso nič popravili, pa tudi nič pokvarili. Če bi bili naši poslanci med tem, ko so v državnem svetoval-stvu sedeli, raje doma v zapečku čubeli, ter si zobe Irebili, bolje bi bilo. Da so oni z a ali proti glasovali, vse ena, ustav iu temeljni zakoui hi bili takosni kakoršni so, nič bol ji, pa tndi nič slabeji. Tukaj v Zagrebu sem moral večkrat slišati; kaj nek delajo naši pnslanei v državnem sveto-vatstvu, domu naj gredo ilomu, če so pametni! Naj se v braeo tebe ogledajo, pa naj ne bodo sami sebi na rtiglo in drugim za tarčo! Ali saj naj narodno cclokutmost postavijo za pogoj svojega sedenja v državneai svetovi!Stvu I l':t če bi še bila sloga bila in zastopnost med njimi! Hajdide! AÜ tako smo imeli pred seboj grdo sbko razdora in nesloge, ki nobene discipline ne posna. Naä Lovro je vse storil, kar se je dalo, da sloveaski klub skupaj drži, nn časi mu bilo! pa ou se je proti vefrcnjaeam boril. Hrvaški pregovor lepo pravi: složna brača svaki dan hlaguju, nesložna ni na božič, Naj to naši poslanci ne pozabe. Zato še etferat kličem: zdramite se Slovenci! oskrbujte um do svoje gozde, zasnjnjte marljivo želod in mlade hra-stiče v primernih krajih, ter podučujte svoje sinove in hčere s „Slovenskim Gospodarjem^ „Novicami" in knjigami od slav. družbe sv. Mobora izhajajočimi: tako se vi stariii in gospo* darji, pa ludi vaši otroki iu družina veliko koristnega po naj krajši poti naučite, in to za pav forintov, koje si lahko pritrgate iu v to obrnete, ako se skozi leto pnrkrat krčme ognete. — Le na tak način se bo vam iu vašim otrokom, vnukom vašim pa naj linije godilo, kuj i bodo tudi za 100 let druge poti bodili i o spet novih skrbi imeli, kaknr jih mi sedaj imamo. Vse to nas uči po ve* t ni en in lastna skušnja. Jaz sam sem se večidel iz slav. „Novic6 umntSega gospodarstva naučil, iz kojih sem si nad'JO let vedno skrbno aauke nabiral in zapamtoval, kar mi sedaj izvrstno služi v raznih gospodarstvenih rečeh. Zato pa tudi % veseljem vsklikncm ..Novicam" : Uug plati! Tak isto hote tudi vi gospoduj i zlasti pa vaši otroki, kojih šo veliko čaka, ko se bon I o prepričali prekorednili dobrot naukov iz njih pridobljenih : „Bog jim plati izrekali. „Slovenski Gospodar1*, ki v Mariboru izhaja, velja na celo letos poštnino vred: 3 for.: „Novice" pa, koje v Ljubljani izhajajo; 4 for. 20 kr. s poálniuo vred na celo leto. Družba sv. Mobora vam jo pa tako znana. Franjo Jančar, kaplan v Nego v i. Navodi k uaroiliimo gospodarstvu. Url n. 1. ilazgledavši si na kratko kapital, blago ali robo, došli smo do opravka, kterega ž njo imamo, namreč do dela, oh delovanja, delovanj a, ob rta i j o ati i ndustrij o; imenujemo pa to kakoišuo kidi delovnnje in poslovanje, po ktereiu se kak osna veljava ali veljavni izdelek stvari. 2. Proniotnijcmo različne izdelke iu pridelke, ktere si naslvarjamo in s kterimi se pečamo, vidimo, da našo delovanje ali industrija je trojna: kmet n. p, gnoji, olje iti ohseje polje in po rasti se je zrak, gnoj solčna luč in toplota, dež i. d. preatvarilo po določeni razmeri v žilo, len in droge taksne pridelke: tukaj sc še prvotne drohiue v različne stvari premen jajo: delovanje ab industrija ta p ro m en j a robi prvotno obliko, Tkalec pa tke prejo v platno, mizar zdela deske v mizo; črcvljar načini iz usnja črevtje; tukaj se e ob ran a robina oblika p r o in e n j a. Trgovec, ki robo prevaža, hodi si po cestah ali po moiju, ji niti prvotne ne so brane obliko ne promenja, temot sp rablja jo od euega mesta na drugo kakoršno je dobil : tuka j delovanje robi mesto pronicnja- A da to trojno delovanje po zadnji svrlii imenujemo, po tem imamo: kmetijstvo, roko-d e 1 s t v o in trgovino. 3. To trojno delovanje pa mora neobhodno Idr i v vcdiii zvezi, eno je drugemu žive potrebe; če bi prenehalo kme* tmtvo; smo brez živeža; preneha rokodelstvo; srna brez obleke in krova; mine trgovina: male nam je koristi kmetijstvo in rokodelstvo, t. j. nobeno ne more brez drugega izhajati. 4. Fo navedenih stavkih pa vidimo kako kmifilio in napačno je, če se ktera vrsta tega trojnega delovanju ah industrije zanemarja, prezira alt zavida : ena vrsta je sama po achi tako častna in vredna kakor druga: ker je enako potrebna in koristna; in kakor so vse medsobno si enako potrebne, morajo se tudi za med s ob en vspeb iu srečo enako podpirati in Častiti. Dobro je društvu, deželi in narodu, kder se po teh nravi lih ravna. à. Svrba delovauja je izdelke in pridelke izdelovati in pripravljati ; vspeh in dobiček je pa na tem ležeč, koliko stvari dtt stvarimo: naša namera in težnja tedaj je in biti mora, naše delovanje vedno kar mogoče plodno storiti in se plodnega dela poprijeti, ktero nam trud naplača. Plodnost našega dela je različna: n. p. nekega kmeta stoji vagan žita enega dne delo: plodnost jegovega dela je en vagan žita na den, jegov sosed pa pridela v dveh dneh en vagan žita ; plodnost tega dela je tedaj pol vagana na den. Ali, kteri črevljar načini na den ene črevlje: plodnost jego-vega dela so eni črevlji na den; drugi pa, ki na den dva para črevlje v sošije : mu je delo plodno za dva para črevlje v. G. Potem je oči vi d no, da kolikor bolj plodno je delo, toliko bolje je za delavca iu zaeelo družbo. Jaz imam ravno tako veliko njivo kakor moj sosed, imam i njo ravno toliko dela in Je več, pn on dobi s svoje 20 vaganov žita pri tem ko jaz le 10, ker tia moji je zemlja slaba. Tnkaj je sose- dovo delo polovico plodneje kakor moje, ali jaz sem polovico dela več potrošil zn euo in istostvan razlika med rodovitno in nerodovitno zemljo je tedaj enaka razliki d¿1 a, kakor se lega več ali manj za eno in istn stvar potroši. 7. Kavno takima razmera je pri drugem delovanju : nekdo bi hotel -žagati z rue-jo žago o l k ikošncg i pfufra si desek, k-jliko si jih more na dm nužag»ti? A kdu drugi in)a žago na vodo ¡ili vapor, ne liodc li ta sto in sto krat več desek pri manjšem trudu na žag al ? Nekdo prode z rokami brez kolovrata, drugi pa ima zato kolovrat a tretji mašino za prodenje: nenaprede li dnigi več kot prvi in tretji «opereto krat več ko: prcjštia oba V — Kolikor je zato delo bolj plodno, toliko boljše je za delavca samega in za človeško društvo obče: delavce dobi za v oče število izdelkov več plače In društvo kupuje stvari po niži eeui. (Dalje prihodnjič,) Dopisi, I/. '¿ngi't'Iia. — č -. {Nrtii jutdnur! ■ f/rifiraiuit ijji^Joiifjisitiu, pa St irk'ij.' \ Unskcia zasedanju državnega svetova Ist va revidiral soj'* februarski slatut, in postavili za Čislaj tan i jo temeljni zako.ii. Nemški časniki, se ve da iz svojega gledišča, ttazivajo ta revidirani februarski statut : ustav, in temeljne zak'iuc: magaaiu ebartam libertatum. Mi Slovenci in sploh Slovani mislimo o tem drugače. Kar mi Sloveui.i hočemo, to smo jasno in glasno izjavili in razložili pred sedmimi leti v tistej peticiji, ki so jo leta 1-6i. naši poslanci na Dunaj nesli, iu iti jo je nas do dvudcset tisoč na iiroju podpisalo. Dan dana« imamo ustav in temeljne iakone, ali ne v enem ne v drugem se ne najde ne trohica sadili že pred sedmimi leti ¡iražetiift zahtev. Dokler sc drugi slovenski program postavil ne bo, velja Je zmiraj tisti od letn 1^61. Ali na ta naš program »o naši poslanci celo pozabili! In ravao v lanskem zasedanju državnega svetovalstva bito je na mestu, da bi Idi kdo Imžji naših poslancev na naš narodni program, ua naše zahteve /.¡ivniol, in posebno na prvo točko s prstom pokazal, v kterej smo zahtevali, da se vse slovensko pokrajino zedinjjo v eno upravno telo! — Ti> se ni zgodilo. Zakaj ne'i na to naj naši poslanci sami "dpovore. Naša naj veča slabost leži v tem, da se moramo kakor vojska, ki je okol in okol od sovražnika obdana, na vse strani v hran postaviti, in tako naše sile na atome raz-cepati Zcdinjcnje tedni v eno upravno telo, v eno krtino-vino, v eno Slovenijo, tj, narodna celoknpnost, tuje, ki nam je naj popreje in pred vsi ni drugim potrebna. Iu šo le stoječi na tem temelju, se moremo dalje pogajali, popreje pa nikakor ne. Naši poslanci pa o lern, kar jc pni pogoj našega bitja, kar je naš allb in naš ornega, t- j o narodnej oelofcjtptiosli še čmrknoti niso! Kdor pa to ne stori, k:n ju izražena volja celega naroda, kdor «e za to o t poteguje, kar narod zahteva," ta ne zaslujtoje, več lepo ime narodnega zastupnika ; in ta se ne sme čuditi in zavzemati, če lun potem narod hrbet obrne: Kaj pa so vendar delali naši poslanci na Dunaja? V ustavo in v temeljnih zakonih se zastonj išče sled ,[iho-vega sodelovanja. Kar in kakor so drugi stvar uredili, taka. je, primethe naših poslancev niso obveljale; pa ludi ne ena ne, ne naj manjša ne. Slovenska frazeoiogija ima za tako brezvzpešno delovanje izraze kakor: vodo vrtati, rakom žvižgali, bob v steno metali in še druge. Nali poslanci tedaj, kar so ustava in temeljnih zakonov tiče. niso nič napravili, pa tudi nič potrti: oni niso nič popravili, pa tudi uič pokvarili, Če bi bili naši poslanci med tem, ko so v državnem svetoval-Blvu sedeli, raje doma v zapečku čubeli, ter si zobe Irebili, bolje bi bilo. Da so oni z a ali proti glasovali, vse ena, ustav in temeljni zakoni bi bili takošni kakoršni so, nič bol ji, pa tndi uič slabeji. Tukaj v Zagrebu sem moral večkrat slišati: kaj nek delajo naši poslanci v državnem sveto -vatstvu, domu naj gredo domu, če so pametni! Naj sc v bračo tebe ogledajo, pa naj ne bodo sami sebi na rnglo in drugim za tarčo! Ali saj üaj narodno eclokutmost postavijo za pogoj svojega sedenja v državnem svetovi!Stvu I Pa če bi še bila sloga bila iu zastopnost med njimi! Hajdide! Ali tako smo imeli pred seboj grdo sbko razdora in nesloge, ki nobene discipline ne pozna.'Naš Lovro je vse storil, kar se jo dalo, da slovenski klub skupaj drži, na časi mu bilo! pa on se je proti vefrenjačatu boril. Hrvaški pregovor lepo pravi: složna lirača svaki dan hlaguju, nesložna ni na božič, Naj to naši poslane! ne pozabe. Zato še etferat kličem: zdramite se Slovenci! oskrbujte um do svoje gozde, zasnjnjte marljivo želod in mlade hra-stiče v primernih krajih, ter podnčujt« svoje sinove in hčere s „Slovenskim Gospodarjem", „Novicami" in knjigami od slav. družbe sv. Moho ra izhajajočimi: tako se vi stariSi iu gospodarji, pa ludi vaši otroki iu družina veliko koristnega po naj krajši poti naučite, in to za pav forintov, koje si lahko priirgate iu v to obrnete, ako se skoti leto pnrkrat krčme oguete- — Le na tak način se bo vam iu vašim otrokom, vnukom vašim pa naj linije godilo, koji bodo Indi za 100 lel druge poti hodili iu spet novih skrbi imeli, kakor jih mi sedaj imamo. Vse to nas uči povestniea in lastna skušnja. Jaz sam sem se večidel is slav. „Novic6 umutSega. gospodarstva naučil, t?, knjih sem si uad iiO let vedno skrbno nauke nabiral in zapamtoval, kar ml sedaj izvrstno služi v raznih gospodarstvenih rečeh. Zato pa tudi % vescljeni vzkliknem ..Novicam" : Uug plati! Tak isto hote tudi vi gospodarji zlasti pa vaši otroki, kojih še veliko čaka, ko se bodo prepričali prekorednili dobrot naukov iz njih pridobljenih : „Bog jim plati izrekali. „Slovenski Gospodar1*, ki v Mariboru izhaja, velja na celo lelos poštnino vred: 3 for.: „Novice" pil, koje v Ljubljani izhajajo; 4 for. 20 kr. s poštnino vred na celo leto. Dražba sv. Mohom vaai ji pa tako znana. Franjo Jančar, kaplan v Nego v i. Navodi k uaroiliimn ^ospodarstviu Url HI. llazglcdavši si ua kratko kapital, blago ali robo, došli smo do opravka, klerega ž njo imamo, namreč do delo, oh delovanja, delovanj a, ob rta i j o ati i n dus tri j e; imenujemo pa to kakoršuo koli delovanje in poslovanje, po kterein se kak osna veljava ali veljavni izdelek stvari. 2. Promotmjempi različne izdelke iu pridelke, ktere si naslvarjamo in s kterimi se pečamo, vidimo, da naše deio-îanjc ali industrija je trojna: kmet n. p, gnoji, olje iti ohseje polje iu po rasti se je zrak, gnoj solčna luč in toplota, dež i, d. prestvarilo po določeni razmeri v žilo, ten in droge takšne pridelke: tukaj se še prvotne drohine v različne stvari premenjajo : delovanje ali industrija ta p ro menja robi prvotno obliko, Tkalca pa tke prejo v platno, mizar zdela deske v mizo; črcvljar načini iz usnja «revije; tukaj se e ob ran a robina oblika p ro m en j a. Trgovec, ki robo prevaža, bodi si po cestah ali po moiju, ji niti prvotne ue sobratie oblike ne promenja, temoč spravlja jo od euega mesta na drugo kakoršuo je dobil : tuka j delovanje robi mesto promenja. A da to trojno delovanje po zadnji s vrhi imenujemo, po tem imamo; kmetijstvo, roko-d e 1 s t v o in trgovino. 3. To trojno delovanje pa mora neobhodno Idr i v ved tli zvezi, eno je drugemu žive potrebe; če bi prenehalo kmetijstvo; smo brez živeža; preneha rokodelstvo; sma brez otdeke in krova; mine trgovina: male nam je koristi kmetijstvo in rokodelstvo, t. j. nobeno ne more brez drugega izhajati. 4. Po navedenih stavkih pa vidimo kako kriyifiiio in napačno je, če se ktera vrsta tega trojuega delovanja ah industrije zanemarja, prezira alt zavida : ena vrsta je sama po sebi tako častna in vredna kakor druga: ker je enako potrebna in koristna; iu kakor so vse medsobno si enako potrebne, morajo se tudi za med s ob en vspeh iu srečo enako podpirati in Častiti. Dobro je društvu, deželi in narodu, kder se po teh pravilih ravna. 3. S vrh a delovanja je izdelke in pridelke izdelovati in pripravljati ; vspeh in dobiček je pa na tem ležeč, koliko stvari dn stvarimo: naša namera in težnja tedaj je in biti mora, u&še delovanje vedno kar mogoče plodno storiti in se plodnega dela poprijeti, ktero nam trud naplača. Plodnost našega dela je različna: n. p. nekega kmeta stoji vngan žita enega dne delo: plodnost jegovega dela je en vagati žita na den, jegov sosed pa pridela v dveh dneh en vngan žita ; plodnost tega dela je tedaj pol vagana na den. Ali, kteri črcvljar načini na den ene črevlje: plodnost jegovega dela so eni erevlji na den; drugi pa, ki na den dva para črevlje v sošije : mu jc delo plodno za dva para črevlje v. G. Potem je oči vi d no, da kolikor bolj plodno je delo, toliko bolje je za delavca iu zaoelo družbo. Jaz imam ravno Uiko veliko njivo kakor moj sosed, imam ž njo ravno toliko dela in Je več, pn on dobi s svoje 20 vaganov žita pri tem ko jaz le 10, ker tia moji je zemlja slaba. Tukaj je sose- dovo delo polovico plodneje kakor moje, ali jaz sem polovico dela več potrošil zn eno in istostvar; razlika med rodovitno in nerodovitno zemljo je tedaj enaka razliki d¿1 a, kakor se lega več ali manj za eno in isto stvnr potroši. 7. Kivm takšna razmera je pri drugem delovanju : nekdo bi hotel žagati z roe-io žago o l knkoSnoga ploha si desek, k-jliko si jih more na dan nažagiti? A kdu drugi ima žago na vodo ¡i|i Vapor, nc bode li ta sto in sto kral več desek pri manjšem trudu nažagal ? Nekdo prede z rokami brez kolovrata, drugi pa ima zato kolovrat tretji maši no za p red en je,- ne nnprede II drtlgl več kot prvi in tretji sopet sto krat več ko: prejšua oba V — Kolikor je zato delo bolj plodno, toliko boljše jc za delavca samega iu človeško društvo obče: delavec dobi za veče števil.p izdelkov več plače In društvo kupuje stvari po niži ceni. (Dalje prihodnjič.> Dopisi, I/. '¿ngi't'Iia. — e -. {Nnii jutdnur! ■ e/riora.uit jjvjotirjisftiu, pa St irk'ij.' \ lanskem zasedanju državnega svetova Ist va revidiral ac februarski statut, in postavili za Čislaj lan i jo temeljni zako.ii. Nemški časniki, se ve da iz svojega gledišča, nazivajo ta revidirani februarski statut : ustav, in temeljne zak'inc: magaani cliartam lihertotum. Iii Slovenci in sploh Slovani mislimo o tem drugače. Kar mi Slovenci hočemo* tu smo jasno in glasno izjavili in razložili pred sedmimi leti v tislej peticiji, ki so io leta 1-61, naši poslanci aa Dunaj nesli, iu ki jo je nas do dvudcset lisae ua hroju podpisalo. Dan dana« imamo ustav in temeljne zakone, ali ne v enem uc v drugem se ne najde ue trohica naših že pred sedmimi leti ¡iražeuiit zahtev. Dokler se drugi slovenski program postavil ue bo, velja še zmiraj tisti od kita 1*61. Ali na ta naš program »o naši poslanci celo pozabili! Iu ravno v lauskem zasedanju državnega svctovalstva bilo je na inestn, da bi bil kdo božji naših poslancev ua naš narodni program, na naše zahteve znvniol, in posebno na prvo točko s prstom pokazal, v kterej smo zahtevali, da se vse slovenske pokrajine led t tlijo v eno upravne telo! — Tir se ni zgodilo. Zakaj ne'i na to naj naši poslanci sami "dpovore. Naša naj veča slabost leži v tem, da se moramo kakor vojska, ki jc okol in okol od sovražnika obdana, na vse strani v hran postaviti, in tako naše ■ole ua atome raz-cepati Zcdinjeoje tedni v eno upravno telo, v eno krono-vino, v eno Slovenijo, t. j. narodna celoknpnoat, tuje, ki nam je naj popreje in pred vsi m drugim potrebna. Iu šo le stoječi na tem temelju, se moremo dalje pogajati, popreje pa nikakor ne. Naši poslanci pa o tem, kar jc pni pogoj našega bilja, kar je naš alfa in naš ornega, t. j. o narodnej oelofcuptiosli šefimrknoli niso! Kdor pa to ne siori, k:n ju izražena volja celega naroda, kdor «e za to o t poteguje, kar nart.d zahteva," ta ne zasluž.ojc, več lepo Emc narodnega zastopnika ; in ta se ne sme čuditi in zavzemati, če lun potem narod hrbet obrne: Kaj pa bo vendar delali naši poslanci na Dunaju V V ustavn in v temeljnih zakonih se zastonj išče sled [iho-vega sodelovanja. Kar in kakor so drugi stvar uredili, taka. je, primetbe naših poslanccv niso obveljale; pa tudi ne ena ne, ue naj manjša ne. Slovenska fmzeologija ima za tako brezvzpešuo delovanje izraze kakor; vodo vrtati, rakom žvižgali, bob v ste od metali in Se druge. Nali poslanci tedaj, kur so ustava iu temeljnih zakonov tiče. niso nič napravili, pa tudi nič potrti: oni niso nič popravili, pa tudi nič pokvarili. Če bi bili naši poslanci med tem, ko so v državnem svetoval-stvu sedeli, raje doma v zapečku čubeli, ter si zobe irebili, bolje bi bilo. Da so oni z a ali proti glasovali, vse ena, ustav in temeljni zakoni hi bili takošni kakoršni so, nič bol ji, pa tndi nič gjabeji. Tukaj v Zagrebu sem moral večkrat slišati; kaj nek delajo naši poslanci v državnem sveto-vatstvu, domu naj gredo ilomn, če so pametni! Naj se v braeo tebe ogledajo, pa naj ne bodo sumi sebi na rtiglo in drugim za tarčo! Ali saj naj narodno cdokupuost postavijo za pogoj svojega sedenja v državnem svetovBlStvu I l':t če bi še bila sloga bila iu zastopuost med njimi! Hajdide! AÜ tako smo imeli pred seboj grdo sbko razdora in nesloge, ki nobene discipline ne pozna.'Naš Lovro je vse storil, kar se je dalo, da slovenski klub skupaj drži, na časi mu bilo! pa ou se je proti vetrenjaeum boril. Hrvaški pregovor lepo pravi: složna brača svaki dan blaguju, nesložna ni na božič. Naj to naši poslanci ne pozabe. Tistim, ki so proti ustavil glasovali, naj jim bo, če ravno bi bolje bilo, da so doma ostali ; al tistim, ki ho za ustav glasovali, tistim hi jmč nekaj rekel. Gospod Laka SvetiM- je v Noricah na dolgo in na Široko obrazložil, zakaj je on /.a ustav glasoval. Iz njegovih razlogov se vidi, da se jc on federativnega načela odpovedal. S svojim glasovanjem za revidirani februarski Statut, jc dvalizem pri poln al, jc pri* poznal tisto načelo, ki nas Slovane v Avstriji na zid pritisku s svoj i m glasovanjem za, je nam smrtno osodo podpisal. Jegov t razlogi so sicer lepi, so krasni, še eelo logični so, al načelni niso; ž njimi se slovanska solidarnost podira ne pa podpira. Naj bo ustav v socialnem obzira svohodoumen kolikor hoče, če pa v političnem obziru našo narodnost ne zagotavlja, lic maramo zanj, ravno kakor ne marajo Irci za angleški parlament, iu za angleško po celem svetu hvaljeno svobodo. Naši poslanci, ki so za liatav glasovali, ii 30 slovenski mngjaioni, jaz jim bolje slike iu prilike ne vem. Iu taki ljudi se zahtevajo, naj narod jim kot prvim zaupa ! Kaj bi pa o Dr. Klana rekel?! Naš narod, kadar sebičnega človeka ozn.ičajiti hoče, pravi: kuzU 110 k j a za celo ves, aropnk za kost. Gospod dr. Klun ni govoril za naš narod, ampak za sebe, za kost, in res razumeli jo ga, in dali so mu jo, bog nm jo blagoslovi! Z njim je naš račun za zini ni j gotov. Naši materi Novicam se imamo zahvalili, da sum mesto Dcsdrmatiu dobili pristojni nadomestek dr Klana. Saj so ga le one tako nad vse zvezde hvalile, tako lepo priporočevale in ko nekega slovanskega cnfent tcrrible opisovale ! Pa tolažimo se s narodnim pregovorom, kteri pravi: kjer mati tepejo, tam Speli rasle, Bodemo k* videli, kako se bodemo na tak načiu kaj odebeliš iu siolstili. K koncu pa Se nekaj Na moj zadnji dopis so Norice tako klikne le in viku "le, da se je koj poznalo, da sem jim bil do živcev prišel. 1'sovati ne znam, kur v (akej stoli nisem nikdar bil. Jaz tukaj sumn to opetovano konšhitiram, da se v pisamicah, ki pod kranjskim deželnim odborom stojo, nemški uraduje. saj do nuj novejšega časa Ce pa ni taka, naj Noric« tO dokažejo, pa sine ira ct studio; iji naj hodo prepričane, da bodo M vest vsi, ki ^e za obveljavo našega jezika potegujejo, z naj večini veseljem sprejeli. Sla tu dokaz jc pa treba naravnost izreči: t. da so vsi uradniki slo- tedenske delavce. Poštni Ir, Zidanega mosta je pvihrupel ea »jim, ker pa je čil) možek ze bil nekaj glušen, ga ni od daleč shšrtl. Na- ,G I,a ""H venskemu jeziku v besedi iu v pismu popolnoma zmožni; *) 2. da se vročhoni zapisnik (KinTeichungs-Protokoli) slovenski piše: 3. da je notranja služba vsa slovenska: iu 4. da je dopisovanje s strankami iu z oblastmi, (tako zvana zvunajna službo) brez iznimke slovenska. Dokler Novice to izrekle ne bodo, ostanem pri svojej izreki, da kranjski deželni odbor nemški urad nje. I/, Mtajnrskeua 20. januarja. Grozna nesreča se je sooči pripetila na železni liri med Vidmom iu Bnšcami, klera spet kaže, kako netircvidni so nekteri ljudje z železnicami. Kakor je zmiraj slaba navada, šel je iz svoje gorice po železni ccsti proti domu pošten kmet in Sfenjski odbornik Janez Volčanjšek iz Obrežja, Arličke fare in srenje, ter nesel 4 barivčke za ,lol*vl'|| »-»-i vlak' letni _____________________, 0________, „ menil je zbežali naprej, ker se zavoljo vode v jarki li 111 mogel izoguoti lahko do srajng. pa stare noge niso bile dovolj krepko železnemu konju ujti. Omotica ga je prijela od velikega hrupa in padel je nesrečnik pod hlapon ki mn je hrbel, križce iu rebra grozno raztrgal. Ko jc vstran i obležal so došii ljudje na njegovo vpitje, iu ko so ga proti domu peljali je čez eno uro po dogodbi sklcnol časno življenje nesrečni starček. Jcgova žena nič dobrega ni nekak čutila in slnlila, mu je ila na proti, ter dospela ravno k ti nesrečni zgodbi. - Kaj bi se vendar ljudje bolj varovali neteče pri železnicah, naj bi ne hodili in postopali tako predrzno po iiri hlnpona in divje moči, ali saj varno se dovolj zgodej iz ogibali. Kar drogi splošni stan zdravja zadeva ni kaj veselo, hnd nahod iu kašelj kakor kuga ljudi nd hiše do hiše trpinči in tudi močno vmirajo; kajti zrak je že več časa ¡ako mehek, čad en in nezdrav; megla nam zakriva rumeno solnce. Za denarje tudi ni kaj riobro, ker se pridelki slabo pro dajajo posebno pa vino slabo ccuo ima. Veliko temu škodujejo domači tovorniki. *) Slovencem on Ilrvaikem ntuibttjiiOim rfiice ne evolo, bodrjo mnrati prfrj :i!i alpj ili ri nas. Vrlo se obnašata za verozakonske pravice; nadjamo se, da tudi ne bol« prezrla narodneravuo-jiravnosti, in gotovo hode vsak pošten Slovence ¡u Nemec ta lista podpiral, ki sta s tem (la podrla grdim klnfarskim listom ki ne poznajo drugega nego svojo židovsko mošnjo. — Z Bogom 1 Bič, Iz tertojbe (»o>1 Clorlco. Srne nam igra veselja i radosti fitajofiuu po raznih časnikih, kako mogoču-i -je vzbuja po vsem slovenskem svetu narodna zavest. Upati je, da se duhom orne okove, s kterimi je nemila osuda tuli nas tukaj na laškej meji v narodnih zadevah žulihng predolgo tesnila in trla, razhtjejo, ter bode vsakdo z veseljem in po-gumoni klical: „Da sem slovenske krvi, to je meni ponos!4 Kakor v mnogih posočkih selih, vtemeljilo se je tudi v UHŠej soseščini s pomočjo več domoljubov „kmečko čitalisče." ki bode v zvezi z drugimi krepek jez proti protečej povod nji od zahoda. Oprti na goreče rodoljubje naših poštenih vaš-čonov in nevfmtlljivo delavnost na duhovnem in narodnem polju našega preč. g. vikarja smemo se z pravico nadjuti, da se bo le, zdaj sicer še šibko drevesce od dne do due bolj jačilo iti krepilo, ter in.iu nekdaj vsim na radost bogat obrod doncslo. — Od č. gg. goriških bogostovcev nam je došel Jako obilen dar i poslali sit nam li;~ tečajev „Novir" in več drugih manjših hukev. Izrekamo tem dobrim gospodom pro-srčno zalivalo, in vošimo frečen i^peh v njihovem prihodnje m stanu, Nova iu jakii prostorna crkev, kojc stalo smo vložili Ii, avgusta profilega t jo že pokrita. Novoizvoljeni župan za Vertujbo, Bnkovico in O^ersko je g. Al. Pcr oz zi posestnik, bivši Sempelerski župan, s kteri m si prav čestitamo, poznnvši ga povsod! ljubljenega in poŠto-vauega domoljuba. Jož. Kep ni kov. I/. Sulmi M imti llotliko. Ob koncu mesca jati, — f —, Znano je, da ¡so volitve v deželni zbor Zagrchaiiki ncvgodno iztekle za nnrodito stranko. Temu se čudil ne bo, kdor ve, kakovih sredstev se je poskrila vladna stranka, da je prodrla in zmago zadobila. Milo se človeku stori, kadar s<; sostane z kakim rodoljubom iz unod Kolpe iu vidi, kako mu srca krvavi zavoljo nezgode, Utera je zadela drago mn domovino, ¡11 zav-djo vnebn vpijoči h krivic, kierc so se minoie dni gndilc na Morvaiskem. Nek dnpisnik v „Novem 1'ozoru/ opisovaje volitev na Klancu sklene svoj dopis z ti mile lažnimi besedami: „Solin bistra! Sotla hrza [hitra;! da ti vso svojo sreherno vodico pretvoriš (spremeniš) v g.u ko soJzice. bi li mogla i njimi oprati grdo ho i 11 črni obraz nekih stvari božjih, koje se zovejo ljudi?!" — Ni me volja, razkladati tukaj uasilsiva, kakoršnim ne vem imena zadosti grdega, in so se godila pri zadnjih vulitvah za deželni zhot Komur se hoče, jih lahko „Novega Pozora ob konen v sosednji, sorodni nam deželi] nabere celo rajdo v tnčnlh listih prctečeuega in o začetka tekočega leta; a lepodognilho reii-kega rodoljnhja, ki je ni bilo brati po časnikih, naj tu sem postavim. Unkraj Kolpe ua zvišanem kraju v znozju prijaznih vinskih goric st"ji fara, v kieri rodoljubni župnik že veliko let pase svojo verno čedo. Dva, tri strelce od trk ve iu d n bo vpije naprej jjtoji gracl. v kterem biva poštena gospa, Vidova, z svojo drago hčerko, udalo (zaročeno) blagemu možu, domoljuhncmii stotniku. Da taka vrla družina spoštuje in ljubi svojega duhovnega pasti rja, ni treba pripovedovati, Gospa, viiiova, pa ima brata, ki sicer visoko službo ima, a rudoljnbja nima. Že 1843. leta je stal za madžarone, in kadar je zmagala narodna stranka, mn je šlo za glavo, in po ujem bi bilo, da vrli župnik lastnega življenja zanj na postavi, iu ga tia varni kraj ne spravi! O kako jc takrat župnika , svojega rešitelja, zahvnloval, ter obetal, iu se za-klinjal, da mu tega blagega djanja nikdar pozabil ne bo ! Ali kaj se zgodil Beto I*ii7 se proti koncu pomiče, volitve za državni zbor Zagrebački se vršijo, iu uui nmdžaTon je med vladnimi kandidat i ravno tistega kota rs (okraja), v k tereni župnik prebiva. Douese se župniku glas. da zdaj je priložili čas, gibati se in delati, ter si naprej pomagati do višeje službe. A vrlemu možu je narod bolj pri srcu, nego visoka služba, in trdno stoji nn narodni strani, ktera je v onem kolaru zmagali, ter poslala narodnega poslanca vzbor. To pa hvaležnega madianma, padlega kandidata, tako silno razkači, da napiše svoji sestri v grad razljuteno pismo, v k ter e m z naj gršim grdenjeni grdi gospoda župnika, in gospo, svojo sestro, roti in zavezuje, da se mora — hočeš ali nočeš — odpovedati ena in vsa jena družina pryfttel-sJvn z gospodom {upnikom, svojim duhovnim pastirjem. Orno pismo dojde, in, se ve, da neznano vžalt vso graj «čine, in lo tem bolj, ker ima omenjeni kandidat, graj Sča k i nje brat, Se doto na grajičini, in bi jo vtegnol šiloma terjali, ter % ti ni o sedajnih denarnih stiskali v veliko stisko spraviti vso družino. To je bit zares goreč ogorek v slamnato streho; ali čnj in čudo vaj se! z svojim možem, poštenim stotnikom vred se vzdigne mlada gospa, ter reče vidovi, svoji materi, iu pravi : „Draga mama I da nam tudi grad propade, in v ljudske roke pride; tega ne storimo, da bi v sovraštvu živeli v. župnikom, svojim dobrim gospodom Kaj da bo storil razkačeni madžaron, in ali ga bo še pamet srečala ali ga ne b<>_. tega ne vem; t" pa vem iu povem : Dokler Hrvatska zemlja >e ima tnkili rodoljubov, kakoršen je domoljubni župnik iu poštena grajščina, dotlej Hrvatska ni še propadla! In m v Up z ti m tudi tolaži sebe in svoj narod v krasnem fiosfavku poprej oaieujenega časnika mož bistre glave iu bla- f;ega srca. Kadar bereš, kako da vrli rodoljub liritko onij-uje svoj narod, svoj pnprosti neuki (nevedni) narod, ki se je d:il z silo preplašiti, z goljufijami preslepiti, z pod k upi jemanjem omamili, ter zapeljati v lastno nesrečo, ti je, kakor tii videl Z vel i carja vsega otožnega na oljski gori sedeti, in ga slišal milo žalovati nad nesrečnem mestom, ki ni spoznalo dneva svojega obiskovanja. A po tem tužuem omilo-vanju predragega mu naroda se srčno vzdigne kakor mož, klercga tudi naj bolj Ijuta nesreča na tla ne podere, ter za nadaljno delavnost navdihuje in ohrabruje sebe in svoje rojake, iu sklene z prelepimi besedami: ,.Ne. ni ne nadjačena idea ■: nas od ne stranke), ker je ena tako vzvišena, tako istinita, da se ni nadvladatl ne more. nego je nadvladami sila ljudi; a sila je po svoji naravi premenIjivn, iu prelazi /.daj sem, zduj k ji- In ondi, kadar no bodefe nikafeovejia vidljivega ¡tuamiija od nas videli, prav ondi hiti hoče rud (delavnost) nas naj intenzivneji. V katakombah se je novidjeno, skrivno razvilo in je odraslo kršanstvo, da ves svet orosi z nebeško roso ljubavi (ljubezni) in prosvete. Poganska sleparija, sedeča na prestolu premožnih čarov, morala se je razpliniti na tr:;ku božanske istine (na žarku božje resnice). Mir ljudem dobre volje \oviear. Delegacij«* Čislaj t anska delegacija je imela tri seje, v prvi jo izvoljen g. Auersperg za predsednika iu g. Blagatin-šek-Kaiserflfeld za podpredsednika oba Tojena Slovenca. ktera vendar nemški mislita, izvolil seje po tem odbor od 5 članov, kteri hi uaj napravil opravilni red, v drttgi seji je odbor Opravilni red predložil, kteri se je prijel, zatim so se volili perovodji in uredovavei.^ V Irci j i seji še je prvokrat etci vladin predlog o predvdarktt stroškov (hiidget) skupnih zadev za leto 18(18 iu se izvolil odbor od 21 članov, kteri ga naj pretrese in o svojem času o njem sporoči. Ogerska delegacija je imela četki seje v prvi jo predsedoval Majlath in se je nekoliko besedo velo o odpovedani ti poslanstva. V drugi je bil i/voljen za predsednika So ni s si c li in Horvath ta perovodja, zatim je bil voljen odbor od 7 članov, kteri bi uaj napravil opravilni red. in Zioinjič je bilo ^kienfno, da se v oiicieluih aktih delegacije naj imenujejo „Odposlan a komisij a za obra v n ovnn j e skupnih z a. d (i v. V tretji seji se je Izdelan opravilni red predložil in v četrti se je o njem iftčeio besedo vati, Zagrebški deželni zbor je že izvolil 12 poslancev za regnikidarrio depuladjo, ktera se taki poda v Peit-— Le hitro ovači zamudite! — 19. t. m. je prišel v Prago novi minister JTerbst poslovit se od prijateljev in nemško-političue stranke, kteri je Idi vodja. Pri tej priliki so se bili namenili nemški vse- učilišč ni dijaki tnn napraviti baklado. fio ravno je g. minister Dunaja dal vedeti, y da noče nobenih takih časti, ker je vedel, da to ne bi bilo Čehom všeč, nastalo je vendar mrzenie med češko iu nemáko strnnko. ŠoSlo se je više 3 tisoč ljudi, kteri sn še le po prijaznem nagovarjanju pmS-kegn župana dr. Klaudija razšli. Odhajajoči so pevali slovanske pestui in tudi neko popotnico m miraje. Deiat — Beust —- Beust. — 21. t m. jo bila velika pojedina na čast ministra Her lista v nemški kasini. pri kteri priložnosti -<■ je spet sosia velika rumjčimi ljudi in ker jih policija ni mogla nu-gtiati, so došli žaudari, vojaki pi-ŠL-.i. konj i ki in k tunini rji s topovi In eo zuiirli vse ulice, k tere peljajo v široki i niico, kder >toji nemška kabina, iti so k te uliee ljudi z bajoneti stir&IL Ljudstvo je vikalo per en, t dual i i em! p crea t Beust! itd, — pevftln slovanske pesmi in se spet mirno razšlo. — V Ipavskcm Križu se bode 10, februarju. odprla čitftvniea. Živela j — On d' iuers p erg pnjdsedník tastranske delegacije, je Somssich-u predsedniki onestranske delegacije rekel, dase hoče delegacijama napraviti skupna velika pojedina. Na to mu Soinssih o d gori, da to ue more biLi, ker neka Ntrankn. v Ogerski že tako zdaj ironično govori, ¡la se delegacije samo zabavljajo, grerjo od ve-čerie do večerje in št telo nič ni čuti, da bi bile kaj napravite. Sklenola sta tedaj, da skupne pojedino ne bo, samo v klubih so bodo večkrat sošli da. se — bolje spoznajo. Tržna cena pretekli teden. Pšenice vHftii (drevenita) . Mi . Jeiifloiia B Ovsa „ Turilca fl r.O 3 10 3 23 2----2 11) 2^0 2 0D---__W 1 IU 1 «tJ 1 u 1 JO Jf — "J4 — Üfi — 35 — 3-i — i»; — h- is _ 2S — - as — 24 10- 10 - 10 50 10 50 7— tí .- CJM--- [11.1 ^ ua - 1 50 1 5 I Sil;-- t — i — LS 40 — 3$ — __ ' s 50 S 50 55 55 — 46 — 45 1 5 1 i — 'JO — yo — 70 -70 — S3 — Cesarski zlat velja 5 11. 74 kr. a. v. Azijo srebra \íirinlno dri. posojilo 65.30. Lolerijlne Nretlte. V Trstu 22, januarja l&íH: I &% 31 >7 Prihodnje trrfičkaiije je 6. fobruarja 1S69. 9S Pri]jorooba, P. n. i;o*>p(>ri ^UHpoilarjeiii. vrtnarjem hi ^ospudliijtim. ^ moji novi špecarijski štacimi v Radgoni na velikem trgu pod lugi.knm se tudi letošnjo pomlad dobivajo sledeča črstva, kaJjiva, in celo zanesljiva semena; belino, ohra-tino {^kelovo; kolorabino, kar violo vo, retkvino, (mesečno iu zimske retkvi) špinačinO, salatino, travi no, dete lino seme itd. Da so semenu prava in dobra sem porok, ITp&ie, da bodo Slovenci svojega narodnega brata podpirali, se priporoča. Vence si a v Vanaus. V Kad goni in, januarja lSljf, (jstiitea vreitniitia. ti, 1?! Vk-ü dojiisa dojdeta prilioJnjit, je Vam prav. med vladni mi kandidat i ravno tistega kotare (okraja), v k tereni župnik prebiva. Doucse se župniku glas, da zdaj je priletni čas, gibati se in delati, ter si naprej pomagati do višeje službe. A vrlemu možu je narod bolj pri srcu, nego visoka služba, in irdno stoji nn narodni strani, ktera je v onem kotam zmagali, ter poslala narodnega poslanca v zbor. To pa hvaležnega madžarona, padlega kandidata, tako silno razkaii, da napiše svoji sestri v grad razljuteno pismo, v k ter e m z naj gršim grdenjem grdi gospoda župnika, in gospo, svojo sestro, roti i a zavezuje, da se mora — hočeš ali nočeš — odpovedati ona in vsa jena družina prijstel-sJvn z gospodom župnikom, svojim duhovnim pastirjem. Cmo pismo dojde, in, se ve, da neznano v žal i vso grajščinr, in to tem bolj, ker ima omenjeni kandidat, graj Sča k i nje brat, še doto na grajičini, in bi jo vtegnol šiloma terjali, ter % lini o seriajnih denarnih stiskali v veliko stisko spraviti vso družino. To je hil zares goreč ogorek v slamnato streho; ali čuj in čud.,vaj se! z svojim možem, poštenim stotnikom vred te vzdigne mlada gospa, ter reče vidovi, svoji materi, iu pravi : „Draga mama I da nam tudi grad propade, in v ljudske roke pride; tega ne storimo, da bi v sov ruš l vn živeli v. župnikom, stojim dobrini gospodom Kaj da bo storil razkačeni madžaron, in ali ga bo še pamet srečala ali ga ne b<>, tega ne vem; i" pa vem iu povem : Dokler Hrvatska zemlja sO ima takih rodoljubov, kakoršen je domoljubni župnik iu pofitenu grajšeina, dotlej Hrvatska ni še propadla! In ruvitp x tiuk tudi tolaži sebe in *v<>j narod v krasnem sosfavku poprej omenjenega časnika mož bistre glave iu bja- f;ega srca. Kadar bereš, kako da vrli rodol jub brit ko omj-uje svoj narod, svoj pnprosti neuki (nevedni) narod, ki se je dal z silo preplašiti, z goljufijami preslepiti, z pod k upi jemanjem omamili, ler zapeljati v lastno nesrečo, ti je, kakor tii videl Zvelicarja vsega otožnega ua oljski gori sedeti, in ga slišal milo žalovati nad nesrečnem mestom, ki ni spoznalo dneva svojega obiskovanja. A po tem tužuem omilo-vanju predragega mu naroda se srčno vzdigne kakor mož, kterega tudi naj bolj Ijuta nesreča na tla De podere, ter za uudaljuo delavnost navdihuje in ohrabruje sebe in svoje rojake, in sklene z prelepimi besedami: ,.Ne. ni ne uadjačena idea ■: nas od ne stranke), ker je ona tuko vzvišena, tako istinita, da se ni nadvladatl ne more, nego je n&dvJadana sila ljudi: a sila je po svoji naravi premenIjivn, iu prelazi /.dsij sem, xdaj k ji- In ondi, kadar no bodefe nikafeovejia vidljivega stuauitija od nas videli, prav ondi biti buče rad (delavnost) nas naj intenzivneji. V katakombah se je novidjeno, skrivno razvilo in je odrastlo kršanstvo, da ves svet orosi z nebeško roso Ijnhavi (l jubezni i in presvete, Poganska sleparija, sedeča na prestolu promožnih čarov, morala se je raz plini t i na tr:;ku božanske istine (nn žarku božje resnice). Mir ljudem dobre volje Novičar. Delegacij«* Cislajtanska delegacija je imela tri seje, v prvi je izvojjia g. Auersperg za predsednika in g. Blagatin-šek-Kaisersfeld za podpredsednika oba Tojena Slovenca, ktera vendar nemški mislita, izvolil seje po tem od bor od 5 članov, kteri hi uaj napravil opravilni red, v drttgi seji je odbor Opravilni red predložil, kteri se je prijel, zatim so se volili perovodji in uredovavei.^ V tretji seji še je prvokrat etel vladin predlog o predvdarkn stroškov (biidget) skupnih zadev za leto 18(18 in se izvolil odbor od 21 članov, kteri ga naj pretrese in o svojem času o njem sporoči. Ogerska delegacija je imela četki seje v prvi jo predsedoval Maj lat h iu se jo nekoliko besedo velo o odpo-vedanju poslanstva. V drugi je bil iz i oljen za predsedniku So ni s si c li in Horvatk ta pero vodja, zatim je bil voljen odbor od 7 članov, kteri bi uaj napravil opravilni red. in ZiJilnjif' je bilo ^kienfno, se v oiicieluih aktih delegacije uaj imenujejo „Odposlan a ko misij a Zi*. obra vnovan j o skupnih zadev. V tretji seji se je izdelan opravilni red predložil in v četrti se je o njem začelo besedo vati, Zagrebški deželni zbor je ze izvolil TJ poslancev za regnikolaino deputucijo, ktera se taki poda v Feit— Le hitro ovači zamudite! — 19. t. m. je prišel v Prago novi minister Ilerbst poslovit se od prijateljev tu nemško-politiene stranke, kteri je Idi vodja. Pri tej priliki so se bili namenili nemški vse- učilišč-u i dijaki mu napraviti baklado. 0e nuno je g. mini stor 7. Dunaja dal vedeti, y da noče uobeidh takih časti, ker jo vedel, da to ne bi bilo Čehom všeč, nastalo je vendar mrzenie med češko iu nemáko strnuko. SoSlo se je viíe 9 tisoč ljudi, kteri su še se le po prijavnem nagovarjanju pruskega župana dr- Klandija razšli. Odhajajo^ so pevali slo-vuaaske pestui in tudi neko popotnico mrmra je. Deust — Beust —- Beust. — 21. t m. jo bila velika pojedina na čast ministra Her h s tu, v nemški kasini, pri kierl priložnosti se je !-pet soila velika množina ljudi in ker jih policaja ni mogL ruz-gtiati, so došli ¿andan, vojaki pešci, konj i ki in kam mi rji s topovi In eo «uprli vse ulice, k tere peJjnjo v široki i niico, kder >toji nemška k as i na, in so iz te ulice ljudi z bajoneti stirall Ljudstvo je vikalo pereat dual i i em! p crea t BeustI itd, — po val o slovanske pesmi iu se spet mirno razšlo. — V Ipnvskcm Križu bode 10, februarja odprla čitevniea. Živela j —• Ortif A u e r s p erg predsednik tastranske delegacije, jo Somssich-u predsedniki onestranske delegacije rekel, dase bore delegacijama napraviti skupna velika pojedina. Na to mu Soinssih o d gori, da to ne more biLi, ker neka stranka v Ogerski že tako /daj ironično govori, da se delegaciji* samo zabavljajo, grejo od večeri e dn večerje iu Se celo nič ni čuti, da bi bile kaj napravite. Sklcnola sta tedaj, da skupne pojedino ne bo, samo v klubih so bodi) večkrat sošli da se — Imlje spoznajo. Tržna cena pretekli teden. Pšenice VHftii idrevtitku) . Mi . Jedrnima B Ovsa „ Turiica (knnue) vagon Ajde „ Prosu ,, Krompirja _ . Govedine funt Teletine „ , Svinjotiue irrstva funt Ur v a ti" trdih soi.ouj i Klal ter) » if" 'j..." * „ 30" mehkih „ , 18" „ „ . Oglt-nja iz trdega lesa vagau „ „mehkega.,, ,, Sena. oant Slamo tent v št" pob „ „ s« iteljo Slanino (i puh i) cent Jiijec, iri ifl D a ^___-f______ trririrrrrT 610 D 36 ñ 70 ¡i 70 4 aí 4 45 4 10 4 10 Í¡30--. IÍSOPU 3 at> 3 r.O 3 10 3 23 2---• 70 2^0 2 0D---__W i IU 1 «tJ 1 u 1 JO -- If — "J4 — Üfi — 35 — 34 — i»; — h- is _ 2S — - as — 24 10- 10 - 10 50 10 50 7— tí .— cjm —■ m — ua - £Oi 1 50 1 5 I itn;-- t —! — LS 40 — a$ — __ ' s 50 S 50 55 55 — 46 — 45 J 5 1 i — 'JO — yo — 70 -.70 — S3 — Cesarski zlat velja 5 11. 74 kr. a- v. Azijo srebra \íir i ni no drž. posojilo 65.30. Lolerijlnc Nretlte, V Trstu 22, januarja l&íH: I ñ* 31 >7 Prihodnje frrfiükaiye je 6. fobruarja 1S69. 9S Priporooba. P. n. i;o*>p(>ri ^OHpoilarjeui. vrluurjein hi ^ospudlujlllll. V moji novi špecarijski fitacuni v Radgoni na velikem trgu pod lugt.knm se tudi letošnjo pomlad dobivajo sledeča črstva, kal ji v ;t in celo zanesljiva semena; Zeli no, ohra-tino (kelovo; kolorabino, karviolovo, retkvino, (mesečne iu zimske retkvi) špinačinO, salatino, travi no, deteliuo seme itd. Da so semenu prava in dobra sem porok, Upajo, da liodi» Slovenci svojega narodnega brata podpirali, se priporoča. Vence slav Vanaus. ltadgoni in, januarja lSljf, (jstiiica vreitnlitin. U, 1?! Vk-ü doji isa dujdetu prihodnjič, je Vam prav. med vladnimi kandidati ravno tistega kota rs (okraja), v k tereni župnik prebiva. Doncse se župniku glas, da zdaj je pnložtii čas, gibati se in delati, ter si naprej pomagati do višeje službe. A vrlemu mažn je narod bolj pri srcu, nego visoka služba, in trdno stoji nn narodni strani, ktera je v onem kotam zmagalo, ter posiala narodnega poslanca vzbor. To pa hvaležnega madžarona, padlega kandidata, tako silno razktiOi, da napiše svoji sestri v grad razljuteno pismo, v k ter e m z naj gršim grdenjeni grdi gospoda župnika, in gospo, svojo sestro, roii i o zavezuje, da se mora — hočeš ali nočeš — odpovedati ena in vsa jena družina prijateljstvu z gospodom {upnikom, svojim duhovnim pastirjem. Cmo pismo dojde, in, se ve, da neznano v žal i vso grajščinr, in 1o tem bolj, ker ima omenjeni kandidat, graj Sia k i nje bral, še doto na grajščini, in bi jo vtegnol šiloma terjati, ter % ti m o seriajnih denarnih stiskah v veliko stisko spraviti vso družino. To je bil zares goreč ogorek v slamnato streho; ali čuj in čud<;vaj se! z svojim možem, poštenim stotnikom vred se vzdigne mlada gospa, ter reče vidovi, svoji materi, in pravi : „Draga mama I da nam tudi grad propade, in v ljudske roko pride; tega ne storimo, da bi v sovraštvu živeli v. župnikom, svojim dobrim gospodom Kaj da bo storil razkačeni madžaron, in ali ga bo še pamet srečala ali ga ne h<>, tega ne verni t" pa vem in povem : Dokler Hrvatska zemlja šo ima takih rodoljubov, kakoršen je domoljubni župnik in poštena grajšeina, dotlej llrvatsk.i ni še propadla! I a ruvifp x ti m tudi tolaži sebe in svoj narod v krasnem fiosfavku poprej omenjenega časnika mož bistre glave in bla- f;ega srca. Kadar bereš, kako da vrli rodoljub brit ko omilijo svoj narod, svoj pnprosti neuki (nevedni) narod, ki se je dal z silo preplašiti, z goljufijami preslepiti, z pod k upi j e-vanjem omamiti, ter zapeljati v lastno nesreče, ti je, kakor tii videl Z vel i carja vsega otožnega ua oljski gori sedeti, in gu slišal milo žalovati nad nesrečnem mestom, ki ni spoznalo d nova svojega obiskovanja. A po tem tužuem orni bivanju predragega mu naroda se srčno vzdigne kakor muz, klcrega tudi naj bolj Ijuta nesreča na tla ne podere, ter za nudnljuo delavnost navdihuje in ohrabruje sebe in svoje rojake, in sklene z prelepimi besedami: ,.Nc. ni ne uadjačeua idea ■;oa!odne stranke), ker je ona tako vzvišena, tako istinita, da se ni nadvladati ne more, nego je nadvladami sila ljudi; a sila je po svoji naravi premenIjivn, in prelazi /.ihij sem, zdaj kje In ondi, kadar no bodefe nikafeovejia vidljivega ziiaumja od ou videli, prav ondi biti hoče rud (delavnost) naš naj intenzivneji. V katakombah se je nevidjeno, skrivno razvilo in je odrasllo kršanstvo, da ves svet orosi z nebeško roso Ijnbavi (ljubezni) in prosvete. Poganska sleparija, sedeča na prestolu premožnih čarov, morala se je razpliniti na traku božanske istine (na žarku božje resnice). Mir ljudem dobre volje!" Novičar. Delegacije, Cislajtanska delegacija je imela tri seje, v prvi jo izvoljen g. Anersperg za predsednika in g. Blagatin-šek-Kaiserflfcld za podpredsednika oba Tojena .Slovenca, ktera vendar nemški mislita, iz voh I seje po tem odbor od 5 članov, kteri bi uaj napravil opravilni red, v drugi seji je odbor Opravilni red predložil, kteri se je prijel, zatim so se volili perovodji in uredovnvei.^ V trelji seji še jo prvokrat čtel vladin predlog o predvdarktt stroškov (biidget) skupnih /adev za leto in so izvolil odbor od 21 članov, kteri ga naj pretrese in o svojem času o njem sporoči. Ogerska delegacija je imela četki seje v prvi jo predsedoval Maj lat h in se je nekoliko besedo velo o odpo-vedanju poslanstva. V drugi je bil i/voljen za predsednika Su mssieh in Horvath ta pero vodja, zatim je bil voljen odbor od 7 članov, kteri bi uaj napravil opravilni red. in Zailnjič je bilo skienPno, da se v oiicicluih aktih delegacije naj imenujejo „Odposlan a komisij a za. obra v n ovnn j e skupnih zadev. V tretji seji se je Izdelan opravilni red predložil in v četrti se je o njem začelo besedo vati. /i a gr e b š k i deželni zbor je že izvolil 12 poslancev za rcgnikolairio deputadjo, ktera se taki poda v Fcšt-— Le hitro ovači zamudite! — t. ni. je prišel v Prago novi minister ITcrbst poslovit se od prijateljev m nemško-politične stranke, kteri j<- bil vodja. Pri tej priliki so se bili namenili nemški vse- učilišč ni dijaki mu napraviti baklado. Oe ravno je g. minister že z Dunaja dal vedeti, y da noče nobenih takih časti, ker je vedel, da to ne bi bilo Čehom všeč, nastalo je vendar mrzonje med češko in nemško strnnko. Šošlo se je više 9 tisoč ljudi, kteri sn še se le po prijaznem nagovarjanju praškega župana dr. Klaudija razšli Odhajajo^ so pevali slo-vmske pestui in tudi neko popotnico mrmraj e, Deust — Beust —- Beust. — 21. t m. jo bila velika pojedina na čast ministra Her h s tu, v nemški kasni, pri kteri priložnosti se je spet silila velika množina ljudi in ker jih policija ni mogla razgrniti. so došli ¿andan, vojaki pešoi, konj I ki in kam mi rji s topovi In so zuprli vse ulice, k tere peljajo ; Široko ulico, kder >toji nemška kabina, in so iz te ulice ljudi z bajoneti stirall Ljudstvo je vikalo per ca t dual i i em! p crea t ] Se u s t! itd, — pevftln slovanske pesnri in se spet mirno razšlo. — V Ipavskcm Križu bode Mi. februarju odprla čitftvnica. Živela! — On d' A u e r s p e r s pradseduik tastranske delegacije, jo Somssich-u predsedniki onestransko delegacije rekel, dase hoče delegacijama napraviti skupim velika pojedina. Na to mu Soinssih odgori, da to ne more biti, ker neka stranka v Ogerski že tako zdaj ironično govori, da se delegacije samo zabavljajo, grerjo od večeri e do večerje in še Celo nié ni čuti, da bi bile kaj napravile, Sklenola sta tedaj, da skupne pojedino ne bo, samo v klubih so bodi) večkrat sošli da se — bolje spoznajo. Tržna cena pretekli teden. Pšenice VHftii (drevtitku) . Mi . Jedrnima B Ovsa „ Turiica dtiinue) vagan Ajde „ fiosn „ Ivrc-iiipirjn _ . Govedine funt Teletine „ , Svinjoliue irrstva funt Ur v a ti" trdih soi.ouj i Klal ter) » if" 'j,., " * „ 3fl" mehkih „ , 16- „ „ Oglftijti i j, trdega lesa vajjau „ ,, Tuohkogu Tf ,, Sena oant Slame tent v št" pob „ „ s« itelja Slanine (fpobi) cent Jiijec, iri ifl a ^___-f______ tnririrrrrT 610 D 36 ñ 70 ¡i 70 4 aí 4 45 4 10 — Leo — 3 30 fl r.O 3 10 3 23 2----2 11) a,M 2 0D---__W 1 iu 1 3ÍJ 1 u 1 JO -.JO — -J4 —'Jf, — 35 — 3J — i»; — h- ÍS _ 2S — - as — 24 10 — iO - 10 50 10 50 7— tí .— 5-1--- ni.i ^ ua - hü 1 50 1 5 i ün; — t —! — LS 40 — 3$ — __ ' s Eil S 50 55 55 — 46 — 45 J 5 t i — 'JO — SJ0 — 70 -70 — S3 — Cesarski zlat velja 5 II. 74 kr. a. v. rti i Jo srebra Sni111 7 Prihodnje frrečkaiije je 6. fobruai-ja 1869. U Priporooba. P. n. i;o*>p(>ri ^OHpoilarjeui. vrtnarjem In ^ospudlnjtim. V moji novi špecarijski štacuni v Radgoni na velikem trgu pod lugi.knm se tudi letošnjo pomlad dobivajo sledeča irstva, kal ji v :t in celo zanesljiva semena; belino, obra-tino (kelovo; kolorabino, karviolovo, retkvino, (mesečno in zimske retkvi) špinačinO, salatino, travi no, deteliuo seme itd. Da so semena prava in dobra sem porok. ITpaie, da bodo Slovenci svojega narodnega brata podpirali, se priporoča. Vence si a v Vanaus. Kad goni in, januarja lSljf, lastnica vreitnlitia. U, l?t Vk-ü dojiisa dujdetu prihodnjič, je Vam prav. med vladni mi kandidat i ravno tistega kotare (okraja), v k tereni župnik prebiva. Donese se župniku glas, da zdaj je priložtu čas, gibati se in delati, ter si naprej pomagati do višeje službe. A vrlemu možu je narod bolj pri sren, nego visoka služlia, in trdno stoji nn narodni strani, ktera je v onem kotam zmagali, ter poslala narodnega poslanca v zbor. To pa hvaležnega madžarona, padlega kandidata, tako silno razkači, da napiše svoji sestri v grad razljuteno pismo, v kferem z naj gršim grdenjem grdi gospoda župnika, in gospo, svojo sestro, roti i a zavezuje, da se mora — hočeš ali nočeš — odpovedati ona in vsa jena družina prijatel-sJvn z gospodom {upnikom, svojim duhovnim pastirjem. Cruo pismo dojde, in, se ve, da neznano vžalf vso grajščinr, in to tem bolj, ker ima omenjeni kandidat, graj Sča k i nje brat, še doto na grajščini, in bi jo vtegnol šiloma terjati, ter % ti ni o sedajnih denarnih stiskah v veliko stiska spraviti vso družino. To je bil zares goreč ogorek v slamnato streho; ali čaj in čudu vaj se! z svojim možem, poštenim stotnikom vred se vzdigne mlada gospa, ter reče vidovi, svoji materi, in pravi : „Draga mama I da nam tudi grad propade, in v ljudske roke pride; tega ne storimo, da bi v sovraštvu živeli v. župnikom, svojim dobrim gospodom Kaj da bo storil razkačeni madžaron, in ali ga bo še pamet srečala ali ga ne b<>, tega ne vem', to pa vem iti povem : Dokler Hrvatska zemlja še ima takih rodoljubov, kakoršen je domoljubni župnik in poštena grajščina, dotlej Hrvatska ni še propadla! In ravno z ti m tudi tolaži sebe in svoj narod v krasnem fiosfavku poprej omenjenega časnika mož bistre glave in bja- f;ega srca. Kadar bereš, kako da vrli rodoljub luitko orni-nje svoj narod, svoj pnprosti neuki (nevedni) narod, ki se je dal z silo preplašiti, z goljufijami preslepiti, z pod k upi j e-vanjeni omamili, ter zapeljati v lastno nesrečo, ti je, kakor lii videl Z vel i carja vsega otožnega na oljski gori sedeti, in ga slišal milo žalovati nad nesrečnem mestom, ki ni spoznalo dneva svojega obiskovanja. A po tem tužuem omi lo-vaniu predragega mu naroda se srčno vzdigne kakor muz, kterega tudi naj bolj Ijuta nesreča na tla ne podere, ter za nadnljoo delavnost navdihuje in ohrabruje sebe iu svoje rojake, in sklene z prelepimi besedami: ,.Ne. ni ne nadjačena idea ■; nas odne stranke), ker je ona tuko vzvišena, tako istim ta, da seui nadvladatl ne more. neguje nadvladami sila ljudi; a sila je po svoji naravi premeuljiva, in prelazi zdaj sem, zdaj kje In ondi, kadar no bodefe nikafeovejia vidljivega stuamnja od nas videli, prav ondi biti buče rad (delavnost) naš naj intenzivneji. V katakombah se je novidjeno, skrivno razvilo in je odraslo kršanstvo, da ves svet orosi z nebeško roso ljubavi (ljubezni) in presvete, Poganska sleparija, sedeča na prestolu premožnih čarov, morala se je razpliniti na tr:;ku božanske istine (na žarku božje resnice). Mir ljudem dobre volje Novičar. Delegacije* Cislajtanska delegacija je imela tri sejo, v prvi jo izvojjia g. Anersperg za predsednika in g. Blagatin-šek-Kausersfcld za podpredsednika oba Tojena Slovenca, ktera vendar nemški mislita, izvolil seje po tem odbor od 5 članov, kteri bi uaj napravil opravilni red, v drttgi seji je odbor Opravilni rod predložil, kteri se je prijel, zatim so se volili perovodji in uredovavei.^ V tretji seji še je prvokrat ¿tel vladiu predlog o predvdarku stroškov (bndget) skupnih zadev za leto 18(18 in se izvolil odbor od 21 članov, kteri gn naj pretrese in o svojem času o njem sporoči. Ogerska delegacija je imela četki seje v prvi jo predsedoval Maj lat h in se je nekoliko besedo velo o odpo-vedanju poslanstva. V drugi je bil izvoljen za predsednika So ms si eli in Horvatb za pero vodja, zatim je bil voljen odbor od 7 članov, kteri bi uaj napravil ppravilui red. in zadnjič je bilo ^kienPno, da se v oticieluiii aktih delegacije uaj imenujejo „Odposlan a komisij a Zi*. obra v n ovan j o skupnih zadev. V tretji seji se je Izdelan opravilni red predložil in v četrti se je o njem začelo bes odo vati. Zagrebški deželni z h o r je ze izvolil 12 poslancev za regnikidairio deputacijo, ktera se taki poda v Fešt-— Le hitro ovači zamudite! — 19. t. m. je prišel v Prago novi minister Iterbst poslovit se od prijateljev in nemško-politiene stranke, kteri je bil vodja. Pri tej priliki so se bili namenili nemški vse- učilišč u i dijaki mu napraviti baklado. 0e ravno je g. minister 7. Dunaja dal vedeti, y da noče nobenih takih časti, ker je vedel, da to ue hi bilo Čehom všeč, nastalo je vendar mrzunje med češko iu nemško strnuko. ŠoSlo se je više 9 tisoč ljudi, kteri so še se le po prijaznem nagovarjanju pmš-kega župana dr. Klandija razšli. Odhajajoči so pevali slo-vuaaske pestui in tudi neko popotnico m JI maje. Iteust — Beust —- Beust. — 21. t m. jo bila velika pojedina na čast ministra Her lista v nemški kasini. pri kteri priložnosti se je spet silila velika množina ljudi in ker jih policaja ni mogL nu-gtiati, so došli ¿andan, vojaki pešci, konj i ki in kam mi rji s topovi In eo Kuprli vse ulice, k tere peljajo ; široko nfico, kder >toji nemška kabina, in so iz te ulico ljudi z bajoneti stirall Ljudstvo je vikalo percat dualifcem! p crea t Beust! itd, — pevftln slovanske pesmi iu se spet mirno razšlo. — V Ipavskcm Križu bode 1C, februarja. odprla čitftvniea. Živela j — Gn >1' A u e r s p e r £ predsednik tastranske delegacije, je Somssich-u predsedniki onestranske delegacije rekel, dase hoče delegacijama napraviti skupim velika pojedina. Na to mu Sonissih odgori, da to ne more biti, ker neka stranka v Ogerski že tako zdaj k»ničiio govori, da se delegacijo samo zabavljajo, grejo od večeri e do večerje iu št celo nič ni čuti, da bi bile kaj napravile, Sklenola sta tedaj, da skupne pojedino ne bo, samo v klubih ¿e bodo večkrat sošli da. se — bolje spoznajo. Tržna cena pretekli teden. Pšenice vHftii (drevtitku) . Mi . Jeiiaoiia B Ovsa „ Turiica (knnue) vagaa Ajde „ frosn „ Krompirja _ , Govedine funt Teletine „ , Svinjoliue ¿rstva funt Ur v a ti" trdih soi.ouj i Kini ter) » if" 'j,., " * „ 3fl" melikih „ , IS" „ „ Uglftijd iz trdega lesa vajjau „ ,, Tuohkogu „ ,, Sena oant Slamo tent v št" pob „ „ s« itelja Slanine (fpoha) cent Jfijec, iri ifl a ^___-f______ trririrrrrT 6 1 (i D 36 ñ 70 6 70 -tai 4 45 4 10 4 10 1 in--í ijsoPL. aat> s-'.o: a lo sao 2----2 11) S.M 2 0D---'-__W l iü i 3ÍJ i tr- i JO " Jf — — Üfi — 35 — 3-i — i»; — h- is _ 2S — - as — 24 10 — ¿0 - 10 50 10 50 7— tí .— 5-1--- ni.i ^ C0 - hO 1 50 1 5 t 1f):-- t — i — L^ 40 — 3$ — __ ' s 50 S 50 55 -- 55 — 46 — 45 t i — 'JO — SJ0 — 70 -70 — S3 — Cesarski zlat velja 5 11. 74 kr. a. v. Azijo srebra 11 \,1rnllnO dri. posojilo 65.30. Lolcrijlne Nretltc. V Trstu 22, januarja l&fi-s: I &% 31 >7 Prihodnje trečkaiife je 6. fobruaíja 1S69. 9S Priporooba. P. n. i;o*>p(iri ^UHpoilarjeiii. vrtnarjem hi ^ospudliijtim. Y moji novi s[iocarijski štacuni v Radgoni na velikem trgu pdd lugi.knm se tudi letošnjo pomlad dobivajo sledeča črstva, kaljiva in celo zanesljiva semena; Z eli no, ohra-tino {^kelovo; kolorahino, karviolovo, retkvino, (mesečno iu zimske retkvi) špinačLnO, aalatino, travi no, dete lino seme itd. Da so semena prava in dobra sem porok. Upajo, da bodo Slovenci svojega narodnega brata podpirali, se priporoča. Vence slav Vanaus. V ltadgoni iu, januarja lSljf, I.jstiiiea vreitiilitin. ti, l?t Vk-ü dopisa dojdpt» prihodnjič, je Vam prav. med v finimi kandidat i ravno tistega kota rs (okraja), v k tereni župnik prebiva. Doncse se župniku glas, da zdaj je piiložni čas, gibati se in delati, ter si naprej pomagati ti o višeje službe. A vrlemu mažn je narad bolj pri srcu, nego visoka služba, in trdno stoji nn narodni strani, ktera je v onem kotam zmagali, ter poslala narodnega poslanca v zbor. To pa hvaležnega madžarona, padlega kandidata, tako silno razktiOi, da napiše svoji sestri v grad razljuteno pismo, v kletem z naj gršim grdenjem grdi gospoda župnika, in gospo, svojo sestro, roii iu zavezuje, da se mora — hočeš ali iinčeš — odpovedati ona in vsa jena družina prijatel-sJvn z gospodom župnikom, svojim duhovnim pastirjem. Crnn pismo dojde, in, se ve, da neznano v žal i vso graj «čine, in 1o tem bolj, ker ima omenjeni kandidat, graj Sia k i nje brat, še doto na grajščini, in bi jo vteguol šiloma terjati, ter % ti ni o sedajnih denarnih stiskah v veliko stisko spraviti vso družino. To je Idi zares goreč ogorek v slamnato streho; ali Onj iu čud<;vaj se! z svojim možem, poštenim stotnikom vred se vzdigne mlada gospa, ter reče vidovi, svoji materi, iu pravi : „Draga mama! da nam tudi grad propade, in v ljudske roke pride; tega ne storimo, da bi v sovraštvu živeli v. župnikom, svojim dobrim gospodom Kaj da bo storil razkačeni madžaron, in ali ga bo še pamet srečala ali ga ne bo, tega ne veni; t" pa vem iu povem : Dokler Hrvatska zemlja še ima takih rodoljubov, kakoršen je domoljubni župnik iu pošteua grajščina, dotlej Hrvatska ni še propadla! In ruvifp z ti m tudi tolaži sebe in svoj narod v krasnem fiosfavku poprej omenjenega časnika mož bistre glave iu bla- f;ega srca. Kadar bereš, kako da vrli rodoljub brhko onij-uje svoj narod, svoj pnprosti neuki (nevedni) narod, ki se je dal z silo preplašiti, z golj lili jami preslepiti, z pod k upi jemanjem omamiti, ter zapeljati v lastno nesrečo, ti je, kakor tii videl Zvelicarja vsega otožnega na oljski gori sedeti, in gu slišal milo žalovati nad nesrečnem mestom, ki ni spoznalo dneva svojega obiskovanja. A po tem tužnem omi bivanju predragega mu naroda se srčno vzdigne kakor mož, klcrega tudi naj bolj ljuta nesreča na tla De podere, ter za nadaljnci delavnost navdihuje in ohrabruje sebe iu svoje rojake, in sklene z prelepimi besedami: ,.Ne. ni ne nadjaeena idea ■: nas od ne stranke), ker je ona tako vzvišena, tako istinita, da se ui nadvladati ue more, nego je nadvladami sila ljudi; a sila je po svoji naravi premeuljiva, iu prelazi zdaj sem, zdaj k ji- In ondi, kadar no bodefe nikafeovejia vidljivega zunuitija od nas videli, prav ondi bili hoče rud (delavnost) nas naj intenzivneji. V katakombah se je nevidjeno, skrivno razvilo in je odraslo kršanstvo, da ves svet orosi z nebeško roso Ijnbavi (ljubeznij in prosvete. Poganska sleparija, sedeča na prestolu premožnih čarov, morala se je razpliniti na tr:;ku božanske istine (nn žarku božje resnice). Mir ljudem dobre volje!" Novičar. Delegacije* Cislajtanska delegacija je imela tri seje, v prvi jo i/.voljen g. Anersperg za predsednika in g. Ulagatin-šek-Kaisersfeld za podpredsednika oba Tojena Slovenca, ktera vendar nemški mislita, iz voh I seje po tem odbor od 5 članov, kteri hi uaj napravil opravilni red, v drttgi seji je odbor Opravilni red predložil, kteri se je prijel, zatim so se volili perovodji in uredovavei.^ V trelji seji še jo prvokrat ¿tel vladin predlog o predvdarktt stroškov (biidget) skupnih zadev za leto 18(18 iu so izvolil odbor od 21 članov, kteri ga naj pretrese in o svojem časti o njem sporoči. Ogcrska delegacija je imela četki seje v prvi jo predsedoval Maj lat h in se je nekoliko besedo velo o odpo-vedanju poslanstva. V drugi je bil izvoljen za predsednika So m s si tli in Horvatk ta pero vodja, zatim jc bil voljen odbor od 7 članov, kteri bi uaj napravil opravilni red. iu zadnjič je bilo ^kienfno, da se v oiicieluih aktih delegacije naj imenujejo „Odposlan a komisij a z ¿v obra v n ovan j t» skupnih zadev. V tretji seji se je Izdelan opravilni red predložil in v četrti se je o njem začelo besedo vati. /i a gr e h š k I d ei e liti zbor je izvolil 12 poslancev za regnikolarno deputudjo, ktera se tsiki poda v Fešt-— Le hitro ovači zamudite! — 19. t. ni. je prišel v Prago novi minister ITerbst poslu vit se od prijateljev iu nemško-politične stranke, ktori je bil vodja, Pri tej priliki so se bili namenili nemški vse- učilišč ni dijaki mu napraviti baklado. fio ravno je g. minister ze 7. Dunaja dol vedeti, y da noče nobenih takih časti, ker je vedel, da to ue bi bilo Čehom všeč, naítalo je vendar mrzonje med češko iu nemško strnnko. ŠoSlo se je više 3 tisoč ljudi, kteri su še se le po prijavnem nagovarjanju praškega župana dr. Klaudija razšli. Odhajajo^ so pevali slo-vuaaske pestui in tudi neko popotnico mri maje. Deust — Beust —- Beust. — 21. t m. je bila velika pojedino na čast ministra Her listu, v nemški kasha, pri kteri priložnosti -<■ je spet soi-la. velika množina ljudi in ker jih policga ni mogla razgrniti. 80 došli zandarf, vojaki pešci, k onj i ki in kam mi rji s topovi In eo zaprli vse ulice, k tere peljajo v liroko ulico, kder fitčni nemška kabina, iti so iz te ulice ljudi z bajoneti stirali. Ljudstvo je vikalo pereat dual i i em! p crea t Beust! itd, — pevftln slovanske pesnri in se spet mirno razšlo. — V Ipavskcm Križu bode Mi. februarja. odprla čitftvniea. Živela! — Gn d' A u e r s p erg predsednik tastranske delegacije, jo Somssich-u predsedniki onestranske delegacije rekel, dase hoče delegacijama napraviti skupim velika poje-ditia. Na to mu Sonissih odgori, da to ue more biti, ker neka stranka v Ogerski že tako zdaj ironično govori, da se delegacije siiuu zabavljajo, grej¿ od večeri e do večerje iu še celo nič ni čuti, da hi bile kaj napravite. Sklenola sta tedaj, da skupne pojedino ne bo, samo v klubih ¿u bodi) večkrat sošli da se — bolje spoznajo. Tržna cena pretekli teden. Pšenice vHftii (drevtitku) . Mi . Jeiifloiia „ Ovsa „ Turiica (knnue) vagan Ajde „ fiosn ,, Krompirja _ . Govedine funt Teletine „ , Svinjoliue irrstva funt Drv Sli" trdih soi.ouj i Kini ter) » if" 'j,., " * „ 30" mehkih „ , is" „ „ Oglftijti i j, trdega lesa vngau „ ,, Tuohkogu Tf ,, Sclli. oant Slame tent v št" pob „ „ s« itelja Slanine (fpobi) cent Jiijec, iri ifl a ^___^______ trririrrrrT 610 D 36 ñ 70 6 70 4 aí 4 45 4 10 4 10 ilsí— lisoPU 3 St> fl ' a 10 3 23 2----2 11) 2^0 2 0D---__W i iü i 3íj i ir, i jo -- Jf — "J4 — Üfi — 35 — 3-i — i»; — h- is _ 2S — - 9h — 10 — iO - 10 50 10 50 7— tí .— »M--- [11.1 ^ ua - 1 50 1 5 1 1f):-- t — i — LS 40 — 3$ — __ ' s 50 S 50 55 -- 55 — 46 — 45 J 5 t i — 'JO — SJ0 — 70 -70 — S3 — Cesarski zlat velja 5 11. 74 kr. a. v. rt i i Jo srebra \,iroiino drž. posojilo 65.30. Lolerijlnc Nretlte. V Trstu 22, januarja l&íH: I &% 31 >7 Prihodnje trečkaiije je 6. fobruarja 1S69. 9S Pri]jOrooba, P. n. i;o*>p(iri goMpoilarjeui, vrtnarjem hi gxj»pu