ASO (LETO) XXL (15)
No. (štev.) 41
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES
11. oktobra 1962
Skupni nastop obok Amerik proti Castru
v
Po obisku Brezneva v Beogradu
Pretekli četrtek je sovjetski predsednik države Leonid Brežnev zaključi svoj 10 dnevni obisk pri Titu in odletel v Moskvo. V sredo sta Brežnev in Tito podpisala skupno izjavo, v kateri oba komunista pozivata zahodnjake na čim hitrejšo ‘normalizacijo položaja v Zahodnem Berhnu in podpis mirovne pogodbe z Nemčijo’. Prav tako Tito in Brežnev izjavljata: „Napeti odnosi med ZDA in Kubo in imperialistcne napadalne izjave ekstremističnih krogov v ZDA povzročajo težke skrbi vsemu svetu. Zato morajo ZDA čim prej normalizirati svoje odnose tudi s Kubo.“ Tito se je tudi dogovoril z Brežne-vom, da mu bo vrnil obisk v Moskvi že v decembru mesecu. O ‘sporu’ Tita z Moskvo, ki se je začel še pod Stalinom leta 1948, pa je Tito ob tej pril'ki izjavil: „Megla ni bila nikdar tako gosta, da bi mogla zakriti to, kar je ostalo nespremenjeno: namreč, globoko ¡simpafjo, ki obstaja med narodi Sovjetske zveze in narodi Jugoslavije.“ Poleg' ideoloških problemov sta Tito in Brežnev razpravljala tudi o g«-
I Z TEDNA
Fronte de Aceton Popular-FRAP |
— Fronta ljudske akcije je za sedanjo | vladno demokratsko koalicijo in krščanskimi demokrati tretja politična sila v Čilu, ki jo spretno izrabljajo komunisti za svoje namene. Sestavljajo jo čilenski komun sti, socialisti in Narodna demokratska stranka. Slednja se bo pa v najkrajšem' času otresla družbe, v katero nič ne spada. Verjetno po zadnjem pozivu čilenskih škofov vernikom, naj v nobenem primeru ne sodelujejo s komunizmom, ki je v svojem bistvu nemoralen.
V Brasilu so imeli v nedeljo 7. t. m.
volitve poslancev' zvt-zhega parlamenti*, senatorjev za delno obnovo senata in guvernerjev v desetih državah ter predsednike občin. Volilna kampanja je bila zel0 živahna. Razvijali so jo tudi komunisti, čeprav je ta stranka v BrasTu prepovedana, kat. škofje so pa vernikom objavili vse kandidate nekomuniste, da glasujejo zanje po svobodni izbiri; opoz orili s o j "h pa, da veren katoličan za komunista ne sme glasovati. Rezultati bodo znani šele v prihodnjih dneh. Zanimanje zanje je zlasti za državi Sao Paulo in Pernambuco. V Sao Paulu se je znova pojavil kot kandidat za guvernersko mesto foiv. predsednik
dr. Janio Q a ud ros. Za protikandidata je ¡ izdelkov v tretje države za 54%, med-
spodarskih vprašanjih. Leta 1958 je ZSSR začasno ustavila kredit 285 milijonov dolarjev. Titovo gospodarstvo pa je danes bolj razrvano, kakor kdaj koli poprej. V ZDA, ki so doslej Jugoslavijo neprestano dvigale iz gospodarskega poloma, je kongres zagrozil odpraviti carinske olajšave, ki jih je doslej nudil Titu, Skupni evropski trg, na katerega je za dotok trdne valute trenutno navezanega 30% jugoslovanskega gospodarstva, pa je začel postavljati vedno večje ovire nečlanom. •
Tito se boji ostati izoliran sredi med dvema gospodarskima sistemoma, ugotavlja pa, da mu:
1.	Zahodni Skupni evropski trg more nuditi gospodarski dvig, toda pod pogoji, ki ne zagotavljajo obstanka ne njemu ne njegovi komunistični dikta turi, ker „zakone postavljamo tu, v Bruslju“, kakor se je izjavil eden izmed vodij SET-a-
2.	Vzhodni Komekon ne more nuditi v gospodarskem pogledu ničesar, v političnem pa varen obstoj diktature.
V TEDEN
Komunistične stranke v Meh;ki, Gua-temali, Salvadorju, Hondurasu, Nicara-gui, Costa Rici in Panami so napravile zvezo za koordinirano nastopanje pro-ti ZDA,
V republiki San Marino zaseda mednarodni kongres krščansko-demokratski h strank- Izvršni odbor kongresa je objavil, da so evropske in južnoameriške krščansko demokratske stranke so-ilidarne s špansko kršč. demokratsko stranko v njenem nastopanju za demokratizacijo Španije. Napovedal je, da bodo na prihodnjem sestanku v Bruslju objavili konkretne sklepe za pomoč španskim krščanskim demokratom za dosego njihovega političnega cilja: uvedbo povsem demokratskega režima v Španiji. Na kongresu v San Marinu je zastopnik venezuelske kršč. demokratske stranke COPEI Gimenez Landines, ki je v sedanji venezuelski vladi minister za poljedelstvo, naglasil, da je najbolj učinkovita ovira za nadalnje Castrovo rovarjenje po državah Latinske Amerike gospodarsko dviganje teh držav v smislu krščansko socialne tradicije.
Države skupnega evropskega trga
So v obdobju 1959 do 1961 po uradnih podatkih povečale izvoz industrijskih
v
Oh zaeetlfcu SI# vat, eerltvenegu zhora
Danes, v četrtek 11- oktobra, začenja papež Janez XXIII. nov vesoljni cerkveni zbor, drugi vatikanski in enaindvajseti v vrsti splošnih koncilov v zgodovini Cerkve
Že danes, ob otvoritvi moremo reči, da bo ta novi cerkveni zbor v mnogo-čem prekosil vse dosedanje.
Najprej že po številu udeležencev. Okrog 2500 odločujočih koncilskih očetov in mnogo teologov ter kanonistov bo razpravljalo o- stavljenih vprašanjih in predlogih. Tako je gotovo, da bodo 'problemi obravnavani od vseh strani, temeljito prerešetani in zrelo reševani.
Odlikuje se rovi zbor po svoji veso-ljneisti. Zastopan bo resn‘čno ves svet po svojih lastnih zastopnikih. Škofje vseh r.a's in barv bodo sedeli drug ob drugem in enakopravno sodelovali pri ■obnovi Cerkve in sveta. M'sli in želje vseh narodov in rodov bodo imele svojo težo- Žal bo t0 vesoljnost kalilo rdeče nasilje — mislimo le na 'kitajske škofe.
Izredna je bila dalje vsestranska priprava na koncil. Od 29. junija 1959 naprej, ko je papež uradno napovedal kon. cT, se je opravilo neverjetno veliko delo. Pri tej pripravi ni sodelovala le rimska kurija in njeni uradi, marveč tudi in pred vsem škofje, teologi, duhovniki in laiki, univerze in redovi vsega sveta. Tisoči in tisoči predlogov, želja, kritik in nasvetov je deževalo od vseh strani v Rim, kjer so jih zbirali, urejevali in izdali v debelih knjigah, v pogled tistim, ki se jih tičejo. Zares 'vesoljnost tudi v tem pogledu!
Pomembnost novega koncila nam kaže tudi namen, ki si ga je zastavil. Ta ramen je, po papeževih besedah: „pospeševati vero, vod ti do resnične obnove nravnega življenja v krščanskem ljudstvu, in prilagoditi cerkvene uredbe današnjim časom in razmeram.“ Ti nameni vsebujejo ogromne naloge, tako po številu, kot po teži in važnost'. Koncil bo mogel izbrati 'le nekatere, najvažnejše. Gre za to, kako današnjemu pozitivistično-tehnično, k materializmu nagnjenemu in v ta svet pogreznjenemu človeku ohranjevati, utrjevati, vračati vero; kako jo razširjati med mlade samostojne narode v Afriki, Aziji in drugod po svetu, da jo bodo notranje sprejeli in vase prevzeli; kako uveljaviti spet moralne vrednote krščanstva v osebnem, družinskem, javnem življenju, od česar je v veliki meri odvisna zasebna blagnja poedincev in, družin ter javna blaginja narodov in vsega človeštva. Vedno bolj se uveljavlja prepričanje, da je svetovni mir, resničen in trajen, možen le na podlagi pravičnost1, ljubezni, medsebojnega spoštovanja in na resnicoljubnosti slonečega zaupanja — torej na podlagi nravnih vrednot- Zato je predsednik Kennedy v pismu papežu Janezu XXIII. izrazil vročo željo in upanje, naj bi koncil doprinesel k razumevanju med narodi in k resničnemu pomirjenju. Končno hoče koncil „modernizirati“ cerkvene uredbe in ustanove. Tudi tu ga čaka del;-katna in težka naloga ločevati zastarelo od veljavnega jedra, začasne zgodovinske oblike od nadčasovne vsebine, menljivo človeško delo od božjih ustanov, preživeto zamenjavati z novim, živim, tako da staro ne bo več v oviro božjemu kraljestvu na zemlji, novo pa da mu bo v rast in pomoč. Sodim, da si tako obširne in važne naloge ni na-Iož'i do sedaj še noben koncil, posebno če pomislimo, v kako težki, pomembni in hitri dobi človeške zgodovine živimo, vimo.
Edinstven je ta zbor tudi po zanimanju, ki ga je zbudil v svetu, ne samo med katoličani, marveč tudi med drugimi kristjani in med nekristjani. Dokaz za to so številne izjave, razgovori in razprave, spisi in knjige o koncilu, o predlogih in željah, o reformah vseh vrst, pa tudi dejstvo, da bodo zelo mnoge nekatolike verske družbe poslale na zbor svoje opazovalce. Ves svet bo po radiu, televiziji in tisku sledil naporom koncila.
Izredno veliko je tudi, končno, pričakovanje sveta. Od koncila pričakujejo mnogi nekaj velikega, pomembnega, odločilnega za n.aš čas^ki živi v stiski in zmedi, v strahu in obupu nad danasnj'm človekom in nad sodobno družbo. Mnogi pričakujejo preveč in bodo razočarani. So
Prejšnji teden so a** v Washingto-nu sestali zunanji ministri 19 ameri-šk'h držav na konferenco, na katero jih je Sklical Kennedy, da bi razpravljali o skupnem nastopanju proti komunistični Kubi in komunistični nevarnosti na ameriškem kontinentu.
Po tridnevnem zasedanju so izdali skupno izjavo, v kateri zatrjujejo, da so sklenili:
1.	Pazljivo spremljati položaj, ki ga j'e ustvaril merksistično-lemnistični režim na Kubi in se pripraviti na izvršitev sklepov pogodbe v Rio de Janeiro :z leta 1946, po kateri bodo pod-vzeli vojaško akcijo, če bodo razmere to zahtevale;
2.	Podvzeti gospodarske ukrepe proti Kubi in še posebej proučiti vprašanje uporabe njihovih ladij za trgov'-no s Kubo;
3- Podvojiti napore za izboljšanje ♦razmer v svojih deželah pod okriljem Zveze za napredek, s popolnim spoštovanjem. človečanskih pravic.
4. Izvajati posamič in skupno ukrepe za preprečevanje trgovanja s Kubo, preprečevanje potovanj kubanskih agentov in izvedbo komunističnih podtalnih akcij ter prenosa komunističnih denar-n h fondov za podtalne namene.
5- Voditi odločno kampanjo za poučevanje prebivalstva o temeljnih razlikah med totalitarizmom in demokracijo.
Dalje so zunanji ministri ameriških držav opozorili svoje države, da se pid preganjanju komunizma ne smejo posluževati totalitarističnih metod, in podprli ustanovitev posebnega srednjeameriškega odbora, ki bo še posebej zasleoval delovanje Castrovega režima navzven.
Svojo izjavo zaključujejo zunanji ministri z izrazi globokih simpatij s Castrovimi žrtvami in upajo, da bo prišel dan, ko se bo Kuba vrnila kot polnopravni član v demokratsko družino ameriških narodov, pod ¡režimom, ki bo spoštoval cilje 'n načela medameriške-ga sistema.
Na podlagi zgornjih sklepov so bile ZDA prve, ki so jih začele izvajati. Predsednik Kennedy je izdal ukaz, po katerem bo vsem ladjam, ki voz1'jo orožje ali drug vojni material na Kubo, prepovedana plovba v severnoameriška
Vodja današnje Francije grah De Gaulle je pretekli četrtek po radiu in televiziji pozval francoski narod, naj sledi njemu in s plebiscitom odobri njegov načrt, po katerem naj bi Francozi odslej naprej volili svojega predsednika z direktnim glasovanjem in ne preko svojih zastopnikov, kakor predvideva ustava. Tozadevni plebiscit je De Gaulle napovedal za 28. oktober.
V svojem govoru je De Gaulle poudarjal, da je izvedba njegovega načr-
'stvari, ki jih tudi kamri ne more doseči. Ne more ustreči željam vseh, ki si morda med seboj nasprotujejo, ali so izraz le ene, lokalne miselnosti, ne pa vesoljne Cerkve, ali pa še niso dozorele za to, da bi se naložile vsej Cerkvi. Pričakovati smemo in moramo vekko, a v meji možnosti in božje volje.
Bo tm koncil prekosil druge tudi po uspehu? To je ¡skrito božji Previdnosti. So bili koncili, ki niso imeli zaželenega uspeha, vsaj trajnega ne. Saj so končno, ob vsej pomoči Svetega Duha, delo ljudh Eno pa je gotovo: uspeh koncila je odvisen tudi od nas. Treba je, da posebno v teh dneh, „čutimo s Cerkvijo*, njeno bolest, njene napore, njena prizadevanja. Podpirajmo jo predvsem z živim zanimanjem, saj smo po svoj'h škofih na koncilu zastopani — in z zares iskreno molitvijo. Gre za veliko stvar. Pa še drugo Je: uspeh koncTa ni samo v tem, da daje pravilnih smernic za duhovno in nravno obnovo, marveč posebno in v prvi vrsti v tem, da mi, verniki, to obnovo uresričimo, v življenju izpeljemo. Da res po navdihih koncila obnovimo sebe in svet. Že danes, na prvi dan vesoljnega cerkvenega zbora, naj bo v nas ta volja: sprejeti 'n uveljaviti V življenju navodila in smernice pomembnega koncila.
Tako bomo tudi mi prav začeli to •veliko delo za nravn'0' in versko obnovo krščanstva in vsega sveta.
I. L.
pristanišča. Tako se bodo morale take ladje vračati prazne.
Dalje so ZDA pozvale sedem evropskih pomorskih držav, naj uvedejo strožjo kontrolo nad prevažanjem komunističnega orožja na -nj hovih ladjah na Kubo. Države, ki so dobile ameriški poziv, so Anglija, Zahodna Nemčija, Italija, Grčija, Norveška, Danska im Švedska. Toda poziv zlasti v Angliji ni naletel na prijazna ušesa, tako da se bodo morale, kakor kaže, ZDA zaenkrat več ¡ali manj same boriti s pomorsko blokado Kube. Wash’ngton je istočasno tudi zagrozil sovjetskim ladjam, da 'si pridržuje pravico jih ustavljati in kontrolirati, ma kar mu je Moskva odgovorila, da bo tak postopek lahko povzročil vojni spopad.
Ameriško zunanje ministrstvo je med južnoameriškimi državami razdelilo tudi poročilo svojih opazovalcev razmer na Kubi, v katerem med drugim ugotavlja:
'Potrošnja živil na Kubi je pod Castrovim režimom, padla za 25% in to zaradi nemožnosti zvišanja produkcije in zaradi zmanjšanja uvoza; Kuba je padla s tretjega na sedmo mesto v potrošnji živil na osebo in daleč pod 2400 kalorij dnevno, kar je normalna meja kalorij dnevne prehrane južno, i ameriškega prebivalstva; kubanska zu-1 nanja trgovina se je od leta' 1958 do 1962 zmanjšala za 25% ter se zato čuti vedno večje pomanjkanje vsakdanjih potrebščin; proizvodnja sladkorja je bila leta 1962 za 30% nižja od leta 1961 in 17% ¡nižja od povprečja za dobo 1957—1960.
Ameriški tajni agenti pa so medtem poslali v ZDA poročilo o graditvi novega sovjetskega vojaškega in pomorskega oporišča na otoku Pinos, ki leži 100 km južno od otoka Kube in 250 km vzhodno od j meksiškega polotoka Yucatan- To ¿o prvo sovjetsko vojaško oporišče na ameriški celini. Po ¡njihovem poročilu je imelo sovjetsko uradno poročilo o graditvi ‘ribiškega pristanišča’ pri Havani samo namen odvrniti ameriško iri svetovno javnost od dogajanj no otoku Pinos in ugotoviti ameriško reakcijo, medtem ko se delo ina otoku Pinos nadaljuje z mrzlično hitrostjo.	j
ta potrebna za ohranitev države, bar najbolj dokazujejo trije poskusi atentata na njegovo osebo, (ki na srečo niso uspeli. Predsednik, ki ga bo izvolil ves narod, bo, trdi De Gaulle, imel avtoriteto, g katero bo mogel uspešno vo„ Miti usodo republike.:
V parlamentu se ; je pojavila močna opozicija proti njegovemu predlogu ter je kot prvi izmed 30 govornikov nastopil proti predlogu 84-letni Paul Rey-naud, zadnji francoski predsednik pred porazom Francije pod navalom Hitlerjevih oboroženih sil leta 1940. Reynaud je obtožil De Gaulla, da „bi bil rad obenem kralj Jurij VI. in Winston Churchill“.
Parlament je nato izglasoval nezaupnico sedanji francoski vladi, ki jo je vodil Pompidou, nakar je De Gaulle sprejel ostavko vlade, razpustil parlament in razpisal nove volitve. Datuma novih volitev še ni postavil.
Parlament se je skušal z nezaupnico maščevati De Gaullu, ker mu s plebiscitom, ki ga je napovedal za 28. oktober, jemlje pravico volitve predsednika. Toda De Gaulle je tudi tokrat ohranil mirne živce, saj na izid glasovanja o zaupnici ni niti čakal, pač pa je legel spat in So mu o rezultatu glasovanja poročali šele naslednji dan.
iS Capa Cañavérala je prejšnji četrtek poletel na šestkratno pot okoli Zemlje po vesolju ameriški astronavt Walter M. Schirra ter je tako postal peti Amerikanec, ki je odletel v vesolje in tretji, ki je letal okoli Zemlje.
Pristal je po vožnji, ki je potekla v vseh ozirih perfektno, na določenem mestu sredi Tihega oceana, nakar so ga dvignili z vesoljno kabino vred na ladjo Kearsage. Polet je trajal 9 ur 13 minut.
Ameribanei so se tako za nov korak približali svojemu! cilju, ki so si ga po.
uhel dosed. guvernerja Adhemarja de Barros-a, katerega je podpiral b’vši ■predsednik Juscelino Kubiček, in Jose Bonifacia, tajnika za kmetijstvo v vladi te države, za katerim je stal predsednik republike dr. Goulkrt. V Per-nambuco je bT kandidat levičarjev Arraes, kandidat konservativcev pa Joao Cleofas.
Predsednik ZDA Kennedy je povabil predsednika francoske republike gra-la De Gaulla, naj bi januarja meseca 1963 prišel na obisk v ZDA.
Ameriške oblasti iso izgnale dva diplomatska uradnika pri OZN, ker sta se v ZDA bavila z vohunstvom. Kot odgovor na ta ukrep ameriške vlade so Sovjeti izgnali pomočnika ameriškega vojaškega atašeja v Moskvi kapetana fregate Raiymona Smitha.
Y Guatemalli sodijo, da bodo s Kube komun’sti povečali aktivnost zlasti v tej državi. To sklepajo iz potovanja 'biv. rdečega guatemalskega predsednika Jaleaba Arbenza, po državah kom. bloka, zlasti po Sovjetski zvezi ter kom- Ki-
stavili za leto 1967: odlet na Luno.
še ta mesec pa nameravojo ZDA poslati na Luno raketo, katera bo ponesla na ta zemeljski satelit raznovrstne sam.odejne naprave, ki bodo od tam pošiljale poročila na Zemljo. Ob tej priliki nameravajo tudi fotografirati Luno od 'blizu.
Prvi tak poskus so napravili, kakor je znano, preteklega januarja, pa je raketa letela zelo daleč mimo Lune. Drug poskus so izvršili meseca aprila, toda je raketa z aparati padla na nevidno stran Lune.
tem, ko se Je v istem razdobju izvoz strojev v mejah držav Skupnega evropskega trga povečal za 60%. Samo v letu 1961 se je izvoz strojev iz držav SET-a povečal za 22.4%, medtem, ko se je istočasno svetovni izvoz strojev dvignil samo za 16.3%. Med članicami SET-a je dosegla najhitrejši tempo povečanja izvoza strojev Zvezna republika Nemčija, ki je izvozila skupno za 2.7 milijard strojev, za nio pride na vrsto Francija z 2.5 milijardami frankov. Italijanski izvoz se je predvsem povečal v države SET-a in sicer za 22.8%, v razvijajoče se države pa samo za 0.9%.
Kralj Saudijeve Arabije je objavil, da z vsemi sredstvi podpira novega ye-menskega imana princa Seif al Islama al Hasana v njegovi nameri, da zruši . sedanjo filonasersko vlado skupine višajih častnikov v yemenski vojski. Na drugi strani je pa v Yemen tudi že Naser poslal oddelek svoje vojske v podporo sebi naklonjene yemenske republikanske vlade. Pričakovati je, da bo v Yemenu v najkrajšem času prišlo do hudih bojev med dinastiji zvestimi plemeni in Naserjevi politiki naklonjeno vojaško skupino, ki ise je polastila oblasti v državi.
Sovjetska zveza je zaprla zadnja dva svoja konzulata, ki ju je še imela na Kitajskem, in sicer v šanhaju in v Harbinu. Objavili so, da nista bila več potrebna.
Sovjetski veljaki so povabili na sestanek v Moskvo člane izvršilnega odbora OOMECONA, gospodarske ustanove komunističnih držav, da bi razpravljali o vedno večjem vplivu, ki ga v svetovnem gospodarstvu zadobiva Skupni evropski trg SET.
BBBBBBSBBKBBBBBaBBBBaSBBBaBaBBSBBBBBSBBBB<B	f
Sle («ranile v boju za spremembo ustave
tajski.
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBM
VPalter 31, Shirra novi astronavt ZBA
Zborovanje slov« duhovnikov v Trstu
Ut*« Natlačenu
v spomin
Slovenski ¡komunisti so izvajali revolucijo v času sovražne okupacije med drugo svetovno vojno po določbah komunističnega katekizma, ki sta ga ¡sestavila leta 1869, t- j. pred skoro sto leti, Sergej Nečajev in Mihael Bakunin'. Po navodilih tega katekizma naj bi se razvijale komunistične revolucije med drugim tako: „Družbo je treba razdeliti v razne kategorije. Prva kategorija je obsojena na smrt brez usmiljenja. Sestavi se spisek ljudi po vrstnem redu, kakor morejo biti škodljivi za- izid revolucije, zato, da prvi poginejo pred drugimi.“ Nato nadaljuje ta katekizem: „V prvi vrsti je treba iztrebiti močne in inteligentne ljudi, ki so posebno nevarni revolucionarni organizaciji in iki more njih nasilna in nenadna smrt zadati režimu č;m več strahu.“
13.	oktobra 1942 se je nahajal na svojem domu v Ljubljani v Giril-Meto-dovi ulici bivši slovenski ban dr. Marko Natlačen. V jutranjih urah tega dne je prišel mlad človek v duhovski obleki in 'želel govoriti z nl!m. Kljub utemeljeni previdnosti je domače premotila duhovska obleka, da so neznanca pustili k dr. Natlačenu. Ko je vstopil v sobo, je v duhovniško obleko preoblečen in od komunističnega vodstva poslani morilec potegnil revolver, ubil d?. Natlačena in pobegnil.
Slovenski komun’s ti so po premišljenem sklepu, v skladu z določbami revolucionarnega komunizma umorili „močnega in inteligentnega“ človeka, ki je b:l „posebno nevaren revolucionarni organizaciji“.
Tako in zato je motal umreti pred
Bil je v Trstu dne 23. in 24. avgusta t. 1. Udeležilo ¡se ga je 81 slovenskih duhovnikov. Po večini iz goriške nadškofije ter tržaške in krške škofije. Na sestanek pa so prišli tudi slovenski duhovniki, ki delujejo med slovenskimi izseljenci v Angliji, Belgiji, Franciji, Nemčiji, Argentini ter Severni Ameriki in Kanadi. Dejansko skoro iz vtseh držav na svetu, razen iz daljnje Avstralije.
Za vodstvo pastoralnega tečaja je bil izvoljen predsednik Duhovske zveze dr. Al. Škerl iz Trsta, v predsedstvu so pa še bili: gg. Aleš Zechner iz Celovca, msgr. dr. Fr. Močnik iz Gorice, direktor Anton Orehar iz Argentine, Vinko Žakelj, predsednik Dušnopa-stirskega odbora za Zahodno Evropo iz Belgije in župnik čemetz iz videmske nadškofije kot zastopnik Beneških Slovencev. Udeležil se ga je tudi tržaški škof msgr. Santini, pozdravna pisma so pa poslali nadškof Pangrazio iz Gorice, škof dr, Koestner iz Celovca, prelat dr. Blueml iz Celovca, rektor slovenskega semenišča v Adrogueju v Argentini dr. Franc Gnidovec ter predsednik Južnoameriške Baragove zveze dr. Filip Žakelj iz Argentine.
Pastoralni tečaj slovenskih zamejskih duhovnikov se je začel 23. avgusta s cerkveno pobožnostjo v semeniški kapeli z uvodnim premišljevanjem msgr. dr. Jakoba Ukmarja o sedanjem času. Nato je zborovanje Začel predsednik Duhovske Zveze dr. Al. ¡Škerl, za njim je pa udeležence pozdravil v slovenskem jeziku tržaški škof msgr. Santin. Dopoldansko predavanje o „vplivu tehni-
KOROŠKA
ke ua versko življenje in dušno pastirstvo“ je imel g. dr. Lojze Šuštar, popoldansko o „okrožnici Mater et Magistra“ dr. Matej Poštovan, o „delavskem vprašanju na Tržaškem“ pa župnik Albin Germek.
Naslednji dan v petek 24. avgusta je bilo najprej v kapeli premišljevanje msgr. dr. Jakoba Ukmarja o dušnem pastirstvu v sed. času, nato pa je imel dr. Matej Poštovan drugo predavanje o temi „Iskanje poti za spreobračanje današnjega človeka“. Popoldne tega dne sta bili na sporedu predavanji: „Vprašanje sodobne katehetike dr. Lojza Šuštarja“ in „Poučevanje verouka med Slovenci“ župnika Marijana Živica.
Po predavanjih so bile vedno debate, nato pa so ¡bile sprejete resolucije za praktično: delo. Sklenjeno je bilo tudi, da se bo pastoralni tečaj vršil tudi prihodnje leto 1963 in sicer v Gorici.
Zaključno pobožnost z zahvalno pesmijo je imel v semeniški kapeli znova tržaški škof msgr. Santin. Zaključili so jo pa slovenski duhovniki z mogočno pesmijo „Kristus mora kraljevati“.
Letošnji pastoralni tečaj slovenskih duhovnikov je bil drugi ter je znova zbral slovenske duhovnike, ki delujejo med Slovenci na Primorskem, Goriškem, Koroškem ter različnih državah po svetu. Je to nekak mali slov. koncil, katerega namen je, kako še bolj poskrbeti za dušnopastirsko delo med Slovenci v zamejstvu.
S pastoralnega tečaja so slovenski duhovniki po tržaškem škofu poslali tudi pozdravno in vdanostno izjavo papežu Janezu XXIII.
dvajsetimi leti mož, ki je bil eden najbolj vidnih in najbolj odličnih .pred-. Otavnikov slovenskega jav.nega življenja pred drugo svetovno Vojno; 'v katoliškem taboru je bil važen funkcionar; kot slovenski ban in šef politične uprave v ¡Sloveniji pa je bil deležen vse-■občega spoštovanja.
Vsa naša starejša generacija pozna dr. Natlačenovo osebnost in njegovo delo. Težko bi našli med njo koga, četudi upoštevamo pripadnike vseh nazorov, ki me bi ob spominu na dr. Natlačena in na njegovo ¡življenjsko delo spoštljivo' sklonil glave..
Dr. Natlačena so cenili pripadniki vseh stanov in poklicev. Od prosvetnih delavcev na deželi, županov, zadružnih delavcev, funkcionarjev v cestnih odborih, pa do slikarjev in kiparjev in drugih ustvarjalcev v umetniškem svetu.
Prav posebno lepo je karakteriziral Natlačenovo' osebnost pokojni dr. Ahčin, ki je o njem zapisal:
„Resnično velik je bil Marko Natlačen v ljubezni do slovenskega naroda in v požrtvovalnem delu za vse* kar raj bi služilo narodnemu napredku in rjegovi kulturi. Ni bil političen ideo-]";r, a z veliko zvestobo in1 vero je služi’ krščanskim idealom in si prizadeval, da z visokega mesta, ki ¡ga je o-pravljal, javnemu delu vtisne krščanski značaj. Bilo je spodbudno, s kakšnim pogumom je sprejel ¡skoro dve-, letno izgnanstvo iz domovine v času Živkovičeve diktature. Bil je celo ponosen, da more za islov. stvar trpeti.“
SESTANEK KOROŠKE DIJAŠKE MLADINE
Klub slovenskih študentov na Dunaju je pripravil ¡za nedeljo 9. septembra v Št. Janžu v Rožu zborovanje slovenskih visok'0'šolcev in študentov n® Koroškem, Na sporedu je bila izmenjava misli in razprava o koroškem manjšim skem vprašanju.
Pred tem zborovanjem je predsednik Narodnega sveta na Koroškem dr. Valentin Inzko napisal v glasilu demokratskih Slovencev na Koroškem v Naš tedrik-Kronika uvodnik „Jedro manjšinske problematike“. V njem bodoče slovenske javne delavce in narodne voditelje ,ter borce za slovenske narodne ftravice jnfe ta pereč problem in na potrebo narodnega dela opozarja takole:
Pogostokrat se pojavlja med nami negativna kritika nad obstoječimi narodnostnimi prilikami v deželi. V kolikor zadene pri tem krivda državne oziroma deželne oblasti, je bilo v našem listu ponovno izpovedano. Vendar bi bi-
Ob dvajsetletnici smrti dr. Natlačena moremo z zadoščenjem ugotoviti: Čim jasnejša postaja iz leta v leto nesposobnost komunistične doktrine, da osreči človeka, čim bolj jasno postaja iz leta v leto, da komunizem ruši, ne pa gradi, več uničuje kot ustvarja, v tem lepši luči se mam kažejo pred našimi očmi bsebrtosti kot je bil dr. Natlačen.
Spominjajmo se s hvaležnostjo njihovega dela in žrtev! n
BRALI SMO
TITOIZEM: JAHANJE
Victor Riesel je poslal svojemu listu V New York Mirror dne 2. avgusta iz Aten tole nov'eo: Letos dne 30. marca je plaval nad Grčijo skrivnostni zrakoplov. Na poziv ni hotel povedati odkod in kdo je. V nekaj minutah so ga grški letalci prisilil', da je moral pristati.
Čudni tuji zrakoplov, tako se je izkazalo, je vodil osebni pilot egiptovskega diktatorja Gamiala Naserja- Vse je bilo res čudno. Skrivnostni zrakoplov je inosil za kake dva milijona dolarjev suhega zlata v palčicah. To zlato je hotel pilot nesti v Beograd.
Egiptovskega pilota so vrnili v Ca;ro. Kasneje so vrnili, tako mi je pravil moj 'obveščevalec, tudi zlato in Zrakoplov. Nihče prav ne ve, čemu so hoteli prepeljati to zlato v Beograd, Titovo prestolico. Znano pa je, da je Naser zelo glasen kritik in mednarodni nasprotnik Združenih držav in nekak neo-socialist. Ta mož torej zaupa svojemu prijatelju Titu tako zelo, da mu pošilja v varstvo svoje zlato-
Poročam, o tem, ker tam doma je še vedno prepir glede pomoči Titu, jugoslovanskemu komunistu. Titovi zagovorniki dolgujejo nam, kritikom, dajanja pomoči, nekaj pojasnila. Kako da Jugoslavija kar naprej in neprestano sodeluje z našimi nasprotniki in istočasno dobiva našo pomoč, ko pa’ na drugi strani take države, kot je Grčija, dobe vedno manj? In vendar je grško ljudstvo napojilo s krvjo ¡svojo zemljo med
NA ŽELEZNI ZAVESI
komunističnimi napadi pred desetletjem.
Dne 2. julija popoldne je prišla v Moskvo jugoslovanska delegacija s podpredsednikom Mijalkom Todorovičem na čelu. Naloga nrsije je bila, da razpravlja o razširitvi gospodarskega sodelovanja med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Kremelj je očevidno smatral tD reč za važno. Na letališču Vnukovo so Jugoslovane Sprejeli: podpredsednik Mikojap, prvi pomočnik ministra za zunanjo trgovino Arkipov, namestnik zunanjega ministra Firjupin in ostali člani sovjetske delegacije za razgovore.
V nadaljnjih izvajanjih Victor Riesel ogovori o Skupnem evropskem trgu ;n COMEČONU ter navaja več skupnih pogledov Jugoslavije in Sovjetske zveze na svetovno dogajanje ter zatem nadaljuje:
„Sovjeti so dali Jugoslaviji tanke. Čemu? Gotovo me zato, ker pričakujejo, da jih bo Titova vlada uporabljala proti Sovjet. - kit. bloku, če ho sila.
Jugoslovani ne ¡bodo postali sovjetski sateliti. To ne. Mnogi ljudje v diplomatskih krogih pa mislijo, da bo Beograd šel paralelno z Moskvo. Vzporednost pa ni nič manj nevarna kot satelitska povezanost med komunist cmi-mi državami. Naši prijatelji se sprašujejo, čemu mi podpiramo to vzporednost. Sodijo, da Združene države ¡res ne vedo, kaj delajo, ali pa nimajo kam s svojim denarjem,- Izgubljamo ugled in vpliv.“
lo napačno čakati križem rok le na ureditev narodnostnih vprašanj potom države. V prvi vrsti ismo sami odgovorni za naš narodni obstoj. Te odgovornosti nas pred zgodovino nihče ne more razrešiti.
Drži, da je država dolžna izpolniti vse obveznosti do manjšine, ki izvirajo iz državne pogodbe. Vendar smo ravno v zadnjih letih doživeli, da moramo za to ustvariti predpogoje tudi 'Slovenci sami. Slovenske ¡gimnazije ne bi bilo brez slovenskih dijaških dom.ov, brez slovenskih profesorjev, brez temeljitega narodnega dela v preteklosti. Njej so položili temelje vši veliki rodoljubi, ki jih omenja zgodovina med koroškimi Slovenci, in vsi .prosvetni delavci širom Roža, Z’lje in Podjune. Imena teh so sicer razvidna le še iz krajevnih društvenih kronik, njih delo pa živi v naši največji Ustanovi —• slovenski gimnaziji — naprej. Črka državne pogodbe hi torej za ustanovitev slovenske gimnazije ne zadostovala. Večdesetletna vztrajna gojitev narodne zavesti ji je vlila šele za življenje potrebnega duha.
Iz tega pa je razvidno, da je vsako narodno delo potrebno, in če bi se nam večkrat zdelo še tako brezpomembno in morda celo brezuspešno. Na daleč gledano bo obrodilo zaželene sadove. Z vso resnostjo bi morali zato poživiti povsod, kjer vlada tozadevno mrtvilo, prosvetno delo. Gledati bi morali v njem bistveno sredstvo za ohranitev narodnega življenja. Kakor so slovenske polirične, kulturne in gospodarske organizacije za nas potrebne, o usodi manjšine bo odločalo podrobno narodno delo po farah, delo slehernega igralca, pevca, zadružnika, občinskega odbomi. ka, torej, javnega delavca. Zato bo treba celotno narodno delo še bolj osredotočiti na prosvetna društva, pevske zbore, igralske družine, zadruge ter krajevne politične odbore. Za to delo po naših vaseh odgovarja vsak Slovenec pred svojo1 vestjo, pred narodom in zgodovino. Vas, v kateri ni več narodnega dela, bodisi v tej ali drugi obliki, je zapisana smrti. Na tem tudi zakon o slovenskem uradnem jeziku ne bi mogel več ¡kaj spremeniti-
Svoja izvajanja ,pa dr. Inzko zaključuje z naslednjo ugotovitvijo in pozivom:
Nešteto je torej vprašanj, o katerih bo treba razmišljati ter iskati primernih odgovorov. Z negativno krit‘ko samo, nismo še izpolnili svojih dolžnosti-Sodobni čas zahteva od na's vse več. V dobi revolucionarnih dogajanj in bliskovitega preosnavljanja človeške družbe tudi pri nas — moramo najti jasen odgovor, kje stojimo kot Slovenci in kaj moremo in moram,p storiti, da se ohranimo kot narod tudi v bodoče. Na ta vprašanja si pa moramo dati končno odgovor vsi, ¡ko stopamo te dni v novo delovno sezono.
PORAVNAJTE NAROČNINO! PRISPEVAJTE
V TISKOVNI SKLAD!
I® življenja in dogajanja v Argentini
Cilji in nameni argent. vojnega letalstva
Glavm. poveljnik argent. vojnega letalstva brigadir general Cayo Antonio Alsina je objavil spomenico o ciljih ih namenih argent. vojnega letalstva v sedanji argentinski politični stvarnosti. Ti so:
1. Nespremenljiva privrženost rimsko kat. ¡apostolski Cerkvi in razumevanje ter spoštovanje tistih, ki izpovedujejo druge vere. 2. Država, pravno organizirana za službo skupni blaginji z ustanovami, pravicami in obveznostmi, kakor jih predvideva državna ustava; 3. Brezpogojno izpolnjevanje mednarodnih sporazumov, ne pozabljajoč pri tem dejstvo, da smo Zahod. To stanje potrjujejo tradicionalna načelna vodila. Za sovražnike proglaša vse ekstremizme. Je to dejstvo, ¡ki je že samo po ¡sebi nezdružljivo e pravim . argentin-stvom; 4. Obramba in utrjevanje vseh m-oralnih vrednot. Za dosego tega cilja bo vojno let- poleg vidnega vzgleda tistih, ki vladajo, zahtevalo tudi spremembo zakonodaje, da bo zagotovljena hierarhičnost družne, uživanje privatne lastnine ter pravna zaščita osebe in njenega premoženja; 5. Vojno let. bo doprineslo svoj delež, da bo ljudstvo lahko razpravljalo in vladalo na ustavni način in s tem obnovilo pot napredka z resnično demokratskimi osnovami; 6- Oborožene g’le niso nič drugega kot branilci gornjih bistvenih načel njenih pripadnikov, ki jih bratsko družijo rodoljubni nogibi. Nič in nihče jim v nobenem dejanju ne more podtikati kakih drugih namenov, če ¡pa tako ne bi bilo, bomo znali to pokazati s san-martinsko skromnostjo v zamislih ter z odločnostjo v rešitvah. “ S to ugotovitvijo je brigadir general zaključil svojo spomenico.
Spopolnitev vlade
Predsednik dr. Guido je prejšnji teden zasedel tri važne resore v svoji vladi. Brigadir major Juan C. Pereyra je bil imenovan za drž tajnika za vojno letalstvo, dr. Rodolfo Martinez ml. za ministra za notranje zadeve in dr. Carlos M. Muñiz za ministra za zunanje zadeve. Za sekretarja Tajništva državnih informacij v predsedstvu vlade je bil določen general Enrique Rauch, ki ie znan iz vojaške krize avgusta me-* s-sca, ko se je postavil nasproti generalu Toranzu Monteru, ki se je tedaj sam proglasil za glavnega poveljnika vojske.
Nótr. minister dr. Martínez je iz letošnjih političnih dogodkov v Argentini znana osebnost. V krizi, ki je nastala po volitvah marca meseca, ko je ted. predsednik dr. Frondizi razveljavil volitve v tistih provincah, v katerih so zmagali peronisti, je bil od 23- marica do 5- aprila minister za narodno obrambo. N,a ta položaj ga je postavil dr. Frondizi. Tedanjim zahtevam časa je bil dorasel in je bil odločen zagovornik ohranitve ustavnosti v državi. Dr. Frondizija je hotel obdržati na predsedniškem. položaju s svojim, predlogom o ustanovitvi posebnega vladnega sveta,
ki bi ga .sestavljali predsednik republike, notranji m n a rodno -o brambn i minister. Vsi ti bi morali sopodpisovati vse dekrete in ukaze. Oborožene sile pa s tem niso bile zadovoljne in so dr. Frondizija, kot znano, 29. marca odstavile. Dr. Martínez je bil nato imenovan za notranjega ¡ministra ter je vodil ta resor 'od 5 aprila do 19. aprila. Tudi v tem. resoru je bila vsa njegova delavnost usmerjena v ohranitev kontinuitete ustavnosti. Zato je zagovarjal potrebo ohranitve parlamenta in senata.
S svojimi pogledi pri oboroženih silah ni uspel ih je zato odstopil. Po njegovem odstopu je notranje-politični položaj šel v smer, ki Je privedla do zad-njh vojaških spopadov v septembru med „modrima“ in „rdečimi”.
Ob prevzemu notranjega ministrstva je dr. Martínez izjavil, da Je vodstvo tega resora prevzel pod nasledjimi pogoji: Točno izvajanje ustavnih predpisov, ki določajo delovanje državnih ustanov, izpolnjevanja povelja s katerim je vojno letlstvo objavilo svoje cilje in namene, ter komunikeja 150 poveljstva Campo de Mayo, v katerem je poveljstvo modrih v zadnji vojaški krizi objavilo zahtevo po čimprejšnji povrnitvi v popolno ustavno stanje z izvedbo svobodnih volitev po proporcionalnem volilnem sistemu.
Dr. Martínez politcno pripada krš-čairi'sko-dem.okratski stranki, katere ustanovitelj je.. Da bi imel povsem svobodne roke za delo, je vodstvo stranke naprosil naj ga za čas, dokler bo zavzemal položaj notranjega ministra, me smatra za člana te politične skupine-
Zunanji minister dr. Carios Mufi'z ¡je bil pod vlado osvobodilne revolucije nekaj časa podtajnik v notranjem ministrstvu, nato veleposlanik v Boliviji, ¡zatem pa do dr. Frodizijeve odstavitve v Brasilu.
Imenovanje dr. Martineza in dr. Mu-fiiza za vodstvo notranjega in zunanjega resora naj bi po mnenju poznavalcev razmer doprineslo tudi k zboljšanju odnosov med vlado in prejšnjo, vladno stranko nepomirljivih radikalov, in sindikati, da bi se v mirnejšem vzdušju pripravljale bodoče splošne volitve. Povrnitev v popolno ustavno stanje bi lahko zelo olajšal bivši predsednik dr. Frondizi, ki je bil, kot znano, odstavljen, ni pa odstopil, če bi sedaj objav'1, da odstopa. Da bi bil povsem, na tekočem o vsem političnem in vojaškem dogajanju v zadnjem času v Argentini, je vlada poslala na otok Martin Garcia k njemu drži tajnika dir. Zaefferja Tora, ki je užival polno Frohdizijevo zaupanje. Po njegovi vrnitvi je vlada objavila sporočilo, da vlada s tem hoče dati dr. Fron-diziju možnost za njegovo svobodno odločanje sedaj in za bodočnost-
V zahtevi p0 čmprejšnjih volitvah so si pa ediir.e vse politične stranke. Krščanski demokrati jih n. pr. zahtevajo že za 3. marca prihodnjega leta, tako da bi novi argentinski predsednik prevzel oblast že 1. maja prihodnjega leta-
v	v
%naai§tvemk dr. Žajdela v oddaji pariške radijske pastaje xa §lorenijo
O slovesu slovenskega znanstvenika koncerologa dr. Framca Žajdela v Parizu Smo v Svobodni Sloveniji že ponovno poročali. Nedavno o njegovi udeležbi in predavanju na zborovanju najuglednejših svetovnih kancerologov v Moskvi. Sedaj nam pa prijatelji iz Pariza poročajo,, da je dr. Žajdela nedavno nastopil tudi v oddaji pariške radijske postaje za Slovenijo ter je uredniku slovenske oddaje na tej postaji odgovarjal na razna vprašanja s področja svojih kacereoloških raziskav.
Urednik slovenske oddaje na pariški radijski postaji je slovenskim poslušalcem znanstvenika rojaka dr. Franca Žajdelo predstavil takole:
Nocoj imamo spet veselje in čast, pozdraviti pred našim mikrofonom, uglednega pariškega raziskovalca raka, predstojnika biološkega oddelka Curie-jeve fond&cije, g. dr. Franceta Žajdelo, k: je, kot veste, .slovenske gore list, eden tistih njenih listov, na katere so Slovenci v tujini (in ne samo v tujini) lahko ponosni. Dr. Žajdelo, ki se kljub svoji prezaposlenosti na InstHut du Radium in kljub svojim številnim potovanjem v znanstvene namene od enega konca Evrope do drugega, v Latinsko Ameriko in kdo ve še kam, zmeraj tako prijazno odzove našemu povabilu,, smo tudi tokrat naprosil', naj nam odgovori na nekaj aktualnih, tudi za ¡širšo publi-
ko zanimivih, vprašanj s področja kan-ceroloških raziskav. Daši je stvar splo.b no znana, vendar znova pripominjamo, da pariški inštitut za študij raka ni bil samo prvi specializirani center te vrste, temveč da je tudi danes eden vodilnih na svetu. Dr. Franc Žajdela .spada torej v mednarodno avantgardo znanstvene kancehologije in zato nam bodo njegovi odgovori še toliko bolj dragoceni.
Vprašanja uredn'ka in odgovori znanstvenika dr. Žajdele so si pa ¡nato sledili takole:
Naše prvo vprašanje, g. doktor, bi bilo tole: Zadnje čase se v tisku veliko bere o virusih kot povzročiteljih raka. Koliko je v tem resnice? Ali je treba sklepati iz tega, da je rak nalezljiva bolezen?
Dr. Žajdela: Na to. vprašanje je nemogoče ¡odgovoriti na ¡kratko. Gre pa pravzaprav za dve vprašanji, na katej-i je mogoče odgovoriti ina vsako posebej. Če me vprašate, ali je ¡rak nalezljiva bolezen ali ne, vam lahko takoj odgovorni, da rak gotovo ni nalezljiva bolezen v navadnem pomenu besede; to se pravi: ljudje, ki živijo v ¡kontaktu z bolniki, ki imajo raka, ne tvegajo nobenega okuženja v zvezi z rakom. — Odgovor na vprašanje, ali povzročajo raka v'rusi, pa j'e dosti bolj zamotan.
Klas: Ali dovolite, dragi doktor, ker ste že zašli med nestrokovnjake, da vas
Buenos Aires, 11. oktobra 1962
SVOBODNA BLOV1NIJA
fl!
Hcuice tz
Umrli so. V Ljubljani: Franc Mramor, vladni svetnik v p., Mihael Sal-* 1 2 3 berger, ucitlj. v p., Franja Stražnik, j upok.. Marija Bognolo roj. Martinovič, Ne ta Milač, Marija Suhadolc roj. Novak, Barbara Srše, vdova Šarc, Ludovik Jeraj, žel. upok., Mihael šefic, upok., Marija Povšič roj. Arhar, Angela For-tič roj. Kos, Tilly Golia roj. Fichte-mou, Vili Beck, strojni stavec v p., Vladimir Hafner, Marija Keršnič, Alojzij Dolničar, železni, upok., Minka Cizelj, upok., Franc Mehle in Ivan Gregorčič na Jesenicah, Ervin Kleč v Trbovljah, Vinko Hrast, bolničar v Izoli; Avgust Palinič v Sevnici, Toni Sitar, učenec v Trati, ing. Jože Baran v Mariboru, Ivana Marolt v Mostecu, Frančiška
Peterka v Jaršah, Janez Bricelj, pos. 'v Bizoviku, Janko Benedičič v Železnikih, Marija Kranjc roj. Leon v Celju, Marija Kolar roj. Sager v Radvanju, Stanko Vidmar v Ambrusu, Fanika Praznik v Gomilskem, Leopold Pavlin, učitelj v p. v Beogradu, dr. Josip Tom-baik.v Vidmu pri Ptuju, Janez Šebenik, v Dol. Logatcu, Anica Neuman roj. Perme na Jesenicah, Jakob Kregar, zid. mojster v Vižmarjih, Frančiška Bevc. roj. Seiko v Sevnici, Ivan Hus v Prebolda, Alojz Škoberne, čevljarski mojster v Šempetru, Andrej Magajna, biseromašnik in župnik v p. v Dol. Vremah, Engelbert Mecilofek, upok. na Jesenicah- Jože Brate, žel. upok. v Vi. krčah in Ivana Jelen v Velenju.
SLOVENCI V ARGENTINI
BUENOS AIRES
11.	kulturni večer
SKA 'se je vršil v soboto, 6. t. m., pri Bullrichu. Vreme, iki se je v popoldanskih urah zelo poslabšalo, je sicer marsikaterega rednega obiskovalca teh večerov zadržalo doma, a navzoči se niso kesali, da so prišli skozi nalive poslušat g. dr- Vinka Brumna, ki je govoril o Slomšku kot izdajatelju šolskih knjig. Slomška poznamo predvsem kot narodnega buditelja, manj kot podrobnega delavca in zato je bilo to predavanje zelo dobrodošlo. Gospod predavatelj je razgrnil najprej pred poslušalci sliko ljudskega šolstva med Slovenci pred 1- 1848, ki je bila taka, da so v vsej tedanji avstrijski monarhiji Slovenci najmanj obiskovali šolo. Če pomislimo, da so nekaj desetletij pozneje Slovenci v monarhiji skoraj že prednjačili v pismenosti, je za to dejstvo naravnost presenetljiva Slomškova ugotovitev, da je bila vzrok nezanimanju za šolstvo njegova tujejezičnost, in odrešilen Slomškov sklep, da uvede med
SPREJEM V ŠKOFOV ZAVOD Novi gojenci naj se tu priglasijo:
1.	Zai osnovno šolo (6. in 5. razred) do 10. novembra.
2.	Za prvi razred gimnazije do 10.
novembra. Prineso naj te dokumente: a) certificado de 6. grado; b) cédula de identidad; c) libreta de salud (dobiš na Saavedra 15, Capital, blizu Once);
d)	certificado de nacimiento (legalizado en Juzgado de Paz).
3.	Za ostale razrede gimnazije po
končanem šolskem letu med počitnicami, da dobe potrebna navodila.
¡Kandidati za 5. razred osnovne šole bodo. sprejeti le, če bo v zavodu še pro-- štora, prednost imajo drugi navedeni prosilci-
Naš naslov: Colegio Esloveno, Ri-vadavia 234, Adrogué FNGR, poia. Bs. Aires.
Slovence, namesto dotedanjega nemškega slovensko šolstvo. Le-to je bilo sprva bolj privatno, cerkveno, ne državno. Učne pripomočke zanj je pa ustvarjal Slomšek sam- Na Slomškove uspehe je postala pozorna tudi državna oblast, ki je morala jezičnost v šolah vsaj deloma prilagoditi narodnim potrebam in je spet Slomška poverila s 'sestavo državnih ljudskošolskih učbenikov, katerih je ustvaril lepo število sam ali za njih sestavo pridobil svoje prijatelje. Zanimiva so bila tudi predavateljeva izvajanja, kakšne kritike so bili deležni Slomškovi učbeniki, tako da je bilo predavanje nad vse poučen pogled v slovenske kulturne razmere pred dobrimi sto leti. — Ta večer, prireditev zgodovinskega odseka, je vodil g. Marolt Za svoje ugotovitve je žel gospod predavatelj iskreno odobi-avanje.
V Slovenski hiši se je preteklo nedeljo vršil zvezni sestanek SFZ. Ob lepi udeležbi fantov je predaval g. prof. dr. Lenček, 'o II. vatikanskem koncilu, ki se je začel danes. Gospod profesor je na prav zanimiv način pojasnil nekatere manj znane strani koncila. Po predavanju se je razvila debata, kar je znak, da so fantje res z zanimanjem sledili predavanju. Ob tej priložnosti se je zvezni predsednik Markež zahvalil gospodu profesorju dr. Lenčku, za vso pomoč, ki jo je vedno nudil organizaciji in se obenem v imenu fantov cd njega poslovil, ker, kot je znano, I gospod profesor odboja v Evropo.
!
Osebne novice
Družinska sreča, V družini Ivana i Aanška in njegove žene ge Marije, roj. | Simčič v Bairiložah se je rodila hčer. ! ka, ki je dobila pri krstu ime Žalika; i družino dr. Vojka Arka in njegove žene Milene, roj. Lenard tudi v Barilo-čah je pa razveselil sinček Klemen. Srečnima družinama naše čestitke.
SAN MARTIN
Izredno muhasto vreme je preteklo nedeljo preprečilo izvedbo napovedane sanmartinske tombole. Tako značilnega „aprilskega“ vremena že zlepa ni bilo; dež in sonce sta se menjavala ves dan.
Odborniki Slov. doma niso vedeli, kaj naj store in kaj naj odgovore na številna ustna in tel. vprašanja. Eden izmed odbornikov, ki se je udeležil kot domobranec mnogih težkih bitk, je izjavil, da ni bil še nikdar v težjem položaju kot to nedeljo, ko je bilo treba odločiti, ali naj se tombola preloži ali ne. Končno je bilo treba napraviti junaško dejanje in preložiti tombolo na nedeljo, 14 oktobra. Seveda pa mnogo rojakov ni bilo več mogoče obvestiti o tem sklepu in tako se je popoldne zbralo v San Martinu okoli 800 ljudi, člani Slovenske skavtske zveze so vsem ljubeznivo povedali, da tombole ne bo in so jih povabili v dom. In tako se je v domu zbrala velika množica naših rojakov in se je tu razvila prav prijetna družabna prireditev-
Odbor Slov. doma v San Martinu prosi vse zastopnike slovenskih domov, ki so bili določeni za člane tom.bolske komisije, da naj sodelujejo v imenovani komisiji v nedeljo, 14. t. m., na dan, na katerega je bila .preložena tombola.
Prav tako prosi odbor sanmartinske gospe in ¡gospodične, da bi pripravile in prinesle na dan tombole v Slov. dom pecivo. To prošnjo naslavlja odbor na vse po časopisu zato, ker ni več časa za osebne obiske in prošnje. Zlasti se odbor obrača na vse tiste, ki niso bile naprošene za pecivo za preteklo nedeljo.
Gdč. Kristina Pavlovčič, hčerka fotografa Oskarja Pavlovčiča, je dne 6. oktobra napravila na konservatoriju „Santa Cecilia“ izpit za profesorico klavirja in glasbene teorije. Mladi rojakinji k temu uspehu čestitamo!
SLOVENSKA VAS Neva maša rev. Valentina Vrečarja
Prva slovenska cerkev v Južni Ameriki Marije Kraljice sveta v Slovenski vasi je doživela že tretjo novo mašo. Novoposvečeni rev. Valentin Vrečar CM se je odločil, da bo svojo prvo sveto daritev opravil pri svojih sobratih in tako se je Slovenska vas v nedeljo,
7.	oktobra, oblekla v pražnjo obleko in se potrudila, da nudi tej redki slovesnosti vise, kar le more.
Vreme je res že med tednom nekoliko motilo- Toda lanuški fantje in dekleta, ki so skrbeli za pletenje vencev in druge daljne priprave, ise niso dali oplašiti in so jih pogiitr.no naprej vršili. Niso bili prevarani v svojem optimizmu. Daši je. v soboto zvečer deževalo in je v nedeljo zjutraj vel mrzel veter, vreme nove maše ni motilo. Ramo ob rami s prebivalci Slovenske vasi so stali nronavški farani, katerih ožji rojak je g. novomašnik. Nobena razdalja in nobena ovira nista -bili moravskim rojakom' pretežki; da ne bi pripravili svojemu rojaku prijetnega dne in proslavili božjo Previdnost, ki je poslala novega delavca v vinograd Gospodov.	)
Iskreno sodelovanje: med „Lanušča-ni“ in „Moravčam“ je bilo pravzaprav pečat vsega slavja. 0^> deseti uri do-poldne je mala punčka z lepo dekla-
masijo podala novomašniku njegov križ, nakar je rev. Vrečar ob spremstvu številne duhovščine vstopil v ladjo svetišča Marije Kraljice. Pesem, ki ga je sprejela s kora, je bila Vodopivce1 va „Novomašniku“.
Med novo sv. mašo je lanuški pevski zbor pod vodstvom dirigenta g. Mirka Špacapana navdušeno prepeval Ma-vovo peto mašo v čast sv. Vincenciju Pavelskemu, zaščitniku novomašnikove-ga reda. Pri novi sv. maši so služili: novomašnikov brat rev. Daniel Vrečar kot dijakon, Franc Urbanija kot subdi-jakon in rev. Janez Petek OM kot ce-rem.onijar. Asistenca Številnih gg. bogoslovcev iz škofovega zavoda v Adro-gue je večala slovesnost. Ni manjkalo tradicionalnega pokanja možnarjev, niti slovesnega darovanja po novi sv. maši. Med njim je domači pevski zbor deloma v zboru, deloma s solisti pokazal višek zmožnosti.
Slavnostni pridigar je bil novomašnikov brat rev. Daniel Vrečar, salezijanski duhovnik, ki je ob tej priliki razčlenil do viseh podrobnosti težo sve-čeniške službe. Njegov jasni in kleni govor je povzročil tako med svati, katerih je bilo nad 120, kakor tudi med ostalimi udeleženci nove maše preneka-tero razpravo. Vsa mnenja so si bila edina v iskreni prošnji Vsemogočnemu: „Doj nam ljubi Bog, še več bratov' Vrečarjev!“ — Med darovanjem je pevski zbor zapel staro ljudsko „Novomašnik bod’ pozdravljen“.
Novomašno kosilo se je vršilo v Slovenskem domu, katerega je za to priliko dalo na razpolago društvo Slovenska vas. Po 'kosilu je sledeč staremu običaju prvi govoril ¡pridigar — novomašnikov brat, ki se je ob tej priliki orr.ejil na recitacijo Gregorčičeve „Daritev bodi ti življenje celo...!“ Za njim So čestitali novomašniku rev. Janez Petek C-M, vikar cerkve Marije Kraljice, bivši moravski župan g. Lavrič, msgr. Janez Hladnik kot krajevni župnik, g. Jože Javoršek v imenu novomašnikovih vaščanov in g. Maks Jan- v imenu vseh društev Slovenske vasi. V večernih urah — po petih litanijah — se je g. novomašnik želel sestati še s pevci, fanti in dekleti, ki so se za slavje največ trudili. Z veseljem, je g. novomašnik poslušal in v večernih urah pomagal pri slovenski pesmi. Ob koncu pa se je ponovno zahvalil in prosil navzoče, če soglasno zapojejo: „Slovenec ;sem“. Dvorana se je odzvala in daljna Slovenska vas v Argentini je postala za nekaj trenutkov kakor ¡svobodna slovenska vas v toliko zaželeni in sanjani svobodni domovini.
EZEIZA .
Smrtna nesreča rojaka
V soboto, 6. oktobra, je odšel Bedek Josip kot običajn-o na -svoje službeno mesto nočnega čuvaja pri tvrdki Volpi, katera gradi na Ezeizi 500 stanovanjskih hiš. Ko je hotel prečkati cesto, se je nenadoma znašel brez rešitve, ker je 'r.a eni strani prihajal tovorni avto in na drugi avtobus „Condor“. Slednji
Vsak teden ena
NA PLANINE... Narodna
Na planine, na planine, vedno žene me srce, gledal z jasne visočine kras slovenske bi zemlje.
Lepšega nikjer ni kraja, kakor kraj je vrh planin; vselej radost me navdaja, ko se nanj vzbudi spomin.
je zadel Bedeka tako nesrečno, da je bil takoj mrtev.
Pokojnega so pripeljali na njegov dom na Ezeizi, kamor EO ga hodili kropit prijatelji in znanci, zlasti pa rojaki iz Prekmurja in Ezeize. 'V ponedeljek, 8- t- m., je v hiši opravil žalne molitve g. župnik Babuggia iz Ezeize, kakor tudi v cerkvi v Monte Grande in na pokopališču. Rojaki in drugi pa so se s -potrtim srcem vrnili na svoje domove.
Pokojni Bedek je bil rojen 25- nov. 1903 v vasi Boreče v Prekmurju. V Argentino je prišel leta 1928, kjer se je pozneje poročil z gospo Veroniko roj. Sukič. V zakonu sta se rodili dve hčerki: Marija in Angelika- Uredil si je lep dom. ob cesti Camino de las Flores. Služboval je v raznih krajih, zadnjih 10 let v tovarni Biekert. Že tri leta je čakal na upokojitev, medtem pa je bil zaposlen pri tvrdki Volpi.
Bil je vedno zaveden Slovenec in odločen katoličan, ki se je vedno udejstvoval v naših društvih in pomagal, kjer je mogel. Zlasti je bil prilubljen- s svojim zdravim humorjem.
Poleg družine tukaj in prijateljev vsepovsod, zapušča v domovini še brata Lovrenca in v Avstriji brata Franca-
Vsem izrekamo naše globoko sožalje, rajni pa naj mirno počiva v ar gentinski zemlji.
SDO in SFZ vabita na mladinski dan prvo nedeljo v novembru
najprej vprašam, kaj so pravzaprav virusi?
Dr. Ž-: Danes vsi vemo, da razločujemo med mikrobi razne kategorije in to ne le z ozirom na njihovo velikost, ampak tudi -kar -se tiče njihovega .načina življenja. Bacili tuberkuloze, griže, tifusa itd. ¡spadajo n- pr. v kategorijo bakterij, to se pravi mikroskopsko majhnih bitij, ki merijo nekaj tisočink milimetra,, a ki so kljub tej majhnosti vseeno kompletni organizmi, ki is e samostojno razmnožujejo. Virusi pa so mikrobi, ki sto po navadi znatno manjši od bakterij; najmanjši merijo komaj nekaj milijonink milimetra. A mavažnejše je dejstvo, da ne moro j o živeti in da se še manj morejo razmnoževati sami -od sebe. Živijo torej' v celicah organizma in za svoje življenje in plojenje izkoriščajo, izrabljajo njihove strukture. Ena najbolj znanih virusnih bolezni je poliomiel'tis (otroška ohromelost); njen virus se naseli in razmnožuje v celicah živčnega sistema; te celice lahko dokončno uniči.
Klas: In kako- je z virusi pri raku?
Dr. Ž-: že dolgo poznamo nekaj rakov pri zajcih in kakoših, ki jih brez dvoma povzročajo zdaj že zelo dobro preučeni virus'1. Sistematična raziska-vanja zadnjih let, zlasti odkar je postal ' elektronski mikroskop pri tem skoraj obvezen instrument, -so pripeljala do novih odkritij na tem področju. V teh letih je bilo, ugotovljenih kakšnih deset novih virusov, ki so zmožni povzročiti raka pri miših, ki so najbolj uporab-
ljane živalce v kancerologiji; tu gre predvsem z-a raka krvotvernih organov in mlečnih žlez. Način infekcije, to se pravi, način,, kako -pridejo ti virusi v Organizem miške, ki ho kasneje obolela za rakom, -ni popolnoma razjasnjen. Važno pa je poudariti, da ne gre za obnajen tip infekcije z virusi, kot n-, pr. pri poliomielitisu. V veliki večini primerov gre z-a viruse, ki so tako -tesno povezani s relicami, v -katerih (in od ■katerih) živijo, da jih je praktično nemogoče ločiti od normalnih struktur celice; to se pravi: rodijo in množijo ¡ste Istočasno s celico, ki ni zmožna spoznati -virus kot sebi tuje, agresivno telo. Z -grobim primerom bi lahko rekli, -da je tak virus kot lesena noga, ki bi se prirasla.
Virusi, ki povzročajo nekatere ¡rake pri miših, pa ue še po nečem drugem radikalno razločujejo od običajnih infekcijskih virusov. Kadar tak infekcijski virus prodre v celico, v kateri lahko živi, taka celica, ali ozdravi — ako ji je uspelo izločiti virus — ali pa odmre. Z virusi, ki povzročajo rake, pa je povsem drugače: Celica ne odmre, temveč nadalje živi v sožitju z virusc-m, zakaj le-ta je uspel dokončno spremeniti njeno naravo. Taka celica se ne obnaša več kot normalna celica, temveč kot celica z novimi lastnostmi, ki postanejo viden pojav,, novotvorb^, rak, namreč kadar i?e take co’iee razmnožijo v zadostnem obsegu, č? hočete — kakor čs bi se na žitnem polju nenadoma začelo že zre'o žito spreminjati v plevel. — Treba pa je poudariti, da pri raku sama navzočnost takega virusa po e svodi ne
zadostuje in da je za nastanek raka potrebno sodelovanje še drugih faktorjev. Razen virusov poznamo celo vrsto kemičnih snovi in žarkov, s katerimi lahko povzročimo raka brez i.-.-avzočno. sti virusov. Važno pri teh razlikovanjih je -pač naj'prej ugotoviti povzročitelje; še važnejši je način, kako ti faktorji spremenijo normalno celico v rakasto-Raziskovanja v smeri virusnega izvora raka so velikega pomena posebno zato, ker -so veliko prispevala k razumevanju nastanka raka, a tudi k razumevanju funkcioniranja normalnih cehe samih,, ki ga, na žalost, nikakor še ne poznamo dovolj.
i
i
j Klas: V časopisih smo brali, gospod | doktor, da razpolagajo zdaj v vaši in-j štifuciji že s tretjo kobaltno bombo. V čem je, kar se tiče zdravljenja raka, pomen kobaltne bombe?
Dr. Ž.: Kobaltna bomba je izredno nepr meren izraz. Dandanes je splošno znano, da se s pomočjo Rontgenovih žarkov i.-.- radija ozdravi vsako leto na t ■ soče, ki so oboleli za rakom. Kot radiem, 'zžareva tudi radioaktivni kobalt tako in -.'novare gama-žairke, k' so iste i narave ket Rontgenovi. Razloček je v' tem. da lahko proizvajamo radioaktivni kobalt umetno in v neomejenih količinah, medtem ko je pridobivanje radija, ki je naravna snov, zelo težavne, dolgotrajno in drago, žarki radioaktivnega kobalta so zelo prodorni, to ¡ e pravi da z njimi lahko obsevamo notranje organe dosti bolj uspešno kot z ohičajmm.i rentgenskimi aparati. Teo-
retično, .a tudi praktično, se dado pro-'zvajati rentgenski žarki z isto prodorno silo , kot jo imajo gama-žarki kc-balta; zato pa so potrebne izredno komplicirane, obsežne in- drage aparature. ki jih je težko proizvajati serijsko- Kobaltna bomba -pa je tehnično zelo preprosta naprava; obstaja iz kepe metalnega kobalta v težki svinčeni kletki, ki usmerja žarke na del telesa, ki mora biti -obsevan. Ta nekaj ton težka naprava, ki je seveda popolnoma avtomatizirana, se lahko preusmerja z izredno gibčnostjo s pritiski na nekaj gumbov. Ime bombe so ji dali verjetno zaradi zunanje oblike kletke.
Klas: čas žal hitL Povejte nam, prosim, 5s: Ali je kobaltna bomba tehten napredek za zdravljenpe raka?
Dr. ž.: Ta napredek je brez dvoma važen, saj, kot sem že omenil, lahko z njo veliko laže obsevamo notranje organe in dajemo večje doze v globino in to brez skrbi, da bi pri tem poškodovali zdrava tkiva med obsevanim organom in- virom žarkov. Napredek pa je tudi v tem., da je danes, z ozirom na serijsko produkcijo kobaltnih bomb, mogoče obsevati dosti večje število bolnikov kot prej.
Klas: Ob koncu tega interviewa se vam, dragi dr. Žajdela, zahvaljujemo, da ste, s tem da ste tudi nocoj prišli pred naš mikrofon, 'spet enkrat obogatili našo oddajo. Želimo vam še 'nadaljnjega uspeha pri vašem vztrajnem jn požrtvovalnem delu v službi znanosti in človeka.
SLOVENCI PO SVETU
ZDRUŽENE DRŽAVE Trije jubileji
V	Oaklandu v Kaliforniji je bila na praznik Marijinega rojstva dne 8- 9. lepa 'slovesnost. Mašniške jubileje so praznovali trije slovenski duhovniki: 40-letnico kanonik dr. Janez Kraljič, tridesetletnico dr. Janez Mikula, 25-letnico pa župnik Jože Pirc. Slavnost ¿e bila v krogu najintimnejših prijateljev. Vsi so znani po svojem delu še v domovini, pa tudi na novih delovnih področjih.
Kanonik dr. Janez Kraljič je bil neumorno delaven pri polaganju temeljev za slovensko Kat. akcijo in nato pri delu v njej, dalje kot cerkveni govornik, kot profesor in -spiritual v ljubljanskem semenišču ter kot vnet delavec na vsah področjih javnega življenja.
Dr. Janez Mikula je koroški rojak. Po izgubljenem plebiscitu je deloval m.ed Slovenci naprej, da bi v novih razmerah ohranil rojakom vero in narodno zavest. Zaradi tega je moral več let presedeti pod Hitlerjem v ječi- Pa tudi po vojni so mu sovražni elementi na Koroškem onemogočili njegovo plodno delo. Oditi je moral v Avstralijo, kjer deluje v dušnem pastirstvu med rojaki poleg p. Ambrožiča, p- Bazilija in p. Odila. V Oaklandu se je mudil na poti na počitnice v Evropo in domače kraje.
G- župnik Jože Pirc je začel svoje ■dušnopastirsko delo med Slovenci doma v času komunistične revolucije. Odločno je nastopil v obrambo resnice in božjega nauka -ter proti brezbožnemu komunizmu. Zato je moral pired komunisti tudi najprej v begunstvo, nato pa v izseljenstvo, kjer nadaljuje svoje dušnopastirsko delo.
Vsem trem jubilantom k njihovim mašni-škim jubilejem iskreno čestita tudi Svobodna Slovenija ter -prosi Boga, da bi jim dal zdravja in moči, da bi lahko slavili -še -vse nadaljne mašniške jubileje in še naprej razvijali delavnost za utrditev božjega kraljestva tudi na zemlji.
VENZUELA
V	nedeljo, 16. septembra, so v Venezueli proslavljali kot izseljensko nedeljo. Pri skupni maši v stolnici so se zbrali tudi Slovenci in bili nato tudi pri polaganju venc.a pred spomenikom Osvoboditelju Bolivarju. 'Slovenske narodne noše so vzbujale splošno pozornost.-
Sicvenci v Caracasu so šele nedavno zvedeli za smrtno nesrečo Stanka Kregarja, oktobra lanskega leta, ko je potoval v zvezno državo Merido. Na cesti Fa je podrl avto s tako silo, da je obležal na mestu mrtev. Za pokoj njegove duše so imeli Slovenci v Caracasu skupno mašo.
V	mestu Giiige pri Caracasu so imeli rojaki v začetku septembra najprej skupno mašo, nato pa vrtno veselico, ki je prav lepo uspela.
V NEDELJO, 14. OKTOBRA MLADINSKI DAN V SLOVENSKI VASI V LANUSU
mladinski Športni Dnevi
ul
Preteklo soboto se je odigralo ■drugo kolo tekem v šahu in namiznem tenisu. -Odbojka Je bila suspendirana zaradi dežja, Suspendirana tekma se 'bo odigrala v tem tednu.
- V naslednjem podajamo rezultate:
ŠAH
San Justo 3 Slovenska vas 0 (Močnik Franc 1 Marijan Goljevšček 0, Mehle Ivan 1 Lipovec Franci 0, Benko Franc 1 Černak Jože 0).
NAMIZNI TENIS San Justo 2 Slovenska- vas 2 (Bergant Tone 2 Lipovec Franci 1, Janežič Janez 2 Marijan Goljevšček 0, Oven Marijan 0 Župančič Lojze 2, Zupanc Franc 0 Černak Jože 2).
Omenjene tekme so se odigrale v Našem domu v San Justu. Na Pristavi pa sta se pomerila odseka Morón in Ramos Mejía tudi v namiznem tenisu.
Morón 0 Ramos Mejía 4 (Andrej Troha 0 Stane Babnik 2, Božidar Vivod 0 Hribar Viktor 2, Avgust Poglajen 0 Vodnik -Ciril 2, Primož Benedičič 1 Žakelj Janko 2).
V tretjem kolu so na programu na-' slednje tekme:
SOBOTA, 13. oktobra:
Odbojka:
San Justo : škof. zavod (v -San Justu) San Martín ; Morón (v San Martinu) Tekme se prično ob 17. uri,
-Šah
Ramos Mejía : San Justó (v 'R. Mejii) Namizni teni-s
Ramos Mejía : San- Justo (v R. Mejii) j San Martín : Morón (v San Martinu) j Tekme se prično ob 20. uri.	Í
NEDELJA, 14. oktobra:
Nogomet
Slov. vas : Morón-Ramos (v Lanusu)
Tekm-a je v okviru Mladinskega dne v Slovenski v.asi v Lanusu in se -bo odigrala ob 10 d-opoldne.
Kot je razvidno je kar precej gibanja med mladino. Po prvih negotovih začetkih, se je fantov prijelo navdušenje v borbi, lco branijo čast svojega odseka.
OBVESTILA
XII. kulturni večer SKA bo v soboto-, 20. t. m. ob 19 pri Bullrichu, Sa-ramdi 41, Capital. Predaval bo -g- Božo Fink o temi * Prav» in lepota“.
Slovenska mladina organizirana v Slovenski dekliški organizaciji in Slovenski fantovski -zvezi, vabi vse rojake na svoj Mladinski dan, ki je skupna prireditev vseh združenih odsekov. To leto bo na tej prireditvi tudi slovesen -zaključek Mladinskih -športnih dni. Ta tradicionalna prireditev se bo vršila v nedeljo 4. novembra.
DSPB v Argentini sporoča, da bo 21. 'oktobra t. 1. ob pol 11- uri v Slo venskem domu Slovenske vosi v Lanu-nu (po službi božji) -ponovitev predavanja: „Naša borba proti komunizmu ¡dlajn#l‘\ ki ga je pripravil član strokovnega načelstva g- Ra-divoj Rigler. Vabimo zlasti mladino!
Ponovitev istega predavanjo za rojake iz San ¡Martina je preložena za poznejši čas.
DVA BREGOVA je naslov slovenski drami v 3 dejanjih. Kritika je delo avtorja Antona Leskovca uvrstila med
najboljše slovenske drame, člani Ciu dadelskega odra jo bodo uprizorili v soboto 3- novembra, na deskah letnega gledališča v Slomškovem domu.
Slomškov dom razpisuje mesto oskrbnika. Nastop službe 1. 1- 1963. Informacije in pismene ponudbe: Janez Brula, Sargento Cabral 468, Ramo-s Mejia FNDFS — Upravni odbor.
Vse člane Zedinjene Slovenije opozarjamo na občni zbor, ki bo v nedeljo 21. X- ob pol deseti uri -v -Slovenski hiši, in jih vabi-mo, da 'se ga polnoštevilno udeleže:
Odbor
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl C ascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2.
Cangallo 1642
T. E. 35-8827	Buenos Aires
ESLOVENIA UBRE
Editor responsable: Milos Star* Redactor: José Kroselj
Redacción J Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires,
. T. E. 69-9503
Argentina
V NEDELJO, 21. OKTOBRA 1962
6. obletnica Našega doma v San Justo
Spored:
Ob
¡3
£
H
S
W
«
■H
«
•«!
GO
>
n
o
8,__: Sv. maša za vse žive in umrle Slovence sanjuške
fare.
Ob 10,—: Slavnostni del obletnice z izbranim programom. Ob 11,—: Tekma v odbojkk Ob 12-.30: Koisil-o.
Ob 15,___: „Ustoličenje koroških vojvod“ — zgodovinski
dra-matski prikaz na prostem. Izvaja naš šolski tečaj
Ob 15(45: Koncert šolskega zbora.
Ob 16,15: športno zabavne in zanimive točke.
Sledi: prosta zabava — Sodeluje DONAU MELODY Za jestvine in pijačo v polni .meri preskrbljeno.
Zmerne cene — izvrstna postrežba.
Hipólito Yrigoyen 2756 — San Justo
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N 3824
Registro Nacional de la Propíodad Intelectual No. 688.209	
Naročnina Svobodne Slovenije m Mo j 1962: za Argentino $ 530.—; sa Serer-; no Ameriko in Kanado 7 dolarjev, en : pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarje»
I Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estado* i Unidos 425, Bs. Aires, T. E. 33-7218
SLOV, DOM V CARAPACHA YU
bo imel svoj prvi v nedeljo, 21. oktobra ob 15
SPOMLADANSKI PIKNIK
(in ne v nedeljo, 14. oktobra, kakor J je to bilo javljeno v časopisih) *
11. NOVEMBRA 1962
III. TOMBOLA
ZA SLOMŠKOV DOM
KUPUJTE TABLICE!
DARUJTE DOBITKE!
SLOVENSKI PEVSKI ZBOR „GALLUS“
O-b petletnici- Mladinskega zbora in v Slomškovem letu
KONCERT
SOBOTA,
27. oktobra ob 19, uri
Kolegij Dominikank RAMOS MEJIA
Z NARODNIMI NOŠAMI NA PLAN!	|
Zaključili smo s prijavami prve skupine narodnih noš, 100 po številu, Vendar je radi kratkega časa pred prireditvijo Slomškove stoletnice izostalo kakih 20 prij-avljerlev, ki niso mogli končati svojih narodnih noš.
Kjer stanovanje opremi Rado, veselo je staro in mlado!
LOS ANDES — RADOVAN SOBAN Blanco Encalada 261 Villa Madero
Toplo se zahvaljujemo odboru ČEBELICE, katera nam je omogočila obročno odplačevanje narodnih noš ih s tem omogočila pomnožiti njih število, kar je vsakdo lahko opazil na Slomškovi -proslavi, še -bolj bo to prišlo do izraza na prihodnjem romanju v Lujan in na Slovenskem dnevu. Trenutno imamo 11 novih prijav ter smo se odločili prihodnji mesec pričeti z drugo skupino narodnih noš, na -kair opozarjamo že sedaj, ter vas vabimo, da se prijavite na Pripravljalni odbor za narodne noše, Slomškov dom, Ramos Mejia telefon 658-2866
Naprošamo vse, ki so si nabavili blago potom, nas, da se zaradi končnega obračuna javijo -ob sobotah ali nedeljah zvečer, kjer &e sprejemajo tudi prijave.

SANMARTINSKA TOMBOLA PRELOŽENA NA NEDELJO 14. OKTOBRA
TOČNO OB POL 4 V ZAVODU OČETOV AVGUŠTINCEV V SAN ANDRESU (križišče ulic Libertad in Salguero)
Av. DE MAYO 2416 RAMOS MEJIA
RCA VICTOR
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno novico, da nas je dne 6. oktobra t- 1. nenadoma zapustil in odšel p0 večno plačilo naš dragi ata, gospod
JOjSIP B E DE K
rojen -dne 25. novembra 1903 v Prekmurju.
Pogreb -se je vršil dne 8. oktobra 1962 na pokopališče v Monte Grande,
Vsem, ki so nam ¡pomagali v tej težki uri, zanj molili in ga spremili na zadnji poti, se najlepše zahvaljujemo, zlasti gospodu župniku č. g. Babuggia za opravljene žalne molitve.
Priporočamo ga še nadalje v molitev in topel spominj
Žalujoča soproga Veronika, hčerki Mairija-Tereza in Angelika-Ncemi ter -brata Franc in Lovrenc. Ezeiza, Prekmurje, Avstrija
IVAN PREGELJ:
23
O t r © « i s o n e a
„Ali Vas burja nosi,“ je sopihal repki in obilni mož in podal geometru oko, ki jo je Poznik .krepko stisnil. Za vraga, kaj se skrivate? -Saj Vas i ,i nič več na izpregled. Ali se bojite Koširjevih ?“
„Delo imam!“ je odvrnil geometer.
„Dela je seveda dovolj,“ je menil Košir. ,„Pa je stvar taka, da Vas lotrebujem, pa prav nujno, go-pod geometer. Kdaj pa utegne-e? Zaradi tistih mojih vodnih sil, ra-umete, bi se pomenila. To se pravi, e so sploh kakšne vodne sile tu doli r naši tesnobi in ali so iz-rabljive pri iaših visokih vodah. Glejte, sem rekel, » bi si ogledala o priliki. Jutri? Danes »opoldne?“
„Naj pa bo jutri, gospod Košir.“
„Prosim. Hvala lepa. A kam ste se lamenili ?“
„Prav zasebno. Tu gori v reber k iamcu. Fantu se je hudo poslabšalo.“
„Nič ne bo ž njim ne. Škoda fanta, jejte, skozi šole -sem mu pomagal; tudi sdaj bi ga vzel v hišo. Imel bi postrežbo, -kakor gre. Pa noče. Vrag vzemi »k beraški napuh. Ali morda ne dam -ad?“
Poznik se je nasmehnil in menil:
„Vsak podeduje po svoje. Bolniki so rd še posebne trme.“
„Kaj ste rekli? Podeduje? A tako! Trmo. Seveda! Ampak neumno in zoprno je vendar.“
„Grem -gori,“ je -dejal Poznik; „morda se mi posreči, da ga pregovorim, naj gre k morju.“
„To pa, -k morju. To bi bilo za fanta. Le stroški.“
„Usilil mu -bom nekaj denarja. Od mene ga -bo morda vzel.“
„Vraga!“ je vzklinil tedaj Košir živo. „če je taka, tu je nekaj drobiža. Nesite mu. A ne zinite mu, da sem jaz dal. Od mene ne bi vzel.“
Razgrnil je mogočno listnico in potegnil iz nje dva močna bankovca.
„Pa če ne bo vzel?“ je vprašal Poznik.
„Če ne ho vzel? Vaša skr-b. Glejte sami. Jaz ne maram nič več nazaj. Zdravi! Srečno! Moram tu čez. In zaradi vodnih sil ne pozabite! Servus!“
Hitro in neprisiljeno živo je krenil neka-m po cesti v stransko dolinico. Poznik je nekaj časa gledal za njim in zamrmral: „Glej moža! Nima ne šol ne znanja. Jaz sam ne foi bil nikoli mislil na vodne -sile. Ta pa išče in meri in iima načrte.“
Cesta je začela lesti rahlo v breg. V soncu Je ležala. Z bližnjega lazu je dehtela pravka-r pokošena arnica. Vse
prek bregov je valovala opojna zatohlost. Ob poti je dehtela trtavita. Pozni-ku se je oznojilo lice. Počasi, udobno je stopal navzgor. Ob prvem, ovinku je obstal, stopil na rob ceste in se ozrl v dolino.
„Glej,“ se je razveselil. „To je pa Reb-rnikova Tildka, pa za menoj gre.“ -Sedel je na cestni kamen, da -bi pričakal, in -si prižgal cigareto. Dekle ga je zagledalo. Videti je -bilo, da ji ne bi bilo -srečanje ljubo. S povešeno glavo je prihajala -bliže.
„Le zlahka, Tildka,“ je zaklical geometer. Zas-opla je obstala pred njim in tiho pozdravila.
„Kaj -si bila v trgu?“ je vprašal in ; ji stopil ob stran.
! Potrdila je.
] „Čemu poš:ljaj0 te-be!“ se je vzne-; voljil. „Pot navkreber te vendar ubija.“
! Dekle ni odgovorilo. On pa se je domi-| slil in vzkliknil: „Aha! Tako! Morda ! si bila pri zdravniku? Si bila? Pridna, j Tildka! No, kako, kako ? Ali te je dok-; to-r snedel?“
J Ona je rahlo zakašljala in se trud-j no nasmehnila-. Nežna in bela polt je ; -bila živo razvneta od toplote, ki je - žehtela od prisojnega brega. Drobne ! potne kapljice so ji visele nad ustni-| cami.
j „Kam pa greste?“ je vprašala mirne njegove be-sede.
j „Tu gori,“ je pokazal proti Jamcu; ' „prav tako svojeglavega bolnika grem
obiskati, kakor si ti. Pa ti, Tildka, si -me vsaj poslušala, o tem tu gori dvomim. Temu bi zastonj govoril, naj vzame za pokoro. Sicer sem je pofctebnejši kot on.“
„Zakaj?“ je vprašala deklica živo.
„Hudiča vendar,“ se je razvnela v njem dobra volja. „Nič prida nisem. Kolnem, kvantam. in pijem ko goba.“
„Oh, tako hudo pa ni,“ se je nasmehnila deklica in -nejeverno in zaup= no dvigrila obraz proti njemu.
„Verjemi!“ je dejal. Tiha, rahlo zastrta žalost mu je brnela v glasu. Ona je molčala; samo zakašljala je zopet. Tiho, rahlo kakor ljudje z močno srčno hibo. Nato je -dehnila:
„Oženite se, -gospod- Poznik.“
Obstal je in j-o resno -po-gl-edal. Obraz mu ie bil dober, ne vesel ne žalosten, samo čudn0 hladen in resen. In je rekel:
„Meniš? Saj bi se- Pa me nobena ne m,ara.“
„To ni res!“ je vzkliknila deklica živahno. „Vsaka bi vas marala. Morda sami nočete.“
„Tildka“, je dejal on vedro, ,kadar sva sama, se mi zdiš bolj zgovorna kot j v družbi,“ Močno je zadrhtela. On se je igral, „čakaj! Prej si ti mene, bom zdaj pa. jaz tebe vprašal. Katerega maraš?“
-Hlipnila je za sap0 in povedala trudno:
„N'kogar!“
On je -pomislil n-a njeno bolezen in vedel, kaj bi dejal. Začel j-o je izpraševati po vsakdanjem. Tako sta hodila nekaj -poti. Prisrčno sta se poslovila. Deklica je šla kakor omotičena po beli cesti navzgor in je šepetala sama vase, bridko, bolestno.;
„Zatajila sem te in lagala sem tudi.“
Obšla jo je živčna brdkoist. Drobno isteklemčico zdravil je tiščala v roki. Zavihtela je z roko, da bi jo pognala čez cesto po-d breg. Pa je zagledala majhno kmetsko znamenje ob strani: strašno -okorno, maliku podobno rezlja-rijo, Marij-o sedem žalosti. Deklica je solzna zdrknila pred podobo na tla in molila:
„Ozdravi, potolaži!“ —
Poznik je medtem našel Jamca pred hišo za lesen-o mizo. Na nrzi pred bogoslovcem je ležala Akvinatova „Teologija“, Ne.stlcjev „Novi Testament“ in Fischerjeva izdaja Prešernovih „Poezij“.
„Ali motim?“ je vprašal Poznik.
„T- ? Ne!“ je reke-l isvobodn-o Ja-mec- Bil je -golorok. Domače preje srajca mu je rezala tesno v suhi vrat. V obraz je bil kosten, upadel, neobrit. Strahotno -so mu sršele kratke kocine. Po-zni-k je sedel k njemu na klop, si snel klobuk, -obrisal čelo in menil toplo in resno:
„Preveč si -se zapustil , Tine!“
(Dalje prihodnjo)