ISSN 0350-5561
77U35U
556U14
za konec tedna
Delno jasno do pretežno oblačno bo.
cgj o
58 let
številka 7
četrtek, 17. februarja 2011
Velenje, 11 februarja - V petek in soboto so tudi na Šolskem centru Velenje pripravili informativne dneve za bodoče dijake in študente. Nanje so se na posameznih šolah dobro pripravili, saj so poleg uradnih predstavitev izobraževalnih programov povsod poskrbeli tudi za sproščene uvode v dogodek. Velenjski Gimnazijci so bodočim»fazanom« pripravili niz skečev na temo »Kako je biti velenjski gimnazijec?« Po videnem in slišanem sodeč zabavno. In morda so prav dijaki pripomogli, da so se bodoči dijaki lažje odločili, kje bodo nadaljevali izobraževanje.
■ bš
Novi predstojniki in novi uradi
Velenje, 14. februarja - Ko je velenjski župan Bojan Kontič po volitvah nastopil svoj položaj, je napovedal reorganizacijo velenjske občinske uprave. Ta bo kmalu končana, saj bodo zaposleni v naslednjih dneh po novi sistematizaciji delovnih mest podpisali nove pogodbe, hkrati pa bodo nekaj sprememb uvedli tudi pri vodenju občinskih uradov, ki jih bo poslej pet in ne več šest. V ponedeljek je delo nastopil novi vodja urada za negospodarske javne službe. Na razpisu so na to mesto izbrali Draga Martinška, ki je nasledil Darka Lihtenekerja. Od vodenja urada se bo poslovil Marko Vučina, področje okolja in prostora bo poslej vodil Maks Arlič. Urad za razvoj naj bi vodila Alenka Rednjak. Vodje uradov pa bosta ostala Amra Kadrič in Tone Brodnik.
■ bš
Referendum o TEŠ?
Ljubljana, Šoštanj, 14. februarja - Mednarodna nevladna organizacija Alpe Adria Green je v državni zbor vložila pobudo za razpis posvetovalnega referenduma o šestem bloku Termoelektrarne Šoštanj. Za podpise v podporo pobudi je organizacija prosila vse poslanske skupine. Predlagajo, da državljani Slovenije na referendumu sami odločijo o smiselnosti izgradnje »ekološko sporne in ekonomsko neupravičene naprave TEŠ 6 v velikosti, kot je zdaj predlagana«. Predlagali so, da bi posvetovalni referendum potekal hkrati z referendumom o malem delu. Ministrica Radiceva ob tem ugotavlja, da vodstvo HSE ne upošteva vladnega naročila, naj se projekt Teš 6 upočasni. Glede poročanja Financ, da bi moralo prejšnje vodstvo za gradnjo Teša 6 objavljati javna naročila in ne zgolj objav v evropskem uradnem listu, pa je pojasnila, da na ministrstvu intenzivno preučujejo to vprašanje. »Dokončnega mnenja še nimamo izoblikovanega,« je dejala in dodala, da so vprašanja o interpretaciji določenih členov naslovili tudi na Evropsko komisijo, odgovorov pa še niso dobili.
V torek so predlog za referendum vložili tudi nekateri poslanci Zares, SNS in nepovezani psolanci.
■ mz
1,50 EVR
VELENJE
Prizadetost na mestu
Milena Krstič - Planinc
Najprej ni bilo povsem jasno, od kod taka prizadetost. Kaj jo je povzročilo? Pa je potem, ko je povedal, kar je nameraval, da bo povedal, razložil sam. Na Mestno občino Velenje naj bi v enem od osrednjih medijev s prstom pokazali, da naj ne bi storila dovolj za nekdanje Vegradove delavce. Ne vem. Sama nisem videla, a od tam, od koder je bil prispevek, delavci gotovo o tem niso govorili. Stoodstotno.
Mestna občina Velenje je naredila ogromno. Malokatera občina, če sploh katera, toliko. In še pomaga. Se sodeluje. Nekje na notranjih straneh spet poročamo o tem. Sredstva za dvanajst delavcev z začasnim prebivališčem, ki so ostali brez dohodkov in nimajo sredstev za preživljanje, so prispevali v Rokometnem klubu Velenje.
Prizadet je bil namreč župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. »Govorili so o neaktivnosti občine pri reševanja tujih delavcev, ki so na začasnem bivanju v Sloveniji že nekaj mesecev brez plač in preživljajo svoje dneve v samskem domu, katerega lastnik je podjetje, ki jih je postavilo v položaj, v kakršnem se nahajajo. Seveda je zgodba tragična in žalostna, a očitek, da se lokalna skupnost ne vključuje aktivno v razreševanje težav?«
Čeprav so, kot je rekel, za reševanje težav delavcev dolžni poskrbeti tisti, ki so jih pahnili v tak položaj, pa zaenkrat za to še niso. In če niso ti, je to dolžna država, ki mora ohraniti svoj dober ugled. »Mi jim še vedno pomagamo na različne načine. Naj spomnim samo enega, recimo razdelitev računalnikov, poskrbeli smo za sofinanciranje nakupa učbenikov... Pri tem pa je treba vedeti, da v Velenju nimajo težav samo tuji delavci, ljudje, ki bivajo v samskem domu. Tudi naši občani, naši državljani so bili zaposleni v Vegradu, in ostali brez vsega. Kako naj poskrbimo za tiste, ki bivajo v samskem domu in zanje plačamo najemnino, za te, ki bivajo drugje, pa morajo mesečno plačevati vse stroške, pa ne?«
PIZZERMA IN GRILL prt Wate»?* www.dimato.si www.velenje.com/dimato	Kersnikova 13, Velenje Tel.: 03/897 17 02 GSM: 040/843 888 pon. - čet. 8.00 - 23.00 pet., sob.: 8.00-01.00 ned. 11.00-22.00
Vljudno vabljeni v povsem prenovljen in bistveno ....... povečan lokal! (od petka, 18. februarja) / *	
:: Leskovačke specialitete z žara na oglje :: Odlične italijanske pizze :: Solatni bife :: Samopostrežne malice nn»»a\|a O®' (od pon. - sob.) "	V * "ii^p
Projektivni biro v prisilni poravnavi
Velenje, 11. februarja - Okrožno sodišče v Celju je začelo postopek prisilne poravnave za Vegradovo hčerinsko družbo Vegrad Projektivni biro. Upniki lahko svoje terjatve prijavijo do 11. marca. Za prisilno upravitelji-co je sodišče imenovalo Darjo Seme.
30. septembra je imela družba za 4,3 milijona evrov terjatev. Upnikom navadnih terjatev, teh je za 3,9 milijona evrov, ponujajo, da v času prisilne poravnave zmanjšajo terjatve za 94 odstotkov ter odložijo plačila tretjine preostanka dolga za 18 mesecev, druge trejine za 30 in zadnje za 42 mesecev.
Skupni delež poplačila navadnih upnikov v prisilni poravnavi bi tako znašal 5,35 odstotka. Dokončno poplačilo upnikov iz naslova obveznosti prisilne poravnave bi bilo predvidoma izvedeno v letu 2014.
■
9770350556014
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
s
17. februarja 2011
lokalne novice
V Srbiji spori zaradi Gorenja
Velenje, Zaječar - Srbski premier Mirko Cvetkovic želi razrešiti podpredsednika vlade in gospodarskega ministra Mladana Dinkiča ter državnega sekretarja na finančnem ministrstvu Slobodana Iliča. Razlog za to bi lahko bila investicija Gorenja v Srbiji, ki jo je minister odobril brez dogovora v vladi. Ilič je pred desetimi dnevi Dinkiča obtožil, da prevzema investitorje, in se s temi besedami ostro odzval na napoved, da bo Gorenje novo tovarno gradilo v Zaječaiju, ki je velenjski družbi ponudil brezplačno zemljišče, in ne v Valjevu, kjer naj bi bilo že pred tem dogovorjeno odprtje nove proizvodne linije, za kar naj bi tudi dobilo opremljeno lokacijo. Državni sekretar je tudi javno nasprotoval podelitvi subvencij za delovna mesta iz državnega proračuna za naložbo Gorenja v Zaječarju.
■ mz
Zbiranje embalaže »od vrat do vrat«
Velenje, 11. februar 2011 - Na območju krajevne skupnosti Kono-vo so pričeli zbirati in odvažati plastičnoter kovinsko embalažo po sistemu od vrat do vrat. Prvi odvoz zbrane embalaže so opravili minulo soboto, sicer pa bo potekal enkrat mesečno. Gospodinjstva v krajevni skupnosti Konovo so namreč prejela 240-litrske zabojnike za zbiranje plastične ter kovinske embalaže in tudi navodila za ločevanje kovinske in plastične embalaže, urnik odvoza ter anketo o izvedbi pilotnega projekta. Kar devetdeset odstotkov anketiranih gospodinjstev se je v anketi odločilo za zbiranje kovinske in plastične embalaže v dodatnem zabojniku. Pri tem so jih poučili, da je pomembno, da v zabojnike odlagajo čisto embalažo ter da jo stisnejo ter s tem zmanjšajo volumen embalaže v zbiralnicah.
Zabojniki za plastenke pijač in živil so prepoznavni po rumenih pokrovih, vanje pa lahko odlagamo tudi plastenke čistil in pralnih sredstev, votlo embalažo mleka in sokov (tetrapake), plastične lončke in vrečke ter folije. Pilotni projekt izvaja MO Velenje, ki tako sledi Osnutku uredbe o komunalnih odpadkih, ki predvideva tudi zbiranje od vrat do vrat.
Danes otroški parlament
Velenje, 17. februarja - Danes ob 10. uri se bo v sejni sobi velenjske mestne hiše začel letošnji medobčinski otroški parlament. Na njem bodo predstavniki vseh osnovnih šol iz Šaleške doline spregovorili o vplivu družbe in medijev na oblikovanje mladostnika. Po uvodnem delu se bodo mladi razdelili v tri skupine, sklepe, ki jih bodo sprejeli, pa bodo ob koncu posredovali javno, saj želijo, da jih sliši čim več odraslih. Marca se bodo predstavniki osnovnošolcev iz Šaleške doline udeležili tudi državnega otroškega parlamenta, ki bo potekal v dvorani državnega zbora.
■ bš
Zbor krajanov
Vinska Gora - V nedeljo ob 9. uri se bo v domu krajanov v Vinski Gori začel zbor krajanov. Krajani se bodo seznanili z delom v krajevni skupnosti v lanskem letu, predstavili se jim bodo člani
Sveta Krajevne skupnosti, sprejeli pa bodo tudi plan dela za letos.
■
V spomin na prihod in boje XlV. divizije na Štajerskem
Združenje borcev za vrednote NOB Velenje bo tudi letos pripravilo spominske slovesnosti v spomin na mnoge žrtve in hude boje naših rojakov partizanov z mnogo močnejšim sovražnikom - okupatorjem.
Petek, 18. 2., ob 15. uri pri spomeniku v Paki, organizator krajevna organizacija Združenja borcev Šalek-Gorica-Paka skupaj z območnim združenjem ZB NOB Velenje;
-	ob 16. uri v Cirkovcah pri spomeniku pri osnovni šoli; organizator KO ZB Škale;
sobota, 19. 2., ob 11. uri pri spomeniku v Osreških pečeh v Ravnah pri Šoštanju; organizator KO ZB Ravne in ZB NOB Velenje;
-	ob 14.30 slovesnost pri Kajuhovem spomeniku pri Žlebniku v Za-
vodnjah.
Mladi forum Socialnih demokratov Šaleške doline in ZB NOB Velenje bosta tudi letos pripravila tradicionalni pohod do Žlebnika. Zbirno mesto pohodnikov bo pri letališču v Lajšah na Kodrunovi domačiji (blizu gostilne Janez) ob 12. uri. Pohodnike bo letos že osmič spremljala Šaleška konjenica in sodelovala na vseh spominskih slovesnostih, od Sedlarjevega, preko Socke, Paškega Kozjaka, Pake, Cirkovc, Raven do Žlebnika v Zavodnjah. To da vsem slovesnostim še poseben čar.
Slovesnosti bodo v vsakem vremenu, na vseh prireditvenih prostorih pa se boste lahko pogreli s čajem in kuhanim vinom.
Opozorili tudi na velik pomen pridelave hrane
Zadružniki menili, da je potrebno bolj zavzeto promovirati kakovostno slovensko hrano
Mozirje, 11. februarja - V prostorih restavracije Gaj v Mozirju je Zadružna zveza Slovenije pripravila izobraževanje za svoje člane na območju Koroške in Savinjsko--Šaleške regije. Na posvet je povabila predsednike, direktorje, člane upravnih in nadzornih odborov zadrug in zaposlene v zadrugah. Osrednjo pozornost so namenili aktualnim vprašanjem, kot so prihodnja skupna kmetijska politika in ukrepi ministrstva za kmetijstvo, gozdar-
stvo in prehrano v tem letu, poslovanje zadrug v regiji, možnosti izkoriščanja zadružnih potencialov, na okrogli mizi pa so spregovori predvsem o izzivih, težavah zadružnikov v regiji. Posveta sta se udeležila tudi predsednik zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk in Branko Ravnik, direktor Direktorata za kmetijstvo na kmetijskem ministrstvu.
Na Koroškem in v Savinjsko Šaleški regiji delujejo tri zadruge, ki skupaj ustvarijo 64 milijonov evrov prometa ali desetino celotnega prometa vseh zadrug članic zadružne zveze. Združujejo 1754 članov in zaposlujejo 348 delavcev. Sodijo med večje slovenske zadruge in poslujejo uspešno. Največji delež pri odkupu zadrug predstavlja odkup mleka, govedi, lesa in jajc.
Koroški in Savinjsko - Šaleški zadružniki so na posvetu opozorili
predvsem na velik pomen pridelave hrane, ki bi jo prihodnja skupna kmetijska politika morala upoštevati pri oblikovanju neposrednih plačil in zagotoviti, da se s hrano ne bi izvajali špekulativni posli. Več bi, po njihovem mnenju, morali storiti za promocijo kakovostne slovenske hrane, seznaniti potrošnika o tem, predvsem pa mu predstaviti, kdo v prehranski verigi dobi največ. Zato so podprli aktivnosti ministra za ureditev pravilnejših razmerij v pre-hranski verigi. Vprašali so kako in kdo bo določal razporeditev sredstev v prihodnji skupni kmetijski politiki med prvim in drugim stebrom. Izrazili so skrb nad napovedano ukinitvijo mlečnih kvot in se zavzeli za ustreznejšo odkupno ceno mleka, primerljivo z evropskimi državami. Menili so, da bi moralo ministrstvo ponovno razmislilo o
možnostih klanja na domu, zlasti za manjše kmetije, ki dajo na leto v zakol eno ali dve živali. Pri iskanju možnosti za nižje cene repromate-riala so videli rešitev v združevanju manjših zadrug oziroma le na posameznih segmentih. V okviru sprememb zakona o kmetijskih zemljiščih jih je zanimalo predvsem plačilo odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, ukrepi na vodovarstvenih območjih ter vzdrževanje vodotokov. Zadružniki so izpostavili še druge izzive in težave, kot so zavarovanje kmetijskih pridelkov, neustrezna kreditna politika banke, katere lastnice so zadruge in podobno.
Zadružna zveza Slovenije bo pripravila tudi letni posvet zadružnikov. Ta bo 8. in 9. marca v Portorožu.
■ tp
Večji nadzor nad mučenjem zapuščenih živali
Velenjska občina namenja veliko pozornosti in sredstev za zaščito zapuščenih živali
Velenje, 14. februarja - V preteklem letu so na Mestno občino Velenje in podjetje Habit, ki je lastnik in upravljalec vrtičkarskega naselja 'Kunta Kinte', z Veterinarske postaje Šoštanj in Veterinarske inšpekcije Republike Slovenije prejeli več obvestil o primerih mučenja zapuščenih živali na območju tega naselja. Mestna občina Velenje bo v naselju v teh dneh namestila opozorilne plakate, občane pa pozivajo, da mučitelje živali nemudoma prijavijo policiji ali veterinarski inšpekciji.
Po veljavnem Zakonu o zaščiti živali je mučenje živali vsako ravnanje ali opustitev ravnanja,
storjeno naklepno, če živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče se trpljenje ali škodi njenemu zdravju. Za takšno ravnanje so v navedenem zakonu predvidene kazni, in sicer globa od 2.400 do 84.000 evrov za pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika ter globa od 800 do 1.200 evrov za posameznika.
Za zapuščene živali Mestna občina Velenje že nekaj let skrbi z njihovo namestitvijo v Zavetišču Zonzani, kjer je za te živali poskrbljeno v skladu z navedenim zakonom. Prav tako skušamo že več let s sterilizacijo in kastracijo zapuščenih mačk ohraniti ali zmanjšati število živali, ki nimajo skrbnika. Dvakrat letno zaposleni v Mestni občini Velenje zbiramo hrano za zapuščene živali, ki jo podarimo Društvu za pomoč živalim "POŽIV" Velenje, ter odeje, namenjene Zavetišču Zonzani. V proračunu Mestne občine Vele-
nje za letošnje leto je oskrbi zapuščenih živali namenjenih 13.100 evrov (oskrba v zavetišču, sterilizacija, kastracija, označevanje s čipi ...).
V preteklem letu je Mestna občina Velenje pokrila stroške sterilizacije oziroma kastracije za 47 mačk, te živali so bile tudi označene z mi-kročipom in so prejele antiparazitik. V Zavetišču Zonzani so v minulem letu sprejeli 26 psov in 31 mačk z območja mestne občine Velenje. Za najem dveh boksov in pol za zapuščene pse smo Zavetišču Zonzani mesečno odšteli 250 evrov, v letu 2010 skupno torej 3 tisoč evrov.
Za zapuščene živali je potrebno poskrbeti humano in v skladu z veljavno zakonodajo. To mora biti cilj vseh nas, tako posameznikov kot tudi skupnosti, ki živi in deluje v tem okolju!
■ bš
Iz Dušine moke ne bo kruha
Država po cerkvenih poteh - Hitro cesto bo preračunalo še Računsko sodišče - Vsi pri nas niso židane volje
Čeprav se zadnji čas še vedno veliko govori o odzvanjanju v cerkvenem gospodarstvu, ki da je preveč sledilo posvetni finančni dejavnosti, bi zdaj rada posvetna oblast sledila cerkvi. Vsaj pri delitvi Slovenije bi šla po cerkvenih poteh. To ni čisto nova pogruntavščina, saj je na to že pred časom opozarjal tudi nekdanji velenjski župan Srečko Meh. Zdaj pa je na srečanju s slovenskimi župani to bučno raztrobila nova ministrica za lokalno samoupravo in regionalno politiko Duša Trobec Bučan. A je takoj za tem, ko je njena napoved naletela na »vroč« sprejem, poudarila, da je šlo le za idejne predloge za regionalizacijo države. Eden takih, kakršnih smo imeli pri nas že veliko. Le da ima ta za nekatere vendarle zelo sprejemljivo in mamljivo osnovo - cerkveno. Reakcije so bile na mnogih področjih res močne. Na vseh seveda ne, saj predlog nekaterim ponuja veliko, mnogi pa bi veliko izgubili. Nekatera območja kar samostojno pokrajino. To zadeva seveda tudi naše in bližnje območje. Ker bi bilo po ministričinem predlogu pokrajin le toliko, kot je v Sloveniji škofij, območja pa bi se prekrivala, bi seveda odpadla samostojna Koroška in - seveda - regija Šaleške in Zgornje Savinjske doline, Saša. Vse to naše območje bi sodilo v eno od šestih pokrajin, Celjsko. Vendar ta ne bi bila več taka, za kakršno se je nekoč zavzemal medobčinski svet, ki se ga starejši morda še spomnijo, saj bi bila brez treh podpohorskih občin: Zreč, Vitanja in Slovenskih Konjic. Te bi sodile v mariborsko pokrajino. Morda bi bil kdo vesel, da bi naša pokrajina imela le eno večje smučarsko središče, Golte. Rogla pa bi obogatila mariborsko zimsko ponudbo.
A kot mnogi pravijo, iz te Duškine moke ne bo kruha. Pa ne le zato, ker bi s tem tako slepo sledili cerkvi, nasploh se mnogim zdi šest pokrajin
premalo. Predvsem tistim območjem seveda, ki so izpadle iz takega »cerkvenega« zemljevida.
Na malo ožjem območju pa znova vre zaradi hitre ceste tretje razvojne osi. Najprej je strasti razvnel poslanec iz Žalca Lojze Posedel s poslanskim vprašanjem o tem, kako bo hitra cesta v okolici Braslovč uničila veliko kakovostnih kmetijskih površin, ter seveda javna obravnava odgovorov kmetijskega in okoljskega ministra v državnem zboru; pretekli teden sta olja na ogenj dolila še kmetijski minister Dejan Židan in predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes, ki sta obiskala braslovško Civilno iniciativo. Prvi slovenski kmetijec je dejal, daje šele tu spoznal, koliko najboljše kmetijske zemlje naj bi hitra cesta na tem območju uničila, kar se vsekakor ne ujema z njegovimi prizadevanji po varovanju kmetijskih površin in zagotavljanju čim več domače hrane. Šoltes pa je bil po vlogi za revizijo pozoren na opozorila o cenah in drugih opozorilih, ki bi jih bilo treba preveriti. Sad obojega je bil, daje Židan že takoj poklical ministra za okolje in prostor Žarniča in ga pozval, naj skliče nekakšno koordinacijo, da vsestransko preverijo vse argumente za prdvideno traso in proti njej. Najbolj sta kmetijskega ministra zmedla podatka prav o tem, koliko »njegove« dobrine, kmetijske zemlje, bi cesta uničila. Skratka - zaradi vsega tega dogajanja mnogi na našem območju še zdaleč niso židane volje, predvsem tisti seveda ne, ki si želijo, da bi hitro cesto začeli čim prej graditi, in, seveda, da bi jo gradili po trasi med Velenjem in Šentrupertom. Ne pa da bi jo, bog ne daj, gradili po trasi med Velenjem in Arjo vasjo. In ko se novi cestni kilometri pri nas nikakor ne morejo začeti množiti, čeprav bi prinesli delo zdesetkanim gradbincem, so še vedno zelo plodna tla za referendume. Zdaj bi nekateri radi tako 'izjasnjevali' ljudi tudi o tem, ali naj imamo zaprte arhive ali naj bodo vsem na ogled. Če bi se vsi držali geste predsednika države, ki je uradno dejal, da ne nasprotuje, da se odprejo vsi arhivi, v katerih je omenjeno njegovo ime, referenduma sploh ne bi bilo treba. Vendar se bojim, da vsi za tako preglednost le niso. Ne glede na to, na kateri strani so.
■ k
■
■
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d.o.o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €, cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti).
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas d.o.o.
Tisk: Tiskarna SET d.d., Nahlada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
SEJE
- 3
17. februarja 2011	""HlAS
Parkiranje je in bo vroča tema
To je dokazala tudi torkova seja sveta MO Velenje - Vse več socialnih stisk bremeni tudi mestni proračun - Lokalc do konca junija še brezplačen - Tudi brezplačna pravna pomoč ostaja
Bojana Špegel
Velenje, 15. februarja - V torek je zasedal velenjski mestni svet. Ker je bila to prva seja po skoraj dveh mesecih, so imeli svetniki in svetnice veliko pobud in vprašanj, največ razprave pa se je razvilo pri obravnavi poročila o analizi zasedenosti parkirišč v modri coni C. Mihael Letonje je na začetku seje razdelil stališča Civilne družbe stanovalcev mestne četrti Levi breg, ki se zavzemajo za ukinitev modre cone C, prepričani pa so tudi, da so jim bila protipravno odvzeta pokrita parkirišča v naselju.
Hitra cesta in TEŠ 6
Ker je od prejšnje seje minilo skoraj dva meseca, so imeli svetniki in svetnice v torek tudi veliko vprašanj in pobud. Čeprav ponavadi počakamo na odgovore, poglejmo nekaj zanimivejših. Franc Sever (SDS) je predlagal, da se Komunalno podjetje Velenje razdeli na dva dela; v enem bi združili javno komunalno službo, v drugem pa vse ostale dejavnosti, da bi bilo delovanje podjetja tako bolj transparentno.
Zelo oster je bil Ignac Novak (SDS), ki je občini očital, da je v primežu kapitala, ob-
čani pa so talci tega primeža. To je trdil na osnovi odgovora na svoje vprašanje, ki ga je postavil večkrat, zmotilo pa ga je, da bo novo mestno tržnico urejal zasebnik in ne občina. Vprašal je, ali občina res nima zemljišča v centru, kjer bi uredil primerno mestno tržnico. Župan Bojan Kontič je menil, da je bil njegov nastop žaljiv, da je uporabil prehude besede in da ne drži, da je občina v primežu zasebnega kapitala. V urejanje problematike naj bi se aktivno vključevala.
Mihael Letonje (SNS) je vprašal, kako bo občina odreagirala na pobude, da se ponovno preuči najboljša trasa hitre ceste od avtocestnega križa do Velenja, ob tem pa je vprašal, kakšno prometno rešitev za center mesta bi prinesla trasa od Arje vasi do Velenja, saj je promet v mestu že sedaj prevelik. Zanimalo ga je, kako bi urejali promet do Gorenja in zmanjšali pritisk na mestne ceste.
Ludvik Hribar (Desus) je ogorčeno ugotavljal, da so bile januarske položnice Komunalnega podjetja Velenje za toplotno ogrevanje nerazumno visoke, ponekod tudi za 100 odstotkov višje kot decembra. Želel je, da predstavnik podjetja to, od kod tako veliko povišanje brez odčitavanja števcev, svetnikom pojasni že na naslednji seji.
Tone de Costa (SDS) pa je predlagal, da občina oblikuje argumente za gradnjo bloka 6, če bo slučajno res prišlo do referenduma o gradnji tega bloka.
Kadri in nepremičnine
V uvodu so dnevni red še razširili in nanj umestili tudi imenovanje direktorja javnega zavoda Knjižnica Velenje. Brez pripomb so za naslednje petletno obdobje imenovali sedaj v. d. direktorja Vlada Vrbiča. Pri kadrovskih zadevah so imenovali še Dimitrija Amona v odbor za okolje in prostor, Bojana Voha v komisijo za pripravo statuta in poslovnika ter Draga Kolarja za člana sveta Centra za socialno delo Velenje.
Za bolj učinkovito rabo energije
Svetniki in svetnice so v nadaljevanju seje odobrili zavodu Kssena večjo zadolžitev za izvajanje projekta MOVE, ki ga bo sofinanciral tudi Evropski sklad za regionalni razvoj in države. Predvidena vrednost projekta je dobrih 321 tisoč evrov, od tega bo Evropski sklad za razvoj prispeval 85 % sredstev, 10 % pa služba vlade RS za
lokalno samoupravo. Projekt, katerega cilj je predvsem bolj učinkovita raba energije, pospeševanje rabe in razvoj alternativnih virov, je začel teči že leta 2009. Sredstva pa žal ne pritekajo redno, zato je svet odobril Ksseni zadolžitev za 210 tisoč evrov, saj je vračanje zagotovljeno. To so vnesli tudi v proračun za letos.
Svetniki in svetnice so se strinjali z odprodajo in nakupom več manjših parcel predvsem zaradi novogradenj in zaokrožitev zemljišč. Ob tem so potrdili tudi načrt za razpolaganje s premoženjem občine, ki v letošnjem letu predvideva nakupe in prodajo občinskih zemljišč v višini dobre 4 milijone evrov.
Brez večjih pripomb so svetniki potrdili tudi preoblikovanje Komunalnega podjetja Velenje, kar so morali storiti v skladu z novo zakonodajo, finančnih posledic za občine ustanoviteljice pa ne bo.
Načelo recipročnosti ostaja
Iz prostorsko ureditvenih pogojev (PUP) za področje Šmartnega v Velenju so umaknili sporni stavek, da si morajo bodoči graditelji ob dozidavah ali adaptacijah hiš na območju KS Šmartno pridobiti soglasje občinskega urada za okolje in prostor. Načelo recipročnosti, zaradi katerega je tamkajšnja občanka MO Velenje prijavila na ustavnem sodišču, ki je dvakrat potrdilo občini in ne občanki, pa na to nima vpliva. To torej ostaja v veljavi na območju Šmartnega, velja pa tudi za območje Pesja, saj so tu občinski odlok spremenili na pobudo več občanov predvsem zato, ker so parcele zelo majhne. Po načelu recipročnosti sosedu ni treba pridobiti soglasja soseda za
dozidave in adaptacije, če ga je ta predhodno že prej dal sosedu. Dogajalo se je namreč, da je sosed takšno soglasje podpisal, ko ga je kasneje potreboval sam, pa mu ga sosed, ki je že uresničil svoje interese, ni želel podpisati.
Bo Lokalc še brezplačen?
O tem se na torkovi seji še niso dogovorili, prisluhnili pa so poročilu o delovanju Lokal-ca od 1. septembra 2008, ko je bil uveden, do 31. decembra 2010. Dejstvo je, da so ljudje Lokalca dobro sprejeli, zato so na MO Velenje uvajali nove proge in postajališča. Skladno s tem so rasli tudi stroški, večalo pa se je tudi število potnikov. Lansko leto se je z Lokalcem prepeljalo že skoraj 288 tisoč potnikov, za kar je bilo treba Izletniku celje plačati dobrih 540 tisoč evrov. Od začetka delovanja Lokalca do konca leta 2010 so na Lokalcu našteli 861 tisoč potnikov. Brezplačen mestni promet bo zagotovo še do konca meseca junija letos, pogodbena vrednost pa je dobrih 281 tisoč evrov. Ali bo ob stalnem naraščanju stroškov proračuna zaradi vse večjih stisk lljudi, ki se odražajo tudi na povečanem številu upravičencev do subvencije občinskih profitnih in neprofitnih stanovanj, in ob povečanem številu tistih, ki iščejo pravno brezplačno pravno pomoč, je težko reči, dejstvo pa je, da bo proračun težko vzdržal vse. Da je Lokalc brezplačen, s svojimi finančnimi prispevki skrbijo tudi v podjetjih Gorenje, Premogovnik Velenje, ŠCV, v Komunalnem podjetju Velenje in Nakupovalnem centru Velejapark. Z njimi se bodo pogovarjali tudi o nadaljnem fnan-ciranju tega projekta.
■
POVPREČNA ZASEDENOST CONE od 10.-23.1.2011 po urah
Celo Velenje v modre cone?
Tako je županu predlagal svetnik Franc Sever in dodal, da se bo sicer ukvarjal le z vprašanji parkiranja - Svetniki podprli predlog, da izvedejo še eno analizo zasedenosti parkirišč v modri coni C in šele potem predlagajo spremembe
Povprečna zasedenost vseh parkirišč v coni C od 10.-23.1. 2011 po urah
Bojana Špegel
Na torkovi seji je velenjski mestni svet veliko časa in razprave posvetil analizi zasedenosti parkirišč v novi modri coni C, ki jo je MO Velenje uvedla takoj po novem letu na območju Kardeljevega trga in okolice Stantetove ulice. O tem smo veliko že poročali, očitno pa še bomo, saj bo odlok
o modrih conah v tem delu mesta zagotovo doživljal spremembe. Da bi Modro cono C ukinili, kar zahteva Civilna družba stanovalcev MČ Levi breg (gre za območje modre cone C), pa se svetnikom in svetnicam ni zdelo modro.
Gremo lepo po vrsti. Pred skoraj dvema tednoma je MO Velenje v sejni sobi mestne hiše pripravila sestanek z občani s tega območja, ki so se pritožili, ker niso dobili svojega parkirnega mesta v pokritih garažah na prostoru Kardeljevega trga. Povabili so vseh 11. V dvorani pa je bilo veliko več ljudi, saj so prišli tudi predstavniki Civilne družbe, ki se bori za ukinitev modre modre cone C, prepri-
čani pa so tudi, da je lastništvo pokritih garaž njihovo in ne od MO Velenje, ki je na osnovi dokumentov lastništvo že vpisala v zemljiško knjigo. Zbranim so predstavniki občine, med njima tudi župan Bojan Kontič in podžupan Srečko Meh skupaj z inšpektorjem za ceste Francem Zajamškom in Blaženko Čujež z urada za stanovanjska vprašanja, poskušali odgovoriti na vprašanja, predstavili pa so jim
tudi izsledke analize po štetju zasedenosti parkirišč v modri coni C. Predstavniki Civilne družbe so predali svoj pisni predlog urejanja ureditve parkiranja na tem območju in zatrdili, da v odločanje niso bili vključeni vsi stanovalci, da 24-urnih modrih con sploh ne potrebujejo, saj gre za spalno naselje, in da imajo občutek, da jih je občina uvedla le zato, da »služi«. Dialog je bil slab, saj so predstavniki občine in civilne družbe ostali vsak na svojem bregu. Slišali pa smo še zanimiv podatek, da je občina za obnovo enega parkirnega mesta v pokriti garaži odštela 7500 evrov, kar bi morali v primeru, da bi bilo lastništvo garaž res v lasti tamkajšnjih lastnikov stanovanj (vsako-
kratnih etažnih lastnikov), plačati stanovalci sami. Ureditev zunanjega parkirišča pa stane okoli 2 tisoč evrov.
Pred torkovo sejo so se s predstavniki omenjene Civilne družbe s predstavniki MO Velenje sestali še enkrat. Očitno spet niso prišli do dogovora, saj so svoje zahteve in predloge mestnim svetnikom in svetnicam v torek posredovali po Mihaelu Letonji.
Najprej je mestni svet nagovoril predstojnik urada za gospodarske zadeve Tone Brodnik, ki je povedal, da je 90 odstotkov ljudi na območju Kardeljeve ploščadi in Stantetove ulice zadovoljnih z novo ureditvijo in da ni res, da se niso pogovarjali s tam živečimi pred uvedbo novosti, saj so izvedli šest razširjenih sestankov s predstavniki blokov.
»Modra cona C je bila potrebna«
Izsledke štetja prometa, ki so jo mestni redarji izvajali od 10. januarja do 23. januarja kar šestkrat na dan, pa je tudi svetnikom
predstavil cestni inšpektor Franc Zajamšek. Po njegovem je analiza potrdila, da je bila uvedba Modre cone C dobra odločitev, saj so parkirišča zvečer, ponoči in ob koncu tedna zasedena kar v 96 %, povprečna zasedenost pa je 78-odstotna. Parkirišča so najmanj zasedena od 8. do 17. ure, ko naj bi bilo povprečno prostih okoli 200 parkirnih mest. Ob tem je v povprečju na tem območju ponoči kar 80 avtomobilov parkiranih napačno, čez dan pa okoli 60. Še vedno jih puščajo na zelenicah, pločnikih in intervencijskih poteh, čeprav s tem ogrožajo varnost vseh v naselju!
Najbolj zasedeno je sedaj parkirišče pri Šparu, ki ni želelo stopiti v modre cone C. Zasedenost je kar 120-odstotna, kar pomeni, da je precej avtomobilov parkiranih napačno in da je prosto mesto skoraj nemogoče najti.
V pokritih garažah ni prostora za vse
Na tem območju je skupaj 1021 parkirišč, pokritih parkirišč je 457, stanovanj pa več kot 800. Vsem lastnikom stanovanj nikakor ne morejo zagotoviti pokritega parkirišča, lahko pa za dva avtomobila na gospodinjstvo zagotovijo abonmaje, ki omogočajo parkiranje blizu doma. Sedaj imajo vsi možnost parkirati blizu doma, kar velja le za dva avtomobila na stanovanje. Ker je dopoldne in zgodaj popoldne veliko parkirišč prostih, pa razmišljajo o uvedbi 2-ur-nega brezplačnega parkiranja v tem času.
Franc Sever se je postavil na stran občine in poudaril, da mora občina zagotoviti red in varnost, civilna družba, ki zahteva ukinitev
modrih con, pa ni pravna oseba. »Na koga naj bi torej prenesli to odgovornost, če občina cono na njihovo zahtevo ukine?« se je vprašal. oleg tega je po njegovem občina res lastnik pokritih garažnih mest. Županu je predlagal, da celo mesto zajame v modre cone, ker te res zagotavljajo red, sicer se bo ves mandat ukvarjal le z urejanjem parkiranja.
Marjana Koren je povedala, da ni res, da stanovalci niso bili vključeni v razprave o uvedbi modrih con, saj so njihove interese zastopali legalno izvoljeni predstavniki blokov. V to smer je razpravljalo še nekaj svetnikov, na koncu pa so se dogovorili, da bodo stanje spremljali še naprej, v začetku marca bodo izvedli še eno štetje zasedenosti parkirišč, potem pa oblikovali spremembe odloka. Slika bo bolj jasna tudi zato, ker bodo kršitelje sedaj redarji tudi finančno kaznovali in ne več le opozarjali.
Župan Bojan Kontič je dodal, da se je težko pogovarjati s civilno družbo, ki ni pripravljena na dogovore. Podžupan Srečko Meh je poudaril, da bo treba v obnovo parkirišč pod Stantetovo vložiti še 4 milijone evrov sredstev in da se sedaj proti modrim conam borijo predvsem tisti, ki so z novim redom izgubili privilegije. Bili so namreč tudi takšni, ki so si ogradili po 4 garažne bokse, jih celo prodajali, v njih izvajali dejavnosti. Ti so z uvedbo modre cone C res veliko izgubili. Mihael Letonje pa je zagovarjal civilno družbo in poudarjal, da se je treba z njimi še naprej pogovarjati, da se v mestu ne ponovi primer Foitove in parkirišč pri tamkajšnjih blokih. Menda se bodo. O spremembah, ko
bo do njih prišlo, pa bomo seveda poročali.
■
MO Velenje je izsledke analize zasedenosti parkirišč najprej predstavila predstavnikom civilne družbe, ki želi ukiniti modro cono C in občanom, ki so se pritožili, ker niso dobili mesta v pokritih garažah.
DOGODKI
hsiH:as
17. februarja 2011
Umiritev v drugi polovici leta
V Območni službi za zaposlovanje Velenje januarja manjše povečanje brezposelnosti kot v državi - Delodajalci največ povprašujejo po delavcih brez poklica, po tehničnem ter gostinskem kadru
Milena Krstič - Planine
Velenje, 14. februarja - Na področju Območne službe (OS) Zavoda RS za zaposlovanje Velenje sta se v lanskem letu povečala tako brezposelnost kot povpraševanje delodajalcev po delavcih. Delodajalci so največ povpraševali po delavcih brez poklica, gradbenih profilih vseh izobrazb, po tehničnem kadru od IV. do VII. stopnje izobrazbe ter po gostinskem kadru. Čeprav je januarja letos brezposelnost še nekoliko porasla, pa se je povečalo tudi povpraševanje po delavcih.
Lani se je pri OS Velenje prijavilo 9.362 oseb, kar je 12 odstotkov več kot leto pred tem. Najpogostejši razlog je bil iztek zaposlitve za določen čas, izguba zaposlitve zaradi trajnih presežkov ter stečajev (stečaj Preventovih in Vegradovih družb), prijavljali pa so se tudi prvi iskalci zaposlitve. Iz evidence brezposelnih oseb se jih je
4.949 zaposlilo (dobrih 27 odstotkov več kot leto pred tem). Delodajalci so prijavili 9.763 prostih delovnih mest, kar je 11 odstotkov več kot leto pred tem. Na IV. stopnji strokovne izobrazbe so izkazali kar 4. 079 potreb po delavcih, na voljo jih je bilo dobrih 2.200.
Struktura brezposelnih se je lani glede na december 2009 zaradi stečajev podjetij spreme-
Ob stečaju Vegrada se je na zavod za zaposlovanje prijavilo 428 delavcev, od tega jih je zaposlitev že dobilo 94 (44 novembra, 23 decembra in 27 januarja).
teh mesecih še pričakujemo postopno povečanje števila brezposelnih, v drugi polovici leta pa umiritev in postopno zmanjševanje. Ugodnejše razmere pričakujemo na Koroškem, saj podjetja v predelovalni industriji pričakujejo povečanje proizvodne in razjasnitev razmer ter zaključek stečaja Preventa, ki bo prinesel dokončne odgovore o tem, ali bo kdo od zainteresiranih oživil proizvodnjo. V savinjsko-šaleškem delu, torej Velenju in Mozirju, pa lahko še računamo na povečano negotovost v gradbeništvu in pohištveni industriji. Če ne bo večjih stečajev, bi se tudi na tem območju lahko brezposelnost v drugi polovici leta umirila,« napoveduje.
nila. Povečali so se deleži brezposelnih žensk, oseb starih 50 let in več, dolgotrajno brezposelnih oseb ter trajno presežnih delavcev, stečajni-kov in invalidov.
Konec januarja je bilo pri OS Velenje prijavljenih 8.957 brezposelnih oseb, kar je v primerjavi z decembrom 3,3 odstotka več, vseeno pa manj kot v Sloveniji, kjer je brezposelnost v januarju v primerjavi z decembrom porasla za 4,6 odstotka.
»Razloge za januarsko rast brezposelnosti je treba iskati v manjšem številu javnih del, v poteku pogodb za delo za določen čas in prihodu starejših delavcev na zavod, takih, ki pričakujejo upokojitev,« pravi direktor OS Robert Rajšter. »V
Decembra 20 odstotkov več brezposelnih
Konec decembra je bilo v OS Velenje registriranih 8.673 brezposelnih oseb, 1.446 več kot leto pred tem. Brezposelnost se je lani najbolj povečala na območju pristojnosti Urada za delo Velenje, in sicer za 33 odstotkov, najmanj v Mozirju - za 3 odstotke. Na Koroškem je bilo povečanje najvišje v Slovenj Gradcu - za 20 odstotkov, sledijo pa si Dravograd s 15 odstotki, Radlje ob Dravi s 14 in Ravne na Koroškem z dobrimi 13 odstotki.
Edinstvena Hiša mineralov odprta
Veliko zanimanje za novo pridobitev za Velenje in Slovenijo - Napovedujejo tudi gostujoče zbirke, delavnice za otroke .
Velenje, 12. februarja - V soboto popoldne je bil Stari trg poln obiskovalcev vseh starosti. Tako poln, da so zaprli promet skozenj. In vsi so prišli na odprtje Hiše mineralov, ki jo je MO velenje uredila na Starem trgu 19, v hiši, kjer je tudi sedež krajevne skupnosti Staro Velenje. »Hiša mineralov bo od danes odprta skoraj vse dni v letu, videti pa je, kot da jo vsi želite videti že prvi dan. Upam, da vas bo vsak dan toliko,« je množico nagovoril velenjski župan Bojan Kontič. Še pred tem so zbrane s pesmijo razveselili malčki iz Vrtca velenje pod vodstvom Urške Rihter, zatem pa so zapele še vzgojiteljice vrtca.
Da je pridobitev velika ne le za Velenje, ampka kar za vso Slovenijo, saj primerljive ni nikjer, je povedal direktor Prirodoslovenga muzeja Slovenije dr. Marko Jeršek. »Hišo mineralov sem si ogledal že v času nastajanja in lahko rečem, da me je zelo prevzela. To je enkratna priložnost za obiskovalce, da s pomočjo mineralov, kristalov in fosilov, svetlečih predmetov, ki so ljudem blizu, ob ustreznem pedagoškem vodstvu spoznajo teme od nastanka vesolja, zemlje do surovin in okolja, saj je v mineralih zapisano vse. Zagotovo je poslanstvo te hiše pomembno ne le za Šaleško dolino, ampak za vso Slovenijo, saj je poslanstvo, ki ga bo opravljala, veliko. Priporočam ogled, ker je kaj videti.«
V Hiši mineralov, ki deluje v okviru Muzeja Velenje, je razstavljenih kar 2700 primerkov mineralov s celega sveta. Poleg razstave bodo v
Hiša mineralov je odprta od torka do nedelje med 10. in 17. uro, za najavljene skupine pa
tudi zunaj tega časa.
Skrb in ljubezen sežeta dlje od zvezd
Donacija NLB Dobra zvezda za nakup laserskega terapevtskega pripomočka v velenjskem domu za varstvo odraslih
Tatjana Podgoršek
Velenje, 14. februarja - Letošnji praznik zaljubljencev - valentinovo je bil v Domu za varstvo odraslih Velenje precej drugačen kot običajni ali takemu dnevu podobni dnevi. Obiskali so jih namreč predstavniki NLB Skupine in Rdeči noski. Slednji so jim s svojimi prigodami popestrili dan, NLB pa je domu podarila ček v vrednosti 4000 evrov. Dodali jih bodo v blagajno, v kateri zbirajo denar za nakup laserskega terapevtskega pripomočka.
Bančna družba NLB Skupina je novembra 2009 začela dobrodelno akcijo Dobra zvezda, v kateri je prvo leto donirala denar 10 otroškim oddelkom slovenskih bolnišnic, v lanski humanitarni akciji, katere kratko sporočilo je bilo Skrb in ljubezen sežeta dlje od zvezd, pa je namenila 52 tisoč evrov za izboljšanje razmer v 12 slovenskih domovih za starejše. NLB in članice NLB Skupine (NLB Vita, NLB Propria, Skupina in NLB Skladi) so se namreč odpovedale pošiljanju klasičnih novoletnih voščilnic in obdaritvi poslovnih partnerjev.
V dobrodelni akciji Dobra zvezda je NLB Skupina tokrat namenila donatorska sredstva 12 domovom za starejše.
Med njimi tudi velenjskemu domu.
Na novinarski konferenci v Domu za varstvo odraslih Velenje, kjer so končali dvoletno akcijo Dobra zvezda, je Lidija Dovšak, direktorica Podružnice Savinjsko-Šaleška, med drugim dejala, da jim sodelovanje v humanitarnih akcijah že nekaj časa ni tuje, saj je NLB Skupina podpornik RK, Karitas, sodeluje v mnogih drugih dobrodelnih akcijah, sami zbirajo odpadne kartuše, v 158 poslovalnicah po Sloveniji so namestili posebne zbiralnike, v katere lahko stranke namenjajo svoje prispevke za humanitarnost. Tako potrjujejo, da so družbeno odgovorno podjetje.
Direktorica velenjskega doma za varstvo odraslih Violeta Potočnik Krajnc je izrazila zadovoljstvo, ker se jih je NLB spomnila in jim namenila 4000 evrov za izboljšanje razmer v domu. »Dom je sotočje 195 rek življenja, ki se stekajo v njem. Za lepšo jesen življenja naših varovancev potrebujemo marsikaj. Odločili smo se za laserski terapevtski pripomoček.« Načrtovali so ga že lani, a niso zbrali potrebnih 14 tisoč evrov, kolikor aparat stane. Upajo, da jih bodo zbrali letos. S pripomočkom bodo lahko lajšali bolečine, fiziološki učinki svetlobe ugodno vplivajo na hitrejše celjenje ran, na vnetne procese, razne poškodbe ...
Ustanoviteljica društva Rdeči noski, klovnesa Neža Škofič Maurer, je povedala, da so z akcijo 'Skrb in ljubezen sežeta dlje do zvezd' končali dvoletno sodelovanje z NLB Skupino. Za obiske v domovih za starejše so se posebej usposabljali.
Hiši mineralov potekale tudi delavnice za predšolske in šolske otroke ter druge skupine, v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije, Geološkim zavodom Slovenije in drugimi strokovnjaki s področja mineralogije, paleontologije in ge-mologije bodo potekala predavanja, na ogled pa bodo tudi občasne gostujoče razstave. Kustos muzeja
četka srednje rudarske šole, za kar me je navdušila profesorica Mateja Klemenčič. A sprva nisem bil tako resen, zadnjih deset let pa se s tem ukvarjam res intenzivno. Od začetka nisem iskal sam, v zadnjih letih pa, tako v tujini kot pri nas. Veliko mineralov, ki so na ogled v tej hiši, sem našel in izkopal sam. Imam jih okoli 4200. Poleg ogleda mineralov
Veliko zanimanje za ogled zbirke 2700 mineralov in fosilov je bila nagrada vsem, ki so uredili Hišo mineralov. Kustos bo Jože Rihter, ki je otvoritveni trak prerezal skupaj z županom Bojanom Kontičem in direktorjem Muzeja Velenje Damjanom Kljajičem.
je Jože Rihtar, ki se z zbiranjem mineralov in fosilov ukvarja že dolga leta. Hiša mineralov je zrasla prav iz njegove bogate zasebne zbirke. Ko je skupaj z županom Bojanom Kontičem in direktorjem Muzeja Velenje Damjanom Kljajičem pre-rezal otvoritveni trak, nam je povedal: »Z minerali se ukvarjam od za-
in fosilov bomo pripravljali različna predavanja, izlete, oglede filmov.«
In potem je bil čas za ogled zbirke, ki se razprostrira na 90 kvadratnih metrih. Kljub veliki gneči so si lahko zanimivo zbirko, postavljeno v lepe vitrine, ogledali prav vsi. In bili so navdušeni.
■ bš
Iz občine Šmartno ob Paki
Male čistilne naprave
Zaplet s pridobitvijo kohezijskih sredstev za nadaljevanje izgradnje kanalizacijskega sistema za območja, določena z državno uredbo in za večino katerih so že pridobljena gradbena dovoljenja, je v lokalni skupnosti »povzročil« vedno večje zanimanje za gradnjo malih čistilnih naprav. Zanje se zanimajo predvsem gospodinjstva na območjih, ki so zunaj uredbe. V zadnjem času so precej aktivni v vaški skupnosti Mali Vrh, kjer se je precej povečalo število novogradenj. O tej temi so že razpravljali člani odbora za gospodarske javne službe, nekaj malega tudi svetniki na seji občinskega sveta.
Na občinski upravi so povedali, da se bodo skupaj s Komunalnim podjetjem Velenje lotili izdelave dokumenta, s katerim bodo določili pogoje in delež sovlaganj zainteresiranih. Nekaj izkušenj že ima-
jo z malo čistilno napravo Slatine, ki odlično dela. Poiskali bodo tudi možnosti, kako koristiti sredstva, ki se zbirajo iz naslova kanalščine in so namensko določena za tovrstne posege.
Urejanje Hudega potoka
Čeprav lanske obilnejše padavine niso povzročile večje škode na območju spodnjega toka reke Pake, so se kljub temu pojavile poškodbe na strugi hudourniškega Hudega potoka in pri brvi čez reko Pako.
Prejšnji teden so izvajalci oziroma urejevalci že popravili izliv Hudega potoka v reko Pako, v zgornjem delu pa čistijo brežine in del struge. Kdaj se bodo lotili udora pri brvi v Rečici ob Paki, še ni znano. Na občinski upravi pravijo, da naj bi se to zgodilo letošnjo spomlad.
Preveč za plačilo dejavnosti v drugih vrtcih?
Na zadnji seji občinskega sveta je v splošni razpravi o letošnjem občinskem proračunu nekatere svetnike zbodla predvidena vsota denarja za plačilo dejavnosti za otroke iz šmarske občine v drugih vrtcih. Predvidenih je 70 tisoč evrov. Po mnenju nekaterih preveč, zato jih je zanimalo, koliko otrok iz drugih občin je vključenih v dejavnost šmarskega vrtca in koliko otrok iz občine obiskuje dnevno varstvo v vrtcih zunaj občine.
Po podatkih občinske uprave je v šmarskem vrtcu 26 otrok iz drugih občin (največ iz občine Braslovče -13), v drugih vrtcih pa je bilo konec lanskega leta 18 otrok iz občine Šmartno ob Paki.
■ tp
■
■
AKTUALNO
- 5
17. februarja 2011	""HlAS
Trasa hitre ceste spet na rešetu?
Kmetijski minister Dejan Židan po srečanju s Civilno iniciativo Braslovče za razmislek o gradnji ceste Velenje-Šentrupert - V torek se je srečal z velenjskim županom Bojanom Kontičem, ki meni, da minister ni poznal vseh dejstev - Javna razgrnitev trase naj bi stekla marca
Bojana Špegel
Velenje, 12. februarja - Kot je v petek poročala STA, je kmetijski minister Dejan Židan po srečanju s predstavniki Civilne iniciative Braslovče povedal, da bo okoljskega ministra Roka Žarnica pozval k poglobitvi v projekt izgradnje odseka državne ceste od Velenja do Šentruperta. Čudi ga namreč, da se podatki o napovedanih izgubljenih kmetijskih zemljiščih močno razlikujejo. Kot je dejal Židan, kmetijsko ministrstvo razpolaga s podatkom, da bo v primeru izgradnje tretje razvojne osi na odseku od Velenja do Šentruperta izgubljenih 21 hektarov kmetijskih zemljišč, medtem ko so mu predstavniki Civilne iniciative Braslovče postregli
s podatkom, da bo izgubljenih 80 hektarov kmetijskih zemljišč z najvišjo dodano vrednostjo.
Minister je menil, da je treba soočiti vse podatke, ki se nanašajo na izgradnjo tretje razvojne osi čez omenjeno območje, saj država ne more odločati o umestitvi ceste v prostor na osnovi različnih podatkov. Ob tem ni izključil možnosti izbire neke druge trase gradnje hitre ceste od avtocestnega križa do Velenja in naprej proti Koroški. Srečanja z braslovško civilno iniciativo se je udeležil tudi predsednik računskega sodišča Igor Šoltes, ki je opozoril, da bi izgradnja treh predorov po zahodni varianti ceste Velenje-Šentrupert zaradi nedodelanih projektov in geološke sestave tal najverjetneje podražila projekt, ki je trenutno ocenjen na 486 milijonov evrov.
Dan po tem dogodku, v soboto, smo za komentar prosili velenjskega župana Bojana Kontiča, ki nam je v uvodu povedal, da je z ministrom že dogovorjen za srečanje, ki naj bi se zgodilo minuli torek, in da ga bo prosil za dodatna pojasnila ob njegovih napovedih. K temu je dodal: »Vedno je tako, da Ministrstvo za kmetijstvo stremi k temu, da ohranja kmetijska zemljišča, kar je za samooskrbo pomembno. A ob umeščanju avtocest v prostor je treba gledati širše; mi to cesto potrebujemo za nadaljnji razvoj gospodarstva na območju Šaleške ter Zgornje Savinjske doline in celotne Koroške. Ne verjamem, da bo Slovenija v naslednjih letih kmetijska država, prej bo država, ki bo temeljila na razvoju v znanosti, storitvah in gospodarstvu, tudi tega, kar počnemo na našem območju. Brez hitre ce-
ste tega ne moremo pričakovati in ne uresničevati. Mislim, da je minister dokaj nepremišljeno izrekel, da bo treba vse variante še enkrat pretehtati. Prej bi se moral seznaniti z vsemi postopki, ki so tekli do sedaj, in tem, kaj je bilo dogovorjeno in kako je bila izbira trase strokovno utemeljena.«
Ob tem je Kontič poudaril, da morajo postopki teči hitreje in da je odločitev o poteku trase po njegovem že zdavnaj presežena, ker je ta izbrana. Če bi bilo dru-galče, bi se postopki spet zamaknili za nekaj let, kar se mu zdi nedopustno. »Ovire pri začetku gradnje je treba odpravljati, ne pa postavljati novih. To, kako so to zgodbo ob petkovem obisku Braslovč pripeljali skupaj s predsednikom računskega sodišča Igorjem Šoltesom, je zame posebna zgodba. Morda se nekdo spušča na področje, ki ni v njegovi pristojnosti.«
Razgrnitev trase v marcu
Pred kratkim je velenjski župan za naš čas povedal, da bodo v sredini februarja v mestni hiši pripravili javno razgrnitev trase hitre ceste od Šentruperta do Velenja in začeli javno razpravo. Zanimalo nas je, kaj bo sedaj s to razgrnitvijo, ali jo lahko zadnji dogodki preprečijo? Kontič nam je povedal: »Mislim, da javne razgrnitve in razprave ta dogodek ne more ustaviti, res pa je, da ponovno prihaja do zamude, ker pristojni niso uspeli pridobiti vodovarstvenega soglasja. V začetku marca naj bi s projektom seznanili župane občin, skozi katere
bo tekla trasa, takoj za tem pa naj bi bil začetek javne razgrnitve in razprave. Odgovorni za ta projekt morajo poskrbeti, da bodo postopki tekli čim hitreje, saj to cesto res nujno potrebujemo.«
»Promet je treba sproščati, ne dodatno ovirati«
Predstavniki Civilne iniciative Braslovče so ministru za kmetijstvo navedli, da je predlagana zahodna trasa od Velenja do Šentruperta dolga 13,97 kilometra in je za 300 milijonov evrov dražja od alternativnih tras. Po njihovem mnenju je ta trasa cestno neupravičena, saj ne bi potekala na relaciji največjih prometnih obremenitev, kot je cesta Arja vas-Velenje, ki jo dnevno prevozi okrog 20.000 vozil. Bojan Kontič k temu dodaja: »Težko ocenim te njihove ugotovitve, ker nisem strokovnjak zato. Primerjave smo videli in slišali, ko se je odločalo o trasi, in tudi na osnovi teh primerjav je bila sprejeta odločitev za traso od Šentruperta do Velenja.« In zato bo morala na to odgovoriti še stroka, ki je traso izbrala. »Ne znam si predstavljati, kaj bi pomenila posodobitev sedanje ceste Arja vas-Velenje ob veliki gostoti prometa, da pa bi se na tem območju odločili za izgradnjo hitre ceste, ki bi obstoječe vozišče povozila, si zapletov sploh ne znam predstavljati. O tem morajo zelo resno razmisliti tisti, ki odločajo o trasi. Bojim se, da bo sicer prišlo do obratnega učinka; namesto da bi promet sproščali, bi ga še dodatno povečevali in ovirali.« K temu je še dodal, da razume, da tisti, ki avtocesto že imajo, novih posegov v svoji občini ne želijo. A
to je po njegovem mnenju zelo sebično razmišljanje.
■
Gaudeamus bo zgrajen do konca leta
Podpis pogodbe je velik dan za Velenje in Šolski center: Darko Lihteneker, Bojan Kontič,
Ivan Kotnik.
Vrednost naložbe znaša 4 milijone evrov, Mestna občina Velenje bo prispevala 2 milijona 400 tisoč - Gaudeamus bo stal med šolskima stavbama A in B Šolskega centra
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 11. februarja - V petek so župan Mestne občine Bojan Kontič, vodja projekta in predstojnik negospodarskih javnih služb Darko Lih-teneker in direktor Šolskega centra Ivan Kotnik podpisali pogodbo o izgradnji objekta Gaudeamus.
Večnamenski objekt, ki bo predvidoma zgrajen do konca letošnjega leta med šolskima stavbama A in B na Trgu mladosti, bo imel skoraj 4.000 kvadratnih metrov uporabnih površin. V njem bodo prostori za nove visokošolske izobraževalne programe in prostori za pre-
hranjevanje dijakov, študentov ter drugih udeležencev izobraževanja. Skupna vrednost naložbe znaša 4 milijone evrov, od katerih bo 2 milijona 400.000 evrov prispevala Mestna občina Velenje.
Ministrstvo za šolstvo in šport je za izgradnjo prispevalo razpoložljivo zemljišče in opravilo ustrezne postopke za izvedbo investicije, zago-
tovilo pa bo tudi sredstva za sofinanciranje dela objekta, ki bo služil za prehranjevanje. Drugi del potrebnih sredstev za dokončanje objekta bo zagotovila Mestna občina Velenje.
Šolski center Velenje je izvedel vse potrebne postopke za pripravo investicijske, gradbene in lokacijske dokumentacije v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo porabo
javnih investicijskih sredstev in vodenje investicij ter izvedbo javnega naročila za gradnjo. Dela bo izvajalo gradbeno podjetje STRABAG Ljubljana, ki je bilo s postopkom javnega naročanja izbrano kot najugodnejši ponudnik.
Petkov podpis pogodbe je nadaljevanje aktivnosti, ki so bile opredeljene s podpisom Dogovora o sofinanciranju
izgradnje večnamenskega objekta Gaudeamus v sklopu Šolskega centra Velenje. Septembra 2009 so ga podpisali predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport, Mestne občine Velenje in Šolskega centra Velenje.
„Sledimo ciljem, da proces izobraževanja v celoti približamo ljudem v dolini, zmanjšamo njihove stroške, hkrati pa jim zagotovimo kakovostno izobrazbo, ki pomeni tudi visoko stopnjo zaposljivosti. Gaudeamus je na-
ložba, ki je za Mestno občino precej velik zalogaj v času, v katerem smo. Vseeno pa nismo naredili koraka nazaj, ker bi vsak odmik pomenil, da bi bila naložba v naslednjem obdobju dražja, morda celo neizvedljiva, saj imamo v tem trenuktu dogovorjeno socfinanceranje tudi iz državnega proračuna," je ob podpisu pogodne dejal župan Bojan Kontič.
■
*	Dr. Franc Žerdin, predsednik sveta Regijskega študijskega
O	središča: »Magistrski študij na Visoki šoli za varstvo okolja je tik
tO	pred akreditacijo. Mnenja recenzentov so pozitivna. Mislim, da
!_!	bomo naslednje šolsko leto lahko že vpisali prve študente. Imeli
_I	bomo tudi vse pogoje, da se bo Visoka šola za varstvo okolja pre-
^^	imenovala v Fakulteto za varstvo okolja. Z novimi prostori Gau-deamusa bomo ponudbo in pogoje za delo bistveno izboljšali.«
Zelo dobro obiskan informativni dan
Velenje, 11. in 12. februarja - Z
obiskom na informativnem dnevu minuli petek in soboto so na šolah Šolskega centra Velenje (ŠCV) zelo zadovoljni. Z možnostmi izobraževanja v njihovih programih, opremljenostjo učilnic, laboratorijev in drugimi koristnimi informacijami o nadaljnji izobraževalni poti se je seznanilo namreč približno toliko osnovnošolcev in njihovih staršev kot na lanskem informativnem dnevu, in to kljub temu, da v regiji Saša zaključuje devetletko kar 140 učencev manj kot v šolskem letu 2009/2010.
Nekoliko več zanimanja kot lani je bilo za programe Šole za storitvene dejavnosti, kjer izobražujejo za pridobitev poklica prodajalec, gastronom hotelir, gastronomsko- turistični tehnik, pomočnik v bioteh-
niki in oskrbi ter ekonomski tehnik. Na elektro-računalniški šoli, strojni in rudarski šoli je bil obisk podoben kot v preteklih letih. Obisk na rudarski šoli, kjer izobražujejo za prido-
bitev poklica geotehnik, okoljevar-stveni tehnik ter geostrojnik rudar, ter strojni šoli, kjer dijaki lahko pridobijo poklic strojni tehnik, avto-serviser, mehatronik operater, obli-
kovalec kovin - orodjar, instalater strojnih instalacij ali pa pomočnik v tehnoloških procesih, je potrdil aktualnost poklicev v rudarstvu in strojništvu. Na gimnaziji je bil obisk podoben lanskemu. Več zanimanja so učenci in starši pokazali za športni oddelek gimnazije.
Gabrijela Fidler, šolska svetovalna delavka na gimnaziji, je povedala, da so bili starši in učenci - po odzivih sodeč - zelo zadovoljni s predstavitvami programov in načinom izvedbe informativnega dne. Še posebej jih je prepričala najsodobnejša oprema, s katero razpolagajo na Šolskem centru, še posebej pa na Med-podjetniškem izobraževalnem centru. Na ŠCV so namreč v zadnjem letu vložili 2 milijona evrov v opremo šol, velik poudarek dajejo kakovostnemu izobraževanju, bodočim dijakom zagotavljajo enoizmenski dopoldanski pouk, dobro pa odelu-jejo tudi z vsemi prevozniki.
Pomembnejši datumi
Prvi pomembnejši datum za bodoče srednješolce je 23. marec. Do tega dne bo namreč potrebno oddati prijavo za vpis. Do 18. februarja morajo oddati prijavo za preizku-
se nadarjenosti vsi tisti, ki se želijo vpisati na katerega od programov umetniške gimnazije (glasbena ali likovna smer) oziroma oddati dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev za vpis v športni oddelek.
Ministrstvo za šolstvo in šport bo podatke o stanju prijav na svojih spletnih straneh: www.mss.gov. si javno objavilo v ponedeljek, 4. aprila. Istega dne pa bomo o vpisu pripravili oddajo v živo na Radiu Velenje.
Rok za prenos prijave je 15. april. Do tega datuma lahko osnovnošolci spremenijo svojo vpisno željo in prenesejo prijavo v drug program ali v isti program na drugo šolo. Po tem datumu prenos prijave ne bo več mogoč do zaključenih izbirnih postopkov v programih, kjer bo ministrstvo vpis omejilo.
Vpis v srednješolske programe bo potekal od 16. do 20. junija.
■ Tatjana Podgoršek
Čeprav letos zaključuje v regiji Saša osnovnošolsko izobraževanje 140 učencev manj, je bil
obisk na informativnem dnevu podoben lanskemu. (foto: bš)
DOMA IN PO TUJEM
hsiH:as
17. februarja 2011
Ü
Četrtek, 10. februarja
Od srede do torka - svet in domovina
a
a
Sreda, 9. februarja
SDS je objavil dokument, ki naj bi potrjeval, da je bil predsednik Danilo Türk sredi leta 1980 med desetimi posebej obveščenimi o bombnem napadu v Velikovcu v Avstriji.
Medijem v zobe je tokrat potisnjen predsednik države.
Ministrica za lokalno samoupravo Duša Trobec Bučan je predstavila idejni predlog regionalizacije Slovenije na šest pokrajin, ki izhaja iz ozemeljske členitve na šest škofij. Idejo je utemeljila z besedami, da so ljudje na to delitev že vajeni.
Potem ko smo slišali, da naj bi bil ljubljanski župan ovaden, je sam poudaril, da je bil posel glede pridobitve gradbenega dovoljenja za Mercatorjev center v Nišu transparenten in zakonit ter da ob tem ni prejemal nikakršnih provizij. Obrnil se je na tožilstvo, naj zadevo čim prej razreši.
Odbor za lokalno samoupravo je zavrnil predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij, s katerim bi ustanovili občino Ankaran.
Poslanci so podprli novelo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volilni ter referendumski kampanji, ki uvršča vlado med predlagatelje naknadnega zakonodajnega referenduma.
Borut Pahor se je v Beli hiši srečal z ameriškim predsednikom Barack-om Obamo.
Mafijski skesanec Maurizio Pre-stieri je v pogovoru s pisateljem Robertom Savianom, avtorjem odmevne knjige Gomorra, Slovenijo označil kot raj za mafijo.
Petek, 11. februarja
Doma je bil v ospredju predsednik države. Povedal je, da je treba Janševi politiki reči ne in prekiniti z navlako tranzicije. »Mednje štejem tudi nerazčiščene orožarske zgodbe, zaničevanje pravosodja in cinično manipuliranje z naivnimi razlagami trga in kapitalizma. Dovolj je,« je dejal.
Smučarka Tina Maze je na svetovnem prvenstvu osvojila srebrno kolajno v super kombinaciji.
SDS, SNS, poslanec italijanske narodne skupnosti in nepovezani poslanec so vložili zahtevo za razpis referenduma o noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih.
Učenci devetih razredov osnovnih šol ter dijaki zadnjih letnikov so se mudili na informativnih dneh.
Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je po skoraj treh tednih proti-vladnih protestov odstopil. Množica protestnikov v Kairu je z navdušenjem pozdravila to odločitev. In že so se z vsega sveta vrstili odzivi na odstop Hosnija Mubaraka in vsi so bili enotni, da je to zgodovinski dan za Egipt.
Srečala sta se slovenski zunanji minister in generalni sekretar ZN, ki sta govorila tako o Sudanu, Bližnjem vzhodu, Zahodnem Balkanu in Mednarodnem kazenskem sodi-šue. Žbogar je ob tem ponudil slovenske izkušnje za pomoč Sudanu.
Odbor za delo je prekinil drugo branje predloga družinskega zakonika, saj so v opozicijskih strankah dejali, da niso seznanjeni z gradivom, ki je potrebno za delo na seji. Minister Svetlik se je odzval z besedami, da so jim bili bistveni amandmaji predloženi.
Predsednik države Danilo Türk je navedbe, da naj bi bil neposredno obveščen o napadu v Velikovcu, označil za podtikanja.
Papež Benedikt XVI. je za novega apostolskega nuncija v Sloveniji imenoval naslovnega nadškofa mesta Caorle Juliusza Janusza, ki bo imel tudi funkcijo apostolskega delegata na Kosovu.
Ob italijanskem dnevu spomina na žrtve fojb je italijanski predsednik dejal, da niti Italijani, niti Slovenci, niti Hrvati ne smejo ostati ujetniki dogodkov v zgodovini.
tere ukrepe.
Pakistansko sodišče je izdalo nalog za aretacijo nekdanjega pakistanskega predsednika Perveza Mušarafa, ki naj bi bil informiran o atentatu na opozicijsko voditeljico Benazir Buto leta 2007.
Nedelja, 13. februarja
Švicarji so na referendumu zavrnili pobudo za zaostritev zakona o orožju.
Vojska, ki je po petkovem odstopu predsednika Hosnija Mubaraka prevzela oblast v Egiptu, je sporočila, da je razpustila parlament in da bodo volitve potekale najkasneje čez šest mesecev.
Odstop egiptovskega predsednika je spodbudil protestnike tudi v drugih arabskih državah; tako se je v Jemnu zbralo nekaj tisoč protestni-kov, večinoma študentov.
Ljubljanski metropolit Anton Stres je napovedal, da bodo temeljito proučili nepravilnosti v finančnem poslovanju mariborske nad-škofije in sankcionirali odgovorne.
Kitajska je prehitela Japonsko in tako postala drugo največje gospodarstvo na svetu, takoj za ZDA, ki naj bi jih prehitela v dobrih desetih letih.
Italijanke imajo premierja dovolj.
Italjanske ženske so se zbrale na ulicah, da bi premierju Silviu Berlu-sconiju sporočile, da imajo dovolj, in zahtevajo njegov odstop, ker je vpleten v spolni škandal z mladoletno prostitutko.
Na predvolilnem shodu na prenapolnjenem športnem stadionu na jugu Nigerije je izbruhnilo panično prerivanje, v katerem je umrlo 11 ljudi.
Italijanska vlada je na otoku Lam-pedusa razglasila humanitarno krizo, saj je tja v zadnjih dneh prispelo več tisoč priseljencev iz severne Afrike.
Ljubljanski metropolit napoveduje sankcije za odgovorne.
Potem ko je egiptovska vojska z osrednjega kairskega trga Tahrir odstranila še zadnje protestnike, so v mestu izbruhnili novi protesti zaradi plač in korupcije.
Torek, 15. februarja
Pred ustavnim sodiščem so se s transparenti ustavili protestniki, ki jih je tja pozvala Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Njen predsednik Dušan Semolič je ob tem dejal, da imajo ljudje pravico do neposrednega odločanja o pomembnih zadevah. Na sodišču so se odzvali z besedami, da bo sodišče odločilo na podlagi ustave in ne bo podleglo različnim pritiskom.
Koalicija je odločila, da formalnega sodelovanja z nepovezani poslanci ne bo, saj je poslanec Magaj-na javnosti predstavil svoje pogoje sodelovanja, kar je zmotilo koalicijo in druga dva poslanca.
Ker Ivan Zidar zakonsko sam ne more kandidirati za delo, se je odločil, da bo za milijardne posle ob-
Zgodovinski dan za Egipt
Gianfranco Fini je na slovesnosti ob dnevu spomina na žrtve fojb dejal, da bi morali voditeljem nekdanje Jugoslavije, ki so odgovorni za tragedijo v fojbah, odvzeti italijanska državna odlikovanja.
Sobota, 12. februarja
Ob obletnici enega najgrozljivej-ših zločinov 2. svetovne vojne na naših tleh je obrambna ministrica Ljubica Jelušič dejala, da so na »Frankolovem nacisti ubili sto naših ljudi, sto naših src, sto naših spominov.«
Ponedeljek, 14. februarja
Je Slovenija res raj za mafijo?
Druga svetovna vojna je pustila sledi tudi na Frankolovem.
Palestinske oblasti so sporočile, da bodo predsedniške in parlamentarne volitve na palestinskih ozemljih pred mesecem septembrom.
Dan po odstopu Mubaraka so v Egiptu še vedno praznovali, zdelo pa se je, da se država počasi vrača v normalno življenje. Vojska, ki je prevzela oblast, je že sprejela neka-
Na okrogli mizi so razpravljali o nujnosti ustavnih sprememb. Gregor Golobič je dejal, da so te potrebne in nujne, pravnika Miro Cerar in Rajko Pirnat pa sta poudarila, da spreminjanju ustave nasprotujeta ter menita, da ni nujno, da se take spremembe v praksi pokažejo kot dobre.
Za piko na i vsemu preteklemu dogajanju so iz predsednikovega kabineta sporočili, da lahko vsi arhivski dokumenti, v katerih se pojavlja ime predsednika Danila Türka, postanejo dostopni javnosti.
SDS je zahteval sklic nujne seje odbora za kulturo, na kateri bi sprejeli sklep o sprožitvi kazenskega postopka proti ministrici za kulturo Majdi Širca zaradi povzročitve velike škode RTV-ju.
Sedem poslancev je vložilo pobudo za razpis referenduma o smiselnosti investicije v Teš 6.
nove slovenskih železnic kandidiral skupaj z avstrijskim gradbenim podjetjem Porr.
Iz Egipta je prišla vest, da naj bi se zdravje Hosnija Mubaraka naglo slabšalo, a da nekdanji egiptovski predsednik kljub temu zavrača jemanje zdravil ali odhod na zdravljenje v tujino, češ da želi umreti v Egiptu.
Bahrajnsko notranje ministrstvo je sporočilo, da je umrl moški, ki je bil ranjen med ponedeljkovimi pro-tivladnimi protesti v vasi Dija vzhodno od prestolnice Manama, kar je že druga smrtna žrtev teh protestov.
žabje*
perspektiv«
Vprašanje pomoči
Tjaša Zajc
Nikoli ne moreš vedeti, kaj te bo doletelo danes ali jutri. Različni vzroki lahko pripeljejo do tega, da ostanemo brez vsega ali da izgubimo toliko, da se pomoči ne moremo izogniti. Ko se pri nas ljudje zaradi pomanjkanja znajdejo v stiski, se lahko obrnejo na sorodnike, prijatelje, poiščejo državno ali karitativno pomoč, ki jo nudijo dobrodelne organizacije. Zaupanje v slednje seje v Sloveniji nedavno močno omajalo zaradi afere Unicef. Po razkrivanju nepravilnosti v delovanju dobrodelnega velikana je senca dvoma padla na mnoge dobrodelne organizacije, ne glede na to, s čim se ukvarjajo. Dobrodelnost je bila ponovno postavljena pod vprašaj.
Z naraščajočim številom ljudi, ki se znajdejo v stiski, so karitativne organizacije za marsikoga svetla točka, kjer lahko dobijo nujno pomoč. Solidarnost in pripravljenost pomagati pa sta žal (pre)pogosto izgovora za izkoriščanje, predvsem ko dobrodelne organizacije delujejo širše, ne na lokalni ravni. Shirani otroci na plakatih, domovanja, ki si po naših merilih ne zaslužijo tega naziva, so podobe, ki navadno oglašujejo zbiranje sredstev za Afriko. Paradoksalno je, da se ljudje odzivajo na klic zbiranja "majhnih sredstev, za nakup zdravil" ali podobnih materialnih dobrin, v isti sapi pa se strinjajo, da samo darovanje ne pomaga; da je ljudi loviti ribe potrebno naučiti, ne pa da se jim te enostavno podari. Darovalcem je včasih vseeno, ali je namenjena pomoč prišla do cilja ali ne, važen je občutek, da so z darovnjem napravili dobro delo. Z nakazilom je zgodba zanje zaključena.
Ce dobrodelna organizacija deluje na lokalni ravni, obstaja velika verjetnost, da bo znala bolje presoditi potrebe okolja, kot če o njih odloča skupina ljudi v neki pisarni tisoče kilometrov stran. Tudi nadzor nad delovanjem je doma običajno lažji. Nezanemarljiv faktor pri dobrodelnosti so prostovoljci, ki pa nemalokrat predstavljajo veliko težav. Tisti, ki imajo z njimi izkušnje, vedo, da so velikokrat daleč od nesebičnih posameznikov, ki so se pripravljeni razdajati. Vse preveč prostovoljcev pride v eksotične kraje na počitnice za ravno toliko časa, da lahko izkušnjo uvrstijo na seznam dosežkov v svojem življenjepisu. V tako kratkem času prostovoljec, če prihaja iz oddaljenih krajev, ne more veliko prispevati, saj odide, še preden se dobro seznani s kulturo. To pa je osnova za nadaljnje delovanje.
Preprosto dajanje pomoči je prej škodljivo kot koristno, saj se ukvarja zgolj s posledicami in ne vzroki težav. Nato je tu še vprašanje, kako smiselna je denarna pomoč daleč stran, tudi če doseže svoj cilj? Pri tem ne mislim toliko pomoči za reševanje kriz po nenadnih naravnih nesrečah, temveč zbiranje sredstev za dolgotrajnejše spreminjanje življenjskih pogojev določenega dela človeštva. Kako pomagati ljudem, ne da bi namenjena sredstva postala enostransko vsiljevanje zahodnih predstav o tem, kaj »revna Afrika«potrebuje in kako se izogniti dajanju lažnega občutka, da bodo belci tisti, ki bodo vedno prišli z neko pomočjo? Škoda pri tem ne nastaja le zaradi posrednega ali neposrednega dokazovanja premoči določenega dela sveta nad Afriko. Gre tudi za zahodnocentrističen pogled o tem, kaj je revščina, kaj je dobro življenje. Pri tem določena afriška (ali druga) kultura, ki je tem pogledom podvržena, izgublja svojo identiteto, medtem ko se trudi približevati se prikazanim tujim idejam. Po mojih izkušnjah veliko Afričanov meni, da je življenje v Ameriki ali Evropi bistveno lepše kot v Afriki. Oboji pa imamo popačene predstave o drugih.
Kaj je prava, smiselna in koristna pomoč? Ni preproste rešitve, kaj ukreniti. Ni preprostega odgovora. Odločitve o tem so vedno stvar kompromisa. Ko stvari postanejo samoumevne, jih je treba postaviti pod vprašaj. Kar pa je težko. Tehtna vprašanja zahtevajo poglobljene odgovore, teh pa ni mogoče kupiti ali pridobiti z donacijo.
MEGATEL
inovativna IP telefonija

•	BREZPLAČNI POSLOVNI TELEFONSKI SISTEM
•	KLICI GARANTIRANO CENEJŠI KOT PRI TELEKOMU
• 03 777 0077
17. februarja 2011
»•'HAS
GOSPODARSTVO
Splošna stavka najemnikov samskega doma
Samoorganizirana skupina delavcev Vegrada in Vemonta v Nevidnih delavcih sveta zahteva pravico - Dokler jim ne plačajo dolgov, ne bodo plačevali najemnine
Milena Krstič - Planine
Velenje, 10. februarja - Samoorganizirana skupina delavcev Vegrada in hčerinske družbe Vemont, ki bivajo v samskem domu Vegrada, tega pa upravlja Humanitarno društvo Mali princ, se je odločila, da ne bo plačevala najemnine za bivanje, dokler ne dobi poplačanih svojih dolgov. Nekateri plačevanja niti ne zmorejo, saj za to nimajo denarja, drugi jih bodo solidarno podprli. Organizirani v okviru nevladne organizacije Nevidni delavci sveta so imenovali stavkovni odbor in dva predstavnika, ki sta se naslednje dopoldne, v petek, udeležila pogovora s predsednikom republike Danilom Tuerkom. Čim prej pa zahtevajo tudi sestanek s predstavniki Humanitarnega društva Mali princ, predstavniki Mestne občine Velenje, s stečajnimi upravitelji podjetja Vegrad, d. d., Vemont , d. o. o., Vegrad - Inde, d. o. o., in Ve-grad Montal, d. o. o., predstavniki Okrožnega sodišča v Celju, ki je zadolženo za stečajni postopek Ve-
Zakaj miruje pravica do denarnega nadomestila?
Po januarskih podatkih Zavoda za zaposlovanje pravica do denarnega nadomestila miruje 2.051 državljanom brez stalnega bivališča, največ - 1.859 - jih je iz Bosne in Hercegovine.
Sporazum o socialnem varstvu z Bosno in Hercegovino določa, da se denarno nadomestilo izplačuje le, če ima upravičenec stalno bivališče v Sloveniji. Če ta pogoj ni izpolnjen, mu pravica do denarnega nadomestila miruje.
Kdo je za to, da se najemnina ne plačuje, dokler ne bodo poravnani dolgovi do vas?
grada, ter predstavniki Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.
Odzval se je le zavod
Nevidni delavci sveta (IWW) so na sestanek povabili predstavnike Mestne občine Velenje, Humanitarnega društva Mali princ, vodstvo Vegrada in Vemonta oziroma delodajalca, ki jim dolguje, kar so za-
Peticijo je podpisalo preko štirideset delavcev iz Vegradovega samskega doma.
služili, in predstavnika zavoda za zaposlovanje. Vabilu se je odzval le slednji.
Direktor Območne službe zavoda za zaposlovanje Velenje Robert Rajšter jim je povedal, da zavod za zaposlovanje spremlja stisko, pozna razmere in dosledno izpolnjuje vse zakonske obveznosti, vključno s tisto, da se pred napotitvijo delavcev k bodočim delodajalcem pozanima, kakšni delodajalci so. Zakon jim od 1. januarja daje možnost odklonitve sodelovanja z delodajalci, če menijo, da gre za delodajalca, ki ne spoštuje delovnopravne zakonodaje.
»Trajna rešitev težav je v pripravljenosti, da sprejmejo delo, ko bo to na razpolago. Niso redki primeri, ko k delodajalcu na pogovor napotimo dvajset brezposelnih, odzove
se jih dvanajst. Od teh dvanajstih se jih je pripravljenih pogovarjati samo šest ... To ne gre. Reši vas lahko samo delo, ko boste dobili priložnost, jo sprejmite.«
Mali princ: »Nismo soodgovorni«
Pred sestankom smo govorili z Igorjem Kristlom, generalnim sekretarjem Humanitarnega društva Mali princ. Povedal je, da je dva dni pred tem na njihov naslov prispelo elektronsko sporočilo Nevidnih delavcev sveta, v njem pa navajajo, da so soodgovorni za stiske delavcev, ker so upravitelji samskega doma. »V dogovoru s stečajno upravitelji-co smo 19. novembra lani prevzeli v upravljanje celoten dom in začeli zagotavljati tople obroke, ker je podjetje Inde šlo v stečaj. V humanitarnem društvu imamo zaposlenih sedem bivših Vegradovih delavcev, ki jim vsak mesec zagotavljamo plačo in nastanitev v samskem do-
mu. Naše delo je pregledno in profesionalno«. Dodal je: »Kar se tiče zahteve Nevidnih delavcev sveta, nas do danes nihče ni obiskal osebno, nam predstavil stališč, mnenj ... Današnjega sestanka se ne bomo udeležili, ker ne poznamo niti temeljnih in jasnih načel te organizacije. So registrirani ali so zgolj po-pulistična organizacija, ki želi delati in ustvarjati revolt med že tako razjarjenimi in razočaranimi delavci?«
Mesečna najemnina 90 evrov
Mesečna namestitev v samskem domu je 90 evrov. »Najemniki imajo na razpolago sobo, posteljnino, pranje, uporabo skupnih prostorov, v ceni so zajeti vsi stroški. Res ni nobene komoditete, mi pa tudi ne želimo postavljati ekonomske cene,« je še povedal Kristl.
■
Vegradov stečaj bi lahko bil zaključen v treh letih
Glede na podatke in velikost podjetja je stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril ocenila, da bi bil postopek stečaja lahko končan do leta 2014. Daljši čas naj bi bil potreben za prodajo nepremičnin.
Sicer pa je stečajna upraviteljica v ponedeljek objavila otvoritveno poročilo Vegrada v stečaju. V začetku stečaja je bilo evidentiranega za 146 milijonov Vegradovega premoženja in za okoli 243 milijonov bilančnih obveznosti. Teh je po doslej zbranih podatkih kar za nekaj deset milijonov več. Upniki so namreč prijavili kar 2379 terjatev, med njimi pa je tudi veliko spornih, takih, da jih morajo preveriti.
■ mz
Mali princ tudi za brezdomce?
Velenje, 11. januarja - Tržna inšpekcija je v Humanitarnem društvu Mali princ preverila, če izpolnjujejo pogoje za opravljanje dejavnosti. Ugotovili so nekaj neskladnosti, ki pa so jih s spremembo statuta v društvu že odpravili.
Mestna občina Velenje ima z Malim princem pogodbo o pripravi in razdeljevanju hrane za občanke in občane, ki so upravičeni do toplega obroka. Takih je 60. »Ker prihajajo do nas informacije, da ljudje niso najbolj zadovoljni s storitvami, da hrana ni taka, kot bi jo želeli, bomo oblikovali skupino, ki bo spremljala vrsto hrane, način razdeljevanja in sodelovala pri pripravi menijev. S Humanitarnim društvom Mali princ pa se pogovarjamo o možnosti, da bi znotraj društva in samskega doma poiskali tudi rešitev za brezdomce, ki jih imamo tudi v Velenju,« pravi župan Bojan Kontič.
■ mkp
Iščejo 'naj' prostovoljce
Tudi v Velenju 26. marca Dan za spremembe - Na njem bodo prvič razglasili »naj« prostovoljce v MO Velenje
Velenje, 10. februarja - Mestna občina Velenje se je odzvala povabilu Slovenske filantropije, ki ob evropskem letu prostovoljstva lokalne skupnosti in druge organizacije s sloganom »Bodi prostovoljec, spreminjaj svet!« poziva k spodbujanju prostovoljne dejavnosti.
Tako bodo tudi v Velenju v soboto, 26. marca, ki so ga razglasili za Dan za spremembe, v sodelovanju s številnimi velenjskimi institucijami in društvi pripravili več aktivnosti in dogodkov, ki bodo promovirali in spodbujali prostovoljstvo. Na ta dan bodo prvič proglasili tudi 'naj' prostovoljko in 'naj' prostovoljca v mestni občini Velenje, oba pa bodo izbrali s pomočjo natečaja. Ta pravkar poteka, pripravil pa ga je Mladinski
svet Velenje skupaj z MO Velenje in Mladinskim centrom Velenje.
Predsednik Mladinskega sveta Velenje Dimitrij Amon pravi: »V lokalni program razvoja delovanja mladih smo zapisali, da bomo v MO Velenje izbrali 'naj' prostovoljko/prostovoljca. N to bomo storili že letos, prvič in verejtno ne zadnjič. Vabimo vse posameznike, klube, društva ... , da na razpis prijavijo po njihovem mnenju najbolj zaslužne prostovoljke in prostovoljce. Izbor prostovoljcev bo potekal v dveh starostnih skupinah, in sicer vkategoriji do 30 let in nad 30 let.« Natečaj bo odprt do petka, 11. marca 2011, objavljen pa je tudi na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si.	■ bš
REKLE-Äi,!".
Ifran Beširovič, aktivist Nevidni delavci sveta: »Takojšnje izplačilo neizplačanih plač, regresov in drugih pravic, ki izhajajo iz dela. Kar se tiče bivanja v samskih domovih pa, da delavce pustijo pri miru, dokler ne dobijo svojih plač in dokler ne uredijo bivanja za naprej. Ne zahtevamo, da
bi zastonj bivali v nedogled, ampak samo v času, dokler ne dobijo denarja. Ve se, če ne plačate vode, vam zaprejo pipo, če ne plačate elektrike,
vam jo izklopijo ... Tem delavcem pa naj bivanje plačajo iz stečajne mase. Niso delavci krivi, da so v položaju, v kakršnem so.«
Osman Mehanovic, stanovalec samskega doma: »V Vegradu sem bil zaposlen od leta 2003, pred tem v enem od slovenjegra-ških podjetij, ki je tudi šlo v stečaj in od koder tudi nisem dobil denarja. Težko je. Mali princ me ne preganja, nekaj pomagam, perem perilo ... So pa hoteli denar od mene na silo decembra, ko sem končno dobil nekaj denarja.«
Zaupanja vreden partner z najbolj velikodušno ponudbo potrošniških kreditov v mestu
»Za financiranje po vaši meri smo pripravili posebno ponudbo potrošniških kreditov. Ob izplačilu kredita vam ne bomo zaračunali stroškov odobritve in zavarovanja.«
V življenju ste si mnogi zastavili številne cilje in začrtali pot do njih. Skupaj z nami jih lahko začnete tudi uresničevati. V Raiffeisen Banki, ki je sodobna univerzalna banka s strokovnim in finančnim zaledjem finančne skupine Raiffeisen, vam z različnimi možnostmi financiranja ponujamo zanesljivo oporo pri uresničevanju vaših ciljev, načrtov in želja. Svojim strankam želimo ponuditi nekaj več, zato smo pripravili najbolj velikodušno ponudbo potrošniških kreditov v mestu.
Uresničite svoje cilje!
Za financiranje po vaši meri smo pripravili posebno ponudbo potrošniških kreditov, s katerimi lahko hitro uresničite svoje želje. Ob izplačilu kredita vam ne bomo zaračunali stroškov odobritve in zavarovanja, tako da boste dobili kredit izplačan v celotnem znesku. Posebna akcija, ki traja vse do konca marca, ima tudi dobrodelno noto. Za vsak najeti potrošniški kredit bo Raiffeisen Banka v dobrodelne namene Društvu za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Beli obroč Slovenije podarila 7 evrov. Vsa-
Majda Venišnik, vodja
Poslovne enote Šoštanj
Raiffeisen Banka, d. d.
ko leto na tisoče ljudi neposredno ali posredno postane žrtev kaznivega dejanja, kar pomeni, da izgubijo sorodnika, so sami poškodovani, pretepeni, okra-deni, oropani, spolno zlorabljeni ali so žrtve družinskega nasilja. Zato smo se v Raiffeisen Banki odločili, da tudi mi društvu omogočimo nadaljevati njihovo poslanstvo - pomagati ljudem v stiski.
Podrobnosti o najbolj velikodušni ponudbi potrošniških kreditov v mestu vam bomo z veseljem predstavili v bančni poslovalnici Raiffeisen Banke na Ulici Lole Ribarja 16 v Šoštanju, kjer smo vam na voljo kot zanesljiv partner tako v oporo in pomoč pri finančnih storitvah kot pri svetovanju.
Podrobnejše informacije o pogojih najema so vam na voljo tudi na spletnem mestu www. raif-feisen.si in na brezplačni telefonski številki 080 10 08. Izkoristite ugodnosti potrošniških kreditov, ki vam jih v Raiffeisen Banki ponujamo vse do konca marca!

Raiffeisen BANK
Moja banka
DRUŠTVA

17. februarja 2011
Velenjski gasilci dobili defibrilator
V Velenju imamo že pet avtomastkih defibrilatorjev, ki rešujejo življenja v primeru nenadnega zastoja srca - Uporaba je enostavna, le strah pred reševanjem moramo izgubiti - Bili smo na usposabljanju za delo z defibrilatorjem
Bojana Špegel
Velenje - V okviru Združenja slovenskih poklicnih gasilcev so zasnovali velik projekt, ki so ga poimenovali »Avtomatski defibri-latoiji rešujejo življenja«. Akcija uspešno teče in pred dnevi so de-fibrilator iz te akcije prejeli tudi v Prostovoljnem gasilskem društvu Velenje, ki ima tudi poklicno jedro. Doslej ga velenjski gasilci niso imeli, da bodo znali rokovati z njim, pa bodo za operativne gasilce pred kratkim pripravili strokovno usposabljanje, ki je bilo res zanimivo.
Bojan Brcar, poveljnik PGD Velenje, nam je v uvodu povedal: »Združenje poklicnih gasilcev Slovenije je akcijo začelo lansko leto in res smo veseli, da so lani uspeli podeliti deset, letos pa še tri defibrilatorje. Med dobitniki smo tudi mi. Zavedamo se, da gre za pomembno pridobitev, ki rešuje življenja. To je sicer nekaj novega za nas, vendar smo za pomoč prosili Zdravstveni dom Velenje, ki nam je takoj prisluhnil. Predavanje reševalca Tahija Globačnika je bilo zanimivo in poučno. Dobro je, da je aparat dokaj enostaven za upo-
rabo in prirejen zato, da ga lahko vsakdo uporablja. Mislim, da smo s tem usposabljanjem strah pred njim izgubili tudi mi, operativni gasilci PGD Velenje. Doslej smo namreč oživljali ročno, defibrilator pa bo nameščen v našem hitrem tehničnem reševalnem vozilu, ki smo ga dobili lansko leto. Z njim posredujemo pri prometnih nesračah, pomagali pa bomo tudi, če bo kakšen občan v bližini našega gasilskega doma doživel zastoj srca. Dežuramo 24 ur na dan, zato je prav, da ljudje vedo, da imamo defibrilator tudi mi.«
Mreža avtomatskih defibrilatorjev, s katerimi bi rokovale gasilske enote, bi lahko močno povečala stopnjo preživetja, tudi do 75 %. V Sloveniji namreč z opremljenostjo defibrilatojev močno zaostajamo za razvitimi evropskimi državami; le 5 % gasilskih enot je v RS opremljenih s tovrstno opremo.
Reševalec Tahi Globačnik med usposabljanjem velenjskih gasilcev za delo z avtomatskim
defibrilatorjem
»Najslabše je, če gredo mimo«
Potem smo si do konca ogledali zanimivo predavanje in razlago reševalca Tahija Globačnika, ki je odgovarjal tudi na zelo praktična
vprašanja o uporabi defibrilatorja. Kako uporabiti napravo, če močno dežuje, saj gre za električne sunke? Bolje, da na dežju ne, izvemo, in tudi, da so velenjski reševalci že imeli primer, ko so reševali v bazenu. A je treba osebo prej potegniti iz vode. Opozori jih, da lahko pri masaži srca, ki jo je treba izvajati ob uporabi defibrilatorja, pri starejših osebah zaradi bolj krhkih kosti pride do zloma reber. »Škoda je veliko manjša, kot je lahko korist, saj je zastoj srca lahko usoden, polomljena rebra pa se zacelijo,« doda Globačnik. Potem ga povabimo pred mikrofon. Zanimalo nas je, ali je težko usposobiti »navadne« državljane, da napravo uporabijo v praksi. »Ne, avtomatski defibrilator ni težak za uporabo, ker tudi zvočno vodi uporabnika naprave. Nauči se lahko vsak laik.« Strinja se z našo ugotovitvijo, da ni vsak rojen zato, da bi nudil pomoč. »To drži. Žal se še vse prevečkrat zgodi, da ljudje ob takih dogodkih gredo naprej, pogledajo stran, namesto da bi po-
V Velenju so decembra 2008 MO Velenje in ŠRZ Rdeča dvorana kupili štiri avtomatske defibrilatorje. Namestili so jih v Rdečo dvorano, kulturni dom, Mestno knjižnico in občinsko hišo. Doslej, k sreči, naprave še niso uporabili nikjer, ker ni bilo potrebe. Dobro pa je vedeti, kjer aparate imajo, če pride do tega, da bi defibrilator potrebovali.
magali. Želim si, da bi se čim več ljudi opogumilo, da bi pristopili k osebi, ki morda pade na tla, pogledali, kaj se z njo dogaja, in poklicali pomoč. Nekateri le padejo in potrebujejo le pomoč, da se spet postavijo na noge, drugi potrebujejo tudi oživljanje, a najslabše je, če ljudje gredo mimo in nič ne naredijo.«
Ob uporabi defibrilatorja je dobro, če osebi, ki je doživela zastoj srca, dajemo tudi umetno dihajnje in masiramo srčno mišico. »Slednje je treba znati, laiki lahko tudi samo masirajo, ni jim treba dajati umetnega dihanja, čeprav ima defibri-lator enostaven pripomoček za dajanje umetnega dihanja. Masaža pa je zelo pomembna, vsaj dokler na mesto dogodka ne pride naša reševalna ekipa,« še doda Tahi Globač-nik. In še, da je v kritičnih trenutkih nudenje prve pomoči pred prihodom reševalcev ključnega pomena in tako vsaka zamujena minuta zmanjša možnost preživetja za 10 %. Po oceni strokovnjakov v Sloveniji umre zaradi nenadnega zastoja srca več kot 2000 ljudi letno, torej 10-krat več kot v prometnih nesrečah. Ker so velenjski gasilci pogosto med prvimi na mestu različnih nesreč, so naprave, ki rešuje življenja, zelo veseli.
Iz dela gasilskih društev
Za PGD Bevče minilo uspešno leto
Minulo soboto so člani Prostovoljnega gasilskega društva Bevče priredili redni občni zbor, ki so se ga udeležili tudi predstavniki Mestne občine Velenje ter delegati sosednjih in prijateljskih društev. Preteklo leto je bilo za člane društva uspešno, saj so delovni načrt skoraj v celoti realizirali. Največja pridobitev v letu 2010 je bila zagotovo nova fasada na domu, pri kateri je s sredstvi pomagala Mestna občina Velenje, za okolico doma pa so poskrbeli skupaj s Krajevno skupnostjo Bevče. »Za novo podobo gasilskega doma je bilo opravljenih preko 500 ur prostovoljnega dela, zato še enkrat hvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli k temu,« je ob zahvali dejal Mitja Aubreht, predsednik PGD Bevče.
V letu 2010 so se v PGD Bevče zvr-
stile številne aktivnosti, pri katerih so pomagali člani in drugi sodelujoči. Med drugim so v mesecu juniju uspešno izvedli že 22. memorial Ivana Grudnika, ki je namenjen tekmovanju starejših gasilcev. Po dolgih letih so ob koncu memoriala organizirali tudi veselico, ki je uspela kljub malce slabšemu vremenu. Veliko so vlagali v izobraževanje članov.
V PGD Bevče se zavedajo, da je urjenje gasilskih enot izjemno pomembno za delovanje gasilskega društva, zato so temu v lanskem letu namenili veliko pozornosti. Skozi leto so se člani udeležili številnih predavanj in meddruštvenih gasilskih vaj. Sedem članov je opravilo tečaj za vodjo skupine, dva člana pa sta na Igu opravila tudi tečaj za nosilca izolirnih dihalnih aparatov. Člani in
Z letošnjega rednega občnega zbora v PGD Bevče (foto: Urban Dolinšek)
članice so se udeležili tudi občinskega tekmovanja v Šmartnem ob Paki, kjer so dosegli odlične rezultate, med drugim tudi prvo mesto med člani A in drugo mesto med mladinci. Uspešne so bile tudi starejše članice, ki so na državnem tekmovanju v Celju osvojile odličen uspeh.
Za leto 2011 so si v PGD Bevče zastavili nov načrt dela, ki bo še nadgradil dosedanje aktivnosti. Tako je predvidenih še nekaj obnovitvenih del na domu in nabava nove gasilske opreme. Že v januarju so se skupaj s PGD Vinska Gora odločili, da podpišejo sporazum o sočasnem alarmi-
ranju obeh enot za potrebe intervencij v krajevnih skupnosti Bevče in Vinska Gora. »S tem bomo zagotovili zadostno število gasilcev ob vsakem času, večjo količino vode za gašenje ter boljše vodenje in spoznavanje opreme in požarnih območij,« je še dodal Robert Dolinšek, poveljnik
PGD Bevče. Z gasilskim pozdravom »Na pomoč« so si na koncu člani na občnem zboru obljubili, da bodo še naprej tako produktivno sodelovali in pomagali vsepovsod, kjer bo to potrebno. Seveda pa upajo, da se bodo gasilske sirene oglasile čim manjkrat.
■ Nina Lemež
■
Zadnjič . pod staro streho
Občni zbor PGD ■ Topolšica
" Topolšica 5. februar - Ne glede na to, da so topolški gasilci v preteklih letih gradnji novega gasilskega do-
■
ma namenili vse upe, želje, energijo in sredstva, je zadnji občni zbor v prostorih starega doma vseeno zvenel malce nostalgično. Veselju, da
bodo v začetku avgusta odprli nov dom (oziroma večnamenski kompleks), ki v teh dneh že kaže končno podobo, so se pridružili spomini na lepe dogodke, ki so jih združevali pod to streho, ki je resnično že odslužila svoje.
Seveda je bil občni zbor, ki je hkra-
ti naznanjal praznovanje 80. obletnice društva, namenjen pregledu dejavnosti minulega leta ter načrtom za leto 2011. Iz poročil predsednika društva Boštjana Mikuža in poveljnika Franca Hriberška ter ostalih je bilo razbrati, da je društvo delovalo po začrtanem planu. Iz povedane-
ga je bila razvidna skrb za varnost krajanov, sodelovanje med društvi, izobraževanje in seveda tekmovalni duh, ki prinaša včasih boljše, drugič pa manjše rezultate. Zbrane gasilce sta pozdravila iz lokalne skupnosti šoštanjski župan Darko Menih in podžupan Viki Drev, ki sta prinesla
razveseljive informacije o zaključnih delih doma in malo manj razveseljivo, da z obljubljenim avtomobilom letos ne bo nič. Bo pa prišel v To-polšico drugo leto, kar so gasilci z razumevanjem sprejeli. Občni zbor so pozdravili tudi predstavniki sorodnih društev ter predsednik KS
Topolšica Herman Pergovnik, ki je krajanom položil na srce, da se morajo zamere in nesoglasja podrediti skupnemu duhu napredka in sodelovanja. Upa namreč, da bo novi dom krajane združil, saj bo v njem prostora ne samo za gasilsko dejavnost, temveč za vse.
Predstavnik GZ Šaleške doline Boris Lambizer pa je poleg pozdrava in nekaj informacij, ki jih je prenesel z »vrha«, podelil tudi priznanja in značke, ki so jih prejeli številni člani za različna obdobja dela. Za dolgoletno delo je prejel značko in priznanje veterana Anton Pero-vec. In še najstarejši prisotni. To je bil Zdravko Zager, ki je star toliko, pravzaprav malce več, kot bo letos praznovalo PGD Topolšica.
■ Milojka B. Komprej, foto: Dejan Tonkli

DRUŠTVA
Plodno leto
Med 84 prireditvami članov Kulturnega društva Šmartno ob Paki najbolj odmevna Županova Miška - Kaj storiti za boljši obisk prireditev? -Letošnji program podoben lanskemu
Tatjana Podgoršek
V Občini Šmartno ob Paki delujeta dve kulturni društvi. Z več kot 100-letno tradicijo se ponaša šmarško, pod okriljem katerega deluje 10 sekcij, vanje pa je vključenih 150 članov. »Naše delo v preteklem letu je bilo plodno. Svojo gledališko, plesno, pevsko, likovno, literarno, folklorno dejavnost smo predstavili na 84 prireditvah doma, po Sloveniji in tudi v tujini. Za nastope je bilo potrebnih vsaj 300 vaj, govorimo lahko o več kot 10 tisoč prostovoljnih urah članov,« je ob
pregledu opravljenega dela v letu 2010 na nedavnem občnem zboru med drugim navedel predsednik Kulturnega društva Šmartno ob Paki Tomaž Lesnjak.
Lesnjak je še dejal, da so uresničili večino zastavljena lanskega delovnega programa. Sekcije so organizirale večino tradicionalnih prireditev, na katerih so predstavile svoje delo, vse skupaj pa so združile moči, znanje, voljo v skupnem projektu, ki so ga načrtovali že kar nekaj časa - v projektu Županova Miška. Z njim so šmarški ljubiteljski kulturni zanesenjaki popestrili lanski Poletni festival Mladinskega centra Šmartno ob Paki. V predstavi, v kateri so poleg kulturnikov nastopili še domači konjeniki in člani Motokluba Packenstein, je sodelovalo več kot 100 nastopajočih. Poleg omenjenega projekta je Lesnjak izpostavil še uspeh, ki ga je dosegel mešani pevski zbor v TV oddaji Spet doma, delavnice, ki jih je društvo pripravilo v sodelovanju s šmarško osnovno šolo v okviru lanskega kulturnega dne, ter gledališki abonma. Poleg nastopov so člani kulturnega društva opravili še nekatera vzdrževalna dela v kulturnem domu.
V razpravi so osrednjo pozornost namenili vprašanju: kaj storiti za boljši obisk na prireditvah. Razpravljalci so ugotavljali, da se občani v središču občine ne odzivajo vabilom na prireditve, vse manj je med obiskovalci in
organizatorji tudi prosvetnih delavcev oziroma učiteljev. Osnovna šola se »distancira« od kulturnih prireditev v kraju, nezainteresira-nost občinskih svetnikov je vredna kritike ... V razpravi so opozorili še na nujno obnovo kulturnega doma.
Letošnji delovni program šmarških kulturnih ustvarjalcev je podoben lanskemu. Poleg tradicionalnih prireditev in gledališkega abonmaja bo sezono 2010/2011 Gledališče pod kozolcem zaznamovalo s premiero igre Čar-lijeva tetka, folklorna skupina Oljka se pripravlja na praznovanje 35-letnice delovanja, literarna sekcija Potke pa na peto obletnico delovanja, skupina Prijatelji bi rada izdala tretjo zgoščenko. Med drugim pa načrtujejo tudi ponovitev lanskega skupnega projekta Županova Miška. Med večjimi projekti je Lesnjak omenil še izdelavo spletne strani društva ter nekaj manjših vzdrževalnih del v kulturnem domu. Šmarški kulturniki si želijo tvornega sodelovanja z občino, javnim skladom za kulturne dejavnosti in ostalimi društvi v kraju.
Rekli so:
Tomaž Lesnjak: »V zadnjih letih je osip na prireditvah, predvsem v dvorani kulturnega doma, velik. Za to pa smo v prvi vrsti odgovorni tudi sami. Dokler ne bomo obiskovali lastnih prireditev oziroma dokler ne bodo člani sekcij obiskovali prireditev drugih sekcij, ne moremo in ne smemo biti razočarani, če nastopimo pred napol prazno dvorano. S tem ko bomo sami obiskovali prireditve, bomo zgled drugim. Obenem pa lahko pripeljemo s seboj tudi kakšnega prijatelja ali družinskega člana. S tem bomo širili glas o svojem delu naprej, zanj pa lahko rečemo, da je kakovostno.«
Ljudje radi obiskujejo Skorno
Novi predsednik turističenga društva Matej Skornšek
Občinski praznik ob dnevu državnosti ter Žive jaslice v Skornem sta tisti dve prireditvi v Skornem, zaradi katerih ljudje radi obiskujejo ta mali kraj v občini Šoštanj. In Turistično društvo Skorno, ki deluje že 16. leto, prireja še marsikaj v kraju in tudi zunaj njega. Na rednem letnem občnem zboru, ki so ga imeli v soboto, so nadvse ponosno predstavili opravljeno delo preteklega leta. Namreč ne samo da skrbijo za kulturni utrip kraja s prireditvami, kot so ob dnevu žena, dnevu kulture, božičnih praznikih, veliko dajo tudi na ohranjanje ljudskih šeg in navad, kot je ličkanje koruze, miklavže-vanje, Sveti trije kralji, kresovanje, postavljanje mlaja in pustovanje. Radi si organizirajo tudi kak pohod, izlet ali piknik, skrbijo za obeležja NOB-ja v kraju, sodelujejo na vseh sejmih v občini Šoštanj in še in še. V zadnjem letu so se aktivno pričeli ukvarjati še s športnimi aktivnostmi ter pevsko kulturo. Zato so na občnem zboru sprejeli prenovljen in dopolnjen statut društva ter ustanovili športno sekcijo ter sekcijo Mladinskega pevskega zbora Skorno. Zato ni nič nenavadne-
ga, da se Maša Stropnik, sedaj že bivša predsednica Turističnega društva, rada pohvali, da je v Skornem vedno lepo, zmeraj se kaj dogaja in ljudje so pridni kot mravljice. S turizmom, kulturnimi ter športnimi prireditvami pa je prepoln tudi delovni načrt za letos, z njim pa se bo spopadal novi predsednik Turističnega društva Skorno Matej Skornšek. Tudi župan Občine Šoštanj Darko Menih je v svojem govoru pohvalil opravljeno delo društva, čestital stari predsednici za uspešno osemletno vodenje društva, novemu predsedniku pa zaželel veliko strpnosti in dobre volje pri predsedovanju. Roman Oblak, predsednik KS Skorno - Florjan, je izrazil zadovoljstvo, da v kraju deluje društvo, ki druži ljudi tako s kulturo kot tudi s športom, ki je ves čas aktivno in delovno. Poudaril je, da je bivše vodstvo pripeljalo društvo na zelo visoko raven in da se ne boji, da ne bi nov predsednik tega dela odlično opravljal še naprej. Člani Turističnega društva Skorno so prejeli pohvale še od PGD Šoštanj mesto, TD Pristava ter TKD Geberke.
■ M. Stropnik
V razpravi so bili kritični do obiska svetnikov, šolnikov in občanov iz središča občine na
kulturnih prireditvah.
Vec izobraževanja -boljša kakovost vin
Člani Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki ocenili delo v preteklem letu - Letos znova v ospredju izobraževanje
Tatjana Podgoršek
V dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki so na nedavnem rednem občnem zboru člani šmar-škega društva vinogradnikov ocenili delo v preteklem letu ter se dogovorili o letošnjih smernicah delovanja.
Peter Krajnc, predsednik društva, je v poročilu o opravljenem delu v preteklem letu izpostavil izobraževanje članov. Temu namenjajo osrednjo pozornost vse od ustanovitve
društva (od leta 1997) dalje. Rezultati strokovnih predavanj, praktičnega prikaza del v vinogradu in v kleteh so vidni. Pridelek šmarških vinogradnikov je vsako leto kakovostnejši in povprečna ocena vseh ocenjenih vzorcev, ki je lani dosegla 18,15 točke, uvršča društvo v zgornjo polovico društev vinorodne dežele Podravje. Lanske neugodne vremenske razmere so terjale od pridelovalcev rujne kapljice velike napore, ki pa so jih - vsaj tako je
pokazala letošnja delovna pokuši-na vin - prav na osnovi pridobljenih znanj uspešno premagali. Poleg omenjenega so se šmarški vinogradniki lani podali na dve strokovni ekskurziji, sodelovali na sejmu Turizem in prosti čas skupaj s šmarški-mi turističnimi delavci in čebelarji, se udeležili kmečke tržnice v Velenju, tvorno pa so se vključili tudi v praznovanje občinskega praznika na Martinovi soboti in s kletmi odprtih vrat. Izvedli so tudi izbor »kletarja« leta, ki pa bo zaradi izraženega nezadovoljstva in pripomb letos doživel nekaj sprememb.
V letošnjem okvirnem delovnem programu so znova v ospredju strokovna predavanja, izobraževanja na terenu. V aprilu nameravajo oceniti vzorce vin letnika 2010, podeliti priznanja najboljšim pridelovalcem vina, se vključiti v aktivnosti ob občinskem prazniku, na seznamu pa sta tudi dve strokovni ekskurziji.
Najbolj ugodna ponudba, ko je na voljo le še nekaj sob!
Hotel ßreza||||||ll|g|89 EUR / 3x pSSsSsj
Cene veljajo po osebi v dvoposteljni sobi. rnSSSsS
Po doseženi povprečni oceni vseh vzorcev vin se šmarški vinogradniki uvrščajo v zgornjo
polovico društev vinorodne dežele Podravje.
Terme Olimia d.i., Zdraviliška cesta 24, SI - 3254 Podčetrtek T 03 829 78 36, info@terme-olimia.com, www.terme-olimia.com
■
KULTURA

17. februarja 2011
Kulturni presežki imajo možnosti sofinanciranja
Več kot 100 kulturnih ustvarjalcev in producentov v dvorani Centra Nova o sodelovanju v projektu EPK 2012 - Prijave večjih projektov pričakujejo do 28. februarja
Velenje, 9. februarja - Prejšnjo sredo popoldne je MO Velenje v dvorani Centra Nova pripravila informativni sestanek o poteku projekta Evropska prestolnica kulture 2012, na katerem so več kot 100 povabljenim udeležencem, predvsem kulturnim ustvarjalcem, predstavili potek projekta in možnosti za njihovo sodelovanje v njem. S prihodom Mitje Čandra na čelo programskega sveta javnega zavoda EPK Maribor 2012 so namreč odprte številne možnosti za izvedbo kulturnih presežkov za kulturnike iz Šaleške doline tudi v drugih mestih, vključenih v projekt. Ta je
zastavljen na štirih področjih, ki so jih poimenovali Urbane brazde, Ključi mesta, Življenje na dotik in Terminal 22. Dosedanji potek priprav na projekt so jim predstavili podžupan Srečko Meh, direktorica Festivala Velenje Barbara Pokrony in koordinator projekta EPK za MO Velenje Peter Groznik. Dejstvo sicer je, da dobrih kulturnih projektov ne moreš pripraviti v nekaj dneh, a v Velenju računajo, da so tisti, ki imajo ideje in bi jih želeli uresničiti, le-te že domislili. Pozvali so jih, da osnovne ideje pošljejo do 28. februarja. potem jih bodo skupaj s prijavitelji razširili in za
sofinanciranje prijavili na Javnem zavodu Maribor EPK 2012. Ker želijo vsem ustvarjalcem iz Velenja pomagati pri prijavi, so že na sestanku poudarili, da naj projekte najprej pošljejo na naslov epk2012@velenje.si. zaenkrat je gotovo, da bo zavod sofinanciral Pikine festival, Poletne prireditve in festival Kunigunda. V Maribor bodo iz Velenja poslali le projekte, ki bi lahko pomenili kulturni presežek, vsi ostali pa imajo možnost sofinanciranja pridobiti na občinskem razpisu, ki se prav tako izteče 28. februarja.
■ bš
Jančar predstavil novi roman
O kulturi in romanu »To noč sem jo videl« se je v velenjski Kulturnici pogovarjal z Jaroslavom Skrušnyjem
Velenje, 10. februarja - Velenjska Kulturnica je v četrtek zvečer gostila dva pomembna moža slovenske kulture. Z priznanim ustvarjalcem Dragom Jančarjem se je pred številnim občinstvom pogovarjal literarni kritik, prevajalec in urednik Jaroslav Skrušny, ki je bil le tri večere prej slavnostni govornik na osrednji državni slovesnosti ob prazniku slovenske kulture. Zato se sogovornika nista mogla izogniti temam, kot je položaj kulturnih ustvarjalcev v Sloveniji danes in nekoč, čeprav sta jedro pogovora zasnovala na novi Jančarjev roman, že deveti po vrsti.
Izvedeli smo, da je to roman o nekaj letih življenja in skrivnostnem izginotju Veronike Zarnik,
Pogovor med Jaroslavom Skrušnyjem in Dragom Jančarjem je bil iskriv in zanimiv.
mlade ženske iz ljubljanske meščanske družbe, ki jo je vase potegnil vrtinec nemirne zgodovine. Pet oseb pripoveduje o njej, pa vsaka od njih tudi o sebi in razburkanem slovenskem času pred drugo svetovno vojno in med njo. O Veroniki pripoveduje njen nekdanji ljubimec, oficir jugoslovanske kraljeve vojske, ki se je leta petinštirideset znašel v ujetniškem taborišču v Palmanovi; zgodbo nadaljuje njena mati, ki isto
leto čaka na vrnitev hčere v ljubljanskem predmestnem stanovanju, potopljena v spomine in blodna od negotovega upanja; o njej govorita zdravnik nemške okupacijske vojske in družinska gospodinja; nazadnje nekdanji partizan, ki je iz nejasnega osebnega nagiba, polnega nesporazumov, sprožil vlak, ki je zdrvel čez nočno pokrajino in njene ljudi.
■ bš
Oder je bil poln pevcev, ki so s svojim nastopom razveselili povsem polno dvorano velenjskega doma kulture.
Razprli so mavrico prijateljstva
Velenje, 10. februarja - Prejšnji četrtek je osnovna šola Antona Aškerca v velenjskem domu kulture pripravila prisrčno prireditev, ki so jo poimenovali Mavrica prijateljstva. Ob slovenskem kulturnem prazniku so resnično raz-
peli mavrico med generacijami, saj so se v pevskih nastopih na odru zvrstili nastopi malčkov iz Vrtca Velenje, učencev šole Antona Aškerca, Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje, zapele so vzgojiteljice Vrtca Velenje
ter Moški pevski zbor Velenje, ob koncu pa so nastopili še Kraguljčki, pevska skupina iz doma za varstvo odraslih Velenje. Pri zadnji točki so v povsem polni dvorani vsi skupaj zapeli pesem »Poj z menoj« in dokazali, da je »pesem čarobna govorica, ki tke mavrico lepega od srca do srca«, kot so zapisali že v vabilu na ta lep dogodek.
■ bš
KOLONA
Kdo bo Vidku sešil srajčko, drugič
Aleš Ojsteršek
Konec osemdesetih seje zdelo naravnost idealno živeti in biti del civilno družbene sfere. Bilo je potrebno na novo utemeljiti državo in prostor je kar klical po ustvarjalnih silah. Že po naravi stvari smo jih kot nacija največ zmogli v kulturnih in akademskih vrstah in Slovenija tistega časa je bila podobna velikemu prireditvenemu prostoru. Sledil je razcvet trga in živeti polno je pomenilo delovanje seliti v gospodarsko sfero. Država sama presežkov v tistem času ni bila deležna. Verjetno je danes zaradi tega še toliko bolj deležna divjega trganja. Ne morem si predstavljati, da lahko kar koli preživi dve takšni leti zapored. Slovenijo smo si privoščili, kot bi ne bila naša domovina. Lokalne skupnosti sojo odnesle nekoliko bolje in z izjemo zgodbe Mirne in Ankarana ostajajo soliden dejavnik razvoja, a le večje tudi kot gonilo. Trganje kohezivnih državnih tkiv je najbolj zaznavno skozi odsev medijske krajine, kije prav tako razpeta med civilno družbo, trgom in državo, ostala v žepu nikoli povsem definiranega javnega interesa.
Decembrski Media Watch (projekt za spremljanje, proučevanje in poročanje o delu množičnih medijev v Sloveniji) je ponudil v razpravo tekst s ponovnim premislekom o oblikovanju medijske krajine. Da je zadeva dramatična, daje slutiti že naslov: Lokalni mediji v Sloveniji: nacionalna mreža, medijske regije ali umiranje na obroke? Kot izziv nudi razprava primere skandinavskih ureditev, ki so javni interes v medijski krajini uspele prepoznati in ga uspešno ščitijo. Zavedanje, da je samo tako zaščiten lahko tudi učinkovit in dejanski pes čuvaj »ohranjanja odprtosti družbenih prostorov in nadzora nad delom javnih oblasti in zasebnih centrov moči« so uspeli spremeniti v ukrepe in v življenje. »Nacionalniprogram gradimo na lokalnem,«pravi Malte Lind, vodja oddelka za odnose z javnostjo Sveriges Radio (SR) v pogovoru z raziskovalko Rino Klinar. Švedske izkušnje so zanimive, saj so tam povezali lokalni in nacionalni nivo v enem programu. Nacionalni javni radio SR se financira izključno iz naročnine in ne predvaja oglasov. Eden od štirih programov SR je P 4, lokalni radio, ki povezuje 25 lokalnih radijskih postaj od severa do juga Švedske in je najbolj poslušan radijski program na Švedskem, katerega začetki delovanja segajo v sredino sedemdesetih let. Vsaka radijska postaja »pokriva« nekaj občin. Lokalni radio oddaja lokalne vsebine od šestih zjutraj do šestih zvečer med tednom, zvečer in ob koncu tedna pa oddajo skupni nacionalni program. Ob uri imajo nacionalne novice, ob uri in pol pripravljajo lokalne novice, vmes pripravljajo različne oddaje z lokalno tematiko, tudi program za manjšine. Razmere na trgu so v Sloveniji za lokalni radio iz leta v leto bolj neprijazne in utemeljeno se postavlja vprašanje, kaj ga čaka v prihodnje. V štirih statističnih regijah, v spodnjeposavski, osrednjeslovenski, notranjsko-kraški in obalno-kraški ni nobenega lokalnega radia, nobenega (s statusom programa posebnega pomena) ni v Ljubljani, Mariboru, Kopru in Novem mestu. V naši okolici ima status posebnega pomena Radio Velenje. Svet za radiodifuzijo RS v poročilu za leto 2009 med drugim ugotavlja, da zaradi »vse ostrejših razmer na trgu prihaja predvsem na področju izdajateljev radijskega programa do hitre in neusmiljene, predvsem pa nekontrolirane koncentracije moči.« V letu 2009 smo bili priče »nadaljevanju in zaostrovanju razmer na področju povezovanja radijskih postaj v t. i. radijske mreže, kar je imelo za posledico nastanek nekakšnih 'nacionalnih' komercialnih radijev«. Ta proces se je nadaljeval tudi v letu 2010, kar bo na koncu pripeljalo »do izginotja malih lokalnih radijskih postaj«, je zapisal svet. Podobno se slika riše v spektru lokalnih in regionalnih TV postaj, kot tudi lokalnih tiskanih medijev. Skratka, ne gre prezreti, da nam pred očmi izginja medijska kulturna krajina in da njen nadomestek ni boljše, temveč slabše stanje. Skandinavci vedo, da so storili veliko, ko so povezali lokalno z nacionalnim in mi vemo, da Skandinavci vedo veliko.
■
180-letnica šolstva v Vinski Gori
Vinska Gora - Danes (četrtek, 17. februarja) ob 17 h bo v večnamenskem domu v Vinski Gori slovesnost, na kateri bodo počastili 180-letni-co šolstva v kraju. Podružnična šola je danes sestavni del Osnovne šole Gorica Velenje.
■ mkp
Usnjarstvo na Vrhniki v Šoštanju
Šoštanj - Danes, v četrtek, 17. februarja, ob 18. uri bodo v Muzeju usnjarstva na Slovenskem odprli razstavo z naslovom Usnjarstvo na Vrhniki. Razstava je nastala leta 2004, gostovala že v Tehniškem muzeju Slovenije, od danes pa bo na ogled tudi v Šoštanju.
■ mkp
107,IMHZ tmlnionrp
n ' i*n iOTI TiUki Flll.l
V ni II	IUvI 11 O ■ »■ ^
Radio Velenje

107,8 MHz
\AdUmQkU IDÜ CASOpnsDOl
Zelena priloga
Ni ga čez dober nasvet, pravijo mnogi. Kar nekaj takšnih nasvetov objavljajo tudi na straneh tednika Naš čas, še bolj zgoščeno pa v prilogah tednika, ki jih pripravlja naša propagandna služba. Glede na prihajajoči čas bo nekoliko »odebelila« prvo mar-čevsko številko tednika Zelena priloga. Mnogi nestrpno čakamo na prve sončne žarke, ki prebudijo naravo, ta pa vabi na vrt, v sadovnjak ...
Zelena priloga med prilogami ni najstarejša, tudi ne najmlajša, je pa med bralci dobro sprejeta, ker je v njej veliko strokovnih, predvsem pa uporabnih nasvetov, s katerimi si izboljšamo pridelek na vrtu, oberemo v jeseni več sadja in zelenjave, izvemo, katero orodje in ostalo pripomočki so najprimernejši za kakšno delo, kje kupiti kakovostno »kmetijsko
blago« za primerno ceno. Sadike, pravijo v naši propagandi, je že dobro kupiti v specializiranih prodajalnah, vrtnarijah, drevesnicah, kjer poleg iskanega materiala dobijo ljudje še kakšen strokovni nasvet. Nekaj naslovov in njihovo ponudbo bodo bralci našli v Zeleni prilogi.
Poleg vsega omenjenega pa velja opozoriti še na koledar biološkega vrtnarjenja. Ta bo sestavni del priloge in mnogi so se že prepričali, da je uporaben celo leto. Veseli nas, da nam je pri tem znova priskočilo na pomoč velenjsko podjetje PUP.
Naši propagandisti v teh dneh že zbirajo »gradivo« v obliki reklamnih sporočil za Zeleno prilogo. Zato vabijo k sodelovanju vse, ki so jih že poklicali, se nanje obrnili po e-pošti in tudi tiste, ki so jih morebiti pri tem zgrešili.
■ tp
... na kratko...
PARNI VALJAK
Parni valjak je ljubiteljem yu--rocka postregel z novim singlom Aleluja - ja još uvjek vjerujem u nas. Ponovo aktivirani bend s 35-letnim stažem je po petih letih snemalnega premora ponovno v studiu. Novi album lahko pričakujemo sredi leta.
MI2
Predstavljajo udarno skladbo Bri-gita (z ulice maršala Tita), tokrat v novi preobleki. Pesem je prvič izšla že na albumu Čudo tehnike, nova verzija pa je izšla na lani izdanem albumu Rokenrol in kot osmi single v teh dneh prihaja na radijske valove. Tokrat ne gre za studijski posnetek, temveč za live verzijo, ki je nastala na enem od koncertov skupine.
OMAR NABER
Po singlih Proti soncu in Preden greš se pripravlja na nastop na EMmi, kjer bo zapel kot zadnji, deseti nastopajoči. Po Emi bo sledil izid tretjega samostojnega albuma, ki ga je zadnji dve leti ustvarjal skupaj z dolgoletnima sodelavcema Miho Goršetom in Tadejem Miheličem. Na albumu bo tudi skladba, ki jo bo Omar predstavil na Emi - Bistvo skrito je očem.
SHYAM
Po singlih Gumijasto srce in Color Deluxe, ki sta napovedala vrnitev brežiške zasedbe na glasbeno prizorišče, zdaj prihaja nova skladba Mene ni. Tako kot večina njihovih skladb je tudi ta plod sodelovanja celotne zasedbe in njihovega pevca ter večinskega avtorja Miloša Rado-savljeviča. Kot producent se pod izdelek ponovno podpisuje Peter Penko.
DAN D
Premor po uspešnem koncertnem obdobju po izidu albuma Ure letenja za ekstravagantne ptice so člani izkoristili za različne projekte. Nikola Sekulovic, basist skupine, si je za kraj raziskovanja izbral Peking, kjer sodeluje z najmočnejšo kitajsko neodvisno založbo Maybe Mars. Mesečna rock revija Tong Se Ge Qu (Popularna glasba) je v prvi letošnji številki objavila veliki intervju z njim.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.
1.	FESTA BAND - VELENJSKI TRUBACI - Mesečina
2.	MIRAN RUDAN - Ljubim te (ni le beseda)
3.	SHAKIRA- Sale el sol
Priljubljena velenjska trubaška zasedba Fešta band je s skladbo Mesečina zmagala v tokratnem izboru pesmi tedna v programu Radia Velenje. Skupina, ki goji tovrstno glasbo velja za eno vodilnih v Sloveniji na tem področju, če ne za kar prvo, kar dokazuje s številnimi nastopi in zmagami na različnih trubaških tekmovanjih. Uspešno je nastopila tudi v meki trubaške glasbe, v Srbiji, na znamenitem festivalu Guča.
LESTVICA DOMAČE GASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
1.	Ansambel Luba Užmaha - Glasba, moj zaklad
2.	Modri val - Ti dežela ljubljena
3.	Zlatko Dobrič - Kako lepo mi zadišiš
4.	Ansambel Golte - Kot beli zajčki
5.	Boris Kopitar - Ko sva se spoznala
6.	Malibu - Na Valentinovo
7.	Tomo Ramonika s prijatelji - Mi mamo se fajn
8.	Ansambel Nagelj - Valentinovo
9.	Braco Koren in Kraški kvintet - Valentina
10.	Ansambel Diamanti - Le Krka ve
www.radiovelenje.com
Glasbene novičke
Baladni Čuki
Čuki predstavljajo še en single z aktualnega albuma Mal naprej. Gre za skladbo s pomenljivim naslovom Zakaj se me dotikaš, če me nimaš rad, ki je ena tistih, ki bo še posebej všeč nežnejšemu spolu. Akustična balada je sicer nastala že pred nekaj leti pod peresom Jožeta Potrebuje-ša, Čuki pa bodo zanjo v kratkem posneli tudi videospot. Akustična in prefinjeno posneta pesem ob spremljavi le dveh kitar je za današnje
pesem pa je že uspešnica na Kresli-novih koncertih.
Nude jutri v Max klubu
Jutri, v petek, 18. februarja, bo v velenjskem klubu Max nastopila znana celjska skupina Nude. Skupina, ki na slovenski glasbeni sceni deluje že več kot petnajst let, je doslej izdala sedem albumov, svoje privržence pa razveselila s števil-
nimi uspešnicami. Tisti starejši se spomnijo velikih hitov Povejmiza-kaj pesem, Rola, Balon in drugih, nekoliko mlajši pa novejših skladb z zadnjih albumov, kakršne so Ke-re hude bejbe, Padam v ljubezen, Izpolniva želje ..., do zadnje No more war! Skupina, katere zasedba se je v dolgih letih delovanja nekoliko spreminjala, je znana po svojih energičnih živih nastopih, na katerih vedno vlada dobra energija. To so že večkrat dokazali tudi s svojimi skoraj že tradicionalnimi nastopi v velenjskem klubu Max in verjamemo, da bo tudi jutri tako.
Pet grammyjev Lady Antebellum
V Los Angelesu so v noči na nedeljo že 53. zapovrstjo podelili najbolj prestižne glasbene nagrade grammy. Letošnjo podelitev je zaznamovala zasedba Lady Antebellum. Skupina je bila nominirana v šestih kategorijah, na koncu pa slavila v kar petih, saj je odnesla nagrade za pesem leta, posnetek leta, country skladbo,
čase kar drzna aranžmajska forma, ki jo odlikuje tudi čustvena interpretacija pevca Jerneja Tozona.
Bo Siddharti uspelo napolniti Stožice?
Skupina Siddharta, ki je septembra leta 2003 uspela razprodati star bežigrajski stadion v Ljubljani, zdaj načrtuje podoben spektakel tudi na novem stadionu v Stožicah. Veliki koncert načrtujejo v mesecu juniju. Toda napolniti stadion, ki sprejme okoli 30.000 ljudi, bo za skupino, ki na tem koncertu namerava posneti tudi dvojni koncertni album

- t , I
v n':<
country album ter country izvedbo. Žlahtni gramofonček za 'naj' album leta je odnesla skupina Arcade Fire za album The Suburbs. Eminem, ki je bil letos nominiran v kar desetih kategorijah, je prejel grammyja v le dveh kategorijah, in sicer za najboljši rap album in najboljšega rap solo izvajalca. Bruno Mars, ki je bil nominiran v sedmih kategorijah, pa je prejel le kipca za 'naj' pop moško vokalno izvedbo. Brez nagrade je ostal 16-letni Justin Bieber, ki je sicer pričakoval grammyja za novinca leta.
in dvd, velik zalogaj, kar priznavajo tudi sami. Siddharta bo sicer prvi glasbeni izvajalec, ki bo nastopil na stožiškem stadionu. Še pred velikim koncertom se bodo fantje odpravili v Los Angeles, kjer bodo s produ-centom Rossom Robinsonom nadaljevali uspešno glasbeno zgodbo, saj bo slednji sodeloval tudi pri novem albumu skupine.
Ena pesem Vlada Kreslina
Vlado Kreslin v teh februarskih dneh na radijske postaje pošilja novo skladbo Ena pesem z aktualnega albuma Drevored. Pesem je delo Vlada Kreslina in Mira Tomassini-ja, aranžma zanjo pa je naredil Gal Gjurin. Za skladbo je Vlado Kreslin na enem od svojih treh koncertov v Cankarjevem domu v lanskem decembru posnel tudi videospot, ki bo na slovenske televizije prišel kmalu. Album Drevored se še zmeraj nahaja na vrhu najbolje prodajanih albumov v Sloveniji, skladba Ena
12 —

17. februarja 2011
* Alojz Zavolovšek, slikar in pedagog, ki pri likovnem ustvarjanju vedno izhaja iz narave, je skupaj s soprogo prišel na odprtje Hiše mineralov. Zanj je vse, kar je lepo in zanimivo, vse, kar nam govori o tem, kako je nastal naš svet, vredno pozornosti. Umetniki vedo, da minerali niso le kamni. Kaj je videl v njih Za-volovšek, bo morda že kmalu vidno na slikarskem platnu.
i »Tatjana, tole še posnamem, spakiram in grem,« je v petek ob podpisu pogodbe za Gaudemaus urednici na VTV Tatjani Hu-domalj rekel dolgoletni snemalec Janko Sešel. Že naslednji dan je začel novo poglavje, privajanje na življenje upokojenca. A kolikor ga poznamo, se v mirovanje ne bo vrgel. Kvečjemu bo nadaljeval tisto, kar ga zadnja leta najbolj osrečuje, to pa je vloga dedka, humorista, humanista ... Za kamero bo pa tudi še stopil. Sta se preveč navezala, da bi jo lahko kar tako zapustil.
* Le kam sta se zagledala Alojz Hudarin, šef velenjskega TIC-a, in mestni svetnik Mišo Letonje? Sta gledala v fasado rumene hiše, v kateri je Hiša mineralov? Pred odprtjem so jo močno okrasili, kar je enim všeč, drugim pa ne, saj deluje, kot da bi nanjo obesili novoletne okraske. Morda pa sta gledala mimo, v staro pekarno, ki tiho propada. In se spraševala, kdaj je ne bo več. Menda kmalu.
Moža rešila pred tigrom
Neka Malezijka je postala junakinja potem, ko je svojega moža rešila iz tigrovih krempljev. Njen mož je namreč, nič hudega sluteč, v bližini svojega doma v džungli v severni malezijski državi Perak lovil veverice, ko ga je napadel tiger. »Najprej sem pomislil, da bi splezal na drevo, vendar me je tiger napadel in me začel gristi,« je dejal in poudaril, da se je sku-
šal z vsemi silami ubraniti tigrovega objema, medtem ko je klical na pomoč. Njegova žena Han Besau, ki je slišala moževe klice, mu je takoj prihitela na pomoč in 90-kilogramskega tigra z leseno zajemalko mahnila po glavi, s čimer ga je tako prestrašila, da jo je zver ucvrla, njen mož pa jo je odnesel zgolj z nekaj praskami po obrazu, vratu in nogah.
Zamaške odstranil z uhlji
33-letni Nemec Tobias Berger je stavil, da mu bo v dveh minutah uspelo 15 zamaškov s steklenic pi-
va pometati v pivske vrčke, a brez pomoči rok ali drugih okončin -samo z uhljem. Ker je napovedal nekaj neverjetnega, so ga povabili v oddajo Wetten dass ...? z voditeljem Thomasom Gottschalkom. Tobiasov podvig je ves čas budno spremljala gostja v studiu, super-manekenka Naomi Campbell, ki je tudi sama preizkusila gibljivost njegovih ušes in mu zaželela srečo. Tekmovalec iz Hirschaua je nato dobil stavo in dokazal, da človeška ušesa resnično zmorejo marsikaj. Kot je povedal, se svojega daru zaveda že od petega leta starosti.
Simulacija pristanka na Marsu uspela
Največji poskus simulacije pristanka na Marsu v zgodovini vesolja je uspel, saj so trije od šestih prostovoljcev, ki sodelujejo v 520 dni trajajočem projektu simulacije poleta na Mars, »pristali« na rdečem planetu. Rus Aleksander Smo-lejevski, Italijan Diego Urbina in Kitajec Wang Yue, ki so zaprti v posebni »vesoljski kapsuli«, bodo v prihodnjih dneh navidezno raziskovali planet in opravili tri izhode. Trije drugi člani skupine niso smeli na krov in čakajo na svoje kolege, da opravijo nalogo. Šesterica »astronavtov«že od junija lani
McPoroka
Ob znani hitri prehrani ni nič nenavadna ideja o prav tako hitri poroki. V Hongkongu so tako iznašli rešitev za vse zaljubljene, ki se jim mudi - McWeddings! Točneje: v poslovnem delu Hongkonga, kjer ljudje večino svojega dneva preživijo na delovnem mestu, so se v eni od poslovalnic hitre prehrane McDonald's odločili, da od januarja letos ponujajo novo storitev - hitro poroko ali McWed-ding. Prvo uradno poroko so imeli na dan zaljubljencev, ko sta si pred
na območju moskovskega inštituta simulira polet na Mars, pri čemer živijo izolirani v posebnem, 550 kubičnih metrov velikem zabojniku in opravljajo različne poskuse. Njihov edini stik z zunanjim svetom je elektronska pošta, ki pa prihaja s 40-mi-nutnim zamikom. Vsi udeleženci poskusa so moški, stari med 27 in 38 let, med njimi pa je eden zaposlen v resničnem vesoljskem programu. Redno morajo dajati vzorce urina in krvi, prav tako pa so 24 ur obdani s kamerami in senzorji. Vsak član »posadke« ima na voljo le tri kvadratne metre zasebnega prostora, ki je skrit pred kamerami. Glavni cilj poskusa je ponazoriti misijo na rdeči planet - 250 dni potovanja, 30 dni bivanja na površini planeta in še 240 dni za vrnitev, kar znese skupaj 520 dni.
Zaradi psa v zapor
Na Siciliji morajo biti previdni prav vsi, očitno pa še posebej lastniki psov. Trije Italijani, katerih
pse so imeli sosedje že čez glavo so se namreč tam znašli v zaporu. Dolgo so sosedje četverici poslušali lepo dopovedati, naj pse ponoči umirijo, saj s svojim glasnim in nenehnim laježem motijo spanec celotne ulice. Lastniki pa so bili za njihove prošnje gluhi, zato so na pomoč poklicali policijo, a niti to ni pomagalo. Po nekajkratnem posredovanju je prekipelo tudi policiji, zato so proti lastnikom psov vložili kazensko ovadbo, primer pa je nazadnje končal na sodišču. Sodnik do četverice ni pokazal milosti, saj jih ni obsodil na pogojno, ampak kar na zaporno kazen - odsedeti bodo morali po dva meseca. Poleg tega pa jim je naložil tudi denarno kazen, vsak izmed njih bo moral V odšteti še 500 evrov.
prijatelji in sorodniki večno zvestobo obljubila Ashley in Kevin. Svoji izbranki je v roza okrašeni poslovalnici McDonald's Kevin nataknil prstan s kristalom v obliki črke ,M', skupaj sta zarezala v torto iz jabolčnih pit, svatje pa so se mastili s ham-burgeiji in krompirčkom. McDonald's pojasnjuje, da so se za to storitev odločili, ker imajo ljudje vedno manj časa za načrtovanje tudi tako pomemb-glJK nih dogodkov, kot je v poroka.
Hiti počasi
Hitra cesta tretje razvojne osi se še kar naprej počasi in močno čudno zvija.
Pregretje
O kriza! Zaradi Gorenja je v Srbiji zavrelo.
Vabeč pogled
Iz novega hotela na Golteh se vidi res daleč. Vse tja do Zagreba. Dobro bi bilo, če bi tudi iz Zagreba videli na smučišče na Golte. In bi jih to privabilo v večjem številu.
Obetavna sprememba
Občinski svetniki bodo morda le še naprej lahko tudi predsednik raznih društev. Upajmo, da bodo to rešitev o združitvi našli prej, kot bodo uspeli razdružiti funkcije županov in poslancev.
Lažna »nosečnost«
Z rojstvom Saše se še kar zapleta. Bolj ko govorimo o pokrajiniza-ciji Slovenije, manjkrat se omenja samostojna pokrajina Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Na to nekateri spominjajo le, če govorijo, na katerem območju je najmanj razvita občina v državi.
Brez povezanosti
Naša država spodbuja izolacijo. Streh in fasad, ne tiste med ljudmi. Ljudje se med sabo vse bolj izoliramo kar sami. Mnogi tudi zaradi raznih ukrepov države!
Ne manj, več
Velenje je dobilo še eno zbirno mesto za odpadke. Pa čeprav smo vsi mislili, da bo zaradi krize odpadkov manj.
Manj čez plot
Ob tem, ko nekateri še vedno kritizirajo že samo misel na to, da bi prepovedali sosedsko pomoč, bi nekaterim duše-brižnikom to prišlo prav. Menijo, da bi s prepovedjo »sosedske pomoči« rešili precej zakonov.
Polovične informacije
Mnogi mladi so prejšnji petek in soboto preživeli na informativnih dnevih. Dobili so precej koristnih informacij o šolanju, manj, če bodo po šolanju lahko dobili tudi delo. Ostaja jim le še večkrat poudarjeno geslo, da je tudi učenje delo.

TURIZEM
13
Sodoben hotel izpolnil pričakovanja
Hotel na Golteh je vse od odprtja dobro zaseden, obiskovalci pa ga hvalijo - Za obsežno naložbo, ki jih je veljala dobrih osem milijonov, so dobili dva milijona 100 tisoč evrov nepovratnih sredstev - Do Golt tudi sodobna cesta, na spodnji postaji gondolske žičnice pa veliko parkirišče
la. Hotel je res sodoben, skrbno načrtovan, tako da se »ujema« z okoljem. V njem je 116 ležišč v lepih sobah s prekrasnim razgledom. Imamo tudi kongresno dvorano, fitnes, hotelsko restavracijo in restavracijo za dnevne
Ko bodo zgrajene še depandanse, bo na Golteh kar 300 ležišč.
Mira Zakošek
S posodobitvijo in razširitvijo hotela na Golteh stopa ta gorski turistični center ob bok najbolj prepoznavnim smučiščem, zagotovo pa bo še bolj, ko bodo v celoti uresničili zastavljene cilje.
zato namenjajo posebno pozornost programom, ki bodo to zagotavljali. Prvi korak za to je prav gotovo sodoben hotel. »Želimo, da postane gorski turistični center Golte vezni člen turistične ponudbe Šaleške in Zgornje savinjske doline in upamo, da bodo turi-
porušili zastarel, leta 1969 zgrajen hotel, in do božičnih praznikov zgradili sodobnega in seveda tudi mnogo večjega. Za to zahtevno in obsežno gradnjo so porabili vsega 186 dni. »To je bilo nujno, saj si nismo mogli privoščiti izpada smučarske sezone«, dodaja Potoč-
je kljub letošnji ne najboljši zimi večinoma zaseden.
»Želeli smo lep in funkcionalen hotel in takšnega smo tudi naredili. Moram čestitati izvajalcem in celotni ekipi, ki je naložbo vodi-
goste, gorsko knjižnico in številne pomožne prostore,« je zadovoljen Drago Potočnik, ki je že zazrt v
Ernest Kovač, ki vedno znova poudarja, na kako odlični lokaciji se razprostira njihov center. Vse to so znali zelo uspešno kompo-nirati v nov objekt, saj je prav iz vsake sobe, ki so jih postavili v nadstropje, prekrasen pogled, v prelepo naravo, na smučišča ali pa v dolino oziroma po okoliških hribih. »Pogled vas ob jasnih dnevih ponese vse tja do Zagreba,« pravi Kovač. Možnosti za prijetno in tudi koristno preživljanje prostega časa bo odslej na Golteh obilo v vsakem letnem času. Med drugim
Ernest Kovač:»K welness centru sodi tudi zunanji bazen, ki smo ga postavili tik ob smučišču«.
Na Golteh je redno zaposlenih 24 delavcev, ob konicah pa jim priskoči na pomoč še 40 pogodbeno zaposlenih.
Te so po besedah predsednika skupščine in direktorja največjega lastnika PV Investa mag. Draga Potočnika velike. Predvsem želijo, da se sezona odvija vse leto,
Mag. Drago Potočnik: »Želimo, da postanejo Golte vezni člen turistične ponudbe SA-ŠA regije«.
Gondola pripelje smučarje direktno v hotel
stični ponudniki prepoznali svojo priložnost,« pravi Drago Potočnik, ki je seveda ponosen, da jim je to veliko naložbo uspelo uresničiti v tako zelo kratkem času, med eno in drugo zimsko sezono. Del so se lotili aprila, ko so skoraj v celoti
nik. Seveda je bilo treba gradnjo skrbno načrtovati in voditi, saj je bila pomembna pravzaprav vsaka minuta.
Pred božičem so torej že sprejeli prve goste, ti pa so nad novo pridobitvijo navdušeni in tudi hotel
Zima jim letos ni naklonjena, na srečo pa so večino časa vsaj temperature tako nizke, da lahko pobočja umetno zasnežujejo.
letošnjo pomlad, ko bodo začeli graditi še osem depandans (gradbeno dovoljenje so že pridobili), ki jih bodo postavili nad hotelom ob kompleksu počitniških hišic. Izboljšave načrtujejo tudi v žičniški infrastrukturi. Najprej nameravajo zgraditi šestsedežnico Kladje, kasneje pa posodobiti tudi vse obstoječe naprave.
Nad novo pridobitvijo je navdušen seveda tudi direktor Golt
se lahko pohvalijo tudi s sodobnim wellnes in fitnes centrom, najsodobneje pa so opremljeni tudi za organiziranje poslovnih srečanj, pa seveda tudi različnih zabav.
■
Hotel so zgradili in ga opremili v le 186 dneh.
Zavarujte svoje sanje
V bližnji preteklosti smo se soočali z razmerami, ki so še bolj osvetlile pomembnost zagotovitve socialne varnosti nas samih in naših družin. Hkrati pa je potrebno razmišljati tudi o dodatnem varčevanju za prihodnost.
Nova pokojninska reforma, plačilo študija v prihodnosti, vse to so razlogi, da kot odgovorni starši že sedaj razmišljate o prihodnosti vaših otrok. Nimate otrok? Potem pa je tukaj nakup stanovanja, novega avtomobila, potovanje po eksotičnih deželah, izobraževanja ali dodatna pokojnina, ki bo še kako potrebna.
Kako primerno in donosno varčevati?
Skladno s svetovnimi trendi varčevanja vam svetujemo naložbo, ki vsebuje:
•	vlaganje sredstev na perspektivne gospodarske trge držav Azije, Latinske Amerike, Vzhodne Amerike in Afrike ter na vzhajajoče trge (Kitajska, Indija, Brazilija, Rusija), na katerih se v prihodnosti pričakuje pozitivno rast,
•	mesečno varčevanje, kjer se bodo vaša sredstva plemenitila tako, kot da bi bila celotna dogovorjena premija plačana v enkratnem znesku že ob začetku,
•	optimiziran vstop v naložbo in izstop iz nje,
•	naložbeno politiko, ki se je v preteklosti izkazala z višjimi tveganju prilagojenimi donosi v primerjavi z naložbami v delniške trge,
•	preprosto sklenitev z mesečnim vplačilom že od 35 EUR naprej.
Vse zgoraj naštete ugodnosti ponuja življenjsko zavarovanje Fondpolica Trend, s tem pa dodatno poskrbite tudi za socialno varnost. Zaupanja vreden je tudi upravljavec vaših sredstev, ena najmočnejših in najuspešnejših svetovnih bank BNP Paribas, s katero smo v zavarovalnici KD Življenje uspešno razvili že nekaj naših produktov.
Peter Kramar s.p.,
svetovalec, pogodbeni partner KD FT in Partnerji d.o.o., ekskluzivno za KD Življenje d.d. svetuje:
Kaj konkretno vam naložba prinese?
35-letna mamica želi svojemu 7-letnemu sinu pomagati pri uresničitvi njegove želje, da bi postal pilot. Zato se odloči za sklenitev življenjskega zavarovanja z obročnim plačilom premije - Fondpolico® TREND.
Zavaruje se:
•	za obdobje 15 let,
•	z mesečno premijo v višini 100 EUR in
•	z zajamčeno zavarovalno vsoto za primer smrti, ki znaša 1.800 EUR + odkupna vrednost zavarovanja.
Fondpolico® TREND lahko sklenete le pri zavarovalnici KD Življenje. Na voljo je le
Predpostavljene povprečne letne stopnje donosa indeksa Emerging Markets
6 % 8 % 10 %
Informativna vrednost premoženja po 15 letih*
36.449
47.975
63.122
informativna vrednost premoženja po petnajstih letih je izračunana ob predpostavki različnih povprečnih letnih stopenj donosa indeksa Emerging Markets in 12,5 % konstantni volatilnosti indeksa Emerging Markets ter nespremenjenih tržnih obrestnih merah. V izračunih informativnih vrednosti v tabeli so upoštevane 6 %, 8 % in 10 % povprečne letne stopnje donosa, ki niso zajamčene, zato tudi informativna vrednost ob izteku zavarovanja ni zajamčena. Naložbeno tveganje v času trajanja zavarovanja prevzema zavarovalec.
Namen članka je podati kratek pregled in strnjene informacije o produktu Fondpolica® TREND. Čeprav je bil skrbno pripravljen, lahko ustvari dvoumen ali nepopoln vtis. Obvezujoče in popolne informacije o produktu so dostopne v zavarovalnih pogojih, ponudbi in zavarovalni polici, ki so sestavni del zavarovalne pogodbe.
v omejeni izdaji, zato ne zamudite edinstvene priložnosti za naložbo na razvijajočih se trgih.
080 30 30, www.kd-zivljenje.si
KD Življenje
zavarovalnica, d.d.
VI PIŠETE
»»Has
17. februarja 2011
Deseto srečanje starostnikov in krvodajalcev
Krajevna organizacija Rdečega križa Cirkovce v velenjski občini je minulo soboto, 12. februarja, pripravila deseto srečanje starostnikov in krvodajalcev. Domačini so do zadnjega kotička zasedli vse prostore osnovne šole in prisluhnili programu, ki so ga izvedli otroci otroškega vrtca in osnovne šole Cirkovce, poleg njih pa je nastopilo še nekaj skupin iz sosednjih krajev. Vseh nastopajočih je bilo nad 50.
Prisotne je med prvimi nagovoril Franci Kotnik, predsednik krajevne skupnosti Cirkovce, in krajevni organizaciji Rdečega križa podelil posebno priznanje za lO-letno srečanje občanov, starejših nad 70 let, in krvodajalcev. Prvih je bilo povabljenih 28, drugih 16. Da je krajevna organizacija RK v Cir-kovcah, ki jo vodi Cveto Sušec, še kako je dejavna, je potrdil tudi Janez Trboljšek, predstavnik območne organizacije RK Šaleške
Domačini so napolnili prostore osnovne šole v Cirkovcah.
doline, v kateri so v imeli lani kar 5200 odvzemov krvi. Pomagali so pri zbiranju pomoči in tudi razdeljevanju preko 80 ton te pomoči socialno ogroženim občanom. Teh je na žalost vedno več.
Domačinom, ki so kakorkoli pomagali pri ohranjanju tradicije srečanj starejših občanov in krvodajalcev, je krajevna organizacija podelila priznanja. Prejeli so jih: Milica Pušnik, Vili Razbornik,
Peter Kos, Danilo Grobelnik, Fanika Grobelnik, Franc Kotnik, Srečko Cerkovnik in ansambel bratov Aubreht.
Organizatorji srečanja so letos nad prireditvenim odrom obesili velik napis: »Zapomnite si, da ni najbogatejši tisti, ki največ ima, ampak tisti, ki najmanj potrebuje!«
■ Hinko Jerčič
v spomin na Silija
Milana Pogorelčnika - Šilija obujajo spomin nanj tako, da se udeležijo turne smuke in pohoda na Smreko-vec. Letošnje leto ima sneg svoje muhe in so vsi udeleženci opravili le pohod. Ker je bil Šili pogosti sodelavec turističnega društva Topolšica, smo ta pohod uvrstili v svoj program Planinske sekcije. To je bil letos že naš tretji pohod.
■ Jana Kovič
Ii
ŠALEŠKI
ŠTUDENTSKI
KLUB
www.ssk-klub.si
Okrogla mladi o podjetništvu, Tinarije, velika doza smeha in tradicionalni poizpitni ŠŠK žur
V	eMCe placu bo jutri, 18. 2., razstavljala Tina Mohorovic. Tina je absolventka na oddelku za likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Zadnja tri leta se poglobljeno ukvarja z grafiko, natančneje s tehnikami globokega tiska. Največ ustvarja v tehniki reservagea, jedkanice in akvatinte. Tina pravi: »Z vsako grafiko znova se podam na pot v neznano. Ob nastajanju grafik veliko razmišljam in dobesedno rijem po poteh lastnih izkušenj, spominov in likovnih zakonitosti. Pri motiviki in izvedbi izhajam iz lastnih interpretacij sveta, ki me obdaja. Likovne zamisli pa skušam izražati po svoje. Od tod Tinarije.« Rdečo nit v njenih grafičnih delih predstavlja ekspresija in človeška figura. Ta je večinoma delno prikrita, abstrahirana in na prvi pogled težko prepoznavna. V zadnjih delih se figura vse bolj umika sami ekspresiji trenutka in doživljanja odnosov do ljudi in sveta. Glavno izrazno sredstvo predstavlja linija, ki skozi različne tehnike in razpoloženja ustvarja karakter grafičnih del. V Tinarijah je poudarek predvsem na medčloveških odnosih. V njih so ujeti trenutki, ki so bili premočni, da bi jih pustila nenarisane ... Vabljeni, da se nam pridružite in si skupaj ogledamo razstavo grafičnih del Tinarije. Se vidimo ob 20h v eMCe placu.
V	letu 2011 se bodo poleg rednih »jam sessionov« na urniku eMCe placa redno pojavljali tudi avdio-vizualni nastopi članov na novo ustanovljenega društva za širjenje umetnosti CUF. Cufovci bodo jutri od 21 h naprej dodobra pretresli zidove, tla in ušesa, zato vabljeni vsi ljubitelji dubstepa, duba, dnba in clip-chopa. Vstopnine ni! V okviru Zmagovalnega izziva, ki ga organiziramo v sodelovanju s SAŠA inkubatorjem, smo pripravili Podjetniški večer, ki bo v jutri, v petek, 18. 2., ob 17 h v konferenčni dvorani Centra Nova v Velenju. Svoje zgodbe o uspehu nam bodo predstavili mladi podjetniki iz Šaleške doline. Predstavili se bodo tudi
tisti, ki so svoj izziv našli v vzpodbujanju podjetništva med mladimi. Z nami bodo Jani Pravdič, Maja Švener, Nejc Apšner, Jure Roš, Jernej Kralj, Matija Goljar in Tanja Goljar. Večer bomo nadaljevali z okroglo mizo »Kako povečati podjetnost med mladimi«. Goste bomo vprašali, kaj lahko storijo institucije v naši regiji za povečanje podjetništva med mladimi. Kam se lahko bodoči podjetniki obrnejo po pomoč in nasvet. Je naše okolje dovzetno za podjetništvo? Udeleženci omizja bodo Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje, Alojz Podgoršek, župan Občine Šmartno ob Paki, Darko Menih, župan Občine Šoštanj, Matjaž Zanoškar, župan Občine Slovenj Gradec, Tadeja Džordže-vič, Zavod za zaposlovanje Velenje, in Tanja Goljar, direktorica podjetja E-Ami-ga, d. o. o.
V soboto, 19. februarja, vas vabimo na Stand up in poizpitni žur ŠŠK-ja. Komični dogodek se bo začel ob 20.30 v prostorih eMCe placa. Večni študent matematike, domačin Uroš Kuzman, bo v goste povabil svoje sošolce in profesorje z akademije. Brez strahu, gre za akademijo Panč, slovensko šolo stand-up komedije. Z vami bodo: diplomanta Klavdija Vlaj in Aleš Novak, gostujoči raziskovalec iz Hrvaške Domagoj Pintarič in redni profesor doc. dr. Tin Vodopivec, eno najbolj zvenečih imen slovenske stand-up komedije in organizator festivala Panč. Smeh zagotovljen. Vstopnina za člane ŠŠK-ja je 1, za ostale 3 evre. Po dogodku bo v eMCe placu žur ob zaključku izpitnega obdobja. ŠŠK je v sodelovanju z ministrstvom za visoko šolstvo poskrbel, da se letošnji prvi izpitni žur zaključi ravno na petek, vse z razlogom, da bodo lahko šaleški študentje v petek, 19. 2., skupaj zažurali na že tradicionalnem ŠŠK poizpitnem žuru. Vse člane obveščamo, da lahko v času uradnih ur kupijo karte za sobotni koncert Tonyja Cetinskega, ki bo 26. 2. 2011 v Rdeči dvorani v Velenju po ceni 17 evrov (3 evre ceneje kot v redni prodaji). Še vedno zbiramo na ŠŠK-ju igrače, ki bodo potovale na 3 različne konce sveta: v Indijo, v šolo Piali Ashar Alo, ki jo vodi Slovenka Mojca, v Kenijo, v šolo za otroke s ceste, nekaj pa jih bo ostalo doma, v Sloveniji, natančneje v Grosupljem, kjer je dom otrok, ki so bili zapuščeni oz. imajo doma težke razmere. Igrače lahko prinesete na ŠŠK v času uradnih ur (četrtek, petek, sobota, nedelja od 13 h do 19 h) vse do meseca marca. Pričaramo nasmeh, narišemo veselje in poskrbimo, da se zaiskrijo iskrice v očeh mnogih otrok tega sveta!
Lep, ustvarjajen in produktiven vikend vam želi vaš ŠŠK!
Nastja Stropnik Naveršnik
Sonce, sneg in skupina dobro-voljnih planincev smo bili zanimiva družba, ki smo v nedeljo, 13. februarja, premagovali strmine Smrekovca pod vodstvom Marjana Karlovčeca (Planinsko društvo Velenje, sekcija Topolšica). Kot bi z nami potoval Šili in nam s pestrostjo narave hotel dati znak. Dobra volja in spomin na prijate-
lja sta vsem pohodnikom vlila še več volje in želje, da premagamo ovire pred seboj.
Zbirališče je bilo pri gostišču Grebenšek v Belih Vodah. Pot nas je vodila po cesti mimo Encijana v gozd. To je bila Šilijeva najljubša turnosmučarska pot na Smreko-vec. Pot nas je kmalu usmerila v strme vlake, po katerih so včasih
vlačili les. Po dobri uri hoje smo stopili na cesto, ki pripelje s Kra-marice na Smrekovec. Cesto smo prečili ter nadaljevali po vlakah naravnost na vrh. Za vso pot smo porabili približno eno uro in petdeset minut. Sledilo je obvezno fotografiranje, vpisovanje v vpisno knjigi in spust do koče na Smrekovcu. Že drugo leto zapored prijatelji
Tradicija v Skornem in Florjanu se nadaljuje
Veliko število krajanov se je 8. februarja že osmič zapovrstjo dobilo pri domačiji Acman, se podalo na pot čez Skorno, mimo Lepe Njive ter nazaj v Florjan. Na prekrasen, sončen dan se je na pot podalo preko 130 mladih in starejših pohodnikov. Takih, ki jih družijo kultura, šport in dobra volja. Pri sv. Antonu so se prvič okrepčali. Tam so člani Turističnega društva Skorno pripravili tople napitke. Zaključek pa so člani
Športno-kulturnega društva Mačji kamen priredili v Domu krajanov Krajevne skupnosti Skorno - Florjan. In ker je tradicija tudi kulturni del dneva, so krajani na cilju prisluhnili še izbranim besedam nastopajočih iz Skornega. Z recitiranjem Prešernovih pesmi, igranjem na prečno flavto ter prepevanjem ljudskih pesmi Mladinskega pevskega zbora Skorno so se, tako kot se spodobi, poklonili našemu največjemu pesniku
Francetu Prešernu. Predsednik Krajevne skupnosti Skorno - Florjan Roman Oblak pa je v svojem nagovoru krajanom poudaril, da so navadne vrednote sposobnost velikih ljudi. Ne tistih, ki imajo velik kapital in dober stas. Temveč takih, ki premorejo odprtost in srčnost. Želi si okolja, v katerem bi vladalo poštenje, pravičnost in medsebojno spoštovanje ...
■ Maša Stropnik
Mnenja in odmevi
Umestitev trase AC
■	•	1 •• w
drugič in zadnjic
Na žalost se moram odzvati na dopis Stanka Zadravca menda iz Arje vasi. Pa ne da bi odgovarjal njemu, ker se na njegov nivo razprave pač nisem pripravljen spustiti, ampak zaradi nekaterih njegovih navedb v njegovem dopisu, ki zahtevajo odgovor zaradi obveščenosti bralcev N. Č., ki morda mojega prispevka v prejšnji številki niso prebrali ali ne poznajo nekaterih dejstev:
1.	Nikjer v mojem dopisu nisem omenil trase proti Arji vasi oz. kakšne druge - pa bi jo lahko. Torej je to navadno podtikanje g. Stanka.
2.	Niti z eno besedo se nisem predstavljal za strokovnjaka gradnje cest ali kot nekakšna avtoriteta s področja varstva okolja, kot mi pisec podtika.
3.	Glede števila hiš na obravnavani trasi mu predlagam, da jih prešteje, morda pogleda tel. imenik Podgore ali pridobi informacijo na občini Šmartno ob P. pa bo ugotovili, da je moje število 60 še premajhno. Dejstvo je, da sem v dopisu povzel
mnenje oz. sklepe vaškega odbora Podgore, ki izhajajo iz stališč praktično vseh vaščanov tega prostora in jih sicer zastopam tudi sam.
Seveda bi g. Stanka želel vprašati, katera starost je po njegovem pravšnja za javno izražanje mnenj ali kako je lahko označil civilno iniciativo ali Martina za dirigirane osebe (od koga). Žaljivi izrazi v njegovem članku, kot
so »prihuljeni, popoldanski fušarji in pdb., pa kažejo predvsem piščev nivo in jih naj ocenijo bralci N.Č.
Še to: V članku opisuje svojo borbo pri izvedbi AC po sredini Savinjske doline. Zakaj se je le boril, če mu je »prava stroka« in »prava politika« zadeve uredila v splošno in njegovo zadovoljstvo. Ali ni bil v tistem času tudi sam takšen, za kakršne opisuje sedaj nas.
Sicer zaključujem razpravo o tej temi in na podobne članke ne mislim odgovarjati.
■ Martin Podgoršek iz Podgore
Zakaj tako?
Sem babica vnuka Gregorja Kun-tariča, ki je na invalidskem vozičku že od rojstva. Hčerki se je z njim 10. februarja v našem zdravstvenem domu v Velenju zgodil neprijeten dogodek. Grega je star 24 let in obiskuje zdravnico dr. Budnovo. To jutro je hči morala k zdravnici po zdravila, od katerih je odvisen vseskozi (epi-lepsija). Zraven je vzela sina, ki je že nekaj dni imel vročino. Hči živi sama z vnukom. Da uredi sina, potrebuje kar dosti časa in energije. Ko je prišla do sestre, je ta povedala, da zdravila bo dobila, Grega pa ne ve, če bo zdravnica vzela, saj si morata poiskati drugega zdravnika. Moja hči je lepo prosila sestro, naj ju še vzame, saj ima vročino. Čez nekaj časa se je sestra
vrnila v čakalnico z receptom. Hčerki je povedala, da je zdravnica ne bo vzela in naj poišče sinu drugega zdravnika. Sprašujem se, kako je mogoče, da zdravnica ne vzame svojega pacienta. Da te ne vzame takrat, ko si bolan. Čeprav je zdravnica podpisala kodeks, da bo pomagala bolnim. Moj vnuk ni bil samo bolan. On je pacient na vozičku, tudi umsko bolan. Sprašujem se: koliko tako ali še bolj starih pacientov ima ta zdravnica, pa ostale otroške? Sama poznam kar nekaj še starejših, ki hodijo k dr. Sreševi, pa dr. Vrečkotovi. Ko je pred leti bil Grega pacient dr. Vidovičeve, je ta na dosti lepši način pomagala hčerki, da je začela obiskovati to zdravnico oz. sami sta se dogovorili (zdravnici), saj ima Grega kar nekaj bolezni (poleg invalidnosti). Hči je zbegana, kam naj sedaj sina vozi (sama je pri dr. Dobnikovi). Ko je sestra zapustila ambulanto, se je hčerka zjokala, saj ni vedela, kam naj pelje bolnega otroka. Potem se je odločila in ga odpeljala v dežurno, kjer ju je sprejel prijazni zdravnik (priimka ne vem), ju napotil v laboratorij in predpisal vnuku antibiotik. V zdravstveni dom sta prišla ob 9.15, odšla pa domov ob 13.30. Pa se vprašajte, kako se je bolni invalid z vročino počutil.
S tem dogodkom sem seznanila tudi direktorja zdravstvenega doma, gospoda Zupančiča.
■ Ana Jesen, Sr. Dolič

VI PIŠETE
15
Da bo vaša dieta delovala!
Resnični namen zmanjševanja telesne teže je znebiti se samo odvečne telesne maščobe in hkrati zadržati vso mišično maso in vodo. Prevelik vnos hrane posledično vpliva na čezmerno telesno težo, premajhen pa na slabokrvnost in izgubljanje mišične mase ter gostoto kosti. Priljubljeni hitri shujševalni programi ne upoštevajo dietetičnih načel, zato se ob hujšanju izgublja mišična masa, hujšanje poteka prehitro, maščoba, ki bi se je morali znebiti, pa se ohranja. Pomembno je pravilno načrtovanje obrokov, kako kom-
binirati živila in kolikšen delež naj različna živila zasedejo v posameznem obroku. Mišice so peč, kjer se kuri telesna maščoba, zato je pridobitev in ohranitev mišic bistvena za izgubljanje maščobe. Manj mišic ima človek, nižja je metabolična stopnja, težje izgublja maščobo. Vadba je temelj za pospešitev zaspanega metaboliz-ma, ki ima velik vpliv na porabo energije po vadbi. Ko se odločite, da želite izgubiti maščobo, morate najprej povečati porabo kalorij in pospešiti metabolične procese v telesu. Če človek strada, telo vzame in shrani vsako molekulo maščobe, ki jo pojeste. Končni rezultat pa je podietna utrujenost in volčji tek, posledično pa hitra
vrnitev izgubljene maščobe in še nekaj več za rezervo.
Od pomladi naprej se čim večkrat odpravite v naravo, pri vadbi uporabljajte čim več naravnih oblik gibanj. Vadite vsaj 30 minut, pred vadbo se ogrejte, po vadbi pa nekaj minut namenite raztezanju in sproščanju. Vadbo prilagodite svojim sposobnostim, saj boste tako v njej uživali in bo postala del vašega vsakdana.
Ker različne diete nimajo dolgotrajnih pozitivnih učinkov, je ednino smiselno, da spoznate pasti prehrane in da veste, kaj lahko uživate in česa ne! Se z nami razmigate in spoznate učinke pravilne vadbe. Naj vam torej pri tej pogumni odločitvi pomagamo mi!
CINDI Velenje pripravlja novo delavnico zdravega hujšanja, ki se bo pričela 28. februarja. Vsi, ki vas zanima udeležba, pa lahko dobite potrebne informacije pri svojem osebnem zdravniku ali v Referatu za zdravstveno vzgojo Zdravstvenega doma Velenje. Kontaktna oseba: Karmen Petek, mag. zdrav. nege, telefon: 03 / 89 95 647 (svojo udeležbo potrdite do 18. 2., da dobite uro za prvo tehtanje).
Odločite se - bodite sproščeni, sveži in polni energije in naj Vam pri tem pomaga Cindi Velenje!
■ Karmen Petek, mag. zdrav. nege
Srečanje otroških in mladinskih cerkvenih zborov
Šoštanj - Minulo nedeljo so v šoštanjski župnijski cerkvi gostili dekanijsko srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Šaleške dekanije. Nastopilo je pet otroških zborov: zbor iz župnije sv. Martina Velenje pod vodstvom Anje Špital, zbor župnije bl. Antona Martina Slomška pod vod-
stvom Neve Beriša, zbor iz Šentilja pod vodstvom Urške Pritržnik, zborček iz Ponikve pod vodstom Karmen Zidar Kos ter otroški zbor župnije Šoštanj pod vodstom Anke Jazbec. Tem se je pridružil otroško-mladinski zbor župnije bl. A.M. Slomška pod vodstom Sonje Beriša ter mladinska zbora, eden
iz župnije bl. A.M. Slomška pod vodstvom Hane Marš, drugi pa iz župnije Šoštanj pod vodstvom Polone Spital. Pevcev je bilo torej veliko, peli pa so ubrano, kot bi že od nekdaj prepevali skupaj. Zbrani so z nasmeški na obrazih poslušali, gostujoči mašnik Klemen Jager - tudi sam odličen
izvajalec cerkvenega petja, sicer pa nekdanji kaplan v Šoštanju - pa je priznal, da mu je ob pogledu na zbrane otroke in ob slišani pesmi »zaigralo srce.« Srečanje je s podelitvijo škofovih priznanj za zaslužno delo zaokrožil domači župnik Jože Pribožič, s svojo dobro voljo pa prav vsi, ki so obljubili, da se prihodnje leto spet slišimo.
■ mš
Postanite nas poslovni partner
z odprtjem franšiznega prodajnega mesta v Velenju.
Sprejmite ponujeno poslovno priložnost!
Ponujamo uspešno blagovno znamko, preizkušen poslovni model in vzpodbudno nagrajevanje za dosežene rezultate. Pričakujemo motiviranost, izkušenost in profesionalnost. Prepričani smo, da je odprtje sodobnega Si.mobilovega prodajnega mesta naša skupna zgodba o uspehu.
Preverite pogoje na www.simobil.si/fransize.
Izpolnjene prijave sprejemamo do 28. 2. 2011 na naslovu fransiza@simobil.si.
simoon
Povej nekaj lepega
Novi vidiki izvajanja projektnih tednov
Na Elektro in računalniški šoli Šolskega centra Velenje so z letošnjimi uvedenimi novostmi pri izvajanju projektnih tednov naredili pomemben razvojni korak naprej. Najpomembnejša ugotovitev je, da so dijaki zelo zadovoljni z uvedenimi novostmi. Priprave na projektni teden, ki je trajal med 24. in 28. 1., so se začele že na začetku letošnjega šolskega leta. Vsak učitelj ali skupina do treh učiteljev je pripravila svoje vsebine projektnega tedna. Dijake so z naborom ponujenih vsebin seznanili, mnato pa so se lahko po svojem interesu odločili, kam se bodo prijavili. Prijava je pomenila tudi korak naprej, saj so dijaki računalništva pri praktičnem pouku pripravili spletno aplikacijo, ki je omogočala elektronsko
prijavo. Aplikacija je bila odprta dva tedna in je omogočala prijavo na tisto dejavnost projektnega tedna, ki je dijaku najbljižje po načelu, prej kot se prijaviš, več možnosti imaš, da se lahko udeležiš najbolj zaželene teme. Mentorji so se za zanimivost ponujenih vsebin zelo potrudili, tako da ni bilo uresničitve potencialne možnosti, da se bodo najboljše teme takoj napolnile, ostalo, kar dijakom ni toliko blizu, pa bo ostalo odprto.
Ponujene vsebine so bile zelo različne: tečaj smučanja na Rogli, šola v naravi v Planici ali v Libeličah, inteligentne inštalacije, fotovoltaika, digitalna fotografija, spletno programiranje, angleščina z zabavno komunikacijo, prevajanje in podnaslavljanje filmov ... V pestri izbiri 22 ponujenih tem in dobro pripravljenih vsebin se je lahko našel prav vsak dijak.
Ravnatelj šole Simon Konečnik nam je povedal, da je cilj projektnih tednov pridobivanje integriranih ključnih kvalifikacij, ki so del predmetnikov in jih z vsakdanjim šolskim delom težje dosežemo. Projektni teden pa ima še druge cilje. Dijak lahko izbere svoje področje in tudi tako dosega širše znanje in kompetence, prav tako pa se tako ustvarjajo dobri pogoji za dvig ustvarjalnosti in motivacije. Zanimiva ugotovitev je, da je bila odsotnost v času trajanja projektnega tedna veliko manjša kot sicer. Dijaki so v izvedeni evalvaciji sporočili, da si želijo čim več takšnih oblik dela. Na šoli so se odločili, da bodo aktivnosti predstavili tudi staršem na skupni prireditvi šole.
■ Simon Konečnik
Psiholog odgovarja
Vprašanja prosim pošljite na naslov: Deseo, Cesta 1/5, 3320 Velenje ali na email naslov: petra.tekavec@ deseosvetovanje.com
Pozdravljeni ga. psihologinja,
Pred dvema mesecema me je pustila punca. Skupaj sva bila 3 leta. Imel sem jo zelo rad, mislil sem, da bova ostala skupaj in si ustvarila družino. Razšla sva se, ker se je zaljubila v drugega. Sem žalosten in jezen, da mi je to naredila, ker sem mislil, da je srečna z menoj. Ce bi vedel, da je kaj narobe, bi se lahko bolj potrudil. Psihično sem na tleh. Mislim, da ne bom več zaupal ženskam, me preveč boli. Ona pa sedaj srečna hodi okrog s svojim novim partnerjem. Jezen sem tudi nase, da sem se prepustil in ji zaupal. Kot rečejo, vsaka šola nekaj stane in zato bom težko zaupal še kakšni ženski. Me pa zanima vaša perspektiva glede na to, da ste tudi ženska. Rad bi bolje razumel žensko psiho. Hvala.
Razočaranje v ljubezni
Pozdravljeni,
Zagotovo boli, ko se razidemo z ljubljeno osebo. Težko predvidimo takšne izide, ker del šoka in prizadetosti izhaja iz nepričakovanja teh dogodkov. Zaščitniška reakcija je, da najprej pomislimo, da ne bomo več zaupali in s tem resično ljubili. S tem poskušamo nadzorovati prihodnost in možnost ponovne bolečine. Budisti bi rekli, da ni ne dobre ne slabe stvari, ki se nam zgodi v življenju, ker nikoli ne moremo vedeti končnega izida. Drugače povedano, vse je za nekaj dobro, kar bomo spoznali v prihodnosti. Vem, da te besede morda zvenijo brez pomena in prazna tolažba. Trenutno ste prizadeti in občutite jezo, žalost, zamero. Dovolite sijih občutiti v vsej intenziteti in s tem bo bolečina hitreje izvenela. Prišel bo dan, ko boste vredu in upam, da pripravljeni na nov odnos. Vsak je rizičen in ne moremo vedeti, kaj se bo zgodilo. Seveda pa nas takšne izkušnje prizemljujejo, nas učijo, da se ljudje in svet spreminjajo, zato je vedno dobro ohraniti malo rezerve. To pa seveda ni isto kot ne ljubiti več. Škoda bi se bilo odpovedati toliko lepim trenutkom zaradi bolečine, ki nas lahko morda čaka. Pozorni bodite na znake v odnosu, ki jih včasih spregledamo, ker si tako močno želimo, da zveza uspe. Vse ne bodo, pa zaradi tega ne odnehajte iskati tisto pravo osebo, s katero si boste zgradili dolgoročno prihodnost. Jaz zaupam, upam, da boste tudi vi.
SPORT
»»Has
17. februarja 2011
Konec zmagovitega niza
V osrednji tekmi 18. kroga so velenjski rokometaši po 18 zmagah po vrsti doživeli prvi poraz - Sinoči gostili Šmartno - V soboto (ob 16.30) z Avstrijci
Nobena stvar ne traja večno, pogosto ugotavljamo. Tudi v športu ne.
Po 18 zmagovitih zaporednih zmagah so rokometaši Gorenja v 19. krogu doživeli prvi poraz v tem prvenstvu. V svoji dvorani jih
zgodi, da ima na tako pomembnih tekmah, derbijih, kot je bil nedeljski, eno moštvo samo štiri minute izključitev; tudi vratarja nista bila na ravni zadnjih dveh tekem.
Velenjčani so bili 'pravi' le polovico prvega dela igre, ko so dajali
Tudi Matevž Skok, ki bo po tem prvenstvu velenjski dres zamenjal s celjskim, ni bil tako razpoložen, kot na prejšnji tekmi
rezultatsko približal na dva gola zaostanka (21 : 23). V nasprotnem napadu so domači želeli navdušiti svoje navijače z zelo priljubljenim tako imenovanim cepelinom (pri tej akciji sodelujeta dva igralca), a se je Matevž Skok izkazal z odlično obrambo in ponudil soigralcev možnost izenačenja. V tej želji je najbrž pregorel tudi Nikola Manojlovič. Sledila je netočna podaja, kar je očitno omajalo zbranost gostov, ki so dobili kar tri zadetke zapored in namesto izenačitve spet zaostajali za tri gole (22 : 25), v 58. minuti pa že za štiri (28 : 28) in tekma je bila dokončno odločena.
V sinočnjem 20. krogu je v Velenju gostovalo Šmartno, v soboto pa bodo rokometaši Gorenja v prvi tekmi osmine finala Evropske rokometne zveze gostili avstrijski Bregenz.
je v osrednji tekmi tega kroga v nedeljo zvečer v premagal koprski Cimos z 28 : 25. S tem so Koprčani zmanjšali prednost gostov s sedmih točk na pet in vplivali, da bo prvenstvo oziroma boj za novega prvaka le nekoliko bolj zanimiv. Vseeno pa je prednost Velenjčanov še vedno tolikšna, da je do konca prvenstva ne bi smeli zapraviti.
Igra velenjskih rokometašev na tem derbiju vsekakor ni bila na ravnih prejšnjih. Težko so prihajali do zadetkov, v obrambi so igrali premalo čvrsto. Redko se
ton derbiju, nato pa je bilo njihove odločnosti konec. Dve minuti pred koncem prvega polčasa so imeli domači rokometaši prednost petih golov (14 : 9), ki pa so jo gostje v preostalih dveh minutah tega dela tekme znižali na tri (14 : 11). To razliko pa so Koprčani obdržali vse do zadnjega sodnikovega piska. V drugem polčasu Velenjčani niso nobenkrat povedli niti izenačili. V 52. minuti je že dišalo po tem, da se bodo vendarle rešili prvega poraza v tem prvenstvu. Rok Golčar je uspešno izvedel sedemmetrovko in Gorenje
Branko Tamše o Bregenzu
»V naši dosedanji praksi se je pokazalo za dobro izkušnjo, če igramo prvo tekmo v svoji dvorani. Seveda pa tekmi ne bosta lahki. Verjamem, da imamo kakovostnejšo ekipo. Pozabiti moramo poraz s Koprom in z mednarodno zmago spet razveseliti svoje navijače«
■ vos
Olimpiji se 17. pokalni naslov
Elektro v polfinalu ustavil Helios
Minuli košarkarski vikend je bil rezerviran za finalni turnir pokala Spar, na katerem je sodelovalo osem ekip.
Elektra se je v četrtfinalu pomerila s sosedi s Polzele. V zelo napetem in izenačenem srečanju so po podaljšku slavili Šoštanjčani, ki so zmagali z 61 : 57. Elektra je ob koncu rednega dela zapravila priložnost za zmago, a se je uspela v podaljšku z dobro igro uvrstiti v polfinale.
V ostalih četrtfinalnih srečanjih so si napredovanja zagotovili: Helios, ki je bil boljši od Šentjurja, Zlatorog, ki je premagal Geoplina Slovana, in Union Olimpija, ki je v pravi drami ugnala novomeško Krko. Žreb najboljšim slovenskim ekipam ni bil naklonjen, saj sta se Olimpija in Krka srečali že v četr-tfinalu. V pravem derbiju, kakršne v Sloveniji pravzaprav pogrešamo, so Novomeščani dobrih šest minut pred koncem še vodili s kar 19 točkami naskoka, a prednost
zapravili, na koncu pa so se po treh podaljških zmage veselili ljubljanski košarkarji.
Šoštanjčani so z uvrstitvijo v polfinale že presegli zastavljene cilje, tam pa so morali priznati premoč domžalskemu Heliosu. Izvrstno razpoložen Salih Nuhanovič, ki je dosegel 22 točk in tem dodal še 14 skokov, je bil premalo za odlično ekipo Domžalčanov. Helios je ob koncu zasluženo zmagal z 82 : 61.
Dušan Hauptman, trener Ele-ktre: »Več kot zasluženo smo izgubili to tekmo, saj nismo bili sposobni parirati Domžalčanom, ki so nas postopoma premagovali do te mere, da smo dali priložnost tudi mlajšim igralcem. Helios je s tema dvema okrepitvama res dobil dodano vrednost in bo v nadaljevanju Lige Telemach igral še zelo vidno vlogo. Razočarani nismo, saj smo z uvrstitvijo v polfinale še presegli svoj cilj, a se je s tem težko tolažiti, saj nobene tekme ne izgubimo radi.«
V	drugem polfinalu je Union Olimpija premagala Zlatorog s 85 : 73.
V	finalu so nato Ljubljančani visoko - z 92 : 55 premagali še
Helios. Olimpija se je tako veselila že 17. naslova pokalnih prvakov Slovenije. Le trikrat jim je naslov ušel, in sicer v sezoni 1995/96, ko je zmagala Polzela, 2003/04 so zmagali Laščani, v sezoni 2006/07 pa letošnji finalisti - Helios Domžale.
V soboto nadaljevanje državnega prvenstva
Po končanem pokalnem tekmovanju se bo v soboto nadaljevalo državno prvenstvo - liga Telemach. Šoštanjska Elektra je tudi v tem tekmovanju že dosegla zastavljene cilje, zato se lahko sproščeno pripravljajo na tekme, ki prihajajo. Do konca prvega dela prvenstva so še trije krogi, Šoštanj-čani pa so v soboto prosti. Pet ekip si je že zagotovilo nastope v ligi za prvaka - to so Zlatorog, Elektra, Hopsi, Helios in Slovan - za eno preostalo mesto pa se bosta borila Šentjur in Maribor. Tem ekipam se bosta nato pridružili še Union Olimpija in Krka.
■ Tjaša Rehar
V torek z Olimpijo
Za nogometaše Rudarja, Olimpije, CM Celje in Domžal se drugi del začenja že v nedeljo oziroma v torek
Konec prihodnjega tedna bodo s tekmami 20. kroga oživela nogometna prvoligaška igrišča. Drugi del prvenstva se začenja prej od prvotno predvidenega, saj je vodstvo tekmovanja zaradi slabih vremenskih razmer kar tri jesenske kroge preložilo na letos. Zaradi enakega razloga nista bili odigrani tudi tekmi 19. jesenskega kroga med Celjani in Domžalami ter med Olimpijo in Rudarjem. Prva bo na sporedu že v nedeljo v celjski Areni Petrol (15.00), rudarji pa bodo prvič 'doživeli' stadion v Stožicah v torek, tekma z Olimpi-
teti četrto Nafto, ki ima točko več od njih, in tretji Koper, ki pa jim po jesenskem delu uhaja že za pet točk. Prvo mesto je ne glede na to, da bo tudi v tem delu nogometna žoga okrogla, gotovo že oddano nogometašem Maribora, ki so si v jesenskih 19 krogih priigrali kar 45 točk. So edino moštvo brez poraza, šestkrat pa so igrali neodločeno. Na drugem mestu so s 36. točkami Domžalčani (18 tekem). Najbrž pa bo tudi drugo mesto težko dosegljivo, saj Koper s tekmo več zaostaja za njimi za šest točk, četrta Nafta (oboji imajo tekmo
devet igralcem: Damjan Trifko-vič, Rusmin Dedič, Doris Kelenc, Uroš Korun, Boban Savič, in zaradi nenadnega obolenja (vročina) Nikola Tolimir, Rajko Rotman in vratar Mihael Hertelendi. Trenerja verjameta, da bodo omenjeni igralci prav kmalu tudi telesno sposobni za igro. Kajti prvenstvo bo zaradi štirih zaostalih jesenskih tekem zelo zgoščeno in zato tudi za igralce naporno, zato bo potrebna močna zasedba na klopi. Le Marko Kolsi po sicer uspešni operaciji križnih kolenskih vezi na začetku lanskega novem-
jo pa se bo začela ob 16. uri.
Velenjčani so po jesenskem delu na petem mestu s 24 točkami. Njihove ambicije pa so v tem prvenstvu nekoliko višje, saj želijo po enoletnem premoru znova zaigrati v enem od evropskih pokalnih tekmovanj. To pomeni, da bodo morali do konca na lestvici prehi-
več) za 11, Rudar (18 tekem) pa že za 12 točk.
Velenjskemu prvoligašu v tem pripravljalnem obdobju boginja sreče ni naklonjena, če imamo v mislih poškodbe in virusna obolenja. Na sobotni pripravljalni tekmi s kranjskim Triglavom (4 : 1) na glavnem igrišču je manjkalo kar
S prijateljske teke s Triglavom
bra v tem delu prvenstva še ne bo sposoben igrati.
Rudar je v torek odigral prijateljsko tekmo s Šoštanjem, članom Štajerske lige (6 : 0), zadnjo preizkušnjo in zadnje 'piljenje' forme pa bodo igralci imeli jutri (petek), ko bodo gostili Štore, člana 3. vzhodne lige.	■ vos
Kritični do mačehovskega odnosa NZS
V Velenju so se so se zbrali na delovnem sestanku nekateri predstavniki klubov 1. SNL in 2. SNL in izrazili nezadovoljstvo z obstoječo organiziranostjo in po njihovem mnenju slabem delovanju NZS. Predvsem so opozorili na mačehovski odnos zveze do klubov, ki so, za razliko od ostalih organov zveze, postavljeni na stranski tir, kljub temu, da so oni tisti, ki s svojo angažiranostjo (zbiranjem spon-zorskih sredstev, plačevanjem prispevkov zvezi in njenim institucijam, s svojim volonterskim delom ...) omogočajo, da se nogomet sploh dogaja. Na žalost so klubi podpora vsem ostalim nogometnim
organom, moralo pa bi biti pa ravno obratno. Ne nazadnje klubi nimajo niti direktne volilne pravice pri volitvah organov in funkcionarjev zveze. Na sestanku so klubi sprejeli tudi naslednje sklepe: zahtevali bodo direktno volilno pravico za izvolitev najvišjih organov NZS (predlagan bo podoben sistem, kot ga ima Avstrija); izoblikovali bodo pogajalsko skupino, ki bo pripravila gradivo za predlagane spremembe. Poleg tega se bodo mesečno srečevali na podobnih usklajevalnih sestankih. Prvi bo predvidoma sredi marca v Celju.
Še naprej v boju za vrh
Odbojkarji Šoštanja Topolšice v letošnjem letu še ne poznajo poraza. Izvrstno delo v novoletnem premoru se pozna tudi na igrišču, tako da z izvrstnimi predstavami po vrsti gladko odpravljajo nasprotnike. Še več, nobenemu tekmecu v zadnjih štirih tekmah niso oddali niti enega niza, tudi te pa dobivajo zelo prepričljivo.
V soboto so gostovali v Prvačini pri drugi ekipi Marchiol Vodov, ekipi, ki je letos že petkrat zmagala in je s 14 točkami na 7. mestu
prvenstvene lestvice. Šoštanjski odbojkarji so bili boljši v vseh elementih odbojkarske lige in vse tri nize prepričljivo dobili. Tekmecem so oddali vsega 17, 15 in 19 točk v posameznem nizu.
Odlično serijo pa nadaljujejo tudi šempetrski odbojkarji, ki v letošnjem letu prav tako ne poznajo poraza, so jim pa Ravenčani v zadnjem krogu uspeli odščipniti niz. Odbojkarji SIP-a imajo tako še naprej točko prednosti pred Šošta-njčani. Če bosta obe ekipi nadalje-
vali v tem ritmu, bo o zmagovalcu druge odbojkarske lige in s tem o neposrednem napredovanju odločala medsebojna tekma v predzadnjem krogu prvenstva. V soboto ob 19. uri prihaja v Šoštanj ekipa Hoč. V 5. krogu so v Hočah slavili gostitelji s 3 : 2 in s tem zadali šoštanjskim odbojkarjem enega od treh porazov. V soboto bo torej prava priložnost, da se jim igralci Šoštanja Topolšice v svoji dvorani oddolžijo za ta poraz. Hoče so s tekmo manj trenutno na 5. mestu prvenstvene lestvice.
■ TR
Povzpele so se na šesto mesto
Velenjske rokometašice so v derbiju 17. kroga gostile Celjanke in na koncu zasluženo visoko slavile z izidom 32 : 22.
Večji del prvega polčasa je bila igra izenačena, nato, proti koncu prvega dela, pa so domače igralke
'pritisnile na plin' in si v 27. minuti ustvarile prednost 4 zadetkov (14 : 10), a se Celjanke še niso predale in v zadnjih trenutkih prvega dela to prednost prepolovile.
V 2. polčasu so igralke Vegra-da zaigrale še bolje v obrambi, v
napadu pa so uspešno zaključevale izdelane akcije. Do 45. minute so prednost povečale na +6 (23 : 17) in celjska ladja se je začela potapljati.
Velenjčanke so se s to zmago povzpele na 6. mesto prvenstvene lestvice
■
17
17. februarja 2011
»ilsvas
SPORT IN REKREACIJA
Pretekli konec tedna so v Celju na prvenstvu Slovenije tekmovali mlajši dečki (rojeni 1999 in mlajši) in mlajše deklice (rojene 2001 in mlajše). Na dvodnevnem posamičnem in ekipnem tekmovanju se je zbralo 172 mlajših dečkov in 85 mlajših deklic iz 23 klubov. Plavalni klub Velenje je predstavljalo deset mlajših dečkov in sedem mlajših deklic, ki so dosegli zelo dobre rezultate. V posamični konkurenci je Tine Praprotnik osvojil bronasto medaljo v disciplini 50 m prsno. Tik za dobitniki medalj se je v disciplinah hrbtnega stila uvrščal Luka Geršak. Med najboljših deset so se uvrstili še Aida Jusic, Nika Geršak, Žiga Kugonič in štafete mlajših dečkov (Luka Geršak, Tine Praprotnik, Miha Stankovič, Aljoša Gradi-šek, Žiga Kugonič) ter mlajših deklic (Tamara Logar, Aida Jusič, Ana Katarina Fidler, Nika Geršak). V mlajšem letniku je Tine Praprotnik osvojil dve prvi mesti (50 m in 100 m prsno) in eno drugo mesto (200 m prsno), Nika Geršak je osvojila eno prvo mesto (100 m delfin), eno drugo (50 m delfin) in dve tretji mesti (100 m prosto in 200 m prosto), Aida Jusic je osvojila dve tretji mesti (400 m prosto in 200 m hrbtno). V ekipnem vrstnem redu je Plavalni klub Velenje osvojil zelo dobro šesto mesto z doseženimi 13.740 točkami. Zmagali so plavalci Fužinaija pred Triglavom in Olimpijo. Za ekipno točkovanje so upoštevali le rezultate nad 150 FINA točk in največ po tri plavalce na disciplino iz vsakega kluba. Še boljšo ekipno uvrstitev lahko pričakujemo v prihodnji tekmovalni sezoni, ker bodo razen treh lahko nastopili vsi ostali člani ekipe.
■ Marko Primožič
»Moj najhitrejši krog ...«
Ljubitelji teka so se minulo soboto, 5. februarja, srečali na izvirnem tekmovanju ob Velenjskem jezeru. Moj najhitrejši krog - okoli Velenjskega jezera po sprehajalni kolesarski poti - je izvirna tekaško-pohodniška prireditev, ki si jo je zamislil in sedaj že drugo leto zapored izpeljal Velenjčan
Stane Meža, pri uresničitvi pa pomaga predvsem Športno društvo Premogovnika Velenje. Njen glavni namen je druženje ljubiteljev teka in hoje v naravi.
Letošnjo akcijo, ki so se je udeležili tudi ljubitelji teka v naravi iz Šentjurja, Raven na Koroškem in Maribora, so sklenili minulo soboto s
podelitvijo priznanj, nato pa je sledil še tek po običajni progi, dolgi 6,2 km. Na letošnji redni tedenski vadbi teka ali hoje vsako soboto od novembra naprej med deveto in deseto uro je skupno sodelovalo 53 posameznikov, spominske medalje pa si je prislužilo 35 udeležencev za vsaj tri udeležbe na tekih.
■ hj
Sveti Jošt nad Kranjem in slap Šum


Pred cerkvijo sv. Jošta nad Kranjem.
Sonce na Štajerskem je prebudilo lep obetajoč dan, ki pa se je bližajoč se Ljubljanski kotlini vse bolj zavijal v meglo. Optimistična naravnanost je upadala vse tja do okolice Kranja, kjer smo na obro-
bju tega mesta že pogledovali proti Šmarjetni gori, ki se je v megli razgledovala nad njim. Naše izhodišče je bilo v Stražišču, kjer nas je kar zajetna četica planincev UNI 3 Velenje izstopila v hladno jutro.
K sreči so rojstni dnevi razporejeni skozi vse leto in tako smo tudi tokrat pred startom použili tovrsten »zajtrk«, pospremljen s pesmijo »Vse najboljše ...«, in to nam je dalo zagona za pot.
uvi^MiiinrMin^ii
a nas je vodila po »jesenskem« ozdu in vijugala proti sv. Joštu, amor vodijo številne poti. S svo-mi osemstosedeminštiridesetimi etri nadmorske višine je ravno ravšnji tako za planince in rekre-ativce, ki smo jih srečevali kar v številu. Z vzpenjanjem smo jali v z ivjem okrašen gozd, skozi vejevje pa so se trudili prvi sončni žarki, ki so nas nagradili ob prihodu na cilj. Kljub vsemu nas je najprej privabil gostoljuben planinski dom, kjer smo se okrepčali in naklepetali.
Sledil je ogled bližnje cerkve sv. Jošta, ki je predvsem v preteklosti slovela kot romarska cerkev. Prijazen domačin nam je razkazal baročno lepotico in nas seznanil z njeno zgodovino, ki je pestra in zanimiva. Po ogledu smo se predali občudovanju krasnih razgledov na zasnežene gore, med katerimi so po svoji lepoti najbolj izstopali bližnji Storžič, Kočna, Grintovec, Kokrsko sedlo in Kalški greben
vse tja do Triglava na severozahodu.
Podali smo se po drugi strani v dolino in spotoma pokukali na bližnjo Šmarjetno goro. V Zabukovju nas je pričakal šofer z avtobusom, ki nas je prepeljal v Zg. Besnico, od koder smo se spustili v sotesko potoka Nemiljščica, ki s slapom Šum predstavlja naravno vrednoto, vredno ogleda. Do njega vodi skrbno zavarovana pot, ki nas je popeljala do njegovega z biseri, to je ledenimi kapniki obdane bočne stene, okrašenega vznožja. Voda pada preko mogočnih skal, ki v gornjem delu razkazujejo svojo bogato geološko zgodovino. Potem se povsem umiri in teče naprej, kot da ni pravkar prestala hude preizkušnje. Čakal nas je še povratek, spet kratko druženje pred avtobusom, kjer smo pospravili zadnje zaloge dobrot, in se veselo razpoloženi vrnili domov, zahvaljujoč vodnici Magdi za odlično pripravljen izlet.
■ Marija Lesjak
} M KRATKO J
Gloria Kotnik bronasta v paralelnem veleslalomu
Turški Erzurum je gostil med 27. januarjem in 6. februarjem 25. zimsko študentsko
Gloria Kotnik (foto: vos)
univerzijado. Na njej je v enajstih športih sodelovalo več kot 2.300 predstavnikov in predstavnic delegacij iz 52 držav. Med njimi tudi 80-članska slovenska ekipa. Nastopila je v osmih športih in osvojila prav toliko odličij.
Nadvse se je izkazala tudi velenjska deskarka Gloria Kotnik, saj je kljub bolezni osvojila bronasto medaljo v paralelnem veleslalomu.
Medtem je Gloria nastopila že na dveh tekmah. 9. februarja na svetovnem pokalu v Južni Koreji, kjer je bila 19., 12. 2. pa so naši tekmovalci 'skočili' še na promocijsko tekmo za pokal Japonske, kjer je zasedla 10. mesto. Iz Južne Koreje so nekateri slovenski deskarji in deskar-ke odpotovali v ponedeljek prek Muenchna v kanadski Stoneham, kjer bo 20. februarja naslednja tekma v paralelnem veleslalomu.
Bila sta najmlajša
V	organizaciji Squash kluba Maribor, Squash zveze Slovenije in Squash centra Športni park Krsnik je bil 4. krog mladinske regionalne squash lige. Poleg tekmovalcev iz Ljubljane, Kranja, Bleda, Velenja in Maribora so se turnirja udeležili tudi mladi igralci iz Beograda in Zagreba. Lep uspeh sta v kategoriji do 13 let (U-13) dosegla z 10. in 11. mestom še ne 11-letna Velenjčana Žiga Lorger in Tilen Kadliček.
Natančno so metali
V	soboto, 12. 2., so se člani pikado kluba Strela v Sežani udeležili 1. izbirnega državnega turnirja v elektronskem pikadu za uvrstitev v reprezentanco Slovenije. Dosegli odlične izide: 2. Jože Vavtar, 5. Boris Rihtar, 7. Sašo Kopše in 16. Mirko Pisanec.
Turnirja se je udeležilo 52 igralcev iz cele države
Naslednji, 2. izbirni državni turnir, bo 26. 2. v Velenju, v dvorana Centra Nova z začetkom ob 16. uri.
Tako so igrali
1. SRL, 18. krog
Gorenje Velenje -Ribnica Riko hiše 36:27 (18:14)
Gorenje: Gajič Skok (20 obramb), Medved 6 (2), Bezjak 3, Manojlovič 3, Stanojevič 1, Rutar 2, Cehte 5, Miklavčič, Štefanič 1, Golčar 6 (1), Gams 1, Bajram, Nosan, Šimič 4 (2). Sedemmetrovke: Gorenje 7 ()4), Ribnica 4 (4); izključitve: Gorenje 6 minut, Ribnica 2.
Drugi izidi 18.kroga: Slovan - Maribor Branik 28:34 (14:17), Jeruzalem Ormož - Krka 37:28 (19:12), Loka - Trimo Trebnje 30:29 (17:17), Slovenj Gradec - Celje Pivovarna Laško 22:27 (12:14), Šmartno Herz Factor banka - Cimos Koper 29:31 (12:18).
1. SRL, 19. krog:
Cimos Koper - Gorenje Velenje 28:25 (14:11)
Cimos Koper: Podpečan, Stanič (15 obramb), Vran, Skoko, Dobelšek, Mirkovič, Brumen 2, Elezovič 8 (3), Bombač 2, Poklar, Krivokapič 5, Sku-
be 6, Mlakar, Konečnik 1, Rapotec 3, Osmajič 1.
Gorenje Velenje: Gajič (3 obrambe), Skok (7 obramb), Štefančič, Medved, Bezjak 6 (3), Manojlovič 4, Rutar, Zaponšek, Cehte 1, Miklavčič 2, Musa 3, Golčar 4 (1), Gams, Bajram, Nosan, Šimič 5.
Sedemmetrovke: Cimos Koper 3 (3), Gorenje Velenje 6 (4). Izključitve: Cimos Koper 12 minut, Gorenje Velenje 4 minute. Drugi izidi: Celje Pivovarna Laško -Loka 29:28 (14:14), Šmartno Herz Factor banka - Jeruzalem Ormož 30:29 (18:16), Ribnica Riko hiše -Slovenj Gradec 33:24 (14:10), Trimo Trebnje - Slovan 35:24 (19:12), Maribor Branik - Krka 29:25 (15:9). Vrstni red: 1. Gorenje 19 tekem - 36 točk, 2. Cimos Koper 19 - 31, 3. Celje Pivovarna Laško 19 - 28, 4. Trimo Trebnje 19 - 23, 5. Loka 19 - 22, 6. Maribor Branik 19 - 20, 7. Ribnica Riko hiše 19 - 17, 8. Krka 19 - 16, 9. Jeruzalem Ormož 19 - 14, 10. Slovan 19 - 10, 11. Slovenj Gradec 19 - 6, 12. Šmartno Herz Factor banka 19 - 5.
Pari prihodnjega kroga (19. februarja): Ormož - Maribor, Krka - Trimo, Slovan - Celje PL, Loka - Ribnica, Slovenj Gradec - Koper, Gorenje -Šmartno.
17. krog 1. Lige z' dežele
ŽRK Veplas Velenje : ŽRK Celje celjske mesnine 32 : 22 (14:12)
ŽRK Veplas Velenje: Sešel (12 obramb), Novakovič (5 obramb), Vajdl 2, Naglič 7, Nakič 3, Hrnčič 3, Fatkič 7 (3), Halilovič 9, Hofinger 1, Perše, Kumer, Simič. Trenerka: Snežana Rodič. Sedemmetrovke: Veplas 3 (3), Celje 1 (2).
Izključitve: Veplas 20 minut, Celje 8 minut.
Rdeči kartoni: Pelikan (Celje) - 22. minuta (direktna diskvalifikacija), Velenje: Nakič (49. min.) in Vajdl (53. min.) - obe 3 x 2 minute. Naslednji tekmi: petek, 18. 2., ob 18.30: RK Žalec - ŽRK Veplas
Velenje; torek, 22. 2., ob 19.30: ŽRK Veplas Velenje - RK Olimpija Drugi izidi: Mlinotest Ajdovščina Žalec 34:30 (18:13), Piran Vrtovi Istre - Zagorje GEN-I 22:27 (12:12), 1Krka - Mercator Tenzor Ptuj 27 : 26. Krim Mercator - Casino Izola 43:24 (18:10). Vrstni red: 1. Krim Mercator 16 tekem - 32 točk, 2. Zagorje GEN-I 16 - 28, 3. Krka 15 - 21, 4. Mercator Tenzor Ptuj 16 - 16, 5. Olimpija 15 - 15, 6. . Veplas Velenje 15 - 14, 7. Celje Celjske mesnine 15 - 14, 8. Casino Izola 16 - 12, 9. Piran Vrtovi Istre 16 - 8, 10. Mlinotest Ajdovščina 15 - 8, 11. Žalec 15 - 2.
Prijateljski nogomet
Rudar - Dravinja Kostroj 4 : 0 (1 : 0)
Strelci: Novakovič (45), Grbič (51, 62), Amel Mujakovič (83). Rudar: Jahič, Jeseničnik Novakovič, Cipot, Jelečevič, Grbič, Rotman, Am. Mujakovič, Roj, Čadikovski, Mešič. Igrali so še: Heterlendi, Berko, Tolimir, Bratanovič, Brečko, Čirič,
Omihanič, Hudobreznik. Trener: Bojan Prašnikar. Rudar - Triglav Gorenjska 4 : 1 (2 : 0)
Strelci: 1 : 0 Čadikovski (5), 2 : 0 Novakovič (44), 3 : 0 Novakovič (73), 4 : 0 Klinar (78), 4 : 1 Marjan (88, 11 m).
Rudar: Jahič, Jeseničnik, Cipot, Novakovič, Jelečevič, Berko, Roj, Mujakovič, Grbič, Čadikovski, Mešič. Igrali so še: Klinar, Kramar, Hudobreznik, Umihanič, Bašič, Pavič, Čirič.
Šoštanj - Rudar 0 : 6
Strelci: Amel Mujakovič, Mešič, Bratanovič 2, Čirič 2
Pokal Spar
1/4 finale
Elektra Šoštanj - Hopsi Polzela
(61 : 57 - po podaljšku)
Elektra Šoštanj: Bukovič, Horvat 4 (4-8), Vidovič 6 (1-2), Jeršin 10 (3-8), Bilič 5, Lelič 8, Lekič, Miljkovič 11 (3-3), Nuhanovič 17 (5-11) 1/2 finale
Elektra Šoštanj - Helios Domžale 82 : 61
Elektra Šoštanj: Bukovič, Horvat
7,	Vidovič 11 (2-3), Hasič 1 (1-2), Jeršin, Bilič 10 (1-2), Pajevič, Lelič 3, Lekič 3 (3-4), Miljkovič 4 (2-4), Nuhanovič 22 (2-2)
finale
Union Olimpija - Helios Domžale 92 : 55
2. DOL moški, 13. krog
Marchiol Vodi II -Šoštanj Topolšica 0 : 3 (-17, -15, -19)
Šoštanj Topolšica: Bevc, Globačnik, Žnider, Lipovac, Krajnc, Golob, Nastič, Boženk, Pavič, Menih, Ačimo-vič, Sovinek, Kugonič, Sečki. Vrstni red: 1. SIP Šempeter 33, 2. Šoštanj Topolšica 32, 3. Fužinar Metal Ravne, 4. Lubnik oba 26, 5. Hoče (-1) 23, 6. Kekooprema Žužemberk (-1) 17, 7. Marchiol Vodi II 14,
8.	Črna, 9. TAB Mežica oba 8, 10. ZM Barslovče 5.
MODROBELA KRONIKA
""CAS
17. februarja 2011
Občani bi bili radi varni
Sosvet za izboljšanje varnosti občanov Velenja, vodi ga župan Bojan Kontič, so se na ponedeljkovi seji seznanili s poročilom Policijske postaje Velenje in pravnim svetovanjem, ki ga Mestna občina Velenje brezplačno zagotavlja svojim občanom
Milena Krstič - Planine
Velenje, 14. februarja - Občani bi bili radi čim bolj varni, Mestna občina Velenje pa jim želi to zagotoviti. Eden od vzvodov za to je Sosvet za izboljšanje varnosti občanov, v katerem sodelujejo predstavniki najrazličnejših institucij. Na sejah preverjajo varnost, pogosto jih na varnostne pojave opozorijo občani, predlagajo ukrepe, kadar jih zaznajo.
Na ponedeljkovi seji so se seznanili z delom Policijske postaje Velenje v lanskem letu in pravnim svetovanjem, ki ga je uvedla Mestna občina Velenje in je njenim občanom na voljo brezplačno.
Komandir Policijske postaje Velenje Drago Alenc je članom sosveta podrobno predstavil lansko delo. Kar se varnosti tiče, je bilo to dobro leto: preiska-nost kaznivih dejanj je 64-odstotna, kar je največ v zadnjih letih, za 35 odstotkov manj je kršitev javnega reda in miru, bistveno več je bilo preventivne dejavnosti, strategija, ki so jo (pilotno) uvedli na Celjskem v prometu (pozornost alkoholu, hitrosti in povratnikom) pa se je izkazala za zelo dobro. Na območju pristojnosti Policijske postaje Velenje se je zgodila ena prometna nesreča s smrtnim izi-
dom (Šmartno ob Paki), manj je bilo hudo telesno poškodovanih, bistveno več pridržanih vinjenih voznikov in bistveno več zaseženih vozil večkratnim kršiteljem cestnoprometnih predpisov. Predsednik sosveta Bojan Kontič pa je znova poudaril tisto, kar si občani želijo, še več prisotnosti policije na terenu. Pred časom so v sosvetu že govorili o možnosti, da bi opazovalno služno opravljali konjeniki, zdaj se očitno bliža čas, ko ta prihaja. Komandir Policijske
postaje jo napoveduje spomladi, in sicer po mestu Velenje, kjer je to mogoče, okoli jezer in v parkih. Delali bodo izmenično; kadar pa bodo v Velenju, bodo tukaj štiri ure opravljali delo mariborski in ljubljanski policisti - konjeniki.
Da je bila uvedba brezplačnega pravnega svetovanja odlična zamisel, se vse bolj kaže. Mestna občina Velenje jo je uvedla pred časom. Pravno svetovanje ljudem nudi Polona Levar Kranjc. Lani jo je zaradi pravnih nasvetov obiskalo 1.218 Velenjčank in Velenjčanov, k tem obiskom pa je treba prišteti še 350 delavcev Vegrada in 40 delavk Preventa, za katere so organizirali posebne termine brezplačnega pravnega svetovanja. Ljudje najpogosteje iščejo nasvete v zvezi z delovno zakonodajo, družinsko, obligacijsko, stvarno, v zadnjem času pa se oglašajo tudi zaradi kazenskega prava. »Ljudi napotimo na institucije, kjer lahko rešijo svojo težavo, če se le da, pa dobijo pomoč kar tukaj, na sedežu občine,« je povedala Levar Krajnčeva.
■
Tokrat o delu policije in o brezplačnem pravnem svetovanju
Vozilo pustil in pobegnil po progi
Velenje, 9. februarja - V sredo dopoldan je počilo na Koroški cesti, pri odcepu za restavracijo Jezero. Nesrečo naj bi povzročil neznani voznik osebnega avtomobila ford mondeo, ki je zaradi neprilagojene vožnje trčil v voznika drugega osebnega avtomobila, po nesreči pa odpeljal naprej proti Šoštanju.
Policisti so vozilo takoj po nesreči izsledili na Preloški cesti, z voznikom pa so se srečali na železniški progi, kamor je pobegnil peš.
Policisti so ob vseh ukrepih, tudi ovadbi, vozniku odvzeli dve različni registrski tablici, ki nista pripadali njegovemu vozilu. Zaradi predka-znovanosti pa so mu odvzeli tudi osebni avto.
Šolskega centra Velenje pa mobilni telefon.
V	četrtek, 10. februarja, je 15
metrov bakrenih žlebov dobilo noge na Gasilskem domu Šalek.
V	petek, 11. februarja, je iz bele garderobe Premogovnika Velenje, z visečega obešalnika, izginil telefon, v soboto, 12. februarja, pa še eden iz garderobe telovadnice Šolskega centra Velenje.
Kratek stik zakrivil požar
Prebold, 11. februarja - Požar, ki je v noči na prejšnji četrtek izbruhnil v skladišču gotovih izdelkov v Bisolu v Latkovi vasi, je povzročil kratek stik na električni napeljavi. V požaru je nastalo za okoli tri milijone evrov škode.
Zapeljala s ceste Pobeg s Šaleške
Šoštanj, 10. februarja - V četrtek je v Ravnah voznica osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti zapeljala z vozišča, vozilo pa se je prevrnilo. Voznica je zdravniško pomoč iskala sama.
Nakup bi uspel, če ne bi bil opažen
Velenje, 11. februarja - V petek si je v trgovini Hofer na Selu eden od »kupcev« nabral želene izdelke, jih dal v nakupovalni voziček, potem pa z vozičkom odšel mimo nedelujoče blagajne. Opazila ga je uslužbenka, ki je stekla za njim. »Kupec« je voziček pustil pred trgovino in zbežal.
Če bi mu uspelo, bi trgovino oškodoval za 262 evrov. Za njim policisti še poizvedujejo.
Kradejo ko srake
Velenje - Na območju pristojnosti Policijske postaje Velenje je prejšnji teden prišlo do več kraj, ki so se nadaljevale tudi v začetku tega tedna.
V sredo, 9. februarja, je neznanec z zgradbe Zdravstvenega doma odrezal in odnesel 100 metrov električnega kabla. Z nadstreška lokala na Podgorski cesti v Pesju je izginilo 11 metrov bakrenih žlebov. Iz obešene jakne v čakalnici Zdravstvenega doma je izginila denarnica z vsebino, iz jakne v garderobi telovadnice
Velenje, 11. februarja - V petek popoldne je neznani voznik osebnega avtomobila na Šaleški cesti, pri bencinskem servisu, zaradi nepravilnega premika trčil v voznico osebnega avtomobila in s kraja pobegnil.
Zadela pešca
Velenje, 12. februarja - V soboto okoli 19. ure se je v Šaleku, na Šaleški cesti v bližini predora, v prometni nesreči huje poškodoval 72-letni pešec. Zdravi se v Bolnišnici Celje.
Do nesreče je prišlo, ko je 31-letna voznica, ki je z avtom pripeljala po glavni cesti iz smeri Slovenj Gradca v bližini hišne številke Šalek 25 trčila v pešca, ki je vozišče prečkal zunaj prehoda za pešce.
Pil bi vsak ..., plačal pa nič
Velenje, 12. februarja - Trije mlajši moški, vsi iz Velenja, so v soboto popivali v kavarni Pri Niki na Stan-tetovi cesti, potem pa odšli, ne da bi plačali zapitek v višini 89 evrov. Za storilci kaznivega dejanja goljufija policisti še poizvedujejo.
Zasegli so mu avto
Velenje, 12. februarja - V soboto ponoči so policisti kontrolirali voznika osebnega avtomobila. »Pihanje« je
pokazalo, da je vozil vinjen. Alkotest mu je pokazal več kot 0,52 mg alkohola v litru izdihanega zraka. Voznika so pridržali do 12 ur, vozilo znamke citroen ZK pa so vozniku zaradi pred-kaznovanosti zasegli.
Planinec zdrsnil 500 metrov globoko
Logarska dolina, 13. februarja -
V	nedeljo okoli 11. ure je na Okrešlju v Turskem žlebu v Logarski dolini planinec zdrsnil 500 metrov globoko in se hudo ranil. Posredovali so reševalci Gorske reševalne službe Celje, ki so ga oskrbeli in preko Okrešlja prenesli na parkirišče pri slapu Rinka. Tam so ga prevzeli mozirski reševalci in prepeljali v celjsko bolnišnico.
Poškodovani je bil član zagrebškega gorskega društva. To je imelo konec tedna na Okrešlju usposabljanje. Trem je na poti od Okrešlja proti Turski gori zdrsnilo, dva sta se ujela, 46-letnemu Zagrebčanu pa to ni uspelo.
Voznica in sopotnik sama iskala pomoč
Velenje, 13. februarja - V nedeljo popoldan je voznica osebnega avtomobila na Koroški cesti, zaradi neprilagojene hitrosti zapeljala z vozišča.
V	nesreči se je poškodovala, poškodoval se je tudi sopotnik. Zdravniško pomoč sta iskala sama.
Serija vlomov v stanovanja
Velenje, Šoštanj - Na Kersnikovi v Velenju je bilo v petek,
11.	februarja, vlomljeno v pritlično stanovanje. Vlomilec, ki je prostore razmetal, je odnesel za dobrih 3.000 evrov nakita. V soboto, 12. februarja popoldan, je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo na Šlandrovi, kjer je vlomilec tudi razmetal vse prostore sicer nenaseljene hiše. Ni znano, ali je kaj odnesel. Na Eefenokvi cesti v Velenju je vlomilec tudi pregledal in razmetal vse prostore, odnesel pa nakit in nekaj denarja.
Vloma v stanovanji so v soboto,
12.	februarja, obravnavali tudi v Šoštanju, v dveh pritličnih stanovanjih stanovanjskega bloka na Cesti talcev. V obeh primerih je storilec iz stanovanj odnesel zlatnino. Kraj vlomov si je ogledala ogledna skupina SKP Celje, ki je bila na ogledih vseh vlomov.
V	nedeljo, 13. februarja, je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo na Špeglovi cesti v Pesju. Vlomilec je razmetal vse prostore, odnesel pa ni ničesar. Prav tako ni ničesar odnesel iz pritličnega stanovanja stanovanjskega bloka v Šaleku, kamor je bilo vlomljeno isti dan.
V	ponedeljek, 14. februarja, pa je bil spet na vrsti Šoštanj, kjer je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo na Aškerčevi cesti. Storilec je pregledal in razmetal notranjost, odnesel pa kuverto z denarjem.
Skupne zimske počitnice
O letošnjih zimskih počitnicah je bilo že veliko povedanega in napisanega. Škoda, da ljudje še o kakšni odločitvi Ministrstva za šolstvo in šport toliko ne razpravljajo. A pustimo to ob strani. Skupne šolske počitnice so pred nami in jih bomo (pač) preživeli. Negodovanja in pritožbe slovenskih turističnih delavcev potrjujejo, da so zimske počitnice čas za smučanje alipočitnikovanje v zdraviliških središčih. Zaradi skupnega preživljanja počitnic bodo turistična središča tudi bolj obiskana, kar bo marsikje povzročalo tudi nevšečnosti. Ce boste med tistimi, ki boste počitnice preživeli v smučarskih ali zdraviliških centrih, se pripravite na gnečo in sprijaznite z dejstvom, da bo treba na kakšnem cestnem odseku »izgubiti« kakšno minuto ali celo uro zaradi zastojev. Če se vam to zgodi, izkoristite čas za (družinski) pogovor in obnovitev varnostnih pravil na smučišču ali kopanju v bazenih.
Ob prihodu na območje smučišča je prav, da si vzamete čas za seznanitev z dejstvi, ki jih kot uporabniki potrebujete. Pri osebju tudi preverite stanje posameznih območij oziroma prog, da se lahko pravilno odločite, kam se boste odpravili. Ne glede na to, ali se smučate sami ali skupaj z otroki, je prav, da si ogledate tablo z aktualnimi informacijami in smučarskimi pravili, ki določajo obnašanje na smučišču. Zaradi večjega števila smučarjev bo potrebna dodatna previdnost pri uporabi smučarskih terenov. Le z obzirnim in odgovornim obnašanjem boste sproščeni in boste uživali, s čimer boste to omogočili tudi drugim uporabnikom. Predvsem pa boste veliko bolj varni, tako da boste delo olajšali tudi nadzornikom, policistom in drugim osebam, ki skrbijo za varnost na smučiščih. Slednji bodo letos imeli veliko več dela kot v preteklih letih. Novi načini in tehnike smučanja in drsenja po snegu, novi pripomočki in oprema v kombinaciji z neodgovornostjo oziroma premajhno ozaveščenostjo in porastom števila uporabnikov smučišč bodo zagotovo otežili njihovo delo.
Navkljub varnostnim ukrepom in prizadevanjem odgovornih je treba za varnost tudi nekaj prispevati. Iz znamenitih »10 FIS PRAVIL« bi opozoril predvsem na naslednje: smučati moramo tako, da ne ogrožamo ali poškodujemo drugega; smučanje moramo prilagoditi svojim sposobnostim, a tudi snežni podlagi in zasedenosti smučišča; ustavljamo se lahko le v (skrajni) sili, s smučišča pa se čimprej umaknemo, da ne izpostavljamo sebe in drugih, saj se tovrstna trčenja ponavadi končajo s telesnimi poškodbami. Posebna pozornost velja za otroke. Za vse mlajše od 14 let je obvezna uporaba zaščitne smučarske čelade, uporaba le-te pa je priporočljiva tudi za odrasle. Ob vmesnih odmorih ali ob koncu smučanja pa primerno poskrbite tudi za smučarsko in drugo opremo, saj se s koncentriranostjo ljudi na določenem mestu ali območju veča tudi verjetnost kaznivih dejanj, med katerimi so v ospredju tatvine smučarske opreme.
V zdraviliščih oziroma bazenskih kompleksih bo zaradi povečanega obiska potrebno nameniti nekaj več pozornosti tudi lastni varnosti in varnosti premoženja. Pravilo je, da na bazene ne nosimo vrednejših predmetov in večjih vsot denarja. Ce bomo že žrtev tatvine, naj bo škoda čim manjša. Predvsem pomembna pa je varnost otrok, ki niso dobri plavalci ali pa sploh ne znajo plavati. V tem primeru je treba biti pozoren na njihovo početje in jih ves čas imeti pod nadzorom. Ker imajo vsepovsod tudi tobogane in ostale pripomočke za zabavo, je treba najprej preveriti njihove lastnosti in ustreznost za našega otroka. Zato ni odveč opozorilo, da ob prihodu z otrokom skupaj »raziščemo« kompleks in preverimo, ali so katera mesta ali naprave ustrezna ali celo nevarna glede na njegove sposobnosti. Z upoštevanjem varnostnih pravil se zagotavljajo možnosti tudi za sprostitev in zabavo, zato jih je dobro upoštevati. Zatorej, prijetne in vesele skupne počitnice!
■ Adil Huselja
Iz policijske
Prepirali so se
V	torek, 8. februarja, so se v stanovanju v Šaleku prepirali štirje stanovalci. Policisti so vsem štirim napisali plačilne naloge.
Motil nočni mir
V	sredo, 9. februarja, je v stanovanju na Prešernovem trgu v Šoštanju nočni mir kršil stanovalec. Prislužil si je plačilni nalog. Nasilen do staršev in sestre
V	četrtek, 10. februarja, popoldan je v stanovanjski hiši v Vinski Gori 24-letni sin in brat izvajal fizično nasilje nad starši in starejšo sestro. Gre za povratnika, ki so ga policisti zaslišali.
Izrekli so mu varnostni ukrep prepovedi približevanja.
Razgrajal doma
V	petek, 11. februarja, je v stanovanju na Kardeljevem trgu v Velenju, doma v pijanem stanju razgrajal 30-letni povratnik, ki je bil tudi nasilen do očeta. Policisti so ga pridržali, ga zaslišali in mu izrekli varnostni ukrep prepovedi približevanja.
Psa ni imel na povodcu
V	nedeljo, 13. februarja, zvečer, so v Šoštanju na Cankarjevi cesti policisti napisali plačilni nalog občanu, ki svojega psa ni
imel na povodcu in je ogrožal drugega lastnika psa. Plačilni nalog je bil izdan skladno z zakonom o zaščiti živali.
Televizor preveč na glas
Zaradi televizorja, ki ga je imel stanovalec na Vojkovi v Velenju preveč na glas, s čimer je ponoči motil stanovalce bloka, bo moral plačati kazen. Plačilni nalog so napisali policisti.
Nasilen do partnerke
V ponedeljek, 14. januarja, ponoči je v stanovanju na Partizanski
cesti v Velenju 35-letni zunajzakonski partner izvajal nasilje nad 27-letno partnerko. Poškodovani so zdravniško pomoč nudili v dežurni ambulanti. Zoper kršitelja bodo, ko ga bodo izsledili, podali kazenkso ovadbo na državno tožilstvo.
Napad neznanke in neznanca
V ponedeljek, 14. februarja, sta bila na Šercerjevi cesti v Velenju napadena 36-letni moški in 30-letna ženska. Napadla naj bi ju neznana ženska in moški, ki sta potem odšla. Oškodovanca sta iskala zdravniško pomoč. Za storilcema kaznivega dejanja nasilništva policisti še poizvedujejo.
Trije pijani pridržani
Prejšnji teden so policisti pridržali tri pijane voznike, enega v sredo, enega v petek in enega v soboto.
Vredno pohvale
V četrtek, 10. februarja, popoldan, je na Policijsko postajo Velenje prinesla mobilni telefon uslužbenka Zdravstvenega doma Velenje. Lastnik lahko telefon (znamke samsung) dvigne pri policistih.

UTRIP
19
oroskoo
Oven 21.3.-20.4.
Ob novih poznanstvih boste dobili veliko novih možnosti za poslovna sodelovanja, ki jih ne smete izpustiti iz rok. V prihodnosti vam bodo namreč prišla še kako prav. Čeprav se boste počutili nekoliko odsotni, boste z lahkoto delali in reševali stvari, ki jih prej niste mogli. Spoznali boste, da imate iskrene prijatelje, ki so vam kadarkoli pripravljeni pomagati. Ta teden bo za vas minil brez večjih pretresov, rahlo se boste zapletli le v finančne težave. Spoznali boste, da so bila nekatera pričakovanja zgrešena, vendar si tega ne ženite preveč k srcu. Čaka vas namreč izjemno razburljivo in srečno obdobje.
Bik 21.4. - 20.5.
S težavami se ne boste preveč obremenjevali, zato vam teden prinaša veliko pozitivne energije. Vaši bližnji se bodo čudili, da ste tako razigrani in veseli, saj ste drugače precej resna osebnost. Dobili boste občutek, da obvladate vse, kar se dogaja okoli vas. Vendar pa vseeno ne bodite preveč samozavestni in zadržite kakšno misel tudi zase, saj vam vas dolg jezik lahko prinese precej nevšečnosti. Vaša pričakovanja pri nekem pomembnem projektu bodo velika in čeprav se bodo delno uresničila, boste na koncu razočarani. Zelo pa boste zadovoljni z vašim počutjem, saj bodo minile vse vaše zdravstvene težave.
Dvojčka 21.5.- 21.6.
Dobro je, če sprejmemo neke odločitve šele takrat, ko smo premislili o vseh možnih izhodih. Prenagljena dejanja vas namreč zanjo drago stati. Šele ko boste začutili, da je primeren trenutek, boste dopustili, da se vaši načrti tudi uresničijo. Poskusite se sprostiti v družbi svoje družine, ki ste se ji v zadnjem času tako ali tako premalo posvetili. V službi pa boste morali povzdigniti glas. Čas je, da se spustite na realna tla in končno vidite, da vas neka oseba le izkorišča. Sredi prihodnjega tedna boste s pomočjo pomembnih dogovorov dokončali neko delo in poželi uspehe. Tako se bo popravilo tudi vaše notranje zadovoljstvo..
Rak 22.6. - 22.7.
Poskusite se sprostiti na način, ki vam najbolj ustreza. Vprašajte se, kaj sploh potrebujete - tako v fizičnem materialnem svetu kot na čustvenem področju. Šele, ko boste prišli stvari do dna, boste lahko spet normalno zaživeli. Zdelo se vam bo, da ste doživeli izjemen uspeh. Dokončali boste predolgo nedorečeno zgodbo. Oddahnili si boste od preteklih težav, vendar bo breme iz preteklosti še vedno rahlo vplivalo na vaše počutje. Pomembno je, da se počutite močni in tako vas tudi zdravje ne bo pustilo na cedilu. Zadovoljni boste tudi s trenutno finančno situacijo, ki bo boljša kot zadnje mesece.
Lev 23.7. - 23.8.
Vaše razpoloženje bo ves čas nihalo in z živci boste precej na tleh, čeprav za to ne boste imeli nobenega dobrega razloga. Pogovorite se z osebo, ki ji najbolj zaupate in si privoščite sprostitev. Ob koncu tega tedna, ki bo za mnoge počitniški, vas bo razveselila nepričakovana novica, o kateri niste niti sanjali. To vam bo vlilo novo energijo za prihodnje obdobje. Veliko boste razmišljali o zapletih iz preteklosti, ki še vedno vplivajo na vaše življenje. Ko jih boste razumeli, se vam odpirajo možnosti, da dokončno razčistite s temi dogodki. Previdni bodite pri poslih in ljudem, ki jih ne poznate dobro. Nikar ne zaupajte na slepo.
Devica 24.8. - 23.9.
O nekaterih preteklih težavah boste razmišljali drugače kot prej. Spoznali boste, da ste zadovoljni v obilju, ki ga čutite v sebi. Veselili se boste časa z družino in prijatelji, saj samoto prenašate z veliko težavo. Tudi zdravje vas ne bo pustilo na cedilu. Doletelo vas bo sicer neko razočaranje, verjetno že ob koncu tedna, vendar pa vas to ne bo vrglo iz tira. Kmalu boste namreč spoznali, da stvari niso tako črne, kot jih vidite vi. Pustite, da se stvari odvijejo same od sebe in se iz njih razvije nekaj novega. Tako pri zdravju kot pri financah vam kaže izjemno dobro, na čustvenem področju pa bo še nekaj dni vel hlad.
Tehtnica 24.9. - 23.10
Razočarani boste zaradi nekega sodelovanja, ki se ni odvijalo po vaših pričakovanjih. Vendar ne obupajte, saj se bodo rezultati pokazali z zamikom. Sami pri sebi veste, da je včasih z ljudmi, ki vam le jemljejo energijo, vračati pa ne znajo, bolje prekiniti stike. Uprli se boste tudi bližnji osebi, saj boste imeli v sebi veliko notranjega ognja. Čeprav se boste počutili ujete, dobro premislite, če se vam splača kregati. Če boste preveč nepopustljivi, lahko pride do nerazrešljivega spora. Samskim se obeta avantura, ki jo še zlepa ne boste pozabili. Če se boste potrudili, se lahko razvije v dolgotrajno razmerje.
Škorpijon 24.10 - 22.11.
Spoznali boste, da ste za marsikatero oviro v življenju krivi sami. Ko se boste zavestno odločili, da prekinete z lastnimi omejitvami, se boste lahko sprostili in prepustili toku življenja. Še najbolj pomemben bo vaš lastni kompromis s seboj. Pokažite, da ste odrasli, in lahko po svoji vesti sprejemate tudi pomembne odločitve. Bližnji osebi se boste zelo zamerili, čeprav sprva ne boste vedeli, kaj ste naredili narobe. Situacijo lahko popravi le iskreno opravičilo. Če imate možnost, si med zimskimi počitnicami vzemite vsaj kakšen prost dan in zbežite od doma. Pa četudi sami!
Strelec 23.11. - 21.12.
Zelo boste radovedni in zaželeli si boste kakšne nenavadne dogodivščine. Če vam finančno stanje to dovoljuje, se odpravite na krajše potovanje, ki bo potešilo vaše skrite želje. S partnerjem boste imeli nekaj težav, saj se bodo vajina mnenja o neki pomembni zadevi razhajala. Če želite, da se situacija razreši mirno, boste morali pristati na kompromis. Sicer pa boste spet začutili notranjo moč in kreativnost. Tudi sicer boste izredno dobre volje. Prijatelji bodo zato zelo veseli vaše družbe, saj bo vaša sproščenost vplivala tudi na njihovo počutje. Zdravje? Brez pripomb boste lahko še nekaj dni, a imunski sistem vam peša..
Kozorog 22.12 .- 20.1.
Čas je, da se poslovite od nekaterih dogodkov in spominov. Preveč namreč razmišljate o napakah iz preteklosti, ki jih ne morete več popraviti. Recite si, da ste se iz njih nekaj naučili in se osredotočite na prihodnost. V naslednjem tednu vas čaka prijetno presenečenje, ki bo pozitivno zaznamovalo tudi prihodnje mesece. Nepremišljena dejanja vas lahko drago stanejo, zato pazljivo naprej. Kar se ljubezni tiče, teden ne bo takšen, kot si želite. Tudi zato, ker bo partner z mislimi pri povsem drugih stvareh, ki so povezane z vso družino. Zato ga poskušajte razumeti. Pazite na svoje zdravje, saj boste težko ušli prehladu.
Vodnar 21.1. - 20.2.
Precej nemirni boste in težko boste komunicirali z drugimi. Vzemite si nekaj časa samo zase in si privoščite sprostitev. Proti koncu meseca boste spoznali osebo, ki bo kasneje v življenju še močno vplivala na vaše odločitve. Čeprav boste sprva nezaupljivi, boste kmalu ugotovili, da gre za resnično dobrega prijatelja. Marsikatera težava vas omejuje na poti v boljše življenje. Preveč boste pričakovali od ljudi, ki vas obdajajo. Odločite se, da ste svobodni in se ne obremenjujte več z drugimi. Nujno potrebujete sprostitev od vsakdanjih skrbi. Če bi pomagal dopust, ne odlašajte.
Ribi 21.2. - 20.3.
Če imate trenutno finančne težave, se ne sekirajte preveč, saj je to le prehodno obdobje. Proti koncu meseca vas namreč čakajo dobri finančni uspehi. Ugotovili boste, da ste nekatere ljudi, ki so vam v preteklosti pomagali, dali na stranski tir. Dobro premislite o tem, koliko vam kdo pomeni, saj je iskrena prijateljstva težko najti. Če imate v mislih kakšne nove odločitve, je prišel čas, da jih čim prej uresničite. Sreča je ta mesec na vaši strani in vse, česar se boste lotili, se bo odvijalo po vaših načrtih. Paziti morate le na svoje zdravje, saj vas zna neprijetno presenetiti kakšen prehlad ali migrena.
Nagradna križanka »Terme Dobrna«
^ Terme Dobrna
www.terme-dobrna.si
Posebno skrb v Termah Dobrna namenjajo tudi upokojencem. Pripravili so programe, ki so zanje cenovno in vsebinsko prilagojeni. Aktivni oddih za upokojence, 5 x polpenzion že od 222 evr dalje za osebo v dvoposteljni sobi hotela Park.
V program vključene storitve: bogat samopostrežni bife, kopalni plašč (najem) v hotelu Vita in Vili Higiea, neomejeno kopanje v bazenih z zdravilno termalno vodo, 1 x posvet pri zdravniku, skupinske terapevtske vaje v bazenu, 1 x merjenje krvnega pritiska, 1 x aromaterapija za utrujene noge (15 min), 1 x termalna kopel, brezplačni 3-urni najem kolesa (od 01. 04. do 01. 10. 2011), uporaba športnega parka (balinanje, trim steza, namizni tenis, igranje namiznega tenisa), izleti v okolico Dobrne (po tedenskem animacijskem programu), uporaba sobe za rekreacijo v hotelu Park, Gong - zvočna kopel (ob ponedeljkih), Feng- shui svetovanje, zdrav kotiček pri zajtrku, kosilu in večerji.
-	Pri bivanju 6 dni vam podarijo 2 x
vstop v Deželo savn in bon v vrednosti 20 evr za koriščenje storitev v medicinskem centru Term Dobrna.
-	Pri bivanju 8 dni vam podarijo 3 x
vstop v Deželo savn in bon v vrednosti 30 evr za koriščenje storitev v medicinskem centru Term Dobrna.
Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 28. februarja 2011 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Terme Dobrna 7«. Izžrebali bomo 3 nagrade: celodnevno vstopnico v Deželo savn za eno osebo.
Zgodilo se je ...
od 18. do 24. februarja
- 18. svečana 1993, ko je pred stavbo velenjske občine potekal protestni shod deklet in žena iz Zavodenj za hitrejše reševanje ekoloških težav Šaleške doline, so na zasedanju velenjske občinske skupščine potrdili novo vlado, ki jo je vodil današnji velenjski podžupan Srečko Meh;
18. svečana 1998 so na osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha v Šoštanju proslavili 30-letnico poimenovanja šole in odprtja Kajuhove spominske sobe;
■ 18. svečana 2001 se je v Zakopanih na Poljskem končala 20. zimska univerzijada, na kateri je bil z zlatima medaljama v super veleslalomu in trojni kombinaciji ter z bronasto medaljo v slalomu najuspešnejši slovenski tekmovalec Velenjčan Bernard Vajdič;
-	19. februarja 1939 je bil v Šoštanju ustanovljen aero klub Naša krila; člani kluba so še istega leta izdelali svoje prvo jadralno letalo, ki so ga poimenovali Bolha, in z njim v Lajšah pri Šoštanju prvič poleteli 24. septembra leta 1939;
-	leta 1893 sta se v velenjskem premogovniku zgodili dve hudi delovni nesreči, ki sta terjali veliko človeških življenj; prva se je zgodila 30. januarja, druga pa 20. februarja in sta bili največji in najbolj tragični nesreči v zgodovini velenjskega premogovnika; v prvi nesreči je umrlo11, v drugi pa 21 rudarjev;
-	21. februarja 1914 je bil rojen narodni heroj dr. Dušan Mra-vljak - Mrož, doma iz Šoštanja; Dušan Mravljak je kot borec legendarnega Pohorskega bataljona padel v boju z nemškimi
Nekdanja šola Karla Destovnika Kajuha v Šoštanju (arhiv
Muzeja Velenje)
enotami 8. januarja leta 1943 na Osankarici na Pohorju;
-	22. februarja 1875 je v Pragi umrl pravnik evropskega slovesa dr. Josip Krajnc, ki je bil rojen v Škalah pri Velenju;
-	22. februarja 1944 se je v Šentvidu pri Zavodnjah tragično končala kratka in neizpeta življenjska pot pesnika Karla Destovnika - Kajuha;
■ leta 1943 se je 23. februarja v Dobovcu pri Trbovljah rodil
dr. Matjaž Kmecl, izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in častni občan Mestne občine Velenje;
- 24. februarja 1975 so v Velenju pričeli II. stopnjo študija na oddelku za kontrolo kakovosti Visoke šole za organizacijo dela iz Kranja, na katero se je vpisalo 38 slušateljev iz Velenja in okolice.
Pripravlja: Damijan Kljajič
Za naročnike do 8 številk zastonj!
TV SPORED
""CAS
17. februarja 2011
Četrtek,
Petek,
Sobota,
Nedelja,
Ponedeljek,
Torek,
Sreda,
17. februarja H 18. februarja H 19. februarja H 20. februarja H 21. februarja H 22. februarja H 23. februarja
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.15	Kultura
06.20	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Telebajski, otroška nan.
10.35	Pod klobukom: Ptičke se ženijo
11.20	Sprehodi v naravo: Kačji pastirji
11.35	Omizje
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	Studio city
14.25	Moji, tvoji, najini, 19/35
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Prihaja Nodi, risanka
15.55	Fifi in cvetličniki, risanka
16.05	Dodaj malo barve, dok. film
16.20	Enajsta šola: Joga
17.00	Novice, šport, vreme
17.30	Skrivnosti križa: Preizkušnja
templarjev, 4/4
18.20	Minute za jezik, ponov.
18.25	Žrebanje deteljice
18.35	Drago, risanka
18.45	Rjavi medvedek, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, šport, vreme
20.00	Pogledi Slovenije
21.30	Na lepše
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.0	Pisave
23.30	Idiot, , sng drama Ljubljana
01.20	Globus
01.50	Dnevnik, ponov.
02.25	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.50	Infokanal
TV SLO T
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Infokanal
07.45	Otroški infokanal
08.30	Zabavni infokanal
09.40	SP v alp. smuč., VSL (Ž), 1.
vožnja
11.20	Mladi virtuozi
12.45	Tv prodaja
13.10	SP v alp. smuč., VSL (Ž), 2.
vožnja
14.20	Tv prodaja
14.25	Za dlan veliki otroci, dok. odd.
14.50	Ugriznimo znanost
15.10	Evropski magazin
15.40	Pomagajmo si, tv Koper
16.15	Nogomet, evrop. liga, pregled
prvega dela
17.05	SP v alp. smuč., VSL (Ž),
posnetek
18.55	Nogomet, tekma evrop. lige,
Napoli - Villareal, prenos
21.00	Nogomet, tekma evrop. lige,
Sevilla - Porto, prenos
22.55	Nogomet, evrop. liga, povzetki
23.25	Na napačni sledi, 1/3
01.00	Zabavni infokanal
POP
06.50	Tv prodaja
07.20	Najlepša leta, nad.
08.15	Prepovedana ljubezen, nad.
09.05	Tv prodaja
09.20	Sebična ljubezen, nad.
10.10	Tv prodaja
10.40	Gospodarica srca, nad.
11.35	Tv prodaja
12.05	Meč in vrtnica, nad.
13.00	24ur ob enih
14.00	Najlepša leta, nad.
15.00	Prepovedana ljubezen, nad.
15.55	Sebična ljubezen
16.55	Meč in vrtnica, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Meč in vrtnica, nad.
18.00	Gospodarica srca, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Jake, Brian in Anna, am. film
22.25	24ur zvečer
22.45	Na kraju zločina, nan.
23.40	Vitez za volanom, nan.
00.35	30 Rock, nan.
01.05	Bratovščina, nan.
02.10	24ur, pon.
03.10	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, informativna
oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Pogovor v studiu 11.35 Pop corn, glasbena oddaja 12.35 Vabimo k ogledu 12.40 Hrana in vino, svetovalna
oddaja 13.05 Videospot dneva 13.10 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo: Postani prostovoljec,
mladinska oddaja 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Vabimo k ogledu 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo. Gostje: ans. Štajerski baroni, ans. Krjavelj 21.15 Regionalne novice 2 21.20 Vabimo k ogledu 21.25 Na obisku pri ... Majdi Gajšek 22.25 Vabimo k ogledu 22.30 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
06.15	Kultura
06.20	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Bisergora, lutk. nan.
10.25	Martina in ptičje strašilo: London
10.35	Dodaj male barve, dok. film
10.50	Enajsta šola: Joga
11.30	To bo moj poklic: Cvetličar, 1
.55 To bo moj poklic: Cvetličar, 2. 14.10
12.20 Ugriznimo znanost 12.40 Minute za jezik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Turbulenca: Kaj zmorejo naši
možgani 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi
15.45 Kaj govoriš-So vakeres? 16.00 Iz popotne torbe: Kje prebivajo živali
16.20 Šola Einstein, 50/52 17.00 Novice, šport, vreme 17.25 Posebna ponudba 18.00 Duhovni utrip 18.25 Risanka 18.30 Danica, ris. 18.35 Pri Slonovih, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Ekoutrinki 20.00 Moji, tvoji, najini, 20/35 20.30 Na zdravje!
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme
23.05 Polnočni klub
00.20 Duhovni utrip
00.40 Babilon.tv
01.00 Dnevnik, pon.
01.30 Dnevnik slovencev v Italiji
01.55 Infokanal
TV SLO T
06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 07.45 Otroški infokanal 09.10 Z glavo na zabavo: Elektrika 09.40 SP v alp. smuč, VSL (M), 1. vož. 11.15 Na utrip srca 12.05 Nori malar, sng opera in balet Ljubljana
13.10 SP v alp. smuč., VSL (M), 2. vož. 14.20 Evropski magazin 14.55 Črno beli časi 15.10 Pisave 5.35 Univerza
16.00	Trikotnik: Diktatura lepote 16.25 SP v alp. smuč., VSL (M), posn. 17.25 Cirkom regional, tv Maribor
17.50	Minute za., tv Koper 18.25 Migaj raje z nami!
19.00	Glasborola
20.00	Prava ideja!, posl. odd. 20.45 Ljubljana, boksarski dvoboj v
elter kategoriji, Dejan Zavec -Paul Delgado, prenos
22.30	Kingdom, 6/6
23.20	Pokopljite moje srce pri
ranjenem kolenu, am. film
01.30	toby, am. film
03.05	Zabavni infokanal
POP
06.50	Tv prodaja
07.20	Najlepša leta
08.15	Prepovedna ljubezen, nad.
09.05	Tv prodaja
09.20	Sebična ljubezen
10.10	Tv prodaja
10.40	Gospodarica srca
11.35	Tv prodaja
12.05	Meč in vrtnica, nad.
13.00	24ur ob enih
14.00	Najlepša leta, nad.
15.00	Prepovedana ljubezen
15.55	Sebična ljubezen
16.55	Meč in vrtnica, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Meč in vrtnica, nad.
18.00	Gospodarica srca
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Strelec, am. film
22.20	24ur zvečer
22.40	Dexter, nan.
01.25	Nora šola, 7. del
01.50	Nora šola, 8. del
02.15	24ur, pon.
03.15	Nočna panorama
06.05 Kultura 06.15 Odmevi
07.00	Zgodbe iz školjke: Kje prebivajo
živali
07.20	Križ kraž
sledi	Cirkus prihaja, lutk. preds.
sledi	Zajček Bine, lutk. preds.
sledi	Tri ribe, risanka
sledi	Ribič Pepe
sledi	Kulturni brlog, Črtkova galerija 09.35 Pogumni krojaček, nem. film
10.40	Polnočni klub 11.55 Tednik
13.00	Poročila, šport, vreme 13.15 Glasbeni spomini z Borisom ' arjem
a letalca, am. film 15.55 Sobotno popoldne
sledi	O živalih in ljudeh, tv Maribor
16.10	Nagradna igra 16.15 Zdravje
16.30	Usoda 16.35 Nasvet
17.00	Poročila, vreme, šport 17.15 Sobotno popoldne
sledi	Na vrtu, tv Maribor 17.45 Sobotna izmena, 1. del 17.55 Z Damijanom
18.20	Sobotna izmena, 2. del 18.25 Ozare 18.35 Kužidol, ris.
18.40	Fifi in cvetličniki, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Ljubezen se zgodi, am. film
21.50	Beneški Koper od 13. do 18.
stoletja, dok. odd.
22.30	Poročila, vreme, šport
23.10	Gandža, 13/13 23.45 Alpe, Donava, Jadran
15 00.40
Dnevnik, ponov. Dnevnik Slovencev v Italiji
01.00 Infokanal
TVSLOr TVSLOr
D7 nn Slrmi fac
07.00	Živ žav
sledi	Pajkolina in prijatelji s Prisoj
sledi	Čarli in Lola, ris.
sledi	Božičkov vajenček, ris.
sledi	Kljukec s strehe
09.50	Animalija, 26/40
10.20	Pustolovščine v gozdu, 2. del
10.55 Sledi, tv Maribor
11.20	Ozare
11.25 Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15 Na zdravje!, ponov.
14.30	Slovenski magazin
15.00	NLP
sledi	Na naši zemlji
15.10	Profil tedna z Mašo Kljun
15.35 Večno z Lorello Flego
15.40	Športni novice z Anžetom
Bašljem
15.50	Športni gost 16.05 Nedeljsko oko z Marjanom
Jermanom 16.15 Mega face s Tadejem Korenom Šmidom
16.25 Svetovno s Karmen Švegl 16.35 Naglas!
17.00	Poročila, šport, vreme 17.15 NLP
18.10	Prvi in drugi 18.35 Zakaj? Zato!, risanka
18.40	Čarli in Lola, ris. 19.55 Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Spet doma
21.45 Večerni gost: prof. dr. Roman Jerala
22.40	Poročila, vreme, šport
23.20	Velika igra, 3/3
00.50	Dnevnik, ponov. 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Infokanal
06.30 Zabavni infokanal 07.20 Skozi čas 07.45 Pogledi Slovenije 09.05 Posebna ponudba, potro. odd. 09.40 SP v alp. smuč., SL (Ž), 1. vožnja
11.00 Circom regional, tv Maribor 11.35 Minute za., tv Koper 12.10 SP v jiord. smuč., smuč. tek 10
km (Ž) klasično, prenos 13.10 SP v alp. smuč., SL (Ž), 2. vožnja
14.20 Boksarski dvoboj v Welter kategoriji: Dejan Zavec - Paul Delgado, posnetek 15.30 Plašč, am. film 17.40 Celje, rokomet, tekma lige prvakov, Celje Piv. Laško -Kielce, prenos 20.00 Malo čez les, dok. film 21.00 Festival Sanremo 2011, prenos
zaključnega večera 01.00 Brane Rončel izza odra 02.50 Zabavni infokanal
POP
07.30	Tv prodaja
08.00	Winx klub, ris. ser.
08.25	YooHoo in prijatelji, ris. ser.
08.40	Radovedni Jaka, ris. ser.
08.50	Rori dirkalnik, ris.
09.00	Medved Rupert, ris.
09.10	Tuja sila, ris. ser.
09.35	Bakuganski bojevniki, ris. ser.
10.00	Živalski fenomeni, mlad. ser.
10.20	Preverjeno, ponov.
11.25	Slastna gospodična Dahl, kuh. ser.
12.05	Mamice na preizkušnji, dok. ser.
13.05	Prenova z Debbie Travis
14.05	Čarovnije Crissa Angela, dok. ser.
14.30	Kiparka, ang. film
16.15	Izmuzljivci, nan.
17.10	Ne na mojem dvorišču, ang. film
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Deja Vu, am.-ang. film
22.15	Marinec, am. film
00.30	Orožje in otroci, ang. dok. odd.
01.30	24 ur, ponov.
02.30	Nočna panorama
©
07.00 Skozi čas 07.10 Globus
07.40 Pomagajmo si, tv Koper 08.10 Pod klobukom: Ptički se ženijo 09.00 Državno tekmovanje citrarjev v
komornih skupinah 09.40 SP v alp. smuc., SL (M), 1. vožnja
11.15 Stopimo skupaj za mamograf, ponov.
13.10 SP v alp. smuč., SL (M), 2. vožnja
14.25 SP v nord. smuč., smuč. teki,
sprint (M+Ž), prenos 16.25 Migaj raje z nami!, odd. za razg. življ.
16.55 Rokomet, liga prvakinj, Oltchim
- Krim, prenos 18.30 SP v alp. smuč., SL (M),
posnetek 19.50 Žrebanje lota 20.00 ARS 360
20.15 Veliko, večje, največje, 3/4 21.10 Junak našega časa, 5/6 22.05 Na utrip srca: Teodora, opera 00.00 Nujni primeri, 3/10 00.50 Zabavni infokanal
POP
07.30	Tv prodaja
08.00	Winx klub, ris. ser. 08.25 YooHoo in prijatelji, ris. ser.
08.40	Radovedni Jaka, ris. ser.
08.50	Rori, dirkalnik, ris. ser.
09.00	Medved Rupert, ris. ser.
09.10	Tuja sila, ris. ser. 09.35 Bakuganski bojevniki, ris. ser.
10.00	Živalski fenomeni, mlad. ser.
10.20	ŠKL
11.25 Slastna gospodična Dahl, kuh. ser.
12.00	Mamice na preizkušnji, dok. ser.
13.00	Prenova z Debbie Travis
14.00	Povezani v nesreči, kanad. film 15.55 Življenje ni šala, am. nan.
16.50	Mišek Stuart Little, am. film
18.20	Ljubezen skozi želodec, kuh. odd.
18.55 24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Pirati s Karibov, am. film
22.30	Eli Stone, am. nan. 23.25 Bogate prijateljice, am. film 01.05 Zasužnjeni v kleti, dok. odd.
02.00	24ur, ponovitev
03.00	Nočna panorama
09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Žogica nogica, g
09.00	Dobro jutro, inf. oddaja
10.30	Vabimo k ogledu
10.35	Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo. Gostje: ans. Štajerski baroni, ans. Krjavelj
11.50	Na obisku pri . Majdi Gajšek
12.50	Hrana in vino, kuharski nasveti
13.10	Videospot dneva 13.15 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu
18.00	Miš maš, otroška oddaja
18.40	Regionalne novice 1 18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti
19.10	Vabimo k ogledu 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu
20.00	Lokalni utrip Celja in okolice
21.00	Regionalne novice 2 21.05 Vabimo k ogledu
21.10	Videospot dneva 21.15 Čudesa Kitajske - 1. del, dok. o. 21.45 Zgodbe o volji in moči: slikar
Vojko Gašperut 21.55 Vabimo k o
22.00	Iz oddaje Dobro jutro, pon.
23.30	Mura Raba TV, inf. oddaja
23.55	Vabimo k ogledu
00.00	Videospot dneva, Videostrani
predstava (Vrtec Lučka) 10.20 Pravljica za otroke: Bibi in Gusti
poravnata prepir 10.30 Videospot dneva 10.35 Hrana in vino, kuharski nasveti 11.00 Lokalni utrip Celja in okolice 11.55 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo: Postani prostovoljec,
mladinska oddaja 18.40 Pravljica za lahko noč: Nosku se
zgodi čudež 18.50 Vabimo k ogledu 19.55 To bo moj poklic: Izdelovalec modnih oblačil - 1. del, izobraževalna oddaja 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1905. VTV magazin, regionalni
- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Še pomnite, prijatelji? Mega glasbeni pop/rock koncert, posnetek 3. del 21.40 Lokalni utrip Celja in okolice,
informativna oddaja 22.30 Jutranji pogovori 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila
PONOVITEV ODDAJ TEDEN. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 1904. VTV magazin 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna informativna oddaja 10.30 1905. VTV magazin 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Ministrski stol, gostja: Majda
Širca, ministrica za kulturo 12.00 Vabimo k ogledu 12.05 Naj viža, oddaja z
narodnozabavno glasbo. Gostje: ans. Štajerski baroni, ans. Krjavelj 13.20 Hrana in vino, kuharski nasveti
- tedenski izbor 14.15 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše -snežne maske 18.40 Naj živi otroški glas, Vrtec Tinkara
19.00 Pop corn, glasbena oddaja 20.00 Jutranji pogovori 21.30 Še pomnite, prijatelji? Mega glasbeni rock/pop koncert, posnetek 3. del 22.40 Arhivski zakladi: Pesem za ljubezen: Jan Plestenjak, posnetek koncerta (2004) 00.00 Videostrani, obvestila
06.25	Utrip
06.40	Zrcalo tedna
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	Ris, kralj gozdov, dok. film
11.00	Naši vrtovi: Britta Hoeschele, dok. ser.
11.30	Pogled na.Gruberjeva palača
11.40	Pogled na.Cerkev Sv. Mihaela
na ljubljanskem barju
11.55	Ljudje in zemlja
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	Pogledi Slovenije, ponov.
15.00	Poročila
15.10	Dober dan Koroška
15.45	Kljukec s strehe, 3/26
16.10	Prebrisana Lenčka, 13/20
16.20	Ribič Pepe
17.00	Novice, šport, vreme
17.30	Kanabis - zel zla?, dok. odd.
18.25	Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.40	Klovn Kiri, risanka
18.45	Sončni mlin, risanka
19.00	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tednik
21.00	Studio city
22.00	Odmevi, vreme, šport
23.00	Globus
23.35	Glasbeni večer
01.00	Dnevnik, ponov.
01.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.10	Infokanal
TV SLO T
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Otroški infokanal
08.05	Počitniški program
sledi	Prihaja Nodi, ris.
08.10	Fifi in cvetličniki, ris.
08.20	Piki gre z dedkom in babico na
karneval, ris. film
08.50	Zmaj baj baj, lutk. pred.
09.25	Gremo na smuči, 3/6
09.55	Šola Einstein, 41/52
10.20	Izganjalci vesoljcev, ris. nan.
10.40	Pot v Avonlea, kanad. film
12.35	Sobotno popoldne
14.45	Sledi, tv Maribor
15.15	ARS 360
15.30	Pisave
16.00	Slovenci v Italiji
16.30	Kaj govoriš?-So vakeres?
16.45	Posebna ponudba, potr. odd.
17.10	To bo moj poklic: Podjetnik, 1. del
17.40	Stara nergača, 2/6
18.05	Slovenski magazin
18.30	Prvi in drugi
18.55	Z glavo na zabavo
19.25	Univerza
20.00	Aritmija
20.50	Čudoviti svet Alberta Kahna, 8/9
21.40	Knjiga mene briga
22.05	Bleščica, odd. o modi
22.35	Glava družine, am. film
00.10	Izginjajoči moški, ang. dok. odd.
01.00	Zabavni infokanal
POP
06.55	Tv prodaja
07.25	Najlepša leta
08.10	Prepovedana ljubezen, nad.
09.05	Tv prodaja
09.20	Sebična ljubezen
10.10	Tv prodaja
10.40	Gospodarica srca, nad.
11.35	Tv prodaja
12.05	Meč in vrtnica, nad.
13.00	24ur ob enih
14.00	Najlepša leta, nad.
15.00	Prepovedana ljubezen, nad.
15.55	Sebična ljubezen, nad.
16.55	Meč in vrtnica, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Meč in vrtnica, nad.
18.00	Gospodarica srca, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Lepo je biti sosed, nan.
20.55	Črni predsednik, am. film
22.40	24ur zvečer
23.00	Vitez za volanom, nan.
23.55	30 Rock, nan.
00.25	Bratovščina, nan.
01.25	24ur, ponovitev
02.20	Nočna panorama
©
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1905. VTV magazin 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Hrana in vino, kuharski nasveti
- tedenski izbor 12.00 Vabimo k ogledu 12.05 Še pomnite, prijatelji? Mega glasbeni pop/rock koncert, posnetek, 3. del 13.15 Videospot dneva 13.40 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš: Gremo na smuči 18.40 Vabimo k ogledu 18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami: Martin Mikolič,
župan Občine Rogatec 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Rokomet: osmina finala pokala EHF Gorenje : Bregenz
22.35 Iz oddaje Dobro jutro,ponovitev 00.05 Vabimo k ogledu 00.10 Videospot dneva 00.15 Videostrani, obvestila
06.15	Kultura
06.20	Odmevi
07.00	Poročila
07.05	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.05	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.10	200 let botaničnega vrta, dok. o.
10.55	Naši vrtovi, dok. ser.
11.25	Pogled na . Robbov vodnjak
11.35	Pogled na . kipi Jožefa Štrauba
v pokraj. muzeju Maribor
11.55	Večerni gost: prof. dr. Roman Jerala
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	Globus
14.00	Duhovni utrip
14.20	Obzorja duha
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45	Pajkolina in prijatelji s Prisoj,
16.05	Zlatko Zakladko
16.20	Gremo na smuči, 4/6
17.00	Novice, šport, vreme
17.30	Beneški Koper od 13. do 18.
stoletja, dok. odd.
18.05	Ugriznimo znanost
18.25	Minute za jezik
18.30	Žrebanje Astra
18.35	Toni in Boni, risanka
18.40	Bacek Jon, ris.
18.45	Pokukajmo na zemljo, ris.
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Sodobna družina, 2/24
20.25	Osmi dan
20.55	Tarča
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.00	Prava ideja!, posl. odd.
23.30	Čudoviti svet Alberta Kahna, 8/9
00.25	Osmi dan, ponov.
00.50	Beneški Koper od 13. do 18.
stoletja, dok. odd.
01.25	Dnevnik
02.00	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.25	Infokanal
TV SLO T
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Otroški infokanal
08.00	Počitniški program
sledi	Na potep po spominu
08.05	Mala čarovnica, 2. del
08.25	Zverinice iz Rezije, lutke
08.45	Prebrisana Lenčka, 13/20
08.55	Zgodbe iz školjke
09.10	Čarobni cirkus, zab. odd.
10.50	Janko in Metka, nem. film
12.20	NLP
15.00	Glasbeni spomini z B. Kopitarjem
15.55	Na lepše
16.20	Dober dan, Koroška
16.50	Glasnik, tv Koper
17.15	Mostovi
17.50	Veliko, večje, največje, 3/4
18.45	Muzikajeto: Harmonika, 1. del
19.15	Tranzistor
19.55	Ekola!: Alternativni viri energije
20.00	Trikotnik
20.30	Babilon.tv
20.50	Dediščina Evrope: Ubogi, ubogi
Pavel, 5/6
21.45	Brane Rončel izza odra
23.15	Nasad limon, film
01.00	Zabavni infokanal
POP
06.50	Tv prodaja
07.20	Najlepša leta
08.15	Prepovedana ljubezen, nad.
09.05	Tv prodaja
09.20	Sebična ljubezen, nad.
10.10	Tv prodaja
10.40	Gospodarica srca
11.35	Tv prodaja
12.05	Meč in vrtnica
13.00	24ur ob enih
14.00	Najlepša leta, nad.
15.00	Prepovedana ljubezen, nad.
15.55	Sebična ljubezen
17.00	24ur popoldne
17.10	Meč in vrtnica, nad.
18.00	Gospodarica srca, nad.
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Preverjeno
21.05	Zdravnikova vest, nan.
22.00	Mentalist, nan.
22.55	24ur zvečer
23.15	Nevarna igra, nan.
00.20	30 Rock, nan.
00.50	Bratovščina, nan.
01.50	24ur, ponov.
02.50	Nočna panorama
06.10	Kultura 06.15 Odmevi
07.00	Poročila 07.05 Dobro jutro
08.00	Poročila 08.05 Dobro jutro
09.00	Poročila 09.05 Dobro jutro
10.00	Poročila
10.05 Marija in Andrej, dok. odd. 10.55 Naši vrtovi: Janez Bevc, Gustav
Gnamuš, dok. ser.
11.20	Beneški Koper od 13. do 18.
stoletja, dok. odd. 11.55 Tarča
13.00	Poročila, šport, vreme
13.20	Tednik
14.25 Sledi, tv Maribor
15.00	Poročila
15.10	Mostovi
15.45 Maks in Rubi, risanka
15.55 Milan, risanka
16.00	Kravica Katka, risanka
16.05 Male sive celice, kviz
17.00	Novice, šport, vreme
17.30	Turbulenca
18.25 Bojan, risanka
18.30	Musti, risanka
18.35 Vrtni palček Primož, risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Ponarejevalci, nem. film
21.35 Naše sardine, tv igra agrft
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05 Omizje
00.15 Turbulenca
01.05 Dnevnik, pon.
01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji
02.10	Infokanal
TV SLO T
06.30	Zabavni infokanal
07.00	Otroški infokanal
08.00	Počitniški program
sledi	Pika Nogavička, ris. nan. 08.25 Čudežno mesto, ples. pred.
09.00	Vijolkine skrivnosti, ris. film 09.55 Gremo na smuči, 4/6 10.25 Zlatko Zakladko
10.40	Do zvezd, romun. film
12.30	Spet doma
14.10	12. državno tekmov. citrarjev v
komornih skupinah, 2. del 14.45 Blešičica, odd. o modi
15.20	Tranzistor 15.55 Knjiga mene briga 16.15 Osmi dan
16.40	Babilon.tv
17.00	Mostovi
17.30	Črno beli časi 17.55 Nogomet, evrop. liga, Porto -
Sevilla, prenos
19.50	Žrebanje lota
20.00	Rembrendtov obtožujem, dok. odd.
21.30	Kansas city, am. film
23.20	Slovenska jazz scena 00.05 Zabavni infokanal
pop
06.50	Tv prodaja
07.20	Najlepša leta
08.15 Prepovedana ljubezen, nad.
09.05 Tv prodaja
09.20	Sebična ljubezen
10.10	Tv prodaja
10.40	Gospodarica srca
11.35 Tv prodaja
12.05 Meč in vrtnica
13.00	24ur ob enih
14.00	Najlepša leta, nad.
15.00	Prepovedana ljubezen
15.55 Sebična ljubezen
16.55 Meč in vrtnica, nad.
17.00	24ur popoldne
17.10	Meč in vrtnica, nad.
18.00	Gospodarica srca, nad.
18.55 24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Glasba in besedilo, am. film 21.55 Na kraju zločina, nan.
22.50	24ur zvečer
23.10	Nevarna igra, nan. 00.05 30 Rock, nan. 00.35 Bratovščina, nan. 01.35 24ur, pon. 02.35 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja
10.30 Vabimo k ogledu
10.35 Župan z vami: Martin Mikolič,
župan Občine Rogatec 11.35 Rokomet: osmina finala pokala
EHF Gorenje : Bregenz 13.00 Hrana in vino, ponovitev 13.25 Videospot dneva 13.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čunki, Rozlin in Bajsi, gledališka
predstava KUD Škale 18.20 Pravljica za lahko noč: Maks in
rumeni traktor, Eva in Kozel 18.35 Vabimo k ogledu 18.40 Hrana in vino, svet. oddaja 19.05 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1906. VTV magazin, 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, šp. inf. oddaja 21.00 To bo moj poklic: Izdelovalec
modnih oblačil - 2. del, izobr. o. 21.30 Čudesa Kitajske, dok. oddaja 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1906. VTV magazin 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Športni torek, športna informativna oddaja 11.25 Vabimo k ogledu 11.30 Hrana in vino, svet. oddaja 11.55 Čudesa Kitajske, dokumentarna
oddaja, ponovitev 12.25 Videospot dneva 12.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Otroški glasbeni videospoti 18.15 Dobri snežak, gledališka igra 18.35 Pravljica za lahko noč: Pingvinčkova pošta, Pujsa imamo za soseda 18.50 Regionalne novice 1 18.55 Vabimo k ogledu 19.00 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.25 Videospot dneva 19.30 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Odprta tema: Je ogrožena celovita sanacija Mežiške doline? 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Pop corn, kontaktna glasbena
oddaja 22.05 Vabimo k ogledu 22.10 Iz oddaje Dobro jutro,
informativna oddaja, ponovitev 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

PRIREDITVE
21
Knjižne novosti
Jančar, Drago: To noč sem jo videl
Roman To noč sem jo videl je zelo berljiva, vseeno pa »počasna« knjiga. Čeprav se dogaja v času druge svetovne vojne, ni roman o tem obdobju, ampak zgodovina vsakdanjega življenja. Spoznavamo zgodbo o Veroniki, ženski, polni energije in spolne privlačnosti. O njej pripoveduje pet oseb, ki so ji bile bolj ali manj blizu. Vsako poglavje ima tako svojega glavnega junaka in vsako je lahko zgodba zase. Vse skupaj pa bralcu orišejo žensko prijetne zunanjosti, strastne v svojih dejanjih ter polne mladostniške naivnosti, ki se ni politično opredeljevala, ampak je želela le živeti. Vendar vojna tega ne dopušča in zahteva svoje.
O Veroniki pripoveduje njen nekdanji ljubimec, oficir jugoslovanske kraljeve vojske, ki se je leta petinštirideset znašel v ujetniškem taborišču v Palmanovi. On je tudi tisti, ki zapiše prvi stavek v knjigi, ki nam da vedeti, da Veronike ni več: »To noč sem jo videl, kakor da bi bila živa.« Zgodbo nadalju-
je njena mati, ki čaka na vrnitev hčere v ljubljanskem predmestnem stanovanju, potopljena v spomine in blodna od negotovega upanja. Zgodbo nadaljujeta zdravnik nemške okupacijske vojske in družinska gospodinja. Zadnjo besedo ima nekdanji partizan, ki je iz nejasnega osebnega nagiba, polnega nesporazumov, prišel do napačnega zaključka. To pa je Veroniko stalo življenja.
Roman, ki vam ne bo pustil spati!
Best ever craft project book Priročnik, poln dobrih idej!
Od čisto osnovnih navodil in tehnik nas popelje do izdelave različnih izdelkov za dom, za darila, za nakit. Materiali so različni - vse od papirja, žice, blaga, keramike, stekla, lesa ... Mogoče si želimo izdelati izviren okvir za slike ali ogledalo? Ne vemo, kako polepšati puste blazine na sedežni? Kako shraniti spomine na počitnice? Želimo narediti izviren nakit? Osvežiti staro pohištvo? Lepo zaviti darilo? Odgovore na vsa zgornja vprašanja najdete v tej knjigi.
Končni izdelki na fotografijah kar kličejo po izdelavi, že ob listanju knjige nas zasrbijo prsti.
Makarovič, Svetlana: Katalena
Pripoved Katalena govori o zapletenem človekovem značaju. Opira se na staroslovansko balado Kata, Katalena. Pri nas se pojavlja v Prekmurju in Porabju. Gre za motiv dekleta, ki se poroči z razbojnikom in morilcem. Na Črnem Vogrinu je namreč nekaj neznansko privlačnega, zaradi česar dekle zapusti svojo družino in dom.
Katalena z nenehnim hrepenenjem in zahtevami poraja bolečino, ki na dan prikliče temne plati Črnega Vogrina. Tragičnost Katalenine usode tako predstavi na nov, sodoben način. To ni več svarilo pred tujcem, Črnim Vogri-nom, ampak klic k sprejemanju drugačnosti in posledic lastnih odločitev - vsak posameznik mora sprejeti odgovornost za svoja dejanja.
Jewell, Lisa: Ulica sanj številk 31
Včasih smo si tako blizu, pa vendar smo obenem svetlobna leta oddaljeni drug od drugega. Tako kot glavna junaka v tem romanu, Leah in Toby. Dolga leta sta stanovala v hišah čez cesto drug nasproti drugega, ne da bi se kadarkoli srečala. Leah si je ves ta čas želela pogledati v notranjost Tobyjeve ekscentrične hiše, ki je bila vedno polna čudaških in boemskih najemnikov.
Usoda ji nekega lepega dne končno odpre vrata tega skrivnostnega doma. In takrat Leah na svoje veliko presenečenje ugotovi, da je Toby v številnih pogledih prav to, kar je ves čas potrebovala in iskala. Prebivalci te skrivnostne hiše pa so prijetne osebe, skrite v svojih lupinah.
Srečanje prinese simpatijo med glavnima junakoma, ki sčasoma preraste v ljubezen. Bosta Leah in Toby lahko premagala okolico, predvsem pa sama sebe?
Sproščen roman za prosti čas!
Štampe Žmavc, Bina: Kako raste leto
Leto v tej knjigi raste s pesmimi. Vsakemu letnemu času je posvečenih šest pesmic za otroke. Pa poglejmo naslovno pesem, ki zaokrožuje cikel letnih časov:
Kako raste leto
Leto raste dan na dan, da je dni vse več in leta manj in manj. Leto raste od pomladi v zimo in naenkrat ga več ni, sneži, z neslišno belo rimo...
■ Pripravila: Stanka Ledinek
VELENJE
Četrtek, 17. februarja
10.00 Mestna občina Velenje
21. Medobčinski otroški parlament - Vpliv družbe in medijev na oblikovanje mladostnika 16.45 - 19.00
Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Predavanje Zdravilne glive in gobe 17.00 Večnamenska dv. v Vinski Gori Sklepna prireditev180-letnica šolstva v Vinski Gori 19.00 Dom kulture Velenje
Nikodemovi večeri 19.19 Knjižnica Velenje, št. čitalnica Potopisno predavanje Pik Lenin -beli lepotec 19.30 Glasbena šola VelenjeKoncert nagrajencev 14. regijskega tekmovanja mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja
Petek, 18. februarja
8.00 - 18.00
Središče mesta (pri sodišču) Kramarski sejem 15.00 Paka pri Velenju
Spominska slovesnost ob obletnici pohoda XIV. divizije na Štajersko 16.00 Cirkovce pri osnovni šoli Spominska slovesnost ob obletnici pohoda XIV. divizije na Štajersko 16.00 - 17.30
Knjižnica Velenje, pravljična soba Igralne urice 18.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Bralno-debatni krožek za najstnike Cool knjiga 19.00 Dom kulture Velenje
Nikodemovi večeri 20.00 Galerija eMCe placOdprtje razstave grafičnih del Tine Mohorovic 21.00 Kavarna Nova VelenjeKoncert
Samuel Lukas 21.00 eMCe plac
Klubski večer 22.00 Max club Velenje
Tradic. koncert skupine Nude
Sobota, 19. februarja
8.00 - 13.00
Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica 8.00 - 13.00
Središče mesta (pri sodišču) Kramarski sejem 8.00 -13.00
Mercator center Velenje Ekološka tržnica
19.00 Dom kulture Velenje
Nikodemovi večeri 19.00 Rdeča dvorana Velenje
Rokometna tekma EHF pokala Gorenje Velenje : Bregenz 20.30 eMCe plac
Stand up večer 22.30 eMCe plac
Poizpitni žur ŠŠK-ja
Nedelja, 20. februar
Kdaj - kje - kaj
10.00 Velenjski grad
Nedeljska muzejska ustvarjalnica Spoznajmo muzejske predmete 10.00 Mercator center Velenje
Lumparije, Lumpijevi prijatelji in Miške nagajivke 16.00 eMCe plac
Februarske čipotnice - Xbox Kinect tournaments 19.00 Dom kulture Velenje Nikodemovi večeri
Ponedeljek, 21. februarja.
10.00 - 18.00
Vila Mojca Velenje Zimske počitnice v Vili Mojca 17.00 Vila Mojca Velenje
Šola za starše: Otroci so naše največje bogastvo - Ko mi uhaja z vajeti 20.00 eMCe plac
Februarske čipotnice - Risk(iranje)
Torek, 22. februarja
10.00 - 18.00
Vila Mojca Velenje Zimske počitnice v Vili Mojca 20.00 eMCe plac
Februarske čipotnice - Večer nemih filmov
Sreda, 23. februarja
10.00 - 18.00
Vila Mojca Velenje Zimske počitnice v Vili Mojca 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic 19.00 Rdeča dvorana Velenje
Rokometna tekma 1. SRL Gorenje Velenje : Ormož 20.00 eMCe plac
Februarske čipotnice - Mortal Kombat Cup - Stavnica
ŠOŠTANJ
Četrtek, 17. februarja
16.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Ura pravljic 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Odprtje razstave - Usnjarstvo na Vrhniki
19.00 Mestna galerija Šoštanj Zlati prah
Petek, 18. februarja
X Mestno drsališče Šoštanj
Počitniški žur z Nušo Derendo
Sobota, 19. februarja
X Okolica Šoštanja
Blegoš - izlet (zimska, lahka pot) 10.00 Terme Topolšica - Hotel Vesna Ligaško tekmovanje v Slovenski
Koledar imen
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 17. februarja
16.30 Nova dvorana CMT - Marof Plesno gibalna delavnica za otroke (predšolska skupina) 17.00 Hiša mladih
Kaligrafija (nadaljevalni tečaj) 18.00 Nova dvorana CMT - Marof Plesno gibalna delavnica za otroke (mlajša šolska skupina)
Petek, 18. februarja
15.00 Nova dvorana CMT - Marof Plesno gibalna delavnica za otroke (starejša šolska skupina) 17.00 Hiša mladih
Kaligrafija (začetni tečaj) 18.00 Nova dvorana CMT - Marof
Predavanje o zeliščih 19.00 Hiša mladih Pilates
Sobota, 19. februarja
9.00 do 12.00
Prireditveni prostor ob Hiši mladih Kmečka tržnica 10.30 Hiša mladih
Ustvarjalna delavnica za otroke 18.00 Telovadnica OŠ bratov Letonja Študentska rekreacija
Ponedeljek, 21. februarja.
10.00 do 18.00 Hiša mladih
Veselo počitniško dogajanje (ustvarjalne delavnice, družabne igre, ročni nogomet ...)
Torek, 22. februarja
10.00 do 18.00 Hiša mladih
Veselo počitniško dogajanje (ustvarjalne delavnice, družabne igre, ročni nogomet,.)
Sreda, 23. februarja
10.00 do 18.00 Hiša mladih
Veselo počitniško dogajanje (ustvarjalne delavnice, družabne igre, ročni nogomet,.) 17.00 Hiša mladih
Kaligrafija (začetni tečaj)
Lunine mene
18 • februarja, ob 9:36 polna luna (ščip)
11.00 Osreške peči v Ravnah
Svečanost ob obletnici preboja XIV. divizije 19.00 Športna dvorana Šoštanj Šoštanj Topolšica : Hoče(2. državna odbojkarska liga - moški)
Karneval v Šoštanju 5. marca
Šoštanj - Šoštanj sodi med večja karnevalska mesta v Sloveniji, zato se tudi letos ne bo izneveril tradiciji. Priprave na 58. pustni karneval so se že pričele. Na zasedanju pustnega odbora Pusta šoštanjskega so sprejeli sklep, da bo karneval v soboto, 5. marca, ob 15. uri. Prizorišče osrednjega dogajanja, kjer bosta glavna vodilna pusta Dixi Pixi in Peter Klepetec, pa bo Trg bratov Mravljakov. Na karnevalu bo sodelovalo veliko sku-
pin iz naših krajev, vse Slovenije, pa tudi Evrope. Rdeča nit karnevalskega dogajanja bo letos 100 let mesta Šoštanj.
Prepočitniški žur na drsališču
Šoštanj - Na šoštanjskem drsališču pripravljajo jutri, v petek, 18. februarja, predpočitniški žur. Ob 17 h bo nastopila Nuša Derneda, po njenem koncertu pa bo drsalna revija skupine Lucky lookers on ice.
mkp
KINO VELENJE • SPORED
VELIKA in MALA DVORANA HOTELA PAKA :
DILEMA
(The Dilemma) Komedija, 112 minut. Režija: Rian Johnson. Igrajo: Rachel Weisz, Adrien Brody, Mark Ruffalo, Rinko Kiku-chi, Robbie Coltrane, Maximilian Schell, idr.
Petek, 18. 12., ob 20.30 Sobota, 19. 12., ob 18.00 Nedelja, 20. 12., ob 19.00 -mala dvorana
LEDENA PAST
(Frozen) Grozljivka, triler, 93 minut. Režija: Adam Green. Igrajo: Emma Bell, Shawn Ashmore, Kevin Zegers, Ed Ackerman, Rileah Vanderbilt, Kane Hodder, Adam Johnson, Chris York, idr. Petek, 18. 2., ob 20.00- m. d. Nedelja, 20. 2., ob 18.00
ZELENI SRŠEN
(The Green Hornet) Akcijski triler, 119 minut. Režija: Michel Gondry. Igrajo: Seth Rogen, Cameron Diaz, Edward Furlong, Christoph Waltz, Jay Chou, Edward James Olmos, Tom Wilkinson idr., idr. Petek, 18.2. ob 18.00 Sobota, 19.2. ob 20.15 Nedelja, 20.2. ob 20.00
SOCIALNO OMREŽJE dvorani - poč. predstava GREMO MI PO SVOJE
(The Social Network) Triler, drama, 120 minut. Režija: David Fincher. Igrajo: Jesse Eisenberg, Rooney Mara, Andrew Garfield, Justin Timberlake, Rashida Jones, Brenda Song, Joseph Mazzello idr.
Sobota, 19. 2., ob 19.00-mala dvorana
Ponedeljek, 21. 2., ob 19.00 v mali dvorani - počitniška p.
ČAROBNO SREBRO
(Julenatt i Blafjell) Pravljična družinska avantura, 101 minuta. Režija: Katarina Launing, Roar Uthaug. Igrajo: Simen Bakken, Sigve Boe, Nikoline Ursin Erichsen, Johan Tinus Lindgren, Lillian Lydersen, Jan Gunnar Roise, Finn Schau, Ane Viola Semb idr.
Nedelja, 20. 2., ob 16.00- otroška matineja
Ponedeljek, 21. 2., ob 17.00 v mali dvorani- poč. predstava
SVET IGRAČ 3
(Toy Stories 3) - sinhroniziran v slovenščino, animirana družinska komedija, 103 minute. Režija: Lee Unkrich. Slovenski glasovi: Nina Ivanič, Aljaž Jovanovic, Uroš Potočnik, Pia Zemljič, Iztok Jereb, Tanja Potočnik idr. Torek, 22. 2., ob 17.00 v mali
Mladinski komedija, 95 minut Režija: Miha Hočevar. Igrajo: Jurij Zrnec, Tadej Koren Šmid, Jure Kreft, Matevž Štular, Gaja Pegan Nahtigal, Pia Korbar, Žigan Krajnčan, Teodor Popovič, Erik Oprešnik, Vili Frahm, Matej Zemljič, Jana Zupančič, idr. Torek, 22. 2., ob 18.00 v vel. dvorani - poč. predstava Četrtek, 24. 2., ob 18.00 v vel. dvorani - poč. predstava
NJUNA DRUŽINA
(Little Fockers) Komedija, 98 minut. Režija: Paul Weitz.Igrajo: Ben Stiller, Robert De Niro, Teri Polo, Owen Wilson, Harvey Keitel, Barbra Streisand, Laura Dern, Dustin Hoffman, Jessica Alba idr. Torek, 22. 2., ob 19.00 v mali dvorani - poč. predstava
ZLATOLASKA
(Tangled) - sinhroniziran v slovenščino, animirana družinska pustolovščina, 100 minut. Režija: Nathan Greno, Byron Howard. Slovenski glasovi: Aljaž Jovanovic, Nika Rozman, Marko Vozelj, Tanja Ribič, Katarina Bordner, Jernej Kuntner, idr.
Sreda, 23. 2., ob 17.00 in ob 19.00 v veliki dvorani - počitniški predstavi
ČAROVNIKOV VAJENEC
(The Sorcerer's Apprentice) Akcijska komična dogodivščina, 109 minut. Režija: Jon Turteltaub. Igrajo: Nicolas Cage, Jay Baruchel, Alfred Molina, Monica Bellucci, Teresa Palmer, Toby Kebbell ...
Sreda, 23. 2., ob 19.00, mala dvorana - počit. predstava
JAZ, BARABA
(Despicable me) -sinhroniziran Animirana druž. pustolovščina, 95 minut. Režija: Pierre Cofin, Chris Renaud. Slovenski glasovi: Aljoša Koltak, Kaya Kamenarič, Monell Planin, Nika Škerjanec, Klemen ASlakonja, Primož Forte, Andrej Murenc Olga Kacjan idr. Četrtek, 24. 2., ob 17.00 v mali dvorani - poč. predstava
IZVOR
(Inception) ZF triler, 142 minut Režija: Christopher Nolan Igrajo: Leonardo DiCaprio, Ken Watana-be, Joseph Gordon-Levitt, Ellen Page, Marion Cotillard, Tom Hardy, Cillian Murphy idr. Četrtek, 24. 2., ob 19.00 m. dvorana - počit. predstava
MEGAUM
(Megamind) Animirana družinska pustolovščina, 96 minut. Režija: Tom McGrath. Glasovi: Aljoša Ternovšek, Klemen Sla-konja, Uroš Smolej, Vesna Per-narčič, Andrej Murenc, Primož Bezjak idr.
Petek, 25.2., ob 17.00, mala dvorana - počit. predstava Nedelja, 27. 2., ob 16.00 -otroška matineja
GULIVERJEVA POTOVANJA
(The Gulliver's Travers) Pustolovka komedija, 87 minut. Režija: Rob Letterman. Igrajo:Jack Black, Emily Blunt, Jason Segel, Amanda Peet, T.J. Miller, Catherine Tate, Billy Connolly, James Corden, Chris O'Dowd idr. Petek, 25.2. ob 19.00 v mali dvorani - poč. predstava
Naslednji vikend, od 25.2. do 27.2. 2011 napovedujemo:
pustolovsko komedijo GULIVER-JEVA POTOVANJA, akcijsko pustolovščino ČAS LOVA NA ČAROVNICE, romantično komedijo LOMILEC SRC, akcijski film JUTRI, KO SE JE ZAČELA VOJNA, animirano družinsko pustolovščino MEGAUM
OBVESCEVALEC
"<>H:as
17. februarja 2011
Pred vami je oglasna rubrika, ki vam bo gotovo olajšala življenje in vaše sanje spremenila v dejanje. Dajemo vam namreč ključ do pravih mojstrov. Z njim si boste gotovo znali odpreti prava vrata. Koristne in pravočasne informacije so namreč tiste, ki vam bogatijo življenje, olajšajo delo in preženejo skrbi. Naj bo zato tale VEDEŽ vaš prijatelj in vaš vodnik. Naj vas pripelje do pravih rešitev in ljudi.
Podjetniki,
Pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite
naše bralce s svojimi uslugami.
Info: 03 898 17 50
Avtocenter Krbavac
Rečica ob Paki 45 Tel.: 03/ 891 51 23
Feel the difference
Pooblaščeni servis Fordovih vozil
KNJIGOVODSKE STORITVE Golob Milena s.p.
Trubarjeva 1,3320 Velenje,	Z Vami Že 10 let!
X. / Tel: 03 697 57 40, Gsm: 041 462 930, milena.golob@sioI.net
C/ Strokovnost, diskretnost in dosegljivost ob vsakem času!
Vodimo poslovne knjige za samostojne podj., družbe, zasebne zavode in društva, davčno svetovanje, elektronske izvršbe za neplačnike...
Novim strankam vodimo prve mesece poslovne knjige brezplačno!
AVTO MURSIC d.o.o.
Zarova cesta 7 3320 Velenje
-SERVIS IN PRODAJA
- REZERVNI DELI -AVTOKLEPARSTVO -AVTOLIČARSTVO -VULKANIZERSTVO -RABLJENA VOZILA
Tel. 03 898 54 80
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
Tel.: 03 898 49 70, www.kz-s ' ' ' '
slQJar
Prodaja, servis, rezervni deli!
VELIKA IZBIRA NAJKVALITETNEJŠEGA SEMENSKEGA KROMPIRJA
KVALITETA: ELITA IN SUPERELITA!!! (maris bard, desiree, kresnik, primura, romano...)
-	ČEBULČEK 0,50 kg že od 1,60 €
-	ŠALOTKA 0,50 kg 2,10 € -ČESEN 0,50 kg	4,10 €
-	ZEMLJA ZA SETEV, 20 kg 3,90 €
-	SEMENA
VRTNIN, CVETLIC IN ZELIŠČ že od 0,75 €
Bodoni
trgovina, proizvodnja, storitve
zatiese za Vaš dom!
Stari trg 26 3320 Velenje Tel.:03/897-49-80 GSM:041/728-017
Delovni cas: pon - pet 8h-17h
sobota
8h-12h
Da bodo vaši najsrečnejši trenutki tudi najlepši
POROČNI SALON DOMINO
Pesje pri Velenju • Janka Ulriha 40 • tel: 03 5866 158
•	Izposoja in prodaja ženskih poročnih in maturantskih oblek.
•	Izposoja dekliških oblek za obhajilo in krst
•	Na zalogi pestra izbira oblek tudi za močnejše postave
GEODETSKE STORITVE - GeoVin Vinko Stropnik s.p.. Trg mladosti 6,3320 Velenje 041 614-010,050 072-763
ktHi|i|iii.<KU'i4iniiin
Ureditev meje, vris objekta, parcelacija, geodetski načrt, sestava pogodbe...
J glasb t
J^E)
glasbeni center
Matjaž Železnik
e-pošta: ma1jaz.ze]£znjk@sioLn£t
tel.: 03 548 40 06, faks: 03 548 40 60
gsm: 041 714 240

P
Uglaš evanj e in popravilo klavirj ev na terenu
mmm^^^u^ —^ 051 613 390
iviirTLjrva o4i 733510
UGODNA CENA ZA VAS IN VAŠ DOM!
•	Okna (PVC, aluminij, lesi
•	Vhodna vrata s senčili
•	Notranja suhomontažna vrata
•	Aluminijske balkonske ograje
Briketi, peleti za kurjavo in peči.
KAMNOSEŠTVO PODPEČAN SEBASTJAN,,P.	
Salek 20,Velenje,tel.: 03897 0 300 Izdelava in montaža -	nagrobnih spomenikov -	okenskih polic -	granitnih stopnic in tlakov -	kuhinjski in kopalniški pulti.	AKCIJA DO 1. MARCA 15% popust za nagrobnike in stopnišča
DISKONT KOROŠEC
070 614 292
Zarova 17, Velenje	070 61
POSEBNA AKCIJA V FEBRUARJU: Plinska jeklenka SAMO 18,99 €!
Ob nakupu gospodinjskega plina vam GRATIS profesionalno zbrusimo najljubši kuhinjski nož!
89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo!
RADIO VELENJE
ČETRTEK, 17. februarja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 18. februarja
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 19. februarja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov novo leto; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 20. februarja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 21. februarja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 22. februarja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Šolski radio Raček; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 23. februarja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 7. feb. 2011 do 13. feb. 2011 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 7. feb. 2011 do 13. feb. 2011 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
radio@falfa
IfiMBrafiMilfllil

OBVESCEVALEC
23
mali OGLASI
DEŽURSTVA
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)
poparmiiiih
DVE dekliški maturantski obleki in dva dekliška birmanska kostima podarim. Gsm: 041 501 774 KAVČ (ležišče z jogijem) podarim. Gsm: 041 753 407
NUPIMjiRIIIII
SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
ŽENITNA posredovalnica za vse, ki imate poštene namene po življenju v dvoje. Gsm: 031 836 378, tel.: 03 57 26 319
PREPROST fant si želi poštene in zveste punce za trajno in resno razmerje. Gsm: 041 959 192 BREZPLAČNO lahko mlajše ženske spoznavate svojo bodočo ljubezen, ostale plačate 14 evrov za 2 letno sodelovanje. Gsm: 031 505 495
ŽENSKE različnih starosti od vsepovsod si želijo moških. Tel: 090 62 86 (1,99 evra/min.) MLAJŠI podjetnik z otrokom, bolno materjo, si želi zveste punce za skupno življenje in delo. Gsm: 031 860 668 53-LETnA premožna samska ženska, brez otrok, želi spoznati prijatelja do 64 let ali več. Ti k meni jaz k tebi. Ag. Alan, gsm: 041 248 647 39-LETNI pošten moški, zaposlen, s hišo, želi spoznati žensko do svojih let ali več, lahko si tudi brez službe. Ag. Alan, gsm: 041 248 647
NEPREMIČNIN^
POSLOVNI prostor, 24 m2, Stari trg 35 v Velenju, primeren za pisarno ali drugo dejavnost, oddamo v najem. Tel.: 03 58 71 156, gsm: 031 418 249 V NAJEM vzamem kmetijo za obdelovanje. Gsm: 040 202 181
poceni prodam. Gsm: 041 989 590 REDUKTOR z motorjem za mešalnik mesa, dve nakladalki sena in vile za bale prodam.
Gsm: 041 863 141, tel.: 03 58 69 940 KOSILNICO gorenje muta, acme motor, okrogli priklop, dobro ohranjena, prodam. Gsm: 031 835 757 NAKLADALKO sip senator 28/9pro, rabljena 3 sezone, ugodno prodam. Cena: 7100 evrov. Gsm: 031 756 298
kurim]|HIH
BIVALNI vikend v Savinjski dolini kupimo. Gsm: 040 130 711, 040 750 770 RABLJEN gumi voz s platišči in gumami kupim. Gsm: 041 814 416
ražnoIIIIHI
GARDEROBNO omaro in pisalno mizo (belo, novo) ter računalniško mizo
PRIDEJ-KII
VINOTOČ Furlan, Kidričeva 57, Velenje vabi na brezplačno pokušino njihovih vin ter prodajno akcijo plačaš 4 dobiš 5. Tel.: 03 58 62 411 JABOLČNIK, medenovec, borovniče-vec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 344 883
EŽV53
PRODAJA nesnic in petelinov v nedeljo, 20. 2., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 87 61 202 OVCE za nadaljnjo rejo ali zakol prodam. Gsm: 041 741 148 POLOVICO prašiča, krmljen z domačo krmo, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 03 58 85 495
tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223
PRODAMO/ODDAMO
Hišo - dvojček v treh etažah ,
Velenje, Cesta v Bevče, 395 m2, zgrajeno 1986, 755 m2 zemljišča. Možnost samostojnega vhoda v vsako etažo. Hiša ima 5 parkirišč. Kletna etaža: garaža, trije prostori, pritličje: velika dn. soba s kaminom, jedilnico, kuhinjo, pokrito teraso, spalnico in kopalnico, nadstropje: 3 spalnice in kopalnica. Cena 379.000 evr. 3-sobno stanovanje na Gorici, 88 m2, 5/5 nad., 1981, prostorno in na mirni lokaciji. Ugodna cena in možnost takojšnje vselitve. Cena 79.000 evr. Zazidljivo parcelo v Podkraju, 1.094 m2, v naselju na izjemni lokaciji, v bližini vsi priključki. Cena 65.000 evr.
Poslovni prostor Efenkova/Dom učencev/, 83 m2, adapt. 2008, pritličje,lastni vhod, 3 večje pisarne, sanitarije, mini kuhinja, 2 parkirišči. Primerno za ambulante ali pisarne. Cena 145.000 evr.
x ~ na * ■ i ■ ■ ■ ■
www.habit.si
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8,3320 VELENJE, tel.: 03/ 891 00 30, mob.: 041/ 636 939
§ POGREBNE STORITVE V CELOTI
•	PREVOZI
t UREDITEV DOKUMENTACIJE
•	NABAVA CVETJA
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO
Nagrajenci križanke »Terme Dobrna 5«, objavljene v tedniku Naš čas dne 3.3.2011, so:
-	Helena Zupan, Ogorevc 4, 3220 Štore;
-	Peter Krepel, Linhartova 13, 3320 Velenje;
-	Frančiška Ponikvar, Polje c. XX / 15 a, 1260 Ljubljana.
Nagrajenci bodo^prejeli bon za celodnevni vstop v Deželo savnno osebo priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: DEŽELA SAVN
ABITURA
Podjetje za izobraževanje
RAZPISUJE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME PRIDOBIVANJA IZORRAZBE IN PREKVALIFIKACIJE V POKLIC
-	PRODAJALEC
-	EKONOMSKI TEHNIK
PTI PROGRAM (po končani trgovski šoli)
Vpis bo v torek, 1. marca 2011, ob 16. url
PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 03/ 428 55 30
ZDRAVSTVENI
IpOMyVELENjil
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Lekarna Center Velenje, Vodnikova
1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
BpBpBSAVBKj
19. in 20. 2. - MOJCA KOPRIVC BUJAN, dr. dent. med. (Dežurna zobna ambulanta, ZD Velenje, Vodnikova 1, od 8. do 12. ure).
^VETERINARSKA^ POSTAJA ŠOŠTANJ
Dežurni veterinar - gsm 031/688600.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12.
ure.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
poroke
Porok ni bilo.
(smrtiI
Edvard Ocepek, roj. 1944, Hrastovec 39, Velenje; Ana Pečnik, roj. 1930, Bro-darjeva ul. 4, Celje; Marija Skale, roj. 1922, Kajuhova c. 1, Velenje; Stanislav Zorko, roj. 1936, Savska cesta 32, Sevnica; Franc Vidmar, roj. 1944, Konjsko 5, Sevnica; Pavlina Pušnik, roj. 1920,
Mariborska c. 89, Lovrenc na Pohorju; Marjan Golob, roj. 1950, Podkraj pri Mežici 36, Mežica; Konrad Križnik, roj. 1928, Jenkova c. 11, Velenje; Cecilija Božjak, roj. 1927, Rožna ul. 2, Idrija; Ljudmila Podpečan, roj. 1929, Parož 12, Dobrna; Rudolf Selič, roj. 1922, Trška Gorca 12, Šentjur; Stanislav Tanšek, roj. 1935, Stritarjeva ul. 13, Rogaška Slatina.
Življenje celo si garal, vse za dom si dal. Sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
ob izgubi očeta
MILANA NAVRŠNIKA
18. 8. 1947- 5. 2. 2011
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala velja sosedom, posebej družini Ževart (Jastrevnik), družinama Vanovšek (Čanč) in Fekner, bivšim sodelavcem Izletnika Celje, Šaleški konjenici, govornikoma, praporščakom, pevcem, pogrebni službi Usar, župniku za opravljen obred in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: sin Marko z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
MARIJE SKALE
9. 3.1922 - 7. 2. 2011
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Hvala vsem za izrečeno sožalje ter darovano cvetje in sveče.
Žalujoči: hči in sinovi z družinami
V SLOVO
Sporočamo žalostno vest, da je v 79. letu umrl
LADISLAV DETELA
Tomšičeva 10, Velenje
Od njega smo se poslovili v ožjem družinskem krogu na pokopališču v Mislinji.
Žalujoči: vsi njegovi
Velenje, 31. 1. 2011
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata
EDA OCEPKA
iz Hrastovca 15. 2. 1944 - 6. 2. 2011
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za pomoč v težkih trenutkih, še posebej družini Pušnik, Milici Pušnik in Rezki Ceglar. Hvala vsem za darovano cvetje, vence, sveče in svete maše ter za pisno in ustno sožalje. Posebna zahvala velja zdravniškemu in medicinskemu osebju Splošne bolnišnice Slovenj Gradec in Bolnice Topolšica. Hvala sodelavcem Premogovnika, folklorni skupini Oglar Šoštanj, sodelavcem zaključnih del, biblični in molitveni skupini. Iskrena hvala vsem prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvala g. kaplanu Janku Rezarju in g. Luki Mihelcu za opravljen obred, govorniku Samu Kopušarju, pevcem in orkestru za zaigrano Tišino.
Delo in trpljenje bilo je tvoje življenje. Prazen dom je in dvorišče, oko zaman te išče. Ostali so spomini in sadovi tvojih rok.
Vsi njegovi
Na novem smučarsko-strelskem izzivu ...
Državno prvenstvo v smučanju in streljanju na Golteh - Vabilu se je odzval tudi načelnik generalštaba Slovenske vojske Alojz Šteiner
Vesna Glinšek
Zveza slovenskih častnikov in Zveza veteranov vojne za Slovenijo sta v soboto na Golteh organizirali 17. državno prvenstvo častnikov in podčastnikov ter
Avstrijce, Italijane ... Če bom imel nalogo in čast, da pri tem tekmovanju le sodelujem v takšni ali drugačni obliki, bomo skupaj to možnost preverili, in če bo le mogoče, tudi uresničili.
Alojz Šteiner, načelnik generalšta-
ba Slovenske vojske, generalmajor: »Leto 2011 je leto kroglih obletnic - 20-letnica države in njene vojske. Zato je to leto, na katero smo lahko ponosni. Dve desetletji namreč mineva od takrat, ko smo uspeli priti do tistega, kar so naše generci-je v preteklosti samo sanjale, neka-
teri so za te sanje dali tudi svoje življenje. Sicer pa sem na Golteh drugič. Je izredno lepo, zato me je že nekaj časa mikalo, da bi prišel na ta prostor, preveril, kaj ponuja na področju naravnih lepot, in se seznanil z nekaterimi, ki jih imam v spominu iz časa osamosvojitve in časa narodnoosvobodilega boja. In danes sem tu.«	■
Streljanje kot sestavni del tekme.
Zdenko Hriberšek: Tekmovanje bomo morda še širili.«
Alojz Šteiner
8. državno prvenstvo veteranov vojne za Slovenijo v smučanju in streljanju. Tokrat so morali zaradi pomanjkanja snega tekmovalno progo prestaviti. Tako smučarji niso tekmovali po progi Beli zajec, temveč so jo speljali proti novemu hotelu. Vse tekmovalce so nato z avtom prepeljali na Moravo, kjer jih je čakala še ena naloga: streljanje. »Imeli smo samo dve možnosti: ali tekmo odpovemo ali pa jo izvedemo pod drugačnimi pogoji. In slednja odločitev, ki smo jo sprejeli pred nekaj dnevi, se nam je zdela primernejša,« je razložil predsednik organizacije-ksega komiteja Zdenko Hriberšek. Med drugim je tudi namignil, da bodo to tekmovanje še širili: »Če bo mogoče, bomo v prihodnje medse povabili tudi častnike in veterane iz drugih držav, iz držav bivše Jugoslavije, pa mogoče tudi
Na startu
Na OŠ Šoštanj 73 novih smučarjev
Otrokom podelili posebna priznanja
Vesna Glinšek
Projekt Naučimo se smučati, ki je namenjen učencem petega razreda osnovne šole in ga je zasnoval ravnatelj Osnovne šole Nazarje Jože Kavtičnik, se počasi zaključuje. Tečaj so namreč že opravile tri osnovne šole: Nazarje, Mozirje in Šoštanj, v ponedeljek
pa so se na planino Golte podali še učenci Osnovne šole Livada iz Velenja. Skupaj bodo v sklopu projekta letos naučili smučati okrog 180 otrok; samo z OŠ Šoštanj, ki so prav v ponedeljek prejeli posebna priznanja kot dokazila, da znajo smučati, pa jih je bilo 73. »To je gotovo dobra odskočna deska za naslednje leto, ko bodo otro-
ci odšli v šolo v naravi, v kateri pripravljamo celotedensko smučanje. Znanje, ki so ga pridobili letos na Golteh, jim bo gotovo zelo koristilo. Poleg tega sem prepričana, da so takšne aktivnosti za odraščajočega otroka izrednega pomena. To, da se na snegu znebi odvečne energije, da je na svežem zraku, je dandanes, ko je veliko
otrok doma, pred računalnikom, neprecenljivo. Ne nazadnje, tudi dopoldanski del, ko je potekal pouk, je bil zelo kakovosten, kajti otroci so bili psihično spočiti in so lahko usvojili resnično veliko snovi,« je o projektu povedala ravnateljica OŠ Šoštanj mag. Majda Zaveršnik Puc.
Poleg idejnega vodje projekta Jožeta Kavtičnika sta otroke pozdravila in jim zaželela veliko užitkov tako pri smučanju kot pri ostalih športnih panogah tudi predstavnika donatorjev - Termoelektrarne Šoštanj in Premogovnika Velenje.
Lions klub Velenje in Mobilis za Ježka
Dobrodelni koncert v glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega - Nastopil kvartet saksofonov - Zbrali 1050 evrov
Vesna Glinšek
Kvartet Mobilis je bil v soboto zvečer tisti, ki je v glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega orgelsko dvorano prežel z zvoki saksofonov. Kvartet, ki je med drugim lani za svoje umetniško udejstvo-
10. dobrodelni koncert. Kot pravi njegov predsednik Bruno Zagode, so v tem obdobju pomagali številnim pomoči potrebnim. Njihovo pomoč so dobili slabovidni, slušno prizadeti, zbirali so denar za socialno šibkejše, pridružili so se boju proti drogam ... Sobotnega
Denar je šel v roke regijskemu Varstveno-delovnemu centru
Saša, enoti Ježek Velenje.
vanje prejel tudi nagrado Umetnik leta 2010, sestavljajo sami študentje: Michael Krenn iz Avstrije, Yukiko Iwata z Japonske, Goran Jurkovič iz Hrvaške in Janez Uršej iz Velenja. Nastopili so na povabilo Lions kluba Velenje, ki je tokrat pripravil že tradicionalni,
izkupčika, 1050 evrov, pa so se razveselili predvsem varovanci regijskega Varstveno-delovnega centra Saša, enote Ježek Velenje. Denar bodo namenili nakupu priročnega dvigala, ki ga bodo uporabljali kot pomoč pri dvigovanju svojih varovancev.	■
Biserna poroka pri Jankih
Pred dnevi sta šestdeset let skupnega življenja praznovala Pepca in Ivan Glasenčnik - Jankova oma in dedi iz Zavodenj
Ivanu so že pri desetih letih umrli starši in s sestro Tilko sta šla v rejo. Pepca Britovšek je iz velike družine z devetimi otroki, ki je živela najprej na Lomu in potem v Topolšici. Ivan se je tri leta po drugi svetovni vojni vrnil na opustelo domačijo, kjer razen prazne stare hiše ni bilo ničesar. S Pepco sta s svojimi rokami kmetijo postavila na noge in danes, ko jo vodi sin Franc, je v sodobnem hlevu kar petdeset glav živine. Tudi vsi štirje otroci, Marjana, Slavka, Franc in Ivo, so morali zgodaj poprijeti za delo. Marsikdo pa se še spomni, da so pri Jankih nekoč imeli daleč naokoli znan in cenjen kmečki turizem, kjer je kuhalnico vihtela Pepca. Danes sta Jankova oma in dedi sicer že sredi osemdesetih let, a še krepka in še vedno kaj postorita v hlevu ali okoli hiše. In vedno sta vesela, če ju obiščejo njuni najbližji, ki jih ni malo - poleg štirih otrok še šest vnukov in šest pravnukov. Zato je bilo praznovanje v krogu domačih najlepše darilo ob njuni biserni poroki.	■
■