SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXIV (58) • ©TEV. (N°) 7
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 10 de marzo - 10. marca 2005
PRED NOVIM SOLSKIM LETOM
Rupel v ZDA
MARKO KREMŽAR
Rektor buenosairenke državne univerze, prof. dr. Guillermo Jaim Etcheverry, ki je bil pred kratkim imenovan tudi za člana severnoameriške Akademije znanosti in umetnosti, je na vprapanje, zakaj je le majhen odstotek dijakov, ki so dokončali srednjo polo z razmeroma dobrimi redi, sposoben opraviti sprejemne izpite na univerzi, navedel dva razloga.
Prvi razlog naj bi bil, da velik del starpev gleda na osnovno in srednjo polo, kot da bi bile te ustanove neke vrste 'guarderia ilustrada.' 'Guarderije', v Sloveniji jim rečejo 'jasli', so, kot znano, kraji kamor mamice dajejo v varstvo majhne otročičke, da tam popazi nanje strokovno osebje, ker same nimajo časa. V 'guarderi-jah' se otroci zabavajo, igrajo, se med seboj spoznajo, od varuhov se naučijo kaj dobrega, drug od drugega pa kaj manj dobrega in tako veselo dočakajo konec leta, ko jih pričakujejo že odprta vrata otropkega vrtca. Taka ustanova je oddih za starpe in za otroke, zato ni čudno, da si želijo oboji, starpi in otroci, da bi trajala čim dalj mogoče. Razumljivo, da se je treba v kasnejpih letih tudi kaj učiti, vendar naj bi ostala v skladu s takimi željami, pola v bistvu pe vedno 'guarderia', toda 'ilustrada', to je dopolnjena s 'prosvetljenostjo' ali 'izobrazbo'. Seveda je to v bistvenem nasprotju s tem kar naj bi pola v resnici bila. Izobrazba zahteva namreč napor in disciplino, ki ju 'jasli' ne poznajo in ne posredujejo.
Drugi razlog neuspepnosti sedanje argentinske pole pa je, po mnenju omenjenega vzgojitelja, da dobivajo otroci v polah rede, ki jih velikokrat ne zaslužijo. Če je v razredu preveč slabih redov pade odgovornost in slaba luč na učitelja ali profesorja, če pa bi moralo več učencev razred celo ponavljati, je to tako v javnih kakor v zasebnih polah iz gospodarskih razlogov nezaželjeno. Ker imajo otroci 'pravico' tudi do srednjepolske izobrazbe, pa naj se učijo ali ne, nima dosti smisla, da bi leto ponavljali in neredko se je slabih učencev najlažje iznebiti tako, da jim dajo učitelji nezaslužen zadosten red. Tako kvaliteta polskega sistema pada, kar ima za posledico porazno stopnjo znanja ob vstopu na univerzo.
Ko so nato vprapali rektorja Etcheverrya, če vidi temu problema kako repitev je poudaril dvoje. Znanje je bilo vedno in je pe sad učenja, tega pa ni brez napora in vztrajnosti. Dokler starpi in vzgojitelji tega preprostega dejstva ne sprejmemo kot temelj pri vzgoji in izobraževanju, ne smemo pričakovati, da bi učenci presojali svoje polske dolžnosti drugače. Študij je naporno delo, ki učenca ne pripravlja le na univerzo marveč na življenje. Drugo, kar poudarja omenjeni strokovnjak pa je, da mora pola pripraviti tako otroka kakor dorapčajočo mladino, da se nauči prav misliti in pravilno odločati. Od tod izredna pomembnost jezi-
kovnega znanja, brez katerega je razumevanje in izražanje nemogoče. Velik del dijakov ob vstopu na univerzo ni zmožen razumeti vprapanj, kaj pele, da bi nanje pravilno odgovarjal. V sedanji poli otroci premalo berejo in zato ne razumejo jezika, ki presega njihovo primitivno dnevno izražanje. Tudi znanje matematike, ki zahteva od učenca nekaj napora, a ga uvaja v logično mipljenje, je na mnogih polah pomanjkljivo. Prizadeti pa se ne zavedajo, da si brez potrebnega jezikovnega znanja, ki se dopolnjuje s poznanjem drugih jezikov in brez osnovne logike, zapirajo pot do vipje izobrazbe. Učenci, ki ne dobijo pravočasno teh osnov, se kasneje znajdejo v svetu, ki ga ne razumejo in pred zahtevami, ki jim niso kos.
Tehtnim mislim rektorja največje argentinske univerze bi lahko dodali le, da ima pravilno mipljenje in odločanje tudi moralno razsežnost. Odtod potreba verskega pouka in poznanje bistvenih etičnih osnov, na katerih naj bi slonelo urejeno družbeno življenje. Da se bodo sedanji učenci nekoč znali in mogli prav usmerjati v svetu, ki jim zaradi splopnega relativizma ne more služiti kot kažipot, je potreba, da si že mladi začno utrjevati osebnost. Samostojne osebnosti s trdno moralno osnovo in temeljitim strokovnim znanjem, ki znajo razmipljati in se pravilno odločati, če treba tudi proti tokovom večine, so iskane in cenjene na vseh področjih človekovih dejavnosti. Vzgoja, ki jim pomaga pri doseganju teh lastnosti je sicer v nasprotju s tem kar srečujemo v večini danapnjih pol in zavodov, a je edina uspepna pomoč, ki jo lahko starejpa generacija da mlajpi ob vstopu v življenje.
Spodbujati otroke, da spoznajo sebe in svet v zavesti, da zdravi sadovi rastejo iz darov, ki smo jih dobili od Stvarnika in prednikov, s pomočjo osebnih naporov, je eden od namenov tudi napih slovenskih, sobotnih pol. S poznanjem slovenpčine si otroci pirijo jezikovno izobrazbo hkrati pa tudi utrjujejo lastno identiteto. Slovenpčina je zahteven jezik, ki do neke mere izpopolni na jezikovnem polju mesto, ki so ga zapustili, v sodobnih polah odsotni, klasični jeziki. Predvsem pa je Slovenpčina nap jezik, ki povezuje vse rojake, kjerkoli žive, v slovensko občestvo. Vzdrževal in razvijal se je, ker so ga Slovenci gojili z ljubeznijo iz roda v rod. To se ponavlja tudi med nami v zdomstvu tako po družinah, kakor na tečajih. Globlje poznanje domačega jezika človeka bistri, napim mladim pa skupaj z ostalimi predmeti, piri obzorje in jim pomaga rasti v svetu moralnih vrednot.
Včasih je slipati očitek, da so slovenski polski tečaji prezahtevni. A ni tako. Učitelji in profesorji, ki se na teh tečajih posvečajo otrokom jih preveč spoptujejo, da bi bili do njih brezbrižni. Preveč imajo radi nje pa tudi skupnost iz katere rastejo, da bi jih prepustili tokovom, kjer bi se utopili v neosebni, nezahtevni in brezizhodni povprečnosti.
Papeževo zdravje
Papeževo zdravstveno stanje se pe naprej izboljpuje. Sveti oče tako lahko vedno več časa preživi v sedečem položaju, je v izjavi za javnost zapisal tiskovni predstavnik Svetega sedeža, dr. Navarro Valls. Glede traheotomije ali vreza v sapnik, ki je bil potreben zaradi olajpanja dihanja, se niso pojavili nikakrpni zapleti, zato se glasovna sposobnost s pomočjo vsakdanjih vaj postopoma izboljpuje. Zdravniki so predpisali omejitev uporabe glasilk, da bi tako olajpali boljpe okrevanje dihalnega aparata.
Predsedujoči Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, se je mudil na večdnevnem obisku v ZDA, kjer se je srečal tudi z ameripko državno sekretarko Condo-leezzo Rice in z vodjo evro-azijskega oddelka v State Departmentu Robertom Bradtkejem.
Še pred tem je na ameripkem mirovnem inptitutu predaval na temo aktualnih vprapanj, povezanih z Zahodnim Ba kanom, in nastopil na Centru za
mednarodne ptudije na temo aktualnih vprapanj na dnevnem redu OVSE.
Vodja slovenske diplomacije je obisk na ameripki celini začel v petek 4. marca. Najprej se je ustavil v New Yorku, kjer je Varnostnemu svetu ZN poročal o delu OVSE in se srečal z generalnim sekretarjem ZN Kofijem Annanom. Nato je odpotoval v Washington, kjer se je v nedeljo sestal z ameripkimi Slovenci iz okolice Washingtona. V ponedeljek pa je obiskal State Department. V okviru obis-
ka pa je izvedel pe druga srečanja, predavanja in zaslipanje pred Helsinpko komisijo zDa.
Bilateralni del obiska slovenskega zunanjega ministra v Washingtonu je namenjen krepitvi sodelovanja med Slovenijo in ZDA ter podpori transatlantskemu sodelovanju pri repevanju ključnih problemov v mednarodni skupnosti.
Poglavitni namen obiska tako v ZDA kot tudi februarja v Moskvi, je bilo iskanje načina, kako preseči tekoče težave v OVSE.
Razvojni zaostanek Pomurja
Predsednik vlade Janez Janpa je z ministrsko ekipo obiskal Pomurje, ki je po njegovih besedah statistično najmanj razvita regija v Sloveniji. Za obisk so se odločili, da bodo člani vlade poznali lokacijo in nosilce projektov, ki se bodo izvajali v določeni regiji. Njegova ministrska ekipa je imela s predstavniki različnih pomurskih lokalnih institucij in gospodarskih družb okrog 60 individualnih pogovorov, saj si, kot je premier dejal na novinarski konferenci, ob obisku prizadevajo, da bi to območje v prihodnjih ptirih letih čim manj zaostajalo za slovenskim povprečjem. Zato so po besedah Janpe pripli v Pomurje na začetku mandata, dogovori, sprejeti v sodelovanju s pomurskimi lokalnimi oblastmi, pa bodo lahko preverljivi ob koncu mandata te vlade.
Janpa se je sestal tudi s predstavniki madžarske narodne skupnosti in njihovo poslanko Mario Pozsonec. Ocenili so minule projekte, ki so bili realizirani. Razpravljali so tudi, kako čimbolj zadovoljivo repiti odprte probleme, npr. možnost uporabe madžarskega jezika v javnih službah. Ugotovili so, da tega problema ni mogoče repiti z izdajanjem novih predpisov, ampak naj bi se v javne službe zaposlovalo ljudi, ki govorijo tako madžarski kot slovenski jezik.
Jan pa se je srečal tudi s pkofom Evangeličanske cerkve Gezo Ernipo, največ pozornosti pa so razpravljavci namenili financiranju omenjene cerkve. V programu vlade za letopnje leto je nadaljevanje tega, kar je bilo že v programu prejpnje vlade,
namreč sprejem zakona o verski svobodi in financiranju verskih skupnosti, ki naj bi po besedah Janpe dal zadovoljive odgovore na pereča vprapanja. S strani Evangeličanske cerkve je bilo zastavljeno vprapanje tudi glede denacionalizacije nekaterih njihovih objektov. Vladna komisija pod^vodstvom pravosodnega ministra Lovra Šturma bo pregledala vsak denacionalizacijski primer posebej, je zagotovil Janpa.
S predstavniki Zveze Romov Slovenije se je predsednik vlade pogovarjal o elementih za pripravo zakona o Romih. V omenjeni zvezi so pripravili predloge za zakon in na sestanku so se o njih tudi pogovorili.
Sicer pa po besedah Janpe razvitost Pomurja znapa 70 odstotkov slovenskega povprečja in v naslednjih ptirih letih je treba ta razkorak zmanjpati, zato bo več pozornosti namenjeno tej regiji.
DAVEK NA POMANJKANJE OTROK
Za polnjenje državne blagajne bi bilo namesto davka na plače potrebno uvesti nekakpen davek na samsko življenje. Plačevali bi ga pari med 25. in 50. letom, ki nimajo otrok, je na evropskem večeru Lojzeta Peterleta pojasnil podjetnik in član vladnega stratepkega sveta Ivo Boscarol.
To ni davek na pare brez otrok, niti ne davek na samske, je zatrdil. "Gre za obremenitev oseb, ki ne poskrbijo za svoje potomce, ne glede ali so poročeni ali samski," je pojasnil Boscarol. Ob tem je dodal, da bi bili zavezanci le tisti, ki bi otroke lahko imeli.
Minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Drobnič pa je na časnikarski konferenci omenjeno pobudo komentiral z besedami, da se ne nagibajo k temu, da bi uvedli poseben davek za samce.
GLEJ_
ITALIJANI MORAJO VRNITI UMETNINE.............................
MONIKA KAMBIČ JE PREMAGALA CERRO TORRE
KRAJEVNE ZVEZE ŽENA V LETU 2004 .........................3
KADAR OTROCI PRIHAJAJO PO KAPLJICAH.......................4
2
3
Italijani naj vrnejo umetnine
iz življenja v argentini
Medpkofijski odbor za kulturo pri Slovenski pkofovski konferenci (SŠK) je izrazil podporo legitimnim prizadevanjem vseh pristojnih ustanov na območju danapnje koprske pkofije za vrnitev leta 1940 začasno odpeljanih umetni pkih del in arhivskega gradiva. Zadrževanje umetnin izven njihove izvorne lokacije in javne funkcije pe dolgo po tem, ko ni bilo več razlogov za njihovo evakuacijo, je po mnenju medpkofijskega odbora za kulturo ,,v popolnem nasprotju z načeli lastninskega prava in pravne države".
Zato odbor javno poziva predstavnike pristojnih državnih organov ter umetnostno-zgodovinske in restavratorske strokovnjake v Italiji in Sloveniji, da ,,v najkrajpem možnem času z vso politično benevolenco in strokovno odgovornostjo dejansko stanje uskladijo s pravnimi normami in umaknjene umetnine vrnejo njihovim pravim lastnikom, na njihova izvorna mesta in v njihovo izvorno javno rabo".
Večkrat odpovedana in preložena razstava Najdeni zakladi - mojstrovine iz Istre, ki naj bi jo po prvotnem načrtu odprli 6. maja 2002 v Benepki palači v Rimu, po spremenjenem načrtu 19. decembra 2004, potem 28. januarja 2005, nazadnje pa aprila letos v muzeju Revoltella v Trstu, v slovenski javnosti vseskozi zbuja veliko zanimanje, tako zaradi umetnin, ki si
jih bodo obiskovalci lahko ogledali po več kot pestdesetih letih kulturne odsotnosti, kot zaradi problematike njihovega vračanja. Med eksponati so namreč tudi artefakti, ki so bili leta 1940 začasno odpeljani z območja slovenske Istre, na izvorne lokacije pa do danapnjih dni niso bili vrnjeni.
Zaradi vojne nevarnosti so italijanske oblasti po zakonu (iz leta 1939) z obmejnih območij tedanje Julijske krajine leta 1940 preventivno odpeljale umetni pka (predvsem sakralna) dela visoke kakovosti. Celotna akcija zbiranja in odvoza umetnin je bila izpeljana v ptirinajstih dneh junija 1940. Zaboje z umetnipkimi dragocenostmi iz tedanjih obmejnih pokrajin (Puljska, Tržapka, Repka, Gori pka, Videmska) so prepeljali v vilo zadnjega benepkega doža Manina v Passarianu, po letu 1943 pa so bile premepčene v pe bolj varne kraje (San Daniele del Friuli) ali pa so bile vrnjene lastnikom. Na celotnem območju je bilo zbranih 380 zabojev. Vsak zaboj je imel svojo ptevilko in vsaka slika (ali več slik skupaj) je bila prevzeta z uradnim reverzom, podpisom in datumom. Vsak dokument, na katerem je bilo navedeno, da gre za umik umetnipkega dela zaradi protiletalske zapčite, torej neke vrste zapisnik o umiku umetnine (verbale di ritiro), je bil sestavljen v treh izvodih, ki so jih prejeli lastnik
umetnipkega dela, prevoznik in Nadzorniptvo (Soprintendenza) v Trstu. Prevoze je opravljalo podjetje Exener iz Trsta.
Leta 1 990 so zaboje prvič inventarizirali, ocenili in katalogizirali. To pomeni, da so bila umetnipka dela iz obalnih cerkva, samostanov in koprskega muzeja z uradnimi potrdili umaknjena v Italijo do danapnjih dni, saj po II. svetovni vojni zaradi nastanka nove meddržavne meje, ki je bila uveljavljena s paripko Mirovno pogodbo septembra 1947 oziroma z Londonskim memorandumom oktobra 1954, niso bila vrnjena na izvorna mesta in zato niso opravljala javne funkcije, za katero so bila prvotno namenjena. Na oltarjih obalnih cerkvah, v samostanih in v stalni zbirki koprskega muzeja na njihovih mestih zevajo praznine. Odtlej veljajo za začasno odnesena, tečejo pa strokovni in diplomatski postopki za njihovo vrnitev na izvorna mesta.
Pisna dokumentacija o zahtevkih za vrnitev del je začela nastajati že leta 1954. Seznam obsega danes 55 slikarskih del, dve kiparski in pest artefaktov umetne obrti. V seznamu so pod ptevilko 77-78 navedeni tudi arheolopki predmeti, ki zahtevajo drugačno obravnavo in so bili zato že pred leti črtani s seznama restitucijskih zahtev - s pripombo, da je njihov ptudij mogoč na njihovem hranipču.
TONE MIZERIT
Nove pkofije v Sloveniji
Mariborski pkof in predsednik Slovenske pko-fovske konference (SŠK) Franc Kramberger je v pogovoru za Večer med drugim povedal, da če se bo mariborska pkofija delila, potem se mora na tri dele: Maribor, Celje in Murska Sobota. Sicer pa je želja SŠK čim prej dobiti vojapki ordinariat, je pe napovedal Kramberger.
Čez slaba dva tedna bodo pkofje skupaj s papeževim diplomatom v Sloveniji, apostolskim nuncijem Santosom Abrilom y Cas-tellom znova razpravljali o preureditvi slovenske cerkvene pokrajine. Nove pkofi-je mariborski pkof Franc Kramberger, po odhodu Franca Rodeta v Rim pa tudi predsednik Slovenske pko-fovske konference, vidi v ,,dogledni prihodnosti". Maribor bi se razdelil na tri pko-fije, prav tako Ljubljana in Koper na dve; takpen je bil načrt leta 1999. Pozneje je razdelitev koprske pkofije odpadla, načrt za Maribor in Ljubljano je ostal. Na območju mariborske pkofije je do zdaj najbolj dozorela nova pkofija v Celju.
Ampak če pkofijo dobi Celje, jo je treba nujno dati tudi Murski Soboti, pravi mariborski pkof. Delitev pa ne pomeni ločitve, saj bodo pkofijske meje ostale, kakrpne so. Bi pa reorganizacija znala pomeniti dvig mariborske pkofije v nadpkofijo in vsekakor nove pkofe. Kolikor mu je znano iz pogovorov na njihovih sejah, tudi v ljubljanski nadpkofiji razmipljajo o Novem mestu in Kranju.
Na vprapanje, ali se bo zdaj v Rimu zgodba z novimi pkofijami kaj drugače
razpletala oziroma ali bo vplivalo, da je nadpkof Rode dobil članstvo v vplivni kon-gregaciji za pkofe, saj se tam odloča o novih pkofijah in pkofih, je Kramberger pojasnil, da to imenovanje ne bo toliko vplivalo. Običajno je vsak prefekt kongregacije pe član ptirih ali petih kon-gregacij, da se posvetujejo in da so kongregacije povezane.
Škof Kramberger je pe pojasnil, da so brez dvoma glavni razlogi za nove pkofije pastoralni. Vest mu ne bi dala miru, krivega bi se počutil, če bi bil sam kakpna ovira. ,,Če so pastoralni razlogi, naj se pkofija ustanovi. Ne bi pa bilo dobro, da bi kakpna pkofija zapla v takpne finančne težave, da bi jo morali čez nekaj let ukiniti. 800.000 do milijon ljudi obsega običajna pkofija, dovo j velika, da ima lahko svojo fakulteto, bogoslovje, sodipče, urade. Kardinal So-dano nam je leta 1999 rekel, da nas v Sloveniji ni niti dva milijona. Kakor da nam je hotel reči: čemu delitev. No, izpostavili smo pastoralne vzroke in izzive. Pastoralno delo je v manjpi pkofiji lažje, bolj enotno. Prekmurje je poseben del nape pkofije. Po mentaliteti, po zgodovini..."
Glede vojapkega ordina-riata se bo Kramberger skupaj z ljubljanskim nadpko-fom o tem pogovarjal z ^ministrom za obrambo. Želja Slovenske pkofovske konference je čim prej dobiti vojapki ordinariat. Škofovska konferenca zaprosi v Rim za vojapki ordinariat, potrebujejo pa pe pristanek obrambnega ministrstva, kar jim je tudi obljubljeno. ,,Za pasto-ralo v vojski in v policiji gre."
Koliko tujih delavcev potrebuje Slovenija?
Sedanja migracijska politika Slovenije je ustrezna, saj omogoča delodajalcem nadomestitev delovne sile, ki je ni mogoče dobiti na domačem trgu dela, hkrati pa ne ogroža slovenskega trga dela: Tako so menili na vladni seji socialno-ekonomskega sveta pretekli petek 4. marca.
Čeprav naj bi bilo po zakonu o zaposlovanju tujcev v Sloveniji mogoče izdati za do 5 odstotkov aktivnega prebivalstva delovnih dovoljenj (44.030), naj bi v tem letu kvoto znižali na 1,9 odstotka oziroma na 16.700 dovoljenj, kar pomeni za 400 manj kot lani.
Socialni partnerji so podprli uredbo o določitvi kvot delovnih dovoljenj za to leto, v razpravi pa izrazili tudi pomisleke. Sindikat predvsem, da se bo bistveno povečeval delež delovne sile iz slovanskih držav članic EU in da bi morali dosledno spoptovati zakon o delovnih razmerjih.
Ob tem seveda ni bilo nič govora o položaju Slovencev v tujini in njihovih potomcev v sklopu te politike, o čemer bi morala že davno steči konstruktivna debata.
Minister za delo Janez Drobnič s sodelavkami na seji socialno-ekonomskega sveta.
Med kljukastim križem in rdečo zvezdo
Večmedijska razstava ("Unter Hakenkreuz und Titostern") je po matični postavitvi v Koropkem pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu in gostovanjih v Kranju, Mariboru, v Beljaku in Celovcu pripotovala pe v Ljubljano v Narodni muzej Slovenije. Prikaz struktur in dejavnikov, ki so vzpostavili totalitarna režima nacionalnega socializma in komunizma na območju zgodovinsko in geografsko povezanih Koropke in Slovenije, spremlja knjižna izdaja in predstavitev razstave na spletu. Pri odprtju razstave sta spregovorila dr. Zdravko Inzko, avstrijski veleposlanik v Ljubljani in Alenka Puhar.
V javnem nastopanju vlade in izjavah najvipjih predstavnikov večkrat zasledimo razna protislovja. Ob tem lahko ugotovimo, da je zlasti predsednik hodi po eni poti v besedah, po drugi pa v dejanjih.
Veselimo se — a ne preveč. Pretekli teden gospodarska ekipa objavi končni izid postopka zamenjave zunanjega dolga, ki ga je Argentina ponudila svojim upnikom. Nove bone z hudim znižanjem glavnice je sprejelo 76,07% odstotkov upnikov. To je izredna ptevilka in je presenetila predvsem mednarodne finančne kroge, vključno severnoameripko vlado v Washingtonu in vodstvo Mednarodnega denarnega sklada (FMI). Uspeh tega koraka argentinske vlade je posebej poudarjal predsednik Kirchner, ki je postopek razložil na otvoritvi rednega zasedanja argentinskega parlamenta v torek 2. marca. Samozavestno je prikazal zamenjavo bonov kot največji uspeh v zgodovini države na tem področju. Do neke mere je to res. Vendar ptevilke, ki jih objavljajo, večkrat ne soglapajo. Dejansko vsak suče statistike po svoje, vključuje en del dolga, drugega postavlja po drugo oznako, tako da nikdar ne vemo do zadnje potankosti, koliko znapa celote dolg. A predsednikov optimizem ne odgovarja izjavam gospodarskega ministra. Roberto Lavagna je dejal, da ,,ni ničesar, za kar naj bi praznovali; sedaj bo treba izvesti ogromen napor".
Prihodnji spopad. Sedaj pride na vrsto nova runda pogovorov z FMI. Kot znano, je svoj čas Argentina zapustila pogajanja s tem mednarodnim finančnim organizmom, ker je postavljal pogoje, ki so se vladi zdeli negativni. Ker je sedaj vprapanje zunanjega dolga izpeljano, je tudi napočil trenutek, da se znova sedemo za mizo pogajanj. FMI mora pravzaprav zamenjavo dolga pe potrditi. Vendar na to formalnost Argentina odkrito računa. Predsednik sicer nenehno napada mednarodne finančne organizme, a doslej je Argentina (kljub defaultu) vestno plačevala vse obveznosti do teh finančnih ustanov. Še več; do zadnjega kovanca je poravnala tudi račune, ki niso bili obvezni in za katere bi lahko dobila refinancijacijo. V položaju, ko dejansko ni zunanjega kredita, bi bil tak postopek celo priporočljiv. A kaže, da je za vlado FMI, kljub vsej goreči retoriki, neke vrste priviligiran upnik.
Novi pritiski. Bolj kot potrditev zamenjave dolga vlado skrbi pritisk v dveh smereh. Prva je, da se tistim upnikom, ki ponudbe zamenjave niso sprejeli, nudi kakpna druga možnost, ali da se jim postopek za-
menjave znova ,,odpre". To pa je vlada onemogočila že s posebnim zakonom, s katerim je pritiskala na lastnike bonov. Kirchner je ponovno izjavil, da kdor ni zamenjal starih bonov, ne bo dobil ničesar. Drugi pritisk pa je v smeri, da vlada obnovi pogodbe s podjetji privatizira-nih javnih storitev: elektrika, plin, telefon, voda ^ Polemika okoli teh se vleče v nedogled, a tudi tukaj vlada ni iskrena. Medtem, ko napada in kritizira podjetja, uporabniki čutimo nenehne zvipanje tarif, ki so sicer prikrite a za to nič manj težke.
Kriva pota. Pretekli teden se je tudi nadaljevala afera okoli letalske družbe Southern Winds, s katere poleti, kot izgleda, so na debelo tihotapili mamila iz Peruja v^ Argentino in od tukaj v Španijo. Ta pot je bila tako uglajena in tudi že tako vidna, da je jasno, da so zlikovci imeli močno oporo ,,od zgoraj". Vsak dan nas o tem prepričujejo novi dokazi. Sedaj pa je sodna zbornica tudi pokarala sodnika, ki vso stvar raziskuje. Vipji sodniki menijo, da ni dovolj vesten v svojem postopanju in so mu direktno nakazali 30 novih postopkov, da se stvar dokončno razjasni. Je morda sodnik tudi mižal na eno oko?
Skregani bratje. Ena hudih napak argentinske (in pe katere druge) družbe je spor med tistimi, ki bi morali vleči v isto smer. Te dni smo doživeli kar nekaj primerov prepira ,,med brati". Najbolj viden je bil spor med trgovskim in prevoznipkim sindikatom. Oba gremija hočeta vpisati med svoje člane uslužbence domačega supermarketa. Priplo je do blokad, medsebojnih spopadov in policijskega posega. To vprapanje se vleče že dolgo in tudi sedanje premirje je le začasno. — Drug primer je spopad med peronisti v provinci Buenos Aires. Guverner Felipe Sola je svojo četo izločil iz peronistične skupine v domačem parlamentu. Duhalde se čuti ogroženega in njegova skupina napoveduje bojkot zasedanj. Brez njihove prisotnosti bo pa skoraj nemogoče potrjevati potrebne zakone. — Do hudih prepirov je priplo tudi v provinci Santiago del Estero, kjer so zmagali radikali prav zato, ker so bili peronisti med sabo skregani. Preteklo nedeljo pa je na parlamentarnih volitvah v provinci Ca-tamarca prav tako zmagala radikalna povezava. Pero-nistični poraz pa je znova treba pripisati globokim notranjim nasprotjem v provincijskem peronizmu, ki je nekoč provinco vodil z železno roko. In pe bi lahko naptevali, kljub temu, da Martin Fierro že kako poldrugo stoletje prepričuje Argentince da ,,združeni naj bodo bratje".
slovenci v argentini
MATERE IN ZENE
Iz Življenja Zveze po okrajih
Zveza slovenskih mater in žena ima svojo osrednjo organizacijo. Zelo razgibano življenje pa poteka tudi po krajevnih domovih, kjer odseki prav tako delujejo na kulturnem, družabnem in socialnem področju.
O dogajanju v sklopu centralnega odbora smo vestno poročali vse preteklo leto. Tudi o nekaterih odsekih smo občasno pisali v narnsm listu.
Danes pa objavljamo povzetek delovanja vseh odsekov po domovih.
Gradivo je povzeto iz letnega poročila vsakega odseka na občnem zboru Zveze.
NA PRISTAVI, CASTELAR
Novi odbor, ki je nastal v lanskem mesecu maju, skupa pritegniti več mlajph mater in žena in kaže, da to počasi uspeva. Imele smo sestanke ob državnih praznikih: junija, julija, avgusta in oktobra. Teme so bile različne, iz vseh področij družbenega življenja. Pri vseh sestankih je bila udeležba lepa. Poleg tega smo oktobra pričele s telovadbo, oziroma telesnimi vajami ob sobotah zjutraj: vodi Andreja Bitenc Skubic.
Sodelovale smo s centralo in pomagale smo pri žegnan-ju. Prav tako smo v sklopu pristavskega doma pomagale pri večerji na državnem prazniku v Slovenski hiP. Tudi smo sodelovale na Slovenskem dnevu v Ramos Mejiji. Na Pristavi pa smo pomagale pri obletnici in na dveh mladinskih dnevih: krajevnem in skupnem.
Napa zveza je bila tudi prisotna v žalostnih in veselih trenutkih s popkom rož, z vopčilom ali sožalnimi besedami. V letu 2004 je bilo pest porok, sedem rojstev in pest smrti.
Za socialno pomoč smo dobile iz centrale podporo za pet družin. Pristava pomaga pe dvema. Za materinski dan smo zbrale med polsko mapo hrano za potrebne. Naredile smo sedem paketov.
Za zdravstvene potrebe smo organizirale seznam aktivnih dajalcev krvi.
V NAŠEM DOMU, SAN JUSTO
Tudi pri nas je bilo mnogo dela, truda in požrtvovalnosti. Veliko članic in prijateljic nape Zveze se je vedno nesebično in dobrovoljno ponudilo za delo. Delo in srečanja so nas družila in gradila prijateljstva.
Veselile smo se ob pletenju butaric za Cvetno nedeljo. Izkupiček smo namenile na nape potrebne rojake.
Za Veliko noč smo se rojaki zbrali v dvorani Napega doma na velikonočni zajtrk. Nape mamice in gospe so poskrbele za potice.
Rade pomagamo zavetipču Rožmanovega doma, ko imajo kosila, pripravimo hrano ter pomagamo pri pripravi prostorov in postrežbi. Veselo nas sprejmejo tudi, ko gremo ob sobotah k sveti map ter prepevamo mapne pesmi; nato pa pripravimo zakusko in vesel pogovor z njimi.
Letos smo uvedle tudi kuharski tečaj, ki ga vodi gdč. Ani Rode.
Vedno smo pripravljene priskočiti na pomoč vsem naram ostarelim in bolnim rojakom. V napem okolju imamo pet družin, ki stalno dobivajo materialno podporo. Še drugim pomagamo občasno, ko kupimo plenice ali pa oddamo pakete.
Ko v Napem domu praznujemo obletnico, Mladinski dan ali pa kakpno drugo slavje smo tudi vedno pripravljene pomagati v kuhinji. Letos je tudi prav lepo potekel dan prijateljstva: dobiček kosila in prodajo bona smo namenili za delo, ki ga nesebično in neutrudljivo opravlja misijonar Peter Opeka na Madagaskarju.
Vsaka članica plačuje 1.- peso za članarino, a to ni dovolj, da bi lahko pomagale drugim; zato pa vsako leto pripravimo kosilo in srečolov, pri katerem sodelujejo za dobitki nap podjetniki in prijatelji. Celotni dobiček je za nape potrebne rojake.
Povezane smo tudi s centralnim odborom Zveze, pri kateri sodelujemo pri obletnicah, pripravi paketov, s prodajo srečk in razglednic ter v kuhinji in pri postrežbi.
Zato pa prosimo napo nebepko Mater Marijo, da nam pomaga pri tem delu ter podeli zdravja in moči, da bi pe naprej stali ob strani vsem potrebnim rojakom.
V SLOMŠKOVEM DOMU, RAMOS MEJIA
V napem odseku, ki deluje že vrsto let, je udeleženih devet odbornic, katere zvesto po svojih močeh pripomorejo, da tako potrebna organizacija dobro deluje naprej v ramopkem okolju.
Povezano smo s centralno zvezo z udeležbo na mesečnih sejah, ob pripravi velikonočnih in božičnih paketov, katere razdelimo med najbolj potrebne ramopke rojake.
Tudi sodelujemo s prodajo srečk, ter božičnih in velikonočnih vopčilnic.
V	napem okolju podpiramo v denarju in živilih potrebne družine in obiskujemo bolnike.
Aktivno sodelujemo v domu ob raznih priložnostih, priredimo letno kosilo z rifo, velikonočno ter božično, katerih dobiček gre v namen najbolj potrebnim.
Izročamo čestitke družinam novorojenčkov iz nape okolice in vopčimo za izredne obletnice rojstnih dni, pokojnim pa podarimo v slovo slovenski popek.
Imamo mesečne seje, katere se v glavnem vse odborni-ce udeležujejo.
Že vrsto let ga. Pavla Škraba skrbi, da imamo v postnem času romanje v Schoenstatt in v oktobru v San Nicolas.
Vse to izvrpujemo z veliko ljubeznijo, saj je lažje dati kot prositi!
V	SLOVENSKEM DOMU, CARAPACHAY
V	tej poslovni dobi so karapachajske žene in matere usmerjale svoje delo predvsem v obiske ostarelih. Za bolnike so organizirale molitev rožnega venca in jih tako, poleg obiskov, spremljale v njihovi bolezni. Spomnile smo se tudi nekdanje učiteljice Jurčičeve pole, gdč. Ike Homan in ji pripravile veselo presenečenje ob njenem 90. rojstnem dnevu. Mnoge članice se udeležujejo izletov, ki jih pripravlja sanmartinski odsek Zveze.
Sodelovale smo s centralo zveze s prodajo božičnih in velikonočnih vopčilnic ter s prodajo srečk za dobrodelne namene.
V	postu smo organizirale ,,koparo" z živili za najbolj potrebne v okraju. Meseca maja pa smo pomagale pri žegnanju v slovenski hip. Za dan zveze smo darovale potice.
Za prireditve v karapachajskem domu vedno poskrbimo za rezance in pecivo in po potrebi pomagamo v kuhinji. Za prihodnji srečolov je karapachajski odsek podaril kvačkan prt.
V SLOVENSKI VASI, LANUS
V	preteklem letu smo delale na različnih področjih. Posebej bi poudarile pomoč potrebnim. Socialni odsek je razdelil junija in decembra vsakič dvanajst paketov z neprecenljivo hrano, ki smo jih prejeli iz Centrale. Mesečno smo tudi delile denarno pomoč prav tako v oskrbi Centrale. Redno skrbimo za obiske potrebnim in bolnikom.
Aprila smo imele krajevno postno nabirko, katero smo razdelile potrebnim in prispevale za v ,,Chaco Misijon".
Z zvezo smo sodelovale s prodajo srečk in darovanjem dobitkov.
Izredno pa je bilo delovanje odseka upokojencev. Posvečali smo se izdelavi ročnih del, ki smo jih namenili za misijon v Chaco. Sodelovali smo pri članskem kosilu Slovenske vasi in imeli veselo božično srečanje. Organizirali smo celodnevni izlet v Glew in v Pilar, romanje k Brezmadežni s čudežno svetinjo, v Lourdes in v San Nicolas. Organizirali smo razvedrilo z nastopom ,,Show Mariachi Torrales". Dan upokojencev smo praznovali v Puerto Madero. Novembra pa smo pripravili skupno kosilo in tombolo ter praznovanje rojstnih dni.
Vsako sredo pa imamo prijateljska srečanja, med katerimi so na vrsti razne namizne igre, telovadba, balinanje, menjava knjig in drugega branja, petje, zadnje čase pa tudi terapevtične igre.
V	SLOVENSKEM DOMU, SAN MARTIN
Geslo leta 2004 napega odseka je bilo: ,,Denimo na božjo dlan nap vsakdanji dan". Novi odbor se je prvič sestal meseca januarja in izdelal načrt za vse leto. Od meseca marca naprej smo imele vsak tretji četrtek v mesecu redno sejo in nato sestanek. Naph sestankov se udeležuje od 25 do 30 gospa, včasih pa tudi kakpni možje. Skupaj smo torej imele deset sestankov, na katerih so razni predavatelji obravnavali zelo pestre teme.
Letos smo imeli eno romanje v Schoenstatt in dva izleta: obisk buenosairepke katedrale in kavarne Tortoni ter Parque Japones in kavarne Las Violetas.
V	centrali sta nas zastopali ga. Pavla Makek in predsednica ga. Marjeta Boltežar. Sodelovale smo pri žegnanju, ob praznovanju dneva zveze, pri obisku nadpkofa Urana, pri pripravi velikonočnih in božičnih paketov, ter s prodajo vopčilnic in srečk.
S krajevnim domom smo v najleppem razmerju. Vedno so nam na razpolago in tudi me prav rade priskočimo na pomoč, kadar je potreba. Za obletnico doma smo sprejele kosilo; ob priliki žegnanja smo pripravile slavnostni zajtrk; tudi smo pripravile zakusko ko nas je obiskal nadpkof Uran.
Socialna dejavnost je tudi zelo razgibana. Uvedle smo nabirke jedil. Oglapamo kaj se je nabralo. Z novembrom smo zaključile akcijo in pripravile posebno božično nabirko. Vsaka dva meseca smo razdelile nabrano enajstim potrebnim družina. Enako je tudi ptevilo podpor, ki jih prejemamo iz centrale. Po potrebi dodamo pe iz nape blagajne. V ta namen smo junija organizirale ,,rifo", dobimo tudi prostovoljne prispevke na sestankih in kak priložnostni dar.
Monika Kambič v prvi Ženski navezi na Cerro Torre
Patagonski Andi, ki sicer slovijo po slabih vremenskih razmerah, so februarja presenetili z daljpmi obdobji lepega vremena. Ravno v tem času se je v narodnem parku Los Glaciares zadrževalo veliko ptevilo alpinistov z vsega sveta, kar enajst pa jih je bilo iz Slovenije. Slovenski alpinisti so se odlikovali z dobrimi vzponi. Najbolj odmevna sta bila vzpona v Cerro Torreju, kjer sta Silvo Karo in Andrej Grmovpek povezala Torre del Media Luna in Cerro Torre, ter prvi vzpon ženske naveze Monika Kambič Mali - Tanja Grmovpek na Cerro Torre.
Večina slovenskih alpinistov se je znapa v kraju El Chalten ob vznožju Fitz Roya v sredini januarja. Vreme je bilo pretežno slabo in je dovolilo le nekaj ogrevalnih vzponov. Karo in Grmovpek sta v St. Exupery-ju preplezala smer Chiaro di Luna (6c, 750 m), v Aguja I nnomi nada pa Klasi čn o smer (težavna stopnja 6b, A0, vipnska razlika 600 m). Monika Kambič Mali in Tanja Grmovpek pa sta v Aguja de la S preplezali Severni greben (6a, 450 m).
Ob prvem daljpem obdobju lepega vremena so se odpravili na Norvepki bivak in od tam sta Karo in
/C in
Tatjana Grmobovpek
Grmovpek začela z vzponom 30. januarja ob 3. uri zjutraj. Preplezala sta smer Rubio y Azul v Media Luni in nadaljevala po devipkem svetu do vrha Torre Perrey-ra. Sestopila sta na Col de Patience in od tam v poznih popoldanskih urah nadaljevala po smeri Kompresor (6b, A1, 1000 m) na vrh Cerro Torreja, kamor sta priplezala malo pred deveto zjutraj po skupno tridesetih urah plezanja. V t. i. „Slovenskem ptartu na Cerro Torre" so težave v skali dosegale 6c+, celotna vipnska razlika ,,mega" smeri pa je s približno 1700 m med najdaljpmi v Patagoniji. Silvo Karo, ki je že vrsto let med najboljpmi slovenskimi plezalci, je prvič preplezal
Silvo Karo in Andrej Grmovpek
Torre pred 19 leti.
Dekleti sta se istočasno lotili klasične smeri Kompresor, bili sta že zelo visoko, a sta se morali zaradi nočnega poslab panja vremena obrniti. Ob naslednjem izboljpanju vremena sta poskusili pe enkrat. Po dveh dneh alpskega plezanja je malo pod vrhom Moniko zadel padajoči led v ramo in ji zlomil tri rebra. Nap alpi-nistki sta kljub temu vztrajali in ob pomoči drugih alpinistov kot prva ženska naveza 8. februarja ob 21. stopili na vrh Cerro Torreja. Monika Kambič Mali, rojena v Bari-ločah, je s tem postala najuspepnejpa patagonska alpinistka, saj ima v lasti tudi prvi vzpon ženske naveze na Fitz Roy; lani s Tino Di Batista. Bila je že dve leti zapored izbrana za najboljpo plezalko Slovenko. Naslednji dan sta se z rape-li — Monika z lastno močjo — spupčali navzdol in pripi varno v bazo.
Karo in Grmovpek sta se po Torreju lotila Italijanske smeri (6c, A3, 1300 m) v Aguja Poincenot. V dveh dolgih dnevih sta opravila prvo ponovitev in prvi vzpon po smeri do vrha Poin-cenota. Smer ju je presenetila s težavami, na srečo pa sta na začetku smeri napa zapupčeno tehnično opremo, ki jima je precej pomagala pri vzponu. Prvi dan sta bivakirala tik pred koncem težjega dela smeri, naslednji dan pa dokaj hitro dosegla vrh po klasični Williamsovi smeri. Do večera sta sestopila na precej razbit ledenik in prek njega sredi noči dosegla varno zavetje bivaka.
Cerro Torre je najbolj reprezentativna in najtežja gora v Patagoniji. Carll Muni opisuje Cerro Torre takole: Vrh se zdi kot preveč poln velik potlačen sladoled, ki visi čez rob. Struktura se zdi kot ledeni labirint, kjer kosi ledu, veliki kot hipa, grmijo navzdol. In slavni himalajec Terray je zmago nad ppico označil kot „največjo pleza-rijo v zgodovini".
Cerro Torre
za družino
Otroci po kapljicah
O. FERNANDO PASCUAL _
Življenjske razmere nas priganjajo k temu, da hočemo vedno več. Zaradi okolja, prijateljev, družbenega položaja in osebnega ugodja verjamemo, da se nam je treba neprestano pehati za visokimi studijskimi naslovi in kvalificirano zaposlitvijo z veliko plačo, vse to pa zato, da bi mogli tudi tropti čim več, čeprav nas potem niti to ne zadovolji.
Pri tem nekateri izgubljajo smisel za bistveno pri sebi in v skupnosti. To pa močno prizadeva družino, posebej otoke, ki jih ni ali pa prihajajo ,,po kapljicah".
Vedno več je govora o demografski zimi in celo o narodnem samomoru bogatih držav. Izhoda pa ne vidijo predvsem mladi ljudje, ki se sicer zavedajo položaja, a ne vedo, kako naj se uprejo družbi in velikodušno sprejmejo več otrok, kolikor naj bi jim jih dopuščal nujno potrebni življenjski nivo.
Mnogi več let odlagajo poroko, čep da pe niso dosegli gospodarske trdnosti. Če se poročijo, jim skupno življenje grenijo misel na možno ločitev in grdi prepiri, namesto da bi težave repevali z vse večjo medsebojno dobrohotnostjo in z malo samoodpovedi. V takem ozračju bi bili tudi bolj pripravljeni, da spreje-
majo nove otroke.
Kažejo pa se že tudi dobra znamenja. V župnijah in cerkvenih gibanjih se prizadevajo za življenje po evan-geljskih resnicah. Mladi in starejp se zatekajo v molitev, ipčejo zadovoljstva v dobrodelnosti, rastejo v samoodpo-vedi, bogatijo se v velikodupnosti in se na pirokosrčno razdajajo.
Ponekod lahko vidimo zakonce, ki sprejemajo otroke res kot Božji dar. Ni lahko poskrbeti za njihovo dobro vzgojo (pa saj to ni lahko niti pri enem otroku), vendar evangelijska moč odpira tisoč novih obzorij in jim ponuja oporo v družbi s toliko drugimi vernimi, ki živijo v resnični ljubezenski skupnosti.
Mnogo držav je že v resnem položaju. Ekonomija največje blaginje je osvojila preveč ljudi. Vendar pa je svoboda močnejna kot verige, moda in pritisk družbe. Močnejpa je, kadar se hrani z novo hrano v skupnosti — z živim Kristusom po posredovanju Svetega Duha in v družbi nebepke Matere.
Pred davnimi stoletji je sveti Avguptin povedal takratnim ljudem v srčni stiski besedo upanja: ,,Svet se za nas ne končuje, ampak se začenja. Verni naj bomo torej kot kvas. Z napo ljubeznijo prepojeno testo bo začelo dajati novo življenje, več otrok in veselja."
(catholic.net)
Nadpkof Uran imenovan za rednega člana EAZU
Prof. dr. Felix Unger, predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti (EAzU) s sedežem v Salzburgu v Avstriji, je sporočil, da je bil ljubljanski nadpkof in metropolit msgr. Alojz Uran na seji senata 21. januarja 2005 izvoljen za rednega člana Evropske akademije znanosti in umetnosti v razredu za svetovne religije.
Nadpkof Uran se bo v soboto, 5. marca 2005, v Salzburgu udeležil plenarnega zasedanja Akademije.
V razredu za svetovne religije je bil tako pridružen dosedanjim slovenskim članom dr. Alojziju Šuptarju, dr. Francu Rodetu, dr. Jožetu Krapovcu, dr. Stanku Ojniku in dr. Alojziju Slavku Snoju. V Sloveniji je več članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki so hkrati tudi člani Evropske akademije znanosti in umetnosti v različnih razredih; dr. France Bernik je tudi njen senator.
Evropsko akademijo znanosti in umetnosti so leta 1990 ustanovili prof. dr. Felix Unger, kardinal dr. Franz König in prof. dr. Nikolaus Lobkowicz. Združuje akademike interdisciplinarnih znanosti, mednarodnih pripadnosti in vizionarje evropskega sobivanja in razvoja na raznih ravneh. S svojimi projekti in s 1.300 člani deluje na različnih področjih humanistike in kulture, ki so razvrpčena v sedem razredov: medicina, umetnost, naravoslovne znanosti, socialne vede, pravo in ekonomija, tehnika in okoljske vede ter svetovne religije.
Za svoje delovanje navznoter in navzven ima Akademija zelo proko zasnovano utemeljitev v t. i. Listini strpnosti (tolerance) s podnaslovom Krepost sožitja. Med njenimi sestavljavci je podpisan tudi akademik dr. France Bernik. V kratkem uvodu je poudarjeno, da je vir človekovih pravic dostojanstvo vsake osebe, varovanje družine pa prednostna naloga. Medsebojno spoptovanje terja iskanje soglasja (konsenza) med različnimi izročili in svetovnimi nazori glede temeljnih vrednot; kjer pa soglasje ni mogoče, je treba zagotoviti vsaj mirno sožitje. Nadaljnje besedilo listine ima pest točk in ga navajamo v celoti:
Strpnost je pripravljenost posameznika, da se zavzema za dostojanstvo vsakega drugega človeka.
Strpnost se izraža v obvezujočem vrednostnem redu, ki je naravnano na dostojanstvo človeka.
Strpnost zahteva sposobnost človeka za razumevanje drugega in za spoptovanje njegove drugačnosti.
Strpnost predpostavlja lastno zanesljivo stalipče.
Strpnost podpira varnost, dostojanstvo in svobodo vsakega človeka na njegovem kulturnem področju.
Zagotoviti in pospepevati strpnost je splopna dolžnost in osrednja prvina vsake vzgoje.
Prednost bo tudi stanovanjski program
skrbimo za zdravje Onesnažen zrak pomeni smrt
Alkohol vpliva na vid
Znanstveniki so ugotovili, da alkohol ne vpliva le na sposobnost odločanja in ravnotežje pri voznikih, pač pa povzroča težave tudi z globinskim zaznavanjem.
Osebe, ki vozijo pod vplivom alkohola, niso sposobne pravilno oceniti razdalj, to pa pogosto vodi do nesreč. Dr. Mark Nawrot je s kolegi Univerze v Severni Dakoti preučeval vpliv opojnih substanc na posebno vrsto globinskega zaznavanja imenovano paralaksa gibanja. Gre za informacije o relativni oddaljenosti predmetov, ki jih dobimo glede na lastno gibanje.
Razlika med treznim in vinjenim voznikom.
Vozniki v normalnem stanju lahko precenijo, kakpna je razdalja med njihovim vozilom ter drevesi ob cesti ali drugimi avtomobili.
Znano je, da moramo za pravilno globinsko zaznavanje gledati z obema očesoma. Vid je najbolj izostren, kadar je rumena pega (točka, v katero so osredotočeni svetlobni žarki) usmerjena naravnost na opazovani predmet. To dosežemo s hitrim in počasnim gibanjem očesa - prvo nam omogoča, da oko usmerimo na želeno področje, z drugim pa fiksiramo premikajoče se predmete in jim sledimo.
Alkohol negativno vpliva tako na hitre kot tudi na počasne očesne gibe. Pri ljudeh v vinjenem stanju postanejo počasni gibi prepočasni, zato skupa oko izgub jeno hitrost nadoknaditi s hitrimi gibi, kar pa povzroča sunkovite premike oči. Pri paralaksi gibanja je pomemben predvsem sistem počasnih očesnih gibov.
Raziskovalci so 15 prostovoljcev prosili, da so najprej v treznem nato pa pe v vinjenem stanju opravili naloge, ki merijo sposobnost globinskega zaznavanja, zlasti paralakso gibanja. Po pričakovanjih so bili rezultati v drugo precej slabp^.
,,Študija je pokazala, da vožnja pod vplivom alkohola negativno deluje na pomemben sistem zaznavanja. Gre za težave z vidom, ki nastanejo zaradi vpliva etanola na gibanje očesa. To je obpirno področje, ki pa pe ni bilo dovolj raziskano," je povedal dr. Nawrot. Dodal je pe, da je nagla odločitev vinjenega voznika, ki je narobe precenil oddaljenost drugega predmeta, gotovo vzrok ptevilnih prometnih nesreč.
Raziskave, pod vodstvom Evropske komisije, so pokazale, da je onesnaženje zraka v Evropi vsako leto vzrok za 310.000 prezgodnjih smrti.
Življenjska doba ljudi, se namreč zaradi tega zmanj pa za povprečno skoraj devet mesecev. Od tega samo v Veliki Britaniji prezgodaj umre okoli 32.000 ljudi.
Strokovnjaki so mnenja, da bi se temu lahko izognili, če bi zmanjpali stopnjo onesnaženja. Glavni vzrok za težave z zdravjem so drobni delci, ki z vdihavanjem zraka prodrejo skozi dihala in celo neposredno tudi v krvni obtok. Delci v zraku nastanejo predvsem zaradi uporabe vozil z dizelskim motorjem, industrije in ogrevanja domov.
Sončna svetloba reagira s prapnimi delci iz izpupnih plinov in tako nastane ozon, ki pa je prav tako eden glavnih povzročiteljev dihalnih bolezni.
Med evropskimi državami pa se stopnja onesnaženega zraka precej razlikuje. Najslabpe razmere imajo na območju Beneluxa, Severne Italije, Poljske in Madžarske. Vpliv onesnaženosti na življenja ljudi se najbolj odraža v Belgiji, kjer se življenjska doba skrajpa kar za povprečno 13,6 mesecev. Najmanj
težav s tem pa imajo na Finskem, kjer se življenjska doba skrajpa ,,le" za povprečnih 3,1 mesecev.
Evropska komisija si prizadeva znižati stopnjo ogroženosti zdravja s sprejemom nove strategije o onesnaženosti zraka. Predstavnica komisije, Barbara Helffe-rich, je za BBC povedala: ,,Obstaja veliko načinov, kako repiti težavo. Lahko bi zmanjpali porabo premoga ter uvedli alternativne vire energije. Ena od repitev pa je tudi zmanjpanje prometa v centru mest."
Vlada je vzela problem zelo resno, saj redno nadzirajo stopnje onesnaženosti. Rezultati so pokazali, da se bo kvaliteta zraka v prihodnosti izboljpala, vendar je tu pe veliko stvari, katere bo treba spremeniti.
Ministrstvo za okolje in prostor si je za letos zastavilo 12 ključnih programskih ciljev, med katerimi je okolj-ski minister Janez Podobnik na novinarski konferenci izpostavil predvsem oblikovanje novega nacionalnega stanovanjskega programa, sprejem resolucije o nacionalnem programu varstva okolja ter spremembe prostorske zakonodaje.
Prednostne naloge ministrstva pa bodo v letopnjem letu pe izvajanje operativnega programa odvajanja in čipčenja komunalnih odpadnih voda, vpeljava zelenih javnih naročil ter izdelava bilance ponudbe in povprapevanja po zazidljivih zemljipčih.
,,Nov nacionalni stanovanjski program bo oblikovan na podlagi ugotovitve, da v Sloveniji nimamo zadovoljivo delujočega nacionalnega modela stanovanjske oskrbe, ki bi zagotavljal oskrbo z zadostnim ptevilom primernih stanovanj za vse družbene sloje," je poudaril Podobnik ter dodal, da mora zato nov stanovanjski program odgovoriti predvsem na vprapanje, kako pospepiti gradnjo in povečati ponudbo vseh oblik in vrst stanovanj na raven, ki bo primerljiva z razvitimi evropskimi državami. Temeljni cilj programa bo zato povečanje ponudbe stanovanj na prostem trgu ter socialnih stanovanj, kamor pe posebej
sodijo neprofitna najemna stanovanja.
,,Eden temeljev stanovanjske politike bo postalo javno-zasebno partnerstvo v različnih oblikah, v okviru katerega bo treba uveljaviti načelo transparentnosti in načelo, da se vse ugodnosti iz naslova javnih sredstev prelivajo v korist končnih uporabnikov in ne v korist večjih dobičkov zasebnih podjetij," je poudaril Podobnik.
V okviru nacionalnega sistema stanovanjske oskrbe bo zato po Podobnikovem mnenju treba oblikovati stabilen dolgoročen sistem financiranja stanovanjske oskrbe, ki bo vključeval tako javni kot zasebni podjetnipki sektor, pa tudi prebivalstvo, nadgraditi sedanjo nacionalno stanovanjsko varčevalno shemo ter v stanovanjsko varčevanje in kreditiranje vključiti nove instrumente in mehanizme, večjo vlogo pa bodo morale v stanovanjski oskrbi prevzeti tudi občine.
Poleg sprememb in dopolnitev zakona o urejanju prostora pa bo ministrstvo pripravilo tudi spremembe stanovanjskega zakona. ,,Stanovanjska in najemna razmerja morajo postati jasna in varna ter predvidljiva za vse, ki so vanje vključeni. Spremembe pa bodo vključevale tudi sistem ne-profitnih najemnin in subvencioniranja najemnin," je dejal Podobnik.
So ženske dobre znanstvenice
V Ameriki se je razvnela debata o primernosti žensk za znanstvena dela, na katero sta odgovorila ekonomista ameripke centralne banke Federal Reserve. V časopis The New York Times sta zapisala, da se znanstveniki ne rodijo, temveč jih k temu poklicu spodbudi okolje.
W. Michael Cox ter Richard Alm v svojem članku trdita, da vsak znanstvenik to postane pele po večletnem izobraževanju, zato so pomembne predvsem izbire in možnosti, ki so na voljo mladim ptudentkam na univerzah. „Nesmiselno je razpravljati o tem ali so ženske intelektualno sposobne za znanstvena dela, saj so to dovolj jasno že same dokazale," sta zapisala ekonomista.
Lawrence Summers, dekan prestižne univerze Harvard je bil pretekli mesec ostro kritiziran za svoje izjave, čep da ženske morda za matematiko in znanost niso nadarjene do enake mere kot mopki. V sedemdesetih letih dvajsetega stoletja je bilo manj kot 10 odstotkov vseh diplom iz prava, medicine in veterine ter manj kot 20 odstotkov diplom iz farmacije podeljenih ženskam, poroča Reuters.
Trenutno stanje je drugačno: kar dve tretjini vseh diplomantov veterine in farmacije je ženskega spola, iz prava diplomira že skoraj 50 odstotkov žensk, iz medicine za nekaj več kot 40 odstotkov. ,,Glede zaposlovanja žensk ostajajo odprta druga vprapanja, na primer enakost plač, porodnipki dopust ter možnost prilagodljivega urnika zaradi družinskih obveznosti. Kar se tiče izobraževanja in priložnosti za delo pa so ženske že skoraj povsem enakovredne mopkim."
Fotografija z obiska Radopevih pri Niku Tomcu na Floridi (v zadnji ptevilki je zaradi tehničnih problemov slabo izpadla). Od leve proti desni: Veronica Tomc, Olga Radop, Niko Tomc, Martin Radop, Lučka Radop
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
DVIG INFLACIJE
V	Sloveniji so se februarja cene življenjskih potrebpčin za razliko od preteklih dveh mesecev spet močneje zvipale. V primerjavi z januarjem so bile vipje za 0,6 odstotka. Inflacija na letni ravni je narasla na 2,6 odstotka, ni pa se spremenila povprečna letna inflacija, ki je februarja znapala 3,4 odstotka. Februarska inflacija je predvsem posledica vipjih cen hrane in naftnih derivatov.
KMETIJSTVO PO EVROPSKI MERI
Slovenija je junija 2003 imela skoraj 61.400 kmetijskih gospodarstev, katerih ekonomska velikost je dosegala vsaj eno evropsko enoto velikosti. Skupno so ta kmetijska gospodarstva za poln delovni čas zaposlovala 84.300 oseb, uporabljala pa so 448.800 hektarov kmetijskih povrran, kar v povprečju znana 7,3 hektarja na kmetijsko gospodarstvo, ugotavlja evropski statistični urad Eurostat.
letoSnji novi naborniki
V	ptirih slovenskih vojapnicah je začela temeljno vojapko strokovno usposabljanje četrta generacija vojakov na prostovoljnem služenju vojapkega roka. V Mursko Soboto je napotenih 26 vojakov, v Novo mesto 30 (od tega devet vojakinj), Postojno 30 (12 vojakinj) in v Bohinjsko Belo 35 vojakov. V treh mesecih se bodo usposobili in izurili za preživetje na bojipču ter samostojno opravljanje bojnih nalog v različnih razmerah. Novi prostovoljci bodo slovesno prisegli 11. marca.
po svetu
ATENTATOV NI NE KONCA NE KRAJA
V Iraku je pripo do najhujpega napada v tej državi po splopnih volitvah 30. januarja, obenem pa tudi do enega najhujph posamičnih	napadov
irapkih upornikov, odkar je ameripki predsednik George Bush maja 2003 razglasil konec večjih vojapkih operacij v Iraku. Napad v Hili južno od Bagdada je po zadnjih podatkih terjal 125 smrtnih žrtev, pe okoli 200 ljudi je bilo ranjenih. Odgovornost za napad je prevzela skrajna skupina Jordanca Abu Musaba al Zarkavija.
Sicer se pa atentati na odgovorne irapke osebnosti vrstijo iz dneva v dan in otežkočajo normaliziranje države.
SPREMEMBE V LIBANONU
Štirinajst dni po smrti nekdanjega libanonskega premierja Rafika Haririja, ki je bil skupaj s pe 16 ljudmi 14. februarja ubit v bombnem napadu v Bejrutu, je prosirsko usmerjeni predsednik libanonske vlade Omar Karami na izrednem zasedanju parlamenta sporočil, da njegova vlada odstopa s položaja. Razveselila se je tudi približno 50.000-glava množica, ki je že od nedelje zvečer protestirala v sredipču Bejruta. Karami je v nastopu pred parlamentom sicer odločno zavrnil namigovanja, da je njegova vlada odgovorna za umor njegovega predhodnika Haririja, in opozicijo pozval k dialogu za okrepitev državne enotnosti in odnosov s Sirijo. Opozicija namreč odgovornost za napad na Haririja pripisuje libanonski vladi in Siriji. - Sirski predsednik Bapar Asad je v zgodovinskem nagovoru sirskega parlamenta napovedal, da se bo sirska vojska umaknila iz Libanona v dveh fazah. Najprej v dolino Beka na vzho-
du Libanona, kamor bi se morali sicer umakniti že leta 1991. Iz doline Beka pa se bodo sirski vojaki v drugi fazi umaknili na sirsko-liba-nonsko mejo. Vendar naj bi se iz Libanona popolnoma umaknili, če bo za to obstajal konsenz v Bejrutu. Njegov predlog je v Libanonu naletel na mepane odzive. Medtem ko je nekdanji libanonski predsednik Amin Gemajel Asadov predlog označil kot nesprejemljiv, je vodja libanonske opozicije Valid Jumblat predlog označil kot pozitiven.
ZA ŽIVLJENJE BREZ TOBAKA
Evropska komisija je začela novo kampanjo za boj proti kajenju, za katero bo do leta 2008 namenila kar 72 milijonov evrov. Kampanja z vodilom Pomoč: Za življenje brez tobaka je usmerjena predvsem na najstnike in mlade, ki so pe posebej ogrožena skupina. Kar 80 odstotkov odraslih kadilcev namreč z nevarno razvado začne že v mladih letih. "Bolezni, ki jih povzroči tobak, EZ letno stanejo kar sto milijard evrov," je ob začetku kampanje v Bruslju dejal evropski komisar za zdravje Markos Kipri-anu. Poleg tega za posledicami kajenja etno v petind-vajseterici po njegovih besedah umre kar 650 tisoč ljudi, s čimer je tobak na prvem mestu pri vzroku smrti v EZ. V svetu tobak skupaj letno terja kar pet milijonov življenj, je m dodal.
V 67. URAH OKOLI SVETA
Ameripki avanturist Steve Fossett je postal prvi človek na svetu, ki mu je uspelo brez vmesnega postanka z letalom obkrožiti Zemljo. Po 67. urah letenja je s svojim ultralahkim letalom GlobalFlyer pristal na letalipču Sa-lina v Kansasu, od koder je v ponedeljek, 28. februarja krenil na pot.
SLOVENSKI TISK V ARGENTINI
Svobodna beseda. Izdajajo v Argentini živeči člani SDS, Februar 1955. Štev. 1, leto II. Vsebina: V deseto leto! (An.); Izpremembe v Narodnem odboru za Slovenijo?; Potrebujemo enotno državno vodstvo (Martinov); Kako je bila izglasovana Vidov danska ustava (C.J.); Odpkodnina izgnancem (Andrejčakov); Pobratimi; Trst danes; Logika Balkanske federacije (Dr. Bogumil Vo pnjak); Demokratizacija doma (T.P.); Purgred Yugoslav Asks two parties, more democracy (Izvleček Djilasove izjave The New York Times-u); Dr. France Mačjus — petdesetletnik; Bogumil Remec
—	umrl; Zbornik Svobodne Slovenije 1955. List izhaja papirografiran vsak drugi mesec.
Družabna pravda. Stev. 88. Vsebina: Sodelovanje
—	ime za novi družabni red (R. Smersu); Valor moralizador del trabajo y la profesion ( po D.S.A.M.); Naj žena nastopa v javnem življenju? (Ksenija Kociper); Pravica do dela (dr. Rudolf Čuje p); Iz domačega in tujega tiska; Iz domovine; Po svetu; Napredek na polju gospodarske osamosvojitve.
OSEBNE NOVICE.
Družinska sreča. V družini g. Staneta Jerebiča in
njegove žene ge. Nade, roj. Clemente se je rodila hčerka Roža-Marija. Botrovala sta gdč. Renata Apčeva in g. Marko Kremžar. Čestitamo.
OBVESTILA
Izlet Družabne Pravde v Tigre bo v nedeljo, 6. marca. Zbiralipče ob 10. uri na obali v Tigre, nato odhod po reki Capitan na otok Hiawatha. Vabljeni vsi rojaki. Prijave niso potrebne. Na razpolago bosta hrana in pijača.
III. poletni kulturni večer Slovenske kulturne akcije se vrra v soboto, 5. t. m. ob osmih na dvoripču — v slučaju slabega vremena v dvorani — župnije sv. Julije, vhod skozi Victor Martinez 50. G. Ruda Jurčec bo predaval ob letornnjih obletnicah o Balzacu in Rimbaudu ter o lani umrli pisateljici Colette; obenem se bo spomnil smrti Paula Claudela. Predavanje bodo pojasnjevali filmi.
Vabilo na 6. redni občni zbor SFZ. ,,Vsak redni član je dolžan: a.) sodelovati z odsekovnimi in zveznimi organi v smislu teh pravil in programa SFZ; b.) udeleževati se sestankov in drugih prireditev; c.) čuvati ugled zveze.
Član preneha biti: a.) z izstopom; b.) z izključitvijo po sklepu razsodipča in zveznega odbora." (Člen 11 in 12 pravil SFZ). Si fant, ki prostovoljno sprejete dolžnosti dosledno in točno izpolnjuje? Če si to, potem točno izploni, kar zahtevajo pravila od Tebe in se udeleži občnega zbora SFZ. Tvoja osebna čast in samozavest terjata to!
Si slabič, ki obljublja^in besediči brez zavesti dolžnosti in odgovornosti? Če si to, potem ostani doma in z izostankom potrdi svojo osebno neresnost in neodločnost.
Član SFZ je vsak, ki je izpolnil pristopnico, pa je ni prostovoljno preklical niti ni bil izključen iz zveze. Če tudi se morda že več let ne udeležujep napega organizacijskega življenja ali pa si se medtem pridružil kaki drugi mladinski organizaciji, član si m vedno in izpolnjevanje pravil Te pe vedno veže, dokler pač ne izjavip želje, da se Te črta iz seznama članstva. Vse dotlej pa je Tvoja častna dolžnost, da se udeležip 6. rednega občnega zbora SFZ, ki bo dne 13. marca 1955 ob 5 h popoldne na Pristavi v Moronu. Bodi fant, ki s ponosom in častjo izpolnjuje to, kar je prostovoljno sprejel in do danes ni preklical. Pridi!
Odbor SFZ.
Kdor stanuje na področju od plaza Flores — Capital — do San Justa, in bi rad v prostem času delal kako delo na svojem domu, naj se zglasi v knjigoveznici HERMAN ZUPAN Juan B. Alberdi 3055 — Capital T. E. 69-4317
Svobodna Slovenija, 3. marca 1955 - pt. 9.
eslovenia, mi tierra
La enemistad de Tito con Stalin
En los primeros anos despues de la guerra y de la revolucion, Yugoslavia siguio fielmente a la Union Sovie-tica.
En la segunda estrofa del himno se introdujeron los versos: "De las estepas rusas se oye el victorioso clamor del gran Stalin, /de nuestros montes le responde el camarada Tito".
Incluso los ensayos cient^ficos llevaban citas de Marx y Lenin, en todos lados se ensenaba el idioma ruso, se editaban libros en ruso. El tema apartec^a incluso en los textos escolares, de los cuales los alumnos deb^an saltear los parrafos inutiles, como que Popov invento la radio, etc.
Ademas los sovieticos exigieron (y obtuvieron) la entre-ga de todo tipo de materiales y fabricas, con lo cual en Yugoslavia quedo poco y nada.
De golpe todo cambio. Parece que Tito se dio cuenta de su poder y por otro lado Stalin decidio reemplazarlo por las buenas o por las malas. Publicamente el Partido Comunista Yugoeslavo (y con el el Esloveno) se rebelo contra Stalin y este reacciono con la expulsion de Yugo-eslavia del Informbiro (la central internacional comunista).
Pero todos los camaradas no estaban preparados a negar hoy lo que ayer alababan a viva voz. En todas las reuniones del partido se les exig^a una definicion. Los que optaban por Stalin eran v^ctimas de procesos que termina-ban condenados, generalmente a los campos de concen-tracion en Goli otok, la isla del Adriatico. All^ eran azotados y torturados, por lo cual muchos murieron.
Tito ten^a conciencia de que su vida pend^a de un hilo, pero su regimen siguio siendo comunista. Sin embargo busco ayuda en Occidente y la consiguio, cumpliendo con m^nimas exigencias. De esta manera en el ano 1954 alrededor de 300 personas (esposas e hijos) de familias divididas, pudieron viajar a la Argentina y reunificarse.
A pesar de ello la opresion interior siguio -e incluso crecio- ya que Tito quer^a demostrar que no traiciono el credo marxista.
Toda la influencia sovietica se diluyo. Durante varios anos Tito se condujo como un comunista independiente.
slovenci in ©port
PRAZNIH ROK IZ MADRIDA
Na dvoranskem evropskem prvenstvu so slovenski atleti ostali praznih rok. Nihče si ni priboril mesta v finalnih nastopih, niti Jolanda Čeplak ne, ki naj bi branila prvo mesto na teku na 800 m. (ni si priborila niti mesta v polfinali).
POLN KOS MEDALJ
Na zimskih svetovnih igrah specialne olimpiade, na katerih se v olimpijskem Naganu meri 1.800 specialnih olimpijcev s celega sveta, je slovenska ekipa, tokrat 16. tekmovalcev, osvojila 29 medalj, kar je ptiri več kot pred ptirimi leti na Aljaski. Od tega je ptevilo zlatih odličij zavidljivo, kar 16 (alpski smučarji so jih osvojili devet, smučarji tekači pa pest), kar Slovenijo uvrpča v prvo četrtino držav, glede na ptevilo tekmovalcev pa je med najuspepnejpmi.
Čez dve leti bo poletne igre gostil kitajski Šanghaj, medtem ko bodo zimske igre leta 2009 v Sarajevu.
ZA DAVISOV POKAL 5:0
Slovenska tenipka reprezentanca je v dvoboju prvega kroga druge evroafripke skupine Davisovega pokala proti Slonokopčeni obali (igrati bi morali v Afriki, a so igro prestavili v Slovenijo zaradi nemirov) gladko zmagala z najvipjim rezultatom. V prvi partiji je Grega Žemlja premagal najvipje rangiranega igralca gostov Valentina Sanona s 6:4, 6:4 in 7:5, nato pa je prvi "lopar" Boptjan Opabnik ugnal Clauda N'Gorana s 6:1, 6:0, 2:6, 6:7 (5) in 6:2. Celoten izid je odločil rezultat igre dvojic, ko sta Grega Žemlja in Rok Jarc proti Valentinu Sanonu in Claudu N'Goranu vodila s 6:2 in 6:2, ko sta morala gosta zaradi zdravstvenih težav predati partijo. Zadnji dve partiji sta bili le formalnost, zato sta na igripče stopila pe ostala dva člana ekipe. Luka Gregorc in Rok Jarc ki sta nalogi opravila brezhibno in v ptirih nizih (igralo se je na dva dobljena niza) pripeljala Slovenijo do zmage s 5:0.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOS STARE / Director: Valent^n B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 46360841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Dru ptvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so pe: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Marko Kremžar, Marta Golob, Nežka Kržipnik, Metka Tomazin, Helena Gričar, Cvetka Burja, Marija Grbec, Marica Urbanija, Marjeta Smersu Boltežar. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina, catholic.net.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 75, pri popljanju po popti pa $ 100; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za popljanje z letalsko popto. Z navadno popto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
(j ^ c/l	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
mali oglasi
TURIZEM
Letalske karte, rezerva hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splopna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK Č asociados -odvetniki. Zapupčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
1. marca 2005
1 EVRO 1 US dolar
239,75SIT 180,94SIT
OSEBNE NOVICE
ASOCIACION ESLOVENIA UNIDA
Personeria Juridica: Decreto N° 1933/62 Registro C 3754-59
C O N V O C A T O R I A
En cumplimiento de las disposiciones legales y estatutarias se convoca a los senores asociados a la Asamblea General Ordinaria N° 56, que se realizara el dia 3 de abril de 2005, a las 9.30 hs. en el local de la calle Ramon L. Falcon 4158, Capital Federal, para tratar el siguiente
ORDEN DEL DIA
1)	Designacion de 2 socios para refrendar, con-juntamente con el presidente y el secretario, el Acta de la Asamblea.
2)	Lectura del Acta de la Asamblea anterior.
3)	Consideracion de la Memoria, el Balance General, la Cuenta de Gastos y Recursos y el Informe de la Comision Revisora de Cuentas, correspondien-tes al Ejercicio comenzado el 1. de Enero de 2004 y finalizado el 31 de Diciembre de 2004.
4)	Aprobacion de la cuota social, a partir del 1. de Enero de 2005.
5)	Eleccion del Consejo Directivo, la Comision Revisora de cuentas, y el Tribunal de Honor, todos por dos anos.
Transcurrida una hora despues de la fijada en la Convocatoria, la Asamblea se realizara conforme al articulo 16° de los Estatutos Sociales, con el numero de los socios presentes.
EL CONSEJO DIRECTIVO
NA CVETNO NEDELJO, 20. MARCA 2005
Ob 11.30: blagoslov butaric in oljk, sv. mapa za dobrotnike; sledi domače kosilo. Martin Fierro 4246 — San Justo
Lepo vabljeni!
Rojstva
V	Mar del Plati se je 28. decembra 2004 rodila Martina Bidegain; očka je Martin, mamica pa Veronika Trpin.
V	Miramaru se je 3. januarja 2005 rodil Juan Francisco Errobidart; očka je Juan Pablo, mamica pa Marija Gornik.
Srečnima družinama čestitamo in želimo obilo sreče!
Poroki:
V	nedeljo, 27. februarja sta se v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj poročila Olgi Bohinc in Dani Vester. Za priči so bili Vera Rupar Bohinc in Stane Bohinc ter Francka Tomazin Vester in Miha Vester.
Poročal je g. Pavle Novak CM.
V soboto, 5. marca, sta se v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hira poročila Andreja Škrbec in Guillermo Esteban Stra-chan. Priči sta bila ženinova mati Susana Bollo de Strachan in nevestin brat Jože Škrbec. Poročil ju je g. Pavle Novak C.M.
Novima zakonoma čestitamo in želimo srečo!
Umrli so: v Santos Lugares g. Lojze Marupič (80); v Castelarju g. Polde Golob (82); in v Ramos Mejiji g. Stojan Sfiligoj
(78).
Naj počivajo v miru!
TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ŠPANSKO GOVOREČE OTROKE IN ODRASLE
Pouk vsako soboto od 9.30 do 12.30 ure v Slovenski hipi.
Začetek, 19. marca
obvestila
ČETRTEK, 17. marca:
Predvelikonočni sestanek Zveze slovenskih mater in žena - San Martin , v Domu ob 1 6. Premipjevale bomo o veličini in tragiki Velike noči in pele priložnostne pesmi. PETEK, 18. marca:
Seja Medorganizacijskega sveta, ob 20. uri v Napem domu v San Justu. NEDELJA, 20 marca:
V	Rožmanovem domu ob 11.30 blagoslov zelenja, sv. mapa in domače kosilo. 53. občni zbor dru ptva Slovenska vas, v Hladnikovem domu ob 16. uri. Občni zbor v Slompkovem domu, po sv. mara.
Občni zbor v Slovenskem domu v San Martinu, po sv. mara. NEDELJA, 27. marca: Velika noč. Sobota, 2. marca:
V	Slompkovem domu članska večerja
Pridi, zvesti služabnik!
Naram naročnikom in vsem rojakom sporočamo žalostno vest, da nas je v 82. letu starosti zapustil nap zvesti poverjenik in član mreže raznapalcev, gospod
Polde Golob
Priporočamo ga v molitev in blag spomin!
Uredniptvo in uprava Svobodne Slovenije
Cooperativa de Consumo y Vivienda "CASTELLI LIMITADA"
Matricula I.N.A.C. y M. N° 6932 Castelli N° 28 - 1704 Ramos Mejia Provincia de Buenos Aires
C O N V O C A T O R I A
De acuerdo con lo dispuesto por el Art. 22 N de los Estatutos Sociales y de acuerdo al Acta N° 433, el Consejo de Administracion de la Cooperativa de Consumo y Vivienda "CASTELLI" Ltda. convoca a los asociados a la Asamblea General Ordinaria, que se realizara el dia 20 de marzo del 2005 a las 9.30 horas en la sede social, Castelli N° 28, Ramos Mejia, Partido de La Matanza, Pcia. de Buenos Aires, para tratar el siguiente
ORDEN DEL DIA
1)	Designacion de dos asambleistas para suscribir el Acta de la Asamblea, segun los Estatutos Sociales.
2)	Eleccion de la Comision Escrutadora de tres miembros.
3)	Consideracion de la Memoria, Inventario, Balance General, Estado de Resulta-dos, Estado de Evolucion del Patrimonio Neto, Anexo I y II e Informe del Sindico y el Auditor, correspondientes al Ejercicio N° 34, iniciado el 1. de Enero de 2004 y finalizado el 31 de Diciembre de 2004.
4)	Eleccion de los miembros del Consejo de Administracion, segun lo determinado por los Arts. 18 y 27 de los Estatutos Sociales: por tres anos: 2 Vocales Titulares; por un ano: 5 Vocales Suplentes.
5)	Eleccion del Sindico Titular y Sindico Suplente por el termino de un ano.
Ramos Mejia, 2 de febrero de 2005
Jaz sem pot, resnica in življenje.
Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.
»e ste spoznali mene, boste poznali tudi mojega Očeta.
Janez 14, 6-7
Vsem prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je 26. februarja odpel k Gospodu nap dragi ata, brat, svak, stric in stari ata
Polde Golob
EL CONSEJO DE ADMINISTRACION
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nas spremljali ob težki uri. Posebna zahvala č. dr. Juretu Rodetu, č. g. Francetu Himmelreichu in za darovano pogrebno sv. mapo p. Alojziju Kukovici.
Žalujoči:
hčerke Kristina, Anka in Zofi, sinovi Polde, Janez in Andrej, sestra Minka, svakinja Mici,
snahe Nevenka, Janika in Marta, zeti Jože, Peter in Boptjan, nečakinji Mariči z družino in Helena, vnuki Cici, Kristinca, Gabrijel, Tomaž, Adrijana, Romi, Sapi, Martina, Niko, Maksi, Matjaž, Pavel, Andrejka, Aleks, Štefi, Miki, Zofija, Matjaž, Tatjana, Ivan, Ljudmila, Boris in Alenka, pravnuki Santiago, Juana, Carola in Francisco, ter ostalo sorodstvo.
Argentina, Kanada in Škofja Loka