Naši dopisi. Tz sežanskega okraja. Letos ni imelo učiteljstvo našega okraja svoje uradne učiteljske konferencije. Okrajni šolski svet je pa naznanil z odlokom z dne 24. vel. travna 1898, št. 1040, da se bodo vsled sklepa okrajnega šolskega sveta z dne 3. svečna t. 1. mesto dosedanje uradne okrajne učiteljske konference prirejale krajne konference in sicer: 1. Prvi oddelek krajne konference je sestavljen iz učiteljstva na šolah: Nabrežina, Šerapotaj, Zgovik, Devinščina, Mavhinje, Brestovica. 2. Drugi oddelek: Komen, Kostanjevica, Suta, Temnica, Vojščica, Gorjansko, Škrbina, Gabrovica. 3. Tretji oddelek: Skopo, Kopriva, Dutovlje, Pliskovica, Štanjel, Kobiljeglava, Branica, Štjak. 4. Oetrti oddelek: Sežana, Štorje, Karlje, Povir, Repentabor, Tomaj, Avber, Stomaž. 5. Peti oddelek: Divača, Škocijan, Rodik, Lokev, Podgrad, Vatovlje, Barka. Za prvi oddelek je bila določena konferenca v Nabrežini dne 18. rožnika, za drugi v Komnu dne 20. rožnika, za tretji v Skopu dne 22. rožnika, za četrti v Sežani dne 27. rožnika in za peti v Divači dne 30. rožnika. Vsak učiteljiica), službujoč na eni, v oddelku omenjeni šoli se je moral udeležiti krajne konference istega oddelka. Zunanji udi so dobili 3 gld. in učitelj(ica) dotičnega kraja, kjer se je vršila konferenca, po 2 gld. dijet, ostalirn učiteljern in učiteljicam, kateri ne sodijo k oddelku, imajočemu lokalno konferenoo, je bilo prosto, udeležiti se drugih konferenc, a brez vsake odškodnine. Začetek vsake konference je bil ob 9. uri zjutraj v dotičnein šolskem poslopju. Vzpored vsake konference je bil: l.)Poro_ilonadzornikovo. 2.) Volitev namestnika in 2 zapisnikarj e v. 3J P o u k (poldrugo uro) in sicer v I. oddelku g. naduoitelj EY. T o m š i č z Nabrežine; za 2. in 3. šolsko leto: Uporabno računstvo (prve pol ure); čitanje (druge pol ure); spisje — narekovanje (tretje pol urei. — V II. oddelku gdč. učiteljica Jugerl iz Komna v III. razredu, 4. šolskem letu Spisje: Opis cvetic (prve pol ure); zernljepis: Dalmacija (druge pol ure); Slovnica: analiza stavkov in besed (tretje pol ure). — III. oddelek gospod ucitelj Jožef Tomšič s Skopene. V višji skupini 4. in 5. šolsko leto. Računstvo: navadni drobci po II. s.opnji (prve pol ure); Prirodopis s 6. letniki: 43. košček nStrupene jagode" (druge pol ure). Spisje: Ciril in Metod po načrtu (tretje pol ure s 4. in 5. letniki). — IV. oddelek gdc. Cazafura v Sežani. 1. razred (2. šolsko leto) Nazorni uk. Travnik (prve pol ure). Slovniško spisje (druge pol ure). Citanje: Dobra večerja (tretje pol ure). — V. oddelek g. učitelj Bano v Divači v višji skupini. Zgodovina: Rudolf IV. Ustanovnik (prve pol ure s 6. letniki). Slovnica — skroeni stavek z več osebki (druge pol ure s 4. in 5. letniki). Računstvo: Obrestni računi po III. stopnji (tretje pol ure s 6. letniki). 4.) Kritika o pouku. 5.) Vzgoja patrijotizma v ljudski šoliin kako bi šolska niladež slavila501etnicocesarjevega vladanja. Ta pismeni izdelek je sleharni učitelj ali učiteljica spisal — razen referentov. 6.) Raz ni predlogi. Slednjič moram omeniti, da te kr aj ne konf erence se niso kaj posebno dobro obnesle. Učiteljstvo okraja je bilo razdeljeno ali razcepljeno na pet delov, akoravno ni okraj kaj posebno prostran. Take krajne konference so običajne že več let v Goriškem okraju. Letos je visoki deželni šolski svet po inicijativi okrajnega šolskega sveta dovolil tudi za naš okraj take konference, kar pa za naš okraj ni umestno. § 46. — točka 1. — šolskega zakona z dne 2. vel. travna 1883. 1. zahteva, da mora biti vsako leto v vsakem šolskem okraju ena redna učiteljska konferenca. Upara, da v bodoče se ne bodo več prirejale take krajne konference, ker tuintam kršijo postavne določbe in za naš malo prostran okoliš niso potrebne. — Tako n. pr. se mora vsled 7. točke omenjenega paragrafa v okrajni učiteljski konferenci voliti stalni odbor in baš tako vsled točke 8. tega paragrafa biblijotečni odsek, kar se pa v krajnih konferencah ni zgodilo ali ni raoglo žgoditi. Tako je učiteljstvo našega okraja letos, t. j. za to novo šolsko leto, brez zakonitega stalnega in knjižničnega odbora. Ualje moram oraeniti, da v krajnih konferencah ni bilo na vzporedu porooila o okrajni učiteljski knjižnici. Tedaj učiteljs.vo ne zna, kako stojimo z denarnico, v katero plaoujemo svojega x/2°/o. Učiteljstvo tedaj želi, da se zopet uvedejo okrajne uciteljske konference tudi zbog tega, ker so se mu sedaj dijete in potnine kršile, zakaj vsak zunanji ud konference je dobil za udeležitev h konferenci 3 gld. in domači udi, v kraju konference, pa 2 gld.; tedaj so dobili zunanji udi po 1 gld. več nego domači. Vprašam: Kdo popelje oddaljenega učitelja h konferenci za 1 gld.? — Prej smo dobivali postavne dijete: 5, 10 in celo 12 gld. in sicer po daljavi kraja od kraja (Sežana) konference; a sedaj so nam še to vzeli, četudi so letne plače tako raajhne. Poleg tega imajo krajne konference še to n e d ostatnost, da se učiteljstvo vsega okraja nikdar skupaj ne vidi pri konferenci, zakaj vsak ud učiteljstva ne more plačevati stroškov za udeležitev k vsaki krajni konferenci. — Lepo je tedaj, da je vse učiteljstvo enega okraja vsaj enkrat v letu skupaj zbrano pri okrajni učiteljski konferenci. Tam si drug drugemu segarao v roke, spoznavamo še ne znane (nove) kolege in koleginje, se udeležimo skupnega obeda, kjer kakšno pošteno povemo in po stari slovenski navadi lepe slovenske pesrni zapojeino. Filozof Kant pravi. da razen pesništva iraa petje največjo moč do srca, in že Plato je pisal, da je petje nravstveni zakon; njemu se zahvaljuje svet, za svojo dušo. Tudi škof Slorašek je pisal v »Drobtindah", da »dobro petje povzdiguje in požlahtnuje srca ter razjasnjuje človeškega duha". — In ravno mi učitelji in učiteljice smo večkrat razvedrila in razjasnjevanja duha potrebni. To se pa pri okrajnih učiteljskih konferencah v obilni meri lahko dožene. — Zaradi tega: Videant consules! — Nadmorski. Iz Istre. (Po zaključku.) Ukrep odborove seje ,,učiteljskega društva za koperski okraj", priobčen v »Edinosti" št. 209., me ni prav nič presenetil. Znane so mi razmere in dobro vem, od kod piba veter. Bilo je vedno tako, kaj boljšega se tudi ne pričakuje. Kolega — proti kolegu; saj ni nič novega. Neki kolega istega odbora mi je v neki družbi z veseljem nazdravljal, ko^ je bral moj spis. Od kod ta izprememba v par dneh? Zivio — pritisk! — Torej ta odbor se ne vjema z onim, kar je bilo rečeno o naših učiteljskih razmerah v Istri po novinah (ker »Edinost" ne bi bila sprejela vsega) in kar pa ni nobeden nič ovrgel. Tako se je n. pr. pisalo, da so nekateri naših gospodov poslancev časih tuintam korau kaj povedali, da oni sami ne raislijo, da bi se učiteljstvu kaj poboljšalo. Potem, ker so oni proti taksam, ki jih je mislila večina vpeljati, se je reklo, da bi bilo prav, ko bi bili prej ali slej predlagali naši gospodje poslanci kak drug raali povišek davka za šolo. Naj bi kdo predlagal, da se plačilne vrste urede po starosti in kvalifikaciji. Verno, da po sedanjem krajevnem zistemu zavzemajo I. plačilno vrsto le italijanske šole; slovanska je le ena sama v I. plaoilni vrsti, a učiteljev je pa ena tretjina. Hotelo se je reči, da s takimi predlogarai bi bili gospodje poslanci pokazali vsaj voljo do nas. Ge propadejo, no, saj vedo, da propadejo tudi pri drugib rečeh, ki jih vendar predlagajo. In vse take in enake reči smo prerešetovali mnogokrat na naših učiteljskih sestankih — kjer je eden hujši bil kakor drugi. A zdaj, ko se je gospodora poslancem javno namignilo — so gospodje kolegi pri onem odboru kar na mah drugačni. — Po kostanj v žerjavico sem že šel za svoje kolege v Istri, in poraagalo je. Tudi to rae prav nič ne plaši — ne vstrašim se. Značilno je tudi to: raed tem, ko bodo druga učiteljska društva po Istri že skoro nabrala z okrožnico denar in imajo že svojega deputata, ni oni odbor, kakor je videti, še nič gotovega ukrenil, ampak vzel je novo smer in skliče shod v Trstu, kjer se lahko še kaj skuha in zavleče. In ostala učiteljska društva, ki delajo sedaj v zmislu mojih predlogov, ki se jirn m niti sanjalo, da ono drugo kaj takega ukrene, se ne bodem prav nic čudil, če enako bombo tudi ono vrže v par dneh. Take so tu razraere. In ste jih li videli, gospod urednik, kako so bili nekateri iz Istre v Ljubljani pri ,,Zavezi" hudi, odločni za našo stvar; in eden, vem, da Vam je še celo odposlal list brez podpisa, da pomagajte, kar se da v svojera listu, odločno za učiteljstvo v Istri. Ali ni to že sraešno! Doma taki, drugod drugačni, ko jih nobeden ne vidi. Ko pridemo skupaj, se Vam pritožujejo o veliki ,,mizeriji" ter zabavljajo črez poslance in vse, da se nobeden zanje ne briga in nobeden zanje ne potegne. Takim učiteljskira ,,lamenbaeijara" se boin jaz le smejal v bodočnosti. Mnogokrat sem se potegnil za uoiteljstvo — ali ni vredno več, da bi se človek trudil. Iz radovljiškega okraja. (Odkritje nagrobnega spomenika.) Učiteljsko društvo za radovljiški okraj je odkrilo na Koroški Beli dne 6. vmotoka t. 1. svojemu prerano umrlemu tovarišu Antonu Triplatu skromen, a lep nagrobni spomenik ob lepi, izvanredno obilni udeležbi gospodov učiteljev-tovarišev, gospodičin učiteljictovarišic domačega okraja; bila je — razen Bohinjske doline — zastopana skoraj vsaka šola našega okraja. Ob 10. uri je bila peta maša zadušnica, katere so se udeležili vsi udje slavnega krajnega šolskega sveta na Koroški Beli, šolska mladina s svojim vodjo-učiteljera, mnogo preprostega ljudstva in 23 p. n. gospodov učiteljev in gdč. učiteljic. Sveto raašo je daroval domači župnik, č. gospod Turk, pri kateri je prav okusno pel in orglal gosp. nadučitelj z Jesenic. Takoj po maši je šlo vse na novo — ne dolgo zgrajeno — pokopališoe, kjer se je pred sporaenikom odpela ,,Libera", blagoslovil spomenik in kjer je slednjio gosp. predsednik učiteljskega društva za radovljiški okraj s primernimi besedarni vzel slovo od tako dragega natn tovariša Antona Triplata; tu si lahko zapazil marsikatererau zaigrati solze v očesu. Po dokončanera opravilu se je zbralo vse učiteljstvo razen treh v g. Kraupa gostilnioi na Javorniku pri skupnem kosilu. Nagrobni sporaenik je izklesal znani kipar iz RadovIjice g. Vurnik iz sivega koroškega mramorja, ki meri v visočini skoraj dva metra. Z zlatimi črkami vrezan napis se glasi: Tu počiva gospod Anton Triplat, rojen v Zirovnici dne 17. kimovca 1860. l. umrl kot učitelj na Koroški Beli dne 19. svečana 1898. 1. Naj v miru počiva! Postavili njega prijatelji in učiteljsko društvo za radovljiški okraj. Nagrobni spotnenik je — kakor že rečeno — skromen a zelo ličen ter stane okroglo 96 kron; napravilo ga je v družbi nekaterih prijateljev Triplatovih učiteljsko društvo za radovljiški okraj. Za nagrobni spomenik so prispevali: G. Triplat Jožef, brat rajnega, 20 K; g. župan Anton Šoklič 10 K; g. Kokalj, prvi občinski svetovavec, 4 K; g. Cop Ivan, posestnik v Mostah, 4 K; gospa Gopova iz Most 1 K in g. Fr. Praprotnik, vpokojeni učitelj, 1 K. Poleg tega je pa še g. župan Anton Soklič brezplaono pripeljal spomenik iz Radovljice na Koroško Belo in mati rajnega Triplata je spomenik ob svojih stroških vzidala na grobu. Vsem dobrotnikom plačaj Bog stotero! Ti, Tone, pa počivaj v miru! Zares, veselo je bilo opazovati v tolikem številu zbrane — za naš mali okraj veliko število — gospode učitelje in gdc. učiteljice, kako jih je preprosto ljudstvo z največjim spoštovanjem pozdravljalo in kako jim je ta množica ljudskih odgojiteljev imponirala. Bi li ne bilo koristno in potrebno. da bi se nas pri vsaki taki in podobni priliki zbralo morda še veo, ker s tera si tudi pridobivarao prepotrebni ugled pri preprostem narodu! Znano nam je vsem, da so časi &e zmerom zelo resni, da irnarao — posebno po vaseh — še zmerom precej takozvanih prijatoljev šole in učiteljstva. Tovariš. Iz postojinskega okraja. Naše uciteljsko drustvo si je zopet osvetlilo lice in naš stan je zopet pokazal, da se zaveda svojih dolžnosti s tem, da spoštuje tudi drage pokojnike. Dne 29. kimovca smo slovesno odkrili nagrobni spomenik pokojnemu nadučitelju P. Kavčiču v Senožečah. Seveda je bila vsa slovesnost bolj privatnega značaja in udeležba pičla, ker je dež lil tako vztrajno, kakor bi prav vedel, koliko je zamudil prešla dva tneseca. Slovesno sv. mašo zadušnico je služil preč. g. J. Okorn. tMeležili so se je znanci in prijatelji pokojnikovi, šolska mladina in 8 tovarišev — dva celo iz Vipave .— z eno gospico koleginjo. Na grobu smo odpeli -Libero" in se poslovili od prerano umrlega tovariša. Zaradi deževja ni bilo inogoče govoriti na grobu. — Spomenik je nad l1/^ m visoka pirarnida s primernim napisom. Napravil ga je za skrorano ceno g. M. Tomažič iz Vipave. — Rekli smo še eno ali dve ter se zopet ločili v dežju in zavesti, da je izvršerio dobro delo. Ivo. Iz učiteljskih krogov na Ooriškem. Vsled postave z dne 19. kiraovca 1898. leta so se dohodki učiteljstva na državnih šolah regulirali tako-le: Prva stalna placa def. učitelja srednje šole (gimnazije, realke) znaša 1400 gld. na leto. Vsakemu stalnemu učitelju se vsakih pet let ti dohodki povišajo in to do konoanega 251etnega službovanja. Povišajo se ti dphodki pri prvi in drugi petletnini za 200 gld. in po preteku naslednjih treh petletnin za 300 iia leto. — Ravnatelj ima poleg plače še 500 gld. opravilne doklade. Ravnatelji so v VII. činovnem razredu, a lahko dospejo tudi v VI. razred; a to se lahko zgodi po p e t i letnini. Def. učitelji so v IX. činovnera razredu in dospejo vsled uspešnega delovanja v VIII. in celo VII. razred. — V VIII. razred pridejo po podeljenju druge in v VII. razred po podeljenju četrte petletnine. V pesebnih slučajih, na pr. vsled izvrstnega in jako pohvalnega delovanja, pride lahko učitelj ali ravnatelj še prej v označeni razred. Pravi ali definitivni učitelji imajo naslov »profesor". Ravnatelji imajo pravico do prostega stanovanja ali pa do odškodnine. Provizorični učitejji iraajo 1200 gld. letne plače in so v IX. plačilnem razredu. Za supliranje izpisanih in nenameščenih služb se podeljujejo rerauneracije in za jezikovni predraet 60 gld., za druge predraete 50 gld., za risanje in telovadbo 40 gld.. ako imajo dotični sposobnost za te predmete; ako pa tega nimajo, dobivajo 48, 40 in 32 gld. za vsako tedensko učno uro na leto. Naučno ministrstvo podeljuje učiteljstvu, ki se odlikuje na znanstvenem in pedagogično-didaktičnem polju, podpore v znesku 500 gld. Vsled te šolske postave dobivajo tudi glavniučiteljinaučiteljiščih 1400gld.letneplače. Vsakglavni učitelj ima pravico do petletnine in to do končanega 26letnega službovanja. Po preteku prvih-pet let dobi prvo petletnino in potem dobi še tri petletnine po 300 gld. na leto. Ravnatelj učiteljišča ima poleg tega pravico do prostega stanovanja ali 500 gld. stanarine. Provizorični glavni učitelji imajo 1200 gld. letne plače in so tudi v IX. či- novnem razredu. Ravnatelji učiteljišč so v VII. plač. razredu, pa labko dospejo v VI. razred, a to po peti petletnini. Glavni uoitelji so v IX. razredu; po drugi petletnini pridejo v VIII. in po četrti petlefcnini v VII razred. V posebnih slučajih, kakor je bilo že prej ornenjeno, dospejo v te razrede še prej. Plača vadniškega ueitelja je 1100 gl. in ta dobi še pet petletnic in sicer prvi dve po 100 gl. in zadnje tri po 150 gld. Plača vadniškega podueitelja je 700 gld. — Vadniški učitelji so v X. in podučitelji v XI. razredu. Provizorični vadniški učitelji dobivajo 1000 gl. in pravi podučitelji — kakor definitivni — 700 gld. letne plače in so tudi v X., oziroma XI. razredu. To je kratko jedro nove šolske postave, tičoče se srednješolskega in vadniškega učiteljstva. Sedaj pa naj se pogleda plaoe našega ljudskošolskega učiteljstva, in naj se jih primerja vsaj z onimi vadniškega učiteljstva, to je z onim, ki ima baš take sposobnosfci in take študije, kakor ljudskošolski učitelji in gotovo mora vsakega pravicoljuba obdati — zona — 400, 500, 600 gld. letne plače iraamo in petletnine po lO°/o. Podučitelj na vadnici, iraajoč 700 gld. letne plače, ki je še mlad in komaj izšolan kandidat, ima že več kakor nadučitelj ali učitelj I. plačilne vrste, ki je v svoji službi že osivel. Res krasna slika našega ljudsko-šolskega učiteljstva! Zato pač ni čudno, ako je naše učiteljstvo do kraja obupano in životari v skrajni nezadovoljnosti. Kako naj živi stanu primerno s takiini dohodki? Kako naj redi družino? Marsikdo poreče, naj se ne poroči. Da, vse prav. Ali pa poznajo taki ljudje, ki tako govorijo, učiteljevo življenje — na vasi? Gotovo ne. Naj bi taki in enaki poskusili le en raesec hraniti se v priprosti kmetiški krčmi na vasi, in potem bodo drugače govorili. Potem bodo znali pisati lamentacije o pokvarjenern želodcu. O obleki, perilu, obuvalu govoriti, je vsaka beseda zaman. Nekoji mislijo, da se take potrebščine v vasi dobijo ceneje kakor v mestu, a taki se često rnotijo. Vse je drago na vasi in večkrat še dražje nego v raestu. Pa čemu nadaljnje jeremijade? Poglejmo še to! Ob 201etnem službovanju morda dospe učitelj do 700 gld. letne plače; a za te dohodke mora prositi, kar uradniku ni treba. Za vsako petletnino mora prositi, ako je ugodno kvalifikovan, se mu dovoli petletnina, ki znaša 40, 50 ali 60 gld., torej par forintov na mesec več dobi in tedaj naj čaka zopet pet let, da bode dobil na leto zopet par forintov na mesec priklade. Ker so. že plače tako raajhne, naj bi bile vsaj petletnine po 100 gld! Saj so pri državnih učiteljih celo po 150 gld. in še več. Sploh naj bi bile plačo vsaj tako odmerjene, kakor so na Kranjskem, kjer ima učitelj II. vrste 700 in I. vrste 800 gld. letne plače, tako se učitelj že ložje prikoplje do boljših dohodkov. Naj tedaj merodajni faktorji resno raislijo in delujejo na povišanje učiteljskih plao. Mnogo je takih gospodov, katerim so sedaj povišali plače, ker so uradniki, profesorji itd., in sede pri ,,zeleni mizi" ter so zadovoljni tega veselega čina naše vlade. Naj se tedaj potrudijo in naj povsod, kjer je raožno, vplivajo za izboljšanje naših dohodkov. Naj porabijo v to namero — pero in naj obveščajo o našem slabem, slabem stanju višje kroge, ki se maste pri polnih skledah in loncih; naj jirn povedo, da je ranogo učiteljskih družin, ki so lačne kruha in polente. Kako naj pa pošiljajo svoje otroke v mesto v šolo, da se nadalje izšolajo? Tako popisovanje bode obrisalo ranogokorau — solze in mnogo učiteljskih družin se bode spomnilo takegadobrotnika. Otern bi se dalo ranogo pisati, pa naj zadostuje to. Apelujemo na naše poslance, na naše šolske oblastnije, da glede tega kaj ukrenejo, zakaj ne samo, kar veleva mu stan, ampak kar raore, je - mož storiti dolžan. — Končno nasvetujem vsem svojim kolegom, naj bi ukrenili čim preje, da pojde deputacija uciteljev k Njegovemu Veličanstvu na Dunaj, da položi v podobi spomenice naše težnje pred njegov prestol. Tako je nasvetoval kologa v članku ,,Naše učitelstvo na Goriškem" v 77. št. ,,Sooe" z dne 27. septerabra t. 1. — To bi bilo umestno; tedaj naprej! Bog in sreča junaška! .Sl. N.u