ClTA
številk Vaša n. splošne^ je list V* imeti nar*
poglejte nA sa dan, ko V teh časih potrebo-». Skušajte iprej plačano.
GLAS NARODA
Osi slovenskih <JeIavcev~r Ameriki.
IA NEKAJ VEČ KOT
na dan dobivat« • • • 'C 'GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA DOM (lzTMnžl Mb«t, nedelj te
Ztth. 1949 »t Oh Port
M New Sui N. I.
Art mt CoosreM «f March tri, 187*.
ČITAJTE, KAR VAS ZANIMA
No. 240. Štev 240.
(Telephone: CHelsea 3-1242)
NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 8, 1942 — TOREK, 8. DECEMBRA, 1942
VOLUME L. — LETNIK L.
T
MIHAJLOVIC PRIČEL OFENZIVO
JUGOSLOVANSKA REDNA ARMADA JE SK UPNO Z GUERILCI POD POVELJSTVOM GENERALA DRAŽE MIHAJLOVICA PRIČELA Z ZELO MOČNIMI NAPADI TER VDARILA V SRBIJI, BAČKI, BOSNI, HERCEGOVINI IN ČRNIGORL — NEMŠKIM, LAŠKIM, BOLGARSKIM IN HRVATSKIM GARNIZUAM JE PRIZ ADELA 2E OBČUTNE IZGUBE
Močan četniski oddelek je napadel močno nemško in hrvatsko garnizijo nad tri divizije v Kopaoniku in Krivi Reki ter v bližini Kruševca. v Srbiji in 1 5 dni so se bili vroči boji, v katerih je bilo ubitih 600 Nemcev, Hrvatov in Bolgarov, 300 pa so jih vjeli ter zaplenili mnogo motornih vozil in drugega vojnega materjala.
Četniki so oplenili in razsrtre-
Poročila z ruskega bojišča
Nedeljsko poročilo	;
Rdeča armada je v nedeljo-da, kjer traja ruska ofenziva odbila 20 hndih nemških napa- že 19 dni. Rusi so vse napade
ZRAČNI NAPAD NA NEMŠKA MESTA
Ameriški in angleški letalci so v nedeljo izvršili velik na-[ pad na nenaška mesta, zLasti so bombardirali železniške proge, ki peljejo v Italijo in sicer v namenu, da [pretrgajo zvezo med obema zaveznicama.
Bombardirani so bili razni
Poroča Jugoslav Information Center, New York
Iz Slovenije
POMANJKANJE KURIVA V LJUBLJANI
Kli arzenal v Koaponiku. Vzeli so nad 1000 pušk in strojnic ter mno^o streliva. Pa tudi četniki so imeli izsmibe in sioer 250 mož, med njimi dva najvažnejša M jhajlovičeva (Vznika, Petar Filipovič in Milutin Simič, ki sta bila zasačena v Krivi Reki s 150 četniki in nemški oklo<pni oddelek je vse do zadnjega pobil.
Od letošnje spomladi so se tudi v Bački zopet pričeli prvi boji. Ko so četniki napadli Sr-bobran, so Madžari poslali v Bačko štiri divizije. V Srbobra-nu je bilo ubitih 365 'Madžarov.
Madžari so Srbobran porušili in v povračilo je bilo vstre-1 jenih -900 Srbov fe roeata m o-koliee.
V Bosni so največji boji o-koli Rogatice in pri Semeču, kjer je močan četniški oddelek n.madel nem&ko-hrvatsko garnizijo in jih 4-20 pobil, letniki
PREDSEDNIK JUGOSLO VANSKE VLADE BRZO-J A V I PREDSEDNIKU ROOSEVELTTJ K OBLETNICI PEARL HARBOR JA
kriva bojišče več sto mrtvih skušali polastit' se ozemlja, ki Nemcev.	j so ga prejšnji dan izgiibili. De-
Pohiočno poročilo ruskega set tankov je bilo razbitih, 14 vrhovnega poveljstva pravi, da pa poškodovanih. Ena nemška SO bili včeraj najljirtejsi boji infanterijska stotnija je bila jugoaapadno od Štalingrada uničena.
ter pri Veliki Luki in pri Rže-j Jugozapadno od Stalin srrada m. "Zapadno od Rževa." pra-.so Rusi poibili 340 Nemcev ter vi poročilo, "smo odbili 20 zaplenili nad 2U topov in mno-beg oelo brigado ter^ sovražnih napadov. Sovražnik go drngega vojuepra materjala. ali železnico. Četniki je ime| težke izgube. Zabeli j V Štalingrada so Rusi aniČi-smo štiri močno utrjene kraje, j >i eno nemško stotnijo ter za-osem tankov in mnogo druge- (vzeli 6 utrjenih postojank.
Poroča Jugoslovanski Informacijski Center
Predsednik jugoslovanske vlade v Londonu, Slobodan .lova novic, je telegrafiral Franklinu Roosevltu, predsedniku Zedn jenh držav naslednje:
"Xa obletnico, dneva zahrbtnega zločina, ko je Japonska, ne da bi pretrgala tekoča pogajanj«, napadla vlado in narod Zedinjenih držv, je želja Jugoslavije, da Vam in narodu Zedinjenih držav posije svoje pozdrave. Tudi mi imamo obletnico dneva zahrbtnosti — 6. april, 1941. — ko so nemška letala brez vojne napovedi planila na nebranjeno mesto Beograd.
" Kakor jugoslovanski
so tudi zaplenili večjo množino vojnega materjala ter razstrelili vojašnico in municijsko skladišče. Med drugim plenom so odnesli tudi 2000 Mauserje-vih pušk in več tisoč nabojev.
V	Hercegovini so četniki premagali lašiko garnizijo ob železnici D ubrovnik-Sa ra jev o in pobiti 137 Italjanov, so pognali v poškodovali so izgubili samo 18 mož. V povračilo eo Italijani v Dubrovniku postrelili 120 talcev.
V	Crnigori se bijejo boji posebno okoli Zablača blizu Da-nilovgrada, kjer so četniki obkolili eno nenwko o klopno brigado in eno laško infanterijsko divizijo, ki je bila poslana v namenu, da kmetom odvzame živež in živino. Srbi in Črnogorci so pobili nad 600 sovražnikov in vjeli 2000 Lahov. Za-blač so držaK dva dni. Danilov grad pa 18 ur.
V	Beogradu so Nemci vstre-lili 17 rodoljubov, enega mladeniča starega 17 let. Obtoženi so bili, da so-pomagali gueril-cem in zakrivili tudi sabotažo.
Moskovski radio naznanja, da so Nemci na vseh železnicah severno od 7Jagreba vstavili ves promet, ker je bilo več vlakov iztirjenih.
Nemška časnikarja agentu-ra DNB naznanja, da je bilo v soboto vstreljenih 10 sibskih 'komunistov", ker so iz neke vasi odvedli nekega nemškega vojaka.
dov in zavzela štiri močno utrjene kraje zapadno od Rževa. Ravno tako so Rusi napredovali pri Velikoje Luki in zapadno od Štalingrada, kjer po-
odlbili in utrjujejo težko pridobljene postojanke.
Na vzhodnem bregu Dona, zapadno od Stalrngrada je padlo 500 Nemcev, ki so zaman
Zdaj ko so nastale v tej deželi prve neznatne težave s kurjavo, bo zanimalo našo tukajs-kraji v jugozapadni Nemčiji,' nJ° slovensko javnost, kako je
preti vsem Karlsruhe in Pforz heim ter bližna železniška križišča in tovarne.
■Nemška časnikarska agentu-ra DNB poroča, da je bilo v obefo mestih Ubitih mnogo ljudi. Angleško zračno ministrstvo sicer ne pove, koliko aero-planov" je bilo v tem napadu, toda more se domnevati, da jih je bilo več sto.
Angleško zračno ministrstvo naznanja, da je bilo uničenih 9 zavezniških aeroplanov.
Karlsruhe je važno železniško križišče, kjer pelje železni-
val. urada pregledovali in se hodili prepričevat, ali so navedbe potrdil resnične ali ne. Zato naj hišni gospodarji ta potrdila podpihujejo šele tedaj, ko se prepričajo o resničnosti navedb prosilca.
v tem pogledu v Ljubljani. Prinašamo dve poročili iz ljubljanskega Jutra, od 12. in 15. avgusta, t. 1., iz katerih je razvidno, da Italjani niso mogli |	* razdeliti lj<ubljanskemu prebi-j
vatetvu niti onih neznatnih Drugo porodilo: Jutro, št. 186
množin, določenih za uporabo v j —15. avgusta, 1942. kuhinji. In to v Sloveniji, po-i kriti s tako širnimi gozdovi!
WICKARD IMA KONTROLO NAD ŽIVEŽEM
Poijedetaki tajnik Wickard, ki je zrastel na farmi in je prepričan, da je kruh za zmago ravno tako potreben kot topovi, puške in naboji, je od pred-na-| seifarika Roosevelta prejel nalo-
ga vojnega materjala."'—
Jugozapadno od Stalincrrada so Nemci poslali v boj močne rezerve v namenu, da bi vstavili rusko prodiranje, toda bili so odbiti s težkimi izgubami. Tudi severozapadno od Štalingrada so bili odbiti vsi nemški napadi.
*
Ponedeljkovo poročilo
Nemci nudijo proti Rusom še vedno zelo močan odpor, toda proti roškim napadom se ne morejo zdržati. Zapadno od Rževa Rusi napadajo "ježev-ke" ter so pregnali Nemce iz dveh močno utrjenih postojank. Moskva pa priznava, da postaja nemški odpor okoli Rževa in Štalingrada vedno močnejši.
Opoldansko in polnočno poročilo ruskega vrhovnega poveljstva omenja nemške protinapade na vseh krajih fronte. Pri Velikih Lukih so Rusi za nekaj časa izgiibili neko vas, toda s protinapadom so Rusi vas zapet zavzeli in kmalu pozneje še neko drugo zelo utrjeno postojanko.
Pri Rževu Rusi silovito napadajo, da se zopet polaste izgubljenega ozemlja. Izmed 20 nemških tankov so jih Rusi u-nieili serem ter pobili 200 Nemcev.
Nemci tudi napadajo severo in jugozapadno od Stalingra -
Poročila s fronte pri Stalin-gradu pravijo, da je fronta primeroma mirna, toda zapadno od Moskve Rusi nadaljujejo svoio ofenziv po zamrznjenih stepah in velikih gozdovih.
Včeraj so Rusi pri Velikih Lukih, 90 milj od letske meje. zavzeli več vasi, pobili 1000 Nemcev in so napredovali ob Ržev-Vijazma železnici.
Na Kavkazu se je razbila nemška ofenziva ob ruskih u-trdbah ob vznožju visokih gora.
Prvo poročilo: Jutro, št. 183— 12. avgusta, 1942.
Razdeljevanje drv za avgust
Mestni preskrbovalni urad bo v četrtek in petek 13. in 14. ca iz nemških premoerarskih inj t m t<?r prn10dnji torek in po-inAr,v Pnmbr- nedeljek yj in t. im prebi-
valstvu razdeljeval trda drva v telovadnici v šoli na Grabnu na Zaisovi cesti št. 5. Vsak pro silec mora prinesti s seboj me-
industrij<«kih središč v Poruhr ju skozi Švico v severno industrijsko Italijo. Po tej poti gre največ nemškega premoga v Italijo.
Pforzheim leži na stranski- ^^ fcjijVžieo in potrdilo hiš-proiri, ki pa je zvezan« z glsv^ neg& ^podarja, da prosilec
no železniško pro^o, ki tece nima ^^ drv% da -^a sv0-
skozi Karlsruhe.	| je^a go zda in da nima plina.
Aeroplani so bombardirali Upravičenci dobe za avgust na na več krajih železniško progo1 osebo po 25 kg drv na mestni in velike municijske tovarne v j pristavi v Povšetovi ulici. V
Že vedo, da smo v vojni
Cullison, Kans. — V tem mestecu oziroma trgu živi 256 prebivalcev, ki se prav dobro zavedajo, da smo v vojni, to pa zato, ker je bila edina groceri-ja v trgu zaprta in mlekar ne dostavlja več mleka, sedaj pa pe bo iz kraja odselila še edina banka.^ki so jo imeli in sicer bo oddaljena 10 milj. Vse to zato, ker so delavci in uslužbenci odšli v vojno.
Pomanjkanje delavcev v Floridi
V Key West, FJa., je veliko pomanjkanje delavcev. Nek lastnik restavranta je na prvi strani krajevnega lista objavil oglas, v katerem išče pomivalna posode in je obljubil $25 na teden in hrano. Na oglas je dobil samo en odgovor.
Karlsruhe ter velike tovarne 7.0. stroje v Pforzheimn.
Zračno ministrstvo pa k svojemu poročilu dostavlja, da zaradi slabega vremena letalci niso mogli dognati, kaka škoda je bila povzročena.
MUSSOLINI JE BOLAN
• m m
Zadnje čase redno prihajajo poročila, da ima Benito Mussolini u-ljesa ali ture v želodcu in da je nujno potrebna operacija, toda neko poročilo pravi, da ga italijanski zdravniki bodo operirali, nemških
četrtek in petek 13. in 14. t. m. bodo dobili nakazila za drva samo oni prosilci, ki meseca julija še niso dobili drv. V ponedeljek in torek 17. in 18. t. m. bodo pa dobili nakaznice za drva tudi tisti prosilci, ki so dobili drva že za mesec julij, vendar pa sedaj morajo spet predložiti potrdilo hišnega gospodarja. Opozarjamo, da bodo orsrani mestnega preskrbo-
Razdetjevanje drv je mestni preskrbovalni urad, kakor javljajo z magistrata moral ustaviti, ker je bil za nakaznico tako velik naval, da so vsa drva oddana. Zato bodo sedaj drva na mestni pristavi dobili samo tisti, ki imajo nakaznice. V (ponedeljek in torek 17. in 18. t. m. naj torej interesenti za drva ne hodijo v šolo na Graben po nakaznice, ker jih za zdaj nikdo vec ne more dobiti. Ker se je Nj. Bkscelenca Visoki komisar sam zavzel za čim najbolj »godno rešitev tega vprašanja, upravičeno upamo, da bo mestni preskrbovalni u-rad v kratkem spet dobil večjo količino drv za ljubljansko prebivalstvo. Za ta primer je pa mestni preskrbovalni urad že tudi poskrbel za tako razdeljevanje nakaznic, da ne bo več gneče in čakanja. Vse bo seveda o pravem času javljeno. Prebivalstvo naj mirno potrpi in naj se nikakor ne vznemirja, sai nam jamči najnovejša Du-cejeva odločitev o preskrbi z z drvi in premogom, da bo s potrebnim kurivom trotovo pre skrbljena tudi Ljubljana.
PREDSEDNIK ODPRAVIL WPA
Predsednik Roosevelt je
4.
ne
VOJAŠKA OBVEZA SAMO DO 38. LETA
Vojni department je 5. decembra naznanil, da je vojaška decembra odpravil WPA, v ka-
zdravnikov pa se boji. Poročilo j obveznost končana s starostjo	teri je bilo zaposlenih več mi-iz Stockliolma pravi, da potni- 38 Oni, ki so stari nad 38 ljanov delavcev v času, ko pri-ki, ki so prišli iz Italije, pripo- pa nimajo posebne sposob-! vatne industrije niso bile v sta-
vedujejo, da se Mussolinijeva nostj za vojaško shrabo, bodo	nu zaposKtti brezposelnih.
t1oKSj'	1 --1-----4---Za WPA. je ameriška vlada
boleaen stalno slabša.	j polasroma častno od/puščeni.
"Pred dvema mesecema,"1 Ta odredba je bila vtemelje-dodaja poročilo, 'so Mussolini- na s tem, da so se vojaške ob-ja preiskali najboljši zdravni-j lasti prepričale, da so možje ki, pa se ga niso upali operira- j nad 38 let manj sposobni za vo-ti ter so mu svetovali, da po-: jaško službo in da ne morejo kliče dva slavita nemška zdrav zdržati velikih naporov, ki jih
nJka1
AMERIŠKI POVELJNIK NA KITAJSKEM
rod tako ve tudi narod Zedi- da skrbi za živež, Wickar-njenih držav, da se smrti reši-jdoi je predsednik dal popolno jo le oni, ki se je ne boje. Ka-. kontrolo nad razdelitvijo zive-dar bodo nekoč mogočne arma-' ter posebno nalogo, da skr-de zedinjenih narodov najpre-lbi, da bo imel ameriški narod prostejšiin ljudem in najmanj-1 dovolj vsega potrebnega ziveza šim narodom zagotovile po-| m ravno tako zavezniki m one vsod po svetu boljše Življenje, dežele, ki bodo mo^ osvobo-in bolj varno svobodo, v svetu, ki bo takrat urejen, pazljiv in
demokratičen, bomo vedeli vsi, da nobeden od naših padlih ni zastonj umrl.
"V imenu jugoslovanske via
t jene iapod nacijsko-fašistične-ga jarma.
Widkard ima popolno oblast nad prodajo in razdeliitvijo živeža ter je mnenja, da je treba najmanj 25 odstotkov živeža za
de in vojakov Draže Mihajlo- lend-lease in ameriško armado, viča, kakor tudi vseh Jugoslo-1 Wickard je četrti predsedni-vanov, ki «e bore proti skupne- ( kov ravnatelj najvažnejših vi-mu sovražniku, Vam pošiljam rov dežele; Paul MbNutt kon-g. predsednik, poslanico naj- trolira delavske sile, William boljših želja in zaupanja v ve-. M. Jeffers' gxnnij in notranji liko zmago in velik mir." I tajnik Ickes petrolej.
od njih zahteva današnje bojevanje in^da morejo biti mnogo bolj koristni v kaki vojni industriji.
Vojni urad pa pravi, da velja ta odredba samo začasno
I in da bo rmwooe pozneje preklicana. ako bodo razmere to zahtevale.
Združene države morajo biti uničene, — pravi Japonec
Ob prvi obletnici zahrbtnega japonskega napada na Pearl bo letos dajala za 'božične da : Harbor, je japonski vnanji mi- rove največ vojne ibonde in pa
potrošila nekaj nad deset milijard dolarjev.
To odredbo je predsednik Roosevelt izdal s pripombo, da so delavci, ki so bili zaposleni pri WPA., večinoma dobili delo v privatnih industrijah in bodo fcud drujgi mogli dobiti delo v raznih industrijah.
Mrs. Roosevelt obiskala madamo Chang Kai-šek
Mrs. Roosevelt je povedala časnikarjem v Beli hiši, da je obiskala Madamo Kai-šek, ni pa hotela izdati imena bolnišnice, kjer se Chiangova zdravi.
Dalje je Mts. Roosevelt povedala časnikarjem tudi to, da
General Joseph Stillwell govori v kitajskem jeziku kitajski armadi v Burmi.
taister Masajuki Tani govoril fpo radio in je rekel, da so Zdr. države izzvale vojno z Japonsko in da so bile celo tako predrzne, da so skušale Japonsko pregovoriti, da prelomi svojo •zvezo in pogodbo z osiščem.
"Vsled te nespametne zahteve," je rekel vnanji minister, "mora biti uničenje Zdr. idržav izvršeno na najbolj odločen način."
znamke.
Ko je bila Mrs. Roosevelt zaposljena s časnikarsko konferenco v Beli hiši, je pri vbodu v sobo, kjer se je vršila konferenca pokukal noter mlad mornariški častnik in Mrs. Roosevelt mu je z roko pomigala V pozdrav in slovo — bil je to njen sin, (poročnik Franklin D. Roosevelt, Jr., ki je r-*- j odhajal nazaj na svoj ri.UIe . *
•GLAS NAHODA" — New York
T8TAN0VLJEN L.
€€
GLAS NARODA
(Voioa OP TD PtOPU)
99
VSI A M ERIK AN CI
> Owued and Published by Slovenlc Publishing Company, (A Corporation) Fiank Sakser, President; Ignac Bode, Treasurer; Joseph La peha, Sec. Plača e£ tmaln— of the corporation and addresses of above officers: 216 WEST 18th STHEBT, NEW XOBK. N. T.
49 th Year
"Glas Naroda" la issued every day except Saturdays, Sundays and Holidays.
Subscription Yearly	Advertisement on Agreement.
Za celo leto velja Ust za Ameriko in Kanado tO-—i ca pol leta $3.—; *a Četrt leta $1-50.. — Za New York aa celo leto $7.— ; sa pol tata »SJO. Za Inomnstvo aa celo leto $7.—; aa pol leta f3£0.
"fllas Naroda" ishaja vsaki dan lavtemH sobot , nedelj ln praznikov.
h<;LAS NARODA"
21« WEST IStfa STREET, TelepJ me: CHdse* 3—1248
NEW YORK, N. X.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIII
»mu MOPBIVMK ln njegov orkester na »JeUah
Teresinka Polka
Na planlncab—valček Str. M 371 fn DUQUESNB UNIVERSITY T\MBURk€A — Me. M Sil
Za toa. cenik ln cene ploK se obrnite na: JOHN MARS1CH Inc. «J West tfni Street. New Tark.
Da =aiio se Jugoslovani njedi-nih. jo torej nekaj naravnega, .nekai takega, kar &mo pojmili in odobravati vsi tedaj, kakor
odobravamo še danes. Zakaj resnica je in ostane ena: ako liocemo, da pridemo mi Slovani Chemist* klubu v New Yorku je prejšnji teden predaval [ res kdaj na površje, da igra-
O OTONU HABSBURŠKEMU
Newyorski PM z dne 3. decembra prinaša lz Washingtona naslednjo vest: — Državni tajnik, Cordell Hull je včeraj svaril pred tendenco, pripisovati političen pomen avstrijskemu bataljonu v okvirju vojske Zedinjenih držav.
Ko je vojni tajnik Henry L. Stimson, pred kratkim naznanil. da bo organiziran bataljon in da (bo komite avstrijskih monarfcistov sodeloval pri nabiranju vojakov, so zaj&eli kritizirati ta ukrep, češ, da War Department podpira Otona Habsburškega v njegovem stremljenju za prestolom avstro-ogr&ke, ki naj bi bila po vojni obnovljena.
Obtoževali so tudi State Department, da je vplival na Stim-sona, naj pomaga Otonu s tem, da sprejme pomoč mo-narhističnega komiteja.
Tajnik Hull je odgovoril na vprašanje glede avstrijskega bataljona, da diplomacija Zedinjenih držav zdaj nima nobenih drugih ciljev nego zmago. Vprašanja, ki se tičejo povojne dobe, je treba zaenkrat podrediti temu važnejšemu cilju.
Dodal je, da je bilo tudi vprašanje admirala Darlana in
\
slavni ameriški k^niik dr. Robert T. Haslam, novi ravnatelj Standard Oil Company in ob tej priliki so se obrali razni urednik tujejezičnih listov in so: od leve na desno, sedeči: Nathan H. Se id email, predsednik Inter-Racial Press of America, dr. Robert T. Haslam in M. F. Wengzynek, urednik poljskega dnevnika Nowv Swiat; stoječi od leve na desno: Viktor Sim-kin, urednik ruskega dnevnika Rue^kove Slovo, Frank Can-telmo, urednik italjanskega dnevnika II Progreso, major Sigurd J. A mesen, urednik norveškega tednika, Arthur L. Mal-kenson, urednik Jewish Morning Journal, Raymund Oampru-bi, ravnatelj urada španskega dnevnika La Prensa in Kari Leitner, urednik češkega dnevnika NVwyorske Listy.
mo svojo vlogo v veliikem svetu, se moramo ■združiti v eno samo celoto. To je naš življenjski pogoj, to je naša bodočnost. . Jugoslovanska ideja ujedin-
Spomenica slovenskih deklet
Pred kratkim sem dobila v roke listič *4Bazovica", katerega izdaja Ivan Učenikov ((psevdonim) v Kairu, Egipt. Na nastovni strani ififftisa, datiranega 25. julija, 1942, sem či-tala Članek pod naslovom, — ' 'Italija — brlog moralnih pro-palic" in čim bolj sem čitala.
tembolj sem se čudila, da niso, triumfira
^kati laška grozodejstva preti ameriško javnostjo. Dejanja, piše člankar, so pač pomembnejši dokaz, kakor pa V3a jalova fašistovska kokodakanja.
Našemu vrlemu primorskemu rojaku 4'Učen i kovu" bi človek rad pritrdil v tem — rad bi Človek tudi verjel marsikaj, toda dejstva kažejo neprestano, da je krivica in niz-kotnost tista, ki doseza uspehe
prišle stvari, o katerih piše člankar, tudi v kake druge na-
Pismo ali spomenica naših nesrdečnih de&let ni bilo, kakor
še liste. Ali pa morda ni nihče izgleda dozdaj, Se niki r niti o , . , ,	o^11 v^žne m dokumentar-j menjeno. Vsaj jaz nwem tega
jenja je bila torej dobra, na- n* slike, ki je podana v sporne J Hiki£ OT)a7ila dasi r^i bT ravna m pozdravljali so jo vsi niči, katero so menda poslala' ^ oo listih reviiah itd —" ^ ^ 5" W ^oven^a dekleta kiisobila	TM™
brana, da služijo laški pohoti, Snoja, če je Jugoslovanski in-na predsednikovo ženo v \\a-j formacijski center dobil tUti
PROSLAVA DNEVA UJEDINJENJA
narodi ko zveado boljše in lep že bodočnosti..
Ideja, veliika in dobra, je dobila praktičen izraz v Jugoslaviji in njenih vladah. S tem pa pojenja drugi del našega ujedinjenja, de<l, na katerega
shington. * Da, v tistem članku je vklju-, cena naslednja obupna prošnja
izvod "Bazovice" in če so opazili tisti članek o spomenici. Rekel je, da so listič gotovo do-
0 k&teri je rečeno, <la je bila ^n*	■	RTlATTmui
ne moremo biti ponosni, del, ki p^^ v Washington gospe ' pa ** m vede* ^V*™«-1* je veliko idejo vničeval in sa- Rooseveltovi:
je bilo kje kaj takega napisa-
___________ botiral. da se je začel pojavlja-1 "Slovenska dekleta smo «vo- fS* Dejal	^
od dosedanjih.|ti med j^oslovan^imi farcSi'ja	^ ^	^ ljU4mi
V nedeljo, 6. decembra soj M|Moj govor se bo najbrž pre
slovenska, hrvaška in srbska oej razlikoval od dosedanjih, j ti mert jmgosiovanettumi narodi	ja bedna življenja takorekoč
društva obhajala 24 obletnico zakaj jaz hočem, da govorim mesto čwta edinosti in ljubezni,	zaključila. Ali v imenu ostalih
ujedinjenja Jugoslavije in v tako, kakor mi narekujeta srce čut medsebojne razdvojenosti	slovenjih deklet in žena naj-
veliki Manhattan Center dvo- in duša, govorim kot državljan in sovraštva. Zgodilo se je to	odločnejše protestiramo proti
rani se je aibralo oikoli 1000 lju- %-elikih in svobodnih Združenih zato, ker so dobili veliko idejo	barbarskemu nasilju, ki ga la-
di.. držav ameriških, govorim kot skupnosti v roke ljudje, ki so	^ 30ldateska iz\'aja nad slo-
Glavni govornik je bil jogo- človek, kateremu je naša stara orijentirani v Srbiji po	venskimi dekleti in ženami. Ve-
dovanski minis-ter Sava N.j domovina po skoro štirih deset j »taro-srb^ko, v Hrvatski po	dite, da sadistični laški pokvar-
. « u	.	,, . .	„ . ^.--Vn^n Biuvairaiii liiuiis-ic-i	AL uuium ix> sjtoro tsiirin uesei
-eveme Afrike reeeno na podlagi istih vidikov. Vsi osvoboje-	.v .	i^l, , . 1 .	, w .. , ,
:____•	„ XJ„,, x^Jt	—| Kosanovic, ki je povdarjal, da letjih bivanja v ti deželi tako
narodi, je izjavil g. Hull, bodo sami volili svoje prvake. i . .. .. , .	i M , .. .
m i n r - i. i -i- _3 i vT	politika pobotanja pahnila mila, draga m sveža v spominu.
Olede poročil, da so oehoslovaski narodnjaki m tudi, J.	, . *	,nfTn __
predstavniki drugih skupin, ki so nekdaj tvorile avstro-ogr-' ^^a^^bi^se ^nadl^aK sko cesarstvo, protestirali proti sodelovanju vlade z Otonom, je g. Hull izjavil, da slični protesti neprestano prihajajo in
da jfti State Department tudi sprejema na znanje.
V prestolnici so krožile v zadnjem času različne in pestre 7 go ribice o tem, kako je prišlo do ustanovitve avstrijske legije. Ena govorica trdi, da je sodnik kasacijskega sodišča, FeKx Frankfurter, rodom iz Dunaja, prepričal War Department, da je umestno, pomagati Otonu. Druga trdi, da je pomočnik državnega tajnika Adolf Berle podpiral Otona.
PM zatrjuje da ndbjia teh govoric ni verodostojna.
Stimson ni izdelal načrta za avstrijski bataljon, kateri ga uradni začetki so, kakor je videti, v Beli Hiši. Namen pred-sednika, ki ga je odobril, ni podpreti Otonovo stremljenje, t pni več le poslužfti se komiteja, ki je imel navidezno najboljšo izglede za nabiranje vojakov.
VROČI BOJI V TUNIZIJI
Navzlic temu, da imajo Nemci v Tuniziji premoč v zra-
ugrabila zmago v miru. Spominjal je nato, kako neizprosen nasprotnik kompromisov in pobotanja je Jugoslavija in izjavil:
*4Ideal Jugoslavije od Ja*l-ranskega do Črnega morja, je
ku, zavezniška armada vzdržuje nemške napade v bourba—Djedeida—Mateur. Od teh 'bojev je odvisno, kdo bo obvladal važno železnico, ki pelje iz Bizerte v Tun iz.
Iz dosedanjih poročil ni mogoče izvedeti, na katero stran se obrača vojna sreča. Zavezniško poveljstvo naznanja samo, da se bijejo vroči boji okoli Teboui^be, 20 milj zaipadno od Tu-niza, kjer se bijejo boji« tanki že od nedelje. Ko je bilo izdano tozadevno poročilo, t»o bili v teku še vedno boji v gorah pred Tunizom. Kot pravi radio Maroko, so se zavezniki utr-č.'. i po gorah nad Tebourbo in odbijajo močne napade nemških strmoglavcev.
Nemci dobivajo vedno več aer o planov, ki io tbili poslani z ru.T'ke fronte skozi Italijo, toda primanjkuje jim infanterije in arfiifcrije.
Medtem ko imajo Nemci primeroma kratko pot iz Sicilije ec« Sredozemsko morje v Tunizijo, imajo zavezniki zelo dolgo pot za zalaganje armade. Polog tega pa morajo zavezniki še zgTaditi letališča bližje bojne fronte.
'^dio Maroko poroča, da se bijejo boji tako okoli Te-bourbe kot pri Marteuru. Reuterjevo poročilo pravi, da so padalci generala Andei-sona pristali za nemeko črto ter prerekali obrežno cesto in napredovali sedem milj v notranjost d€£pl&! Katera je ta ceata, ni bilo povedano, najbrže pa je cesta med Bizerto in Tunizom.
Vsak čas pa je mogoče pričakovati, kot pravi nemška časnikarska agentura DNB.„ da prične angleška osma armada veljko ofenzivo ipri El Agheili. V teku so že silni artilerijski boji4 tako1, da se zemlja trese, kot pravi poročilo iz Berlina. Isto poročilo pravi, da je feldmaršal Rommel dobil velika ojačenja in da je njegova težka artilerija močnejša kot pa angleška.
svet malega človeka, kakršnega imata v mislih BooseveK in Wallace. Za taikšen svet xdaj padajo Jugoslovani. Ne »memo delati kompromisov e kviz-lingi niti oživljati reakoionar-eev kakor so Habsburžani. To bi moralo biti stališče vseh dtv-moikracij. V vrsti združenih narodov je prostora le za one neizprosne in aktivne bojevni-
trikotue ^	^ ustvarjajo tak
šen nov svet."
iZa njim je govoril Mr. Franfk Kerže, eecrar govor prinašamo v naslednjem v celoti:
kakor je bila prvo leto, ko sem zapustil rodno grudo. Moj govor bo imel nekaj trdih in mrzlih resnic iz preteklosti in pa nekaj direktnih vprašanj, ki so življenjskega pomena za Ves narod v nekdanji Jugoslaviji, pa tudi za narod izven nje, kakor so Bolgari in Macedonci.
Praznnjemo spomin ujedinjenja jugoslovanskih narodov,
rajo skupaj in bodo ali tudi Že informirajo ameriško javnost o
tem.
Jaz sem omenjeno stvar pre-čitala na seji " Združenih slovenskih društev v New Torteu" in društveni predstavniki so bili mnenja, da bi morali to stvar spraviti v javnost v angleščini, ter tudi pronajti, če je Mrs. RooseveK prejela tisto spomenico ali ne.
ujedinjenja. kf>e je izvršilo in
dobilo konkretno obKko pred siriindvajsetimi leti. To uje-dinjenje ni bilo nekaj umetnega, nekaj prisiljenega, zakaj njegove korenine -segajo globoko v tisti, vsem slovansfeim narodom prirojeni Čut. da smo kljnb malim jezikovnim razlikam vendar le vsi eno in da tvorimo od Jadranskega morja pa do dalinega Pacifika eno samo veliko slovansko telo, ZJ biti vodnik in.branitelj.
madjarsko-budimpe^tansko in jenci množenstveno posiljujejo v Sloveniji po avetrijsko-dunaj 6}ovenska dekleta in to na na-sko. Izkratka oblekli emo tnj- žino> y jih ni mogoče izraziti ce v nažo narodno nošo, po zu-i v dostojni družbi. Z žeblji in
nanjosti. so bili naši -	' bajoneti so v mnogrh slučajih, -^^^.
^rce je pa o«tak> staro-srWko, , -	a4^fl0rirali mlada'	Kratkim je arza%iu ie
je prišlo tako daleč, da je dvaj- na ^j^bno^o načine." set let kasneie podivjal del na-	.
roda in začel klati brat brata? v «lanko ^ uvedeno, da je
Ki&or so bile različne vlade apom^nica, ki m podana v. jo doma v Italiji že pristno ia-v Jugoslaviji daleč od ljudstva celoti, zaključena z ugotovitvi-, šistično generacijo, ki je oči-in njepove doše, naj vam nave- da ^ popolna moralna pro-	^^
dem samo dva »Hicaja zadnjih V^t zajela ves laSti narod. In
pri tem Slovenska dekleta na-glažajo, da ni prav nobene razlike med zločinskim fašizmom in ostalimi lahkimi tolovaji.
ki so tako nesrečni, da jih Mussolini tlači in drži na vrvici že preko dvajset feet. tako. da i«a-
ministerstev. Vni se spominjate ministrskega predsednika Stojadinoviča ki se je držal vra to let na vodstvu ministrstva. Ta Stojadinovič je javno izpo-
Z nekako moralno zadovolj-
eno nedeljivo dušo.
m
SENZACUCWALNI FILMI
Oglpjt« fd amerlSko «ajw>dbo Severne Afrike Oglejte si aiaeriiko armado v Ca-Kjtljlanci
OjloJte b1 rjeto nacijsto mirovno JtomlMJo, ko >e bUa odpeljana Oglejte cd nov film "KNJIGE Z
BOJNE C80"E" Oglejte hI ameriške vojake, po-
sdravljen^ v A141 m Ognite si 43 "alik dogodkov po svetu
Oglejte al največjo, predstavo r moatn — 20 centov do 2 popoldne.
EMBASSY
' NETWSREKL THEATBX -
Broadway.-Jc 46th St,' New York
Nepremišljeno i n neurejeno trošenje denarja za vsakdanje potrebščine je žalitev mož in fantov v naši armadi Vaši prihranjeni dolarji in centi bodo splovili ladje in zgradili tanke, s katerimi nam bodejo ti možje in fantje izvojevaS zmago.
Vsaka država ima takoimeno-no "kvoto neodvisnosti" za prodajo vojnih bondov. Ali inveatirate 10% vašega zaslužka ali dpbodkoy sa varno bodočnost neodvisnost vaje družine f

Najboljši prijatelj
v nesreči ▼ana je:
SLOVENSKA NARODNAg PODPORNA JEDN0TA
M
BRATSKA, DELAVSKA 1 I PODPORNA USTANOVA
Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti.
ČLANSTVO: 60,000
PREMOŽENJE: $ 10,000.000.00
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan:
2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.
veda L da prbtaja na Hitlerja nostjo in zadoščenjem je pise<T in njegov naeijfcki prodam, omenjenega ?lanka Dondarfl, je javno odobraval in priprav- da ba ta strašna obsodba la-liai knpno pogodbo, da proda	naroda docela zaprla n-
HHtk-rja tiste, katerim bi imel ^ vsem tistim laškim krica-
eem v Ameriki, ki jih vodi grof Sforea in ki poiskusajo z lažmi in zavajanjem resnice preple-
vidno tako " demok rationo' nagnjena, da je slabša od Mu^-solinija samega.
Mi t ami seveda nimamo no-l bene^a vzroka, da zakrivimo podlo in nizko moralo, katero 90 privlekli s soboj v naše kraje verni Italijani, ki radi v svetu ponašajo, da so oni glavni steber krščanstva in kulture. .. nas narod bo o tem lahko pričal in dolžnost nas v#.eh, ki verujemo v človeške pravice narodov in posarocamika je, da osvetlimo z lučjo resnice vso n-mazano m hinavsko podlost, ki se skriva za krinko krščanstva, in kulture.
S m
Ministrstvo, ki je sledilo njemu, je bilo nefcoliko bolj trgovsko uglajeno, kakor Stojadino-vičevo, dvigalo je roke in po-1,
šiljalo v javnot hinavske v<zdi- zdrav in krepak narod. Veli-he. rekoč: ne moremo, ne eme- ke so žrtve, ki jib dopringsa j mo drugače.	| naša stara domovina, a ne pre-1 g I y A L K E
Kar je ostalo od nekdanje ve-'	za ime in sloves, katere- ( do(be delo pri	idobukih
na ziz-zag in malih strojih. Oglasijo se naj pri:
PANAMA HAT 00. 19 WAVE5CLT PL., 3rd floor
NEW YORK
__
ISCE SE SLUŽKINJO
k slovenski družini. Tudi poštama ženska se sprejme. Plača po dogovoru. Stroški za pot se povrnejo. Ponudbe naj se pošljejo na: "'Služkinja," c. of Glas Naroda, 316 West St, New York City. (3x)
like in plemenite ideje skupno- ga	jugoslovanski
s ti jugoslovanske duše, jo je to	po vsem evetu. Velika
ministrstvo cinično sabotiralo Sovjetska Rusija z brez prime-in direktno prodalo Hitlerju in ** junaško armado je prva, a njegovim nacijom. In iz t© pro vredno stopajo polog- velikih daje ste nastali dve gnili go- ruskih armad naši v Jugosla-Imili: Nedič v Srbiji in Pkvetič viji — in sioer vsi naši — SibL v Hrvaški.	• Hrvatje in Slovenci. V števil-
3Co je prišel trenutefe, da se nih četah se bore, trpe. pada-kupčija med Hjtleijem in jngo- krvave — a ne odnehajo slovansko vlado dejanski izve- (Hitler je dal človeštva samo de, je vstal narod brez vpraša- dve alternativi: ali bodi moj-eiv nja, kdo in kakšen je napred- ženj ali moj nasprotnik, njak, prijel v roke ve, kar je!	* * *
mogel doseči in začel obupno j (Nadaljevanje p rihodnji 5.)
borbo na življenje in smrt pr*>- ------—
ti Hitlerjn in ^egovim naci- PUlIlIHIIIllUIHlilJM
jem, proti Massoliniju in nje- S	^
govim f^šifitom in proti tistim =£ svojim, ki so ga prodali in S dali..	ig
In bratje moji, to je najlepša jjS zvezda v duši juigoslovanskega 55 naroda. Zakaj kljub vsem gre- S horn svojiih vlad, je narod v oe- 53E loti ostal zdrav, krepaik in od- 5£ ločen,-d a rajši umire v svobodi S kakor da Živi v stržnjosti. j S Jugoslovanski guerilci so = vzor vsemu svetu, kaj ztnore S
TRGANJE IN BOLEČINE MIŠICAH?
P A I N - E X P E L L E R
ZA ZMAGO KUPUJTE VOJNE BONDE IN ZNAMKE IIIIHIIHHIIIHiii!«llll)IIHIH!IIIIIIIIIIIIIHIIIIIIHHIIIIIIIHI
lumiimiiiiiif
"GLAS NARODA" — New I«k
TUESDAY, DECEMBER 8, 1942
VSTANOVUEN L 180}
KKAVtlR MESKO:
ODPUSTI!
Nepotrebno trošenje denarja v vojnem času je podzavestna sabotaža. Vojna produkcija potrebuje vaše dolarje, zato kupujte vojne bonde, namesto, da trosile denar po nepotrebnem.
Tiho, počasi in oprezno so se čutja. Toda ugasnil je vsaki- f^me dati; vedno je bila r€©»a, odlprle duri, k;ikor bi odhajala krat tako nasglo, da nikoli ni skrbna za svojo čast, za dobro žalost, ki je je bila polna vsa imela dovolj časa za prošnjo, ime hlie veatno ouječa. Edino,1 soba. Bolnica je odprta oči. ki ji je ležala že nudeče in me- kar jo je nekako zanimalo, je V id* i a je, kako je mati, stoje- sece na srcu in na duši, ležala bilo njegovo govorjenje Be- w Ca med durmi, držeča roko na s tako *ilno težo, da bi jo izkrir sed je imel kakor jablana cve-ktjuki, od let in trpljenja sklju- ča.1a mi ws glas: ''Odpustite, tov v ddbrem letu. In vse le-čeua, pogledala z dolgim pogle-'mati, odpustite!"	jpe, vse omamno dehteče..
"	___Ji»iM-Jl/it l/ o	11 r»» icv tT^oal A
gori pod visokim nebom? r katerem teror tlačiteljev bes Prodreti i njen glas do njeigal n{ najbolj proti dijakom. A vsekakor poskusi, zaprosi, «'Jugoslovanski narodi se bo-da se vsaj malo reši težeee mo- re ,prc>ti o~vojevakm za svobodo re-	in človeški dostojnosti prime-
A/vnr iwvA «vl AMA M ■> I MB1II IIA ITI t	i* TTI IV/1 U vit U'.TTI HI ■ I K I I I t *	11» t 1 C 1C	1/U 11L 1: W1U1U ft t fcft KJ m V*M	m 1 » *	. 1	-m	•	»	*
NAfiA &0JL8KA MLADIKA.
Predavanje gdč. Staže Fur lan o Wfcstifoih zločinih v Jugoslaviji
Šolski list dijcfkov Barnard College. "Barnard Boilletin" je prinesel v svoji številki od 23. novemibra poročilo o predavanju slovenske dijakinje, gospo-ti, na pragu večnosti zaprosila di^ne SU*še Jflurlan, hčerke pro-j 2 vsem skesanim in bridkosti fe»oi\ja Borisa Furlamu Govo-palnim srcejn, z vso trpečo in riia je o nacističnih zločinih v ponižano dv*šo:	Jugoslaviji. Časopis poroča
Nagnila je glavo nekoliko v naslednje: Edino|stmn, omatičena, da je komaj	je pripovedo-1
' vedela, kaj dela, kaj se z iXK> VaLa v svojem govoru preko godi. Res ga je aagiedala. A (XJ®C o nacističnih zločinih.' glej, v o* je zavit v sivo nemir- Opisala je svojo domovino, ka-jJ ^ no se zibajoče meglo. In ta tere guerilske armade so posta- " inigetajoča megla, je-li v res- ]e v^i^ y^r junaškega od- .
Razveselite
» • * OZ 1 C
z a
* v	1 m • • 1; K^	d«™* Jročetka se iim » vedelo sme-11'®1 v s6bl' P00*^1' ah ^ pora, kot oboroženo taborišče
.lom mi posteljo.	Olej, m-li bik) piav dane* v prcetka se jim je veselo sme,	visokim nebom? J. kpLr««, t*r«r fhKMW h«
Počasi, kakor bi žalost odha- J materinem pogledu toliko so- jala. ifislila je, da ji nikoli ne H^H	*
iala le nerada, obotavljaje se, čutja in usmiljenja, da bi mo- morejo biti nevarna. Pa so jo
>0 se zopet zaprle duri.	| gla in smela pomirjena zapro- vendar premotile. Naredile «0
A žalost ni odšla. Razlila se siti: "Odpustite, mati!" (jo za svojo igračo, v blato jo
čez bledo, obličje bolni-1 A morda se kmaUu vrne. In vrgle Da ni vedela kako, da
oci, ki so široko razprte, silno prestrašene strmele v duri.
(Zdelo se ji je še vedno, da vidi ob durih mater in tisti njen čudni pogled. Kaj je vendar bilo v njem danes? Sočutje usmiljenje? Očitanje, zaničevanje, sovraštvo ?
Bolnica se je zganila, kakor bi bila začutila bodečo bal. Naglo je potegnila roke izpred ode je. Sklenila jih je na prsih,
ino, polne so ji bile bolničine če vidi svoje dete tako slabotno ni vedete, kdaj jp prišlo to.
.............— in trpeče, morda bo njen po- "Marija, ali mi nisi prisegla
gled š? bolj usmiljen in dobro-' zve^vdbe ?*' ten. Pa zaprosi tedaj. Zafcaj "(Prisegla." čuti nekako podzavestno, da jej !"S sveto prisego?" skrajni čas in no sme odlašati.! -<S sveto priseg."
Od m »t ere so ji razbolaenej "Pa si jo tako izlahka premisli pofliitele za njim, ki *bi ga lomila?"
morala prositi še iskreneje:' Kaj naj mu odgovori? Poko-4M3dpusti!'T Zaveda se jasno*, da bi ga morala prositi ua kolenih in s še bolj pekočimi solzami, kotf jib je jokala Marija
močno jih pritisnila k prsim, > Magdalena ob no^ah Gospodo kaikor bi hotela z njimi zadu-lvih. In vendar, aRi bi on, njen šiti žalost in bolest, ki je pekla' mož, varan in ogoljufan, mogel in žela v srcu. .	I govoriti z njo, kedaj tako ne-
IPa je -»pet zatisnila oči. da ne usmiljeno in dobrotljivo, kakor M V. o videla tistega vndne«m je govoril z greznico Magdale-
»naiterinega pogleda.
A komaj je zaprla veke, je vidrfa in začutila materiivei oči
no Gospod?
V bolncnn strahu so se ji široko razprle oči in zaMrmele v
povsem prvxl seboj, tik ob Ken. strap. Ni jih upala okreuiti v f^kozi veke jo je garalo tisto stran, ni upala posedati po eo-čudno, neii7govor jeno. nerazjas- j bi. Zakaj dasi ga ni videla, je njeno ;n nerazjasfjivo. zato tem j čutila, da stoji mož ob postelji, boli moreče. .
Odkar je izvedela mati
Tedaj je vatrepetala, da se je r€a živijenja. Zato pa se vsa postelj pod njo »tresla. Za^i;je	v^ina dijakov m v«i
kaj skozi Okno so priplavali'^^Vi elementi med njimi poltihl g^ovi dveh mahh zvo-J pri<ir9Žili	vojski. Na-
nov, in v istem hipn je izginil daljujejo ta boj ne le z orožjem oblak, e njim se v nič razblinil temveč tudi na d-uševnem polju rremi karajoči možev Otw««|kjer podirajo ideologijo, ki Kakor bi bridko jokala, se gla-1 stremi za zasužnjenjem moje-sita »vonova sem od oerkve Ka naroda.**
^ ^laTvoT^ehže' tovrtj*0* ¥ ^ ^ ^ihoval H P^nerjala je svoj položaj v v dušni razdvojenosti, po-	.mrtvi	f" ^'cibodni Ameriki ter eni naj-
blode, ryjenorjra gr^ha sad- Jo-	^ivei? ila svx?fco, s polo-
kajoc je odšel v v«enost in še ^^m svojih bivših tovarišev, v vočrK^i obupava nad nesreč ^ ^ ostali v Jugoslaviji
.. i • vi jm __ ^ino marterio in nad vse<m gorjem 1
M* anja, glej, blodil sem po	•
svetu-v priložnostih in nevar-jkl ^	v
nostih tirea števila, pa sem tii^'	. . ... XT
ost^l zvast. Mislil sem vedno Sl]lK> ^ ^ Plašila. Na-nate, Marija.
svojega prijatelja.
Pošljite nam $2 .— in mi mu bomo v Vasem imenu pismeno voščili božične praznike, poleg tega mu bomo pošiljali tudi štiri mesece "Glas Naroda."
Uverjeni bodite, da bo Vašega voščila in božičnega daru resnično vesel.
Uporabite ta naroČita ttatak
T'olasSIBS^A'T-----------------
J 21G West *8tb St., New York
j PoSljite za-— meseca (cev) "Glas Naroda"
i na naslov:-------------------
rila se hudo
kori se zdaj v bolečinah in trp- i Ijerrju. zadnja pokora bo —1 smrt.
Moje ime je: Moj naslov:
j Tukaj priložim M. O. za
I
Pričnite -pošil jati dne
"Bore se v gorah in goedo-vili. Xa stotine jih pokose s strojnimi puncami, Gestapo jib 'muči in pobesa. V Kragujev-
j Zia. 4 mesece $2,— \ Za p«l )*& $3.— ' Za oslo ieto $6.—
4<I>otl^er si. Ivan, v^lej si bil dober."
'Po te«bi dober, Marija, zaradi tebe dober. Zaupal sem ti, bila si mi kalcor Marija v oltarju. Zakaj si vrgla evetnioo z oltaria. Marija, zakaj si več-
za
ni en grah, jo ie motrila s po-vsem drugačnimi pogledi kot poprej. Ni ji nikoli očitala
In da« i mai z "očmi, ki je v njih no luo upihnila, Marija? V tem wts«^- groha, no upa pogledati(tavam felaj, Marija!" njegpove mirne, vdane in zve- Resnica. O, Bog, zdaj
vdane in zveste, čuti njih poigled. A ta pogled ni več poln ljubezni, ka-
šele
se zaveda: z oltarja je treščila sveto podobo. Pred vsetn sve-
trreba in zablode, ni ji rekla žal kor je bil neikda^, ne več pota tom k4i zdaj v prahu, v blatu.
besede, a s ooarledi ii je pre-
sunialn snce kakor s tisočerimi meei.
Taprva je bilo v njenem pogledu silno začudenje. OCrok
tibeara. srrčneiga oboževanja, Bog je pač odpustil, ji je go-p^-koo in očitajoč je- V srce j voril s tolažečimi besedami ji režo, da čuti ostro bolečino;| jjpovednMc, roož usmiljenja
glo ie s>pet zatisnila oči, poflpe ctl< majhnem mestecu so Nemci vročih molitev, neiaigovorjeuih pomorili — to sami priznavajo prošnja, ne&plakanih solza.}— 4.600 Tjudi med njimi vse IMitoee roke ja stegala od se- j ^ (nlnješol^ke dijake od 15 do be, kakor bi se kadila s sik> 18 let, obenem Z njihovimi pro-braiiiti napadov smrti. A zii-jfv sorji.
mail 'vj bila njena volja proti j "Ravnatelj gimnazije, kate-silni in nou^miljem. Boke so remu so Nemci nameravali pri-ji padle brez moči, kakor p<*>e- zanesti, se je p ridružil svojim kane nazaj na prsi. Iz izsuse- učencem in je bil obenem Z nji-nih ust se ji je izvil dolg, tožeč mi pokojen od strojnice, glas, bc"o-ti in rtbupa poln. V j Ubogi dijaki so morali na-tem hipu ji bilo do smrtne ravnost od svojih šolskih klopi bolesti jas?no. da ne bo m«(g!a v smrt. Ko »o strojnice začele nikoli izgovoriti besede, od Va- j ropotati, so se nehote skrivali tere je pričakovala toliko olaj- 7A svojimi šolskimi knjigami — save in odrešenje. In če bi jo v katerih so jgovori o slavi nem
Smrt vzornega rojaka
bolečino;j ??povednrk, no®z usmiljenja m ^^ j^onti, cxtii, da bi »ke kulture in civilizacije." v dno jo age, da ga ne more tolažbe. Poln ljdbezm je bi]a ^vorjena brez pomena. V Sloveniji, kjer je ona sa-
ve«*
'HS^
prenašati.
V veliki grozi .stegnil roko in je, njeno skesa-
zre tako, kadar zazre prvič v bolestno in rfrmpno zaječi. j no (\všo milostno dviignil k se-
ži vi jen ju smrt ali drusro strašno nesrečo, ki je ne more doumeti. Tako pač tudi mati ni mogla razumeti, ne verjeti. Potem je bil pogled ves nemiren. V nt.miru je iskala pot doskriv nosti in pot nazaj od prepada, ki je nenadoma zazijal pred n jo
z vso svojo straSno grozo. Nekak odpor $e bodil v hčerki ta cflwani pogled. Nato je postal žalosten, z vsakim dnem žatosifo-neiSi. Duša ni bila več v dvomih. zato twJi ni monia več opatih BoM in ffcelel je hčerko ta pocled- Naposled je pri-Sel mir v oei. A bil je to mir snrWi. .
BSa'zdelo se je hčerki včasih, da je umrla v materinem srcu vk« linbpren. Verd a "H .ie porf-jal in Svismil kdaj kdaj iz tee-a nemeeo, mrtvega miru svetel *arek. zare.k usmiljenja in bo-
Bne 2. dececabra je ▼ Imperial nenadoma umri znani trgovec John Eržen. Zadela ga je kap, ko 9ta s sinom oddajala karo v neko garažo v s vrbo popravila
IPokojni John je kil svoječas-no robustnega zdravja, toda nekako pred enim letom je imel zelo frado pjočnico ter po tistem ni bil več. trden. Prišel je v to deželo leta 1906 in se je
velika sveta, WagoslovTiena in
blasroslov rodeča desedica: — "Od prsti t*'
^ ^ ■


KUHARSKA KNJIGA:
Recipes $f Ali Nations
(V ahgieškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV
Stane aamo $2.°°- "
i ®"iGijiga je trdo vezana in ima 821 stranica]
| \\! Recepti so napisani ▼ angltikem jesiku; ponekod pa (V tndi ▼ jesiku naroda, ki um je kaka jed posebno v
Ta knjiga je n«kaj posebnega sa one, ki se sanimajo n1 kuhanje in se hočejo ▼ njem čimbolj izvežbati in( (M ixpopolniU.
Soba je prenasičena z roorečo bi. Bog takd. Toda ljudje? tišino; ura ne tiktaka, mati jo Nikoli ji več ne priznajo prf^-je ustavila, ko je dete umrlo,j njega prostora med poltenimi dan po rojstvu. Iz te tišine za-j in neomadeževankni. Ve: če čuti počasni, resni glas možev bi na kolenih drsala od prvega — nikoli ni govoril v prešnjib.do zadnjega, od najpravičnejše t
časih z njo tako jdkleno	do največjega	m ^ZLZSt^
-Marija, kako je bilo to mcJbi jih kleč^ prosila odpuščanja. ™ prehajajoča v mir večnosti
goče?" — Bo^: nebesi, saj je nfkoli ji nc bi odpptili iz glo-
prarv to tisto težko vprašanje, bine srca, nikoli ji ne povsem i	^
ki si ga spet in spet ponavlja pozabili tega greba, Obrisali qj^^j q fnXJENJc .\MEEI
sama od hipa, kar se je z grozo ga iz^pominaza čas in večnok^. ške divjačine pod nawjovom edramdla iz tiste težke, bolne To je mogoče «amo pri Boru. omamice. Katko ie bilo to mo- Pri Bosfiro je obilno usmiljenja, gooe. Hči postenib starisev pri Iradeth fra je malo — In omožena žena, pa je šla in se venidar — kako krivico je sto-vnrla v naročje drugemu člove^1 rila Hudem. In če jo ie, ker jim 'kn. ki ni vreden, da se ga kdaj 3® R svojim grehom v t>o-dotakne roka njenega moža. hui5an>e, kako malenkostna je <Kako. zakaj? Iz ljubezni? Ne. ta krivica v primeri * krivico. Prej ko Itabezen Čuti mržnjo st€*r5eno njemu, ki je postavil
in stud do niega. ki jo je v to vso^o^o srečo na nieno ljub*- y	^	^
brezdno pabniL Iz lahfkomisel'- z^u, vse 2ivVn>o na	^linPXIlih živ.aUj Uyt*ih na
nosti* Ne To isipričevalo si že no zvestobo. A zdpi je vse r»o-; »uhem, ▼ njorjn in t zraku, tako d»
rušen^ I^ffssnila * večna luč,** V8akdo- ^	naravo In njeno
:	pestro Uv^lMvo. knjigo bral «
njemu-, merasnua njej.	!taniimtnJ«jm, ker bo v njej nadel »ar-
Strop, ki je nepremično str-[*ikaj t> Uvijenja divjih flvmu. kar
i	»i«	7« > mu doaedaj Se nI bilo znano.
m»la vanj, se je zagujgal- Za- f	^ ^^^
zdelo se ji je: "Zdaj zdaj se mto delo Udati v petih kujigah, toda
v bežni vetejr vržena; nikoli ue^a bodifa v šolo, je bile nstre-bo nafta poti do srca. ki mu je, Ijenrh 7 dijakov v skupini 15 ves čas držal v tej okolici. l)o bila namenjena, tista kratka,;talcev. "Ena mojih najdraž- leta 1914 je delal po majnah,
jib prijateljic," je dejala Staša v tistem letu sta pa s »oprogo "je bila med njimi. Ko sem jo pričela s prodajalno, "katero zapustila, je še polna življenja sta fcmaTu razvila v uspešno tr-tFolaigonm je zavladala v aebi- in živahnosti sanjala o bodoč- goviBo. Vsa tnfeajsnja okolica ---jiosti. Zdaj pa je TliWor ^^ ^
AMERICAN
WILD LIFE
zruši name. " Zgrozila se je, za mižala, da ne bi videla strahoto. V glavi ji je šumelo, da je komaj slišala zopetno moževo vprašanje.
4,<in ti, Marija, nisi-ti nič mis-' lila namer*	*
Ivan. Celo v grehu
je slednji« IzSki t eul umi knjigi, ki pa pil esein avajent skrčenju prlaafit PODOLNI POPIS ŽIVLJENJA AXB-RlSKK IHLVJAČSNE.
Knjigo bo z Mtilfci bral iwe, to navaja in popisuje vse živali. Id J& Je dovoljeno in prepovedano streljati; lamer, ker se popisane Živali, ki na potJ« koristijo ali Škodujejo ter slednjič eiittt, kor so t knjigi nadete V8K HIBE, KI ŽIVE V AMERIŠKIH VG-

^Naročite pri^
sem bi« mislila vedno le nate/M0^®
irfTem večji je tvoj greh, M«r-'rija.1*
Vem. zato uanrjem zanj.*'
^Umrj«. A srart ne isfbriše. Keevetobe smrt ne itfbriSe, Man •rija. Smrt ne izbriše ničesar iz msa, česar ne čAriše ios spo-
TjiiBs."
izbrise jz njegovega mina ne^egtobe, ve. toda
ne bom videla. "
Kemci so zaplenili vsa zdravila, hoteč tako zadušiti guo-rikike mpornike. Vsak «drav-ntk je primoran, da taicoj naznani oblasti imena os^>, ki imajo rane KI job temu pa možje in Žene med zdravniki tvegajo sikoro vsak dan svoje življenje, da pomagajo ranjenim upornikom.
•"Med vodilnimi organizatorji, posebno smelega načrta za dobavo zdravniške pomoči, se je nahajala 15 letna dijakinja Nadečda DJjuuEič, ki se je sku-pai z nekaterimi drugimi ujela v past, katero so ji nastavili na-ciji**.
IFCljub vsem pa Stasa trdno zaupa v zmago. "Iz te narodne ®mage" je obetala, "se bo rodila nova dmdSba svobodnih ljudi. Tn kadar pride ta dan osvoboditve, -bodo dijaki Evrope zopet svobodni. Tndi v moji domovini morajo biti svobod ni, da bi živeli v ustvarja jočem miru ekutvno z vami in drugimi svobodnimi narodi na sve-fo."	(JIC.)
nikdar več je znala za njegovo nagnjenje za pomoč v sili. Mnog-okrat so
z navdušenjem zanimal za vse naše narodne zadeve in težnje.
JPokojaii John je bil star 54 let. Rojen je bil v vasi Hobo-v^e, fara Jjftara Oselca v Poljan ski dolinL ZapiC^ vdovo, tri sinove, katerih eden je pri mornarici v Panama Canal, dve bčeri, ter polbrata Valentina Razpeta, farmarja v bližini Imperial.
Obranili ga bomo v dobrem spominu in njegovim prečita-lnn nase sožalje.
V. P.
Coraopolis, Pa.
Note |
PIANO-
HARMONIKO
i •	S
• 1»
KLAVIR m
Poleg poljudnega popisa hi pripovedovanja vsebuje knjiga 817 SU& <la-togra/IJ); 6 sUk v naravnih barvah, r velikosti cele strani, ter ima 778 strani. Velikost knjige Je 9 z 8 infer. Knjiga opfcnJc sesavee, ptM te in iivail, Id so ravnotako na kot v vodi doma- — Vezana Je v močno platno s Blatimi Črkami.
POMISLITE, TO KNJIGO LAHKO DOBITE SEDAJ ZA CENO:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO
216 W«it 18th Mul	. New Tork, 9. T ako bi 2?daj, pred obfiSjem emr-
biii za to okolico težki časi. ®JWIIII]HHiliIIHWWI®WWflWlfl^
Štrajki, izprtja, ter zastoji v produkciji premoga. Prihranjen denar je prehitro pošel in razen po premogorovih je bilo takrat le malo drugega zaslužka. Erženovim odjemalcem se ni bilo treba bati, da bodo trpeli pomanjkanje neobhodno potrebnih stvari. Vozil jim je kar naprej. Ko so se raamere izboljšale, so mu seveda popla-j
čali. Vsega seveda ni dp^il	___
povrnjenega, toda to se je tako-'	og hvbimg "
rekoč obračalo njemu v bla^o- T'H^ t«- Bi1ossoki totetnicaai slov. Ko so ljudje »spoznali, slovsnsi^i fantje ~
kakega kova mož je Jčbn, 90 vsa -bom bboiaaia.__
se držali njegove trgovine, ker, PO JEZKRP
nikdo ne ve. kaj ie lahko pride, ^ P. L 0 ■--
ter so vedeli, da nan j se lahke. S^^^JSa
'	, % ,	' i BILV1A YULU_
zanesejo v vsakem slučaj. t^m na vrtni orbpi žina je bila v veliko pomoč in	WAiffiz
tako so ei dokaj zapomogli. Erženovi posedujejo veliko groce-rijako prodajalno in mesnico^ hotel in farmo.
Se nekaj moram o pokojniku posebno poudariti. Dasi je bil^ dokaj premožen, ni bil prav nič!
Sedaj $3.50
NaroČilo pofijlt« .... KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANT 81« W. IStb STBEET, NEW TOB*,
Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo —
UNITED STATES
orirgma CANADIAN POST AL MONEY ORDER.
ako jo vam le priročno
8PAVAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ
dekle na vrtd
oj, mabiCka. peguaj
barčtca
mladi kaphtanb
gremo na 8tajebbko
oboi ter štel vsak«»a ©ebi ena-tBAFPT kega. Vsled tega je bil sploS-no prflj^ibljen v svoji okolici.
Ni imel mnogo časa za čitanje, pa je bU naročen na številne slovenske liste ter vedno se je
ADVERTISE in 'GLAS NARODA"
"•LAS NARODA- — New Tort
TUESDAY, DECEMBER 8, 1942
■ ■■ ■	I 1 ' '	'	. 1 I I ■ i-Jt-U 1 !■ ! I
V8TANOYLJEN L. 1881
Islandski ribič
ROMAN — Spisal PIERRE LOTL
Napori Otona Habsburškega
--— (Nadaljevanje.)	-
Izjava kongresmana Celler-a o Hab&b uržanih.
Narodni poslanik Emanuel Celler je izjavil v zadevi avstrijske Jogi je in Otona Habe-buršlketga kot vodje, naslednje:
44 Že ime Habsburžanov samo po sebi bo lojalnim, demokratičnim Avstrijcem, Madžarom, Čehom in Jugoslovanom pravi anatema, bodisi da so tu v naši sredini, bodisi v Evropi. Jas no je, da bi Oton in njegova sV o una hoteli zopet vzpostavit habfibutiško Oblast, Da ga nekateri vplivni Amerikanci podpirajo, je žalitev zvestih in domoljubnih Čebov in Jugoslo-
kateri tako, da je War department piedlagal Otonu, naj nabere imoštvo_za avstrijski bata i join, da pa je opustil nasloviti isti poziv tudi demokratičnim avstrijskim skupinam.
Na vprašanje ali so bila »lična pisma poslana tudi drugim avstrijskim skupinami so pooblaščeni krogi odgovorili, da ne, ker drage skupine niso bile napravile nobenih prošenj. Toda Ferdinand Ozernin, chairman avstrijske akcije. je izjavil da je njegova skupina prosila za takšno edinico ves čas od Pearl Haiborja sem.
War department se je, pred-r.o je to ukrenil, posvetoval s
Slovenske Knjige
vanov v na*i sredin,. Propa-1^ departm<mtom in dobil ganda, katero dvigajo ta clo-'	da ^ tni nam |
vek in njego^pomagaei, 3* nHnabrati bataljon brez strankar sprotna demokraciji — protrv-.sk;h
Zunaj je bučal veter, in nebo je bilo temno. &kozi odprta vruta je padala svinčena, slaba sveftloba na njuna obraza. Soseda na nasprotni strani ju je opazovala. Kaj bi lnoreita neki ta dva pripovedovati! v tej oeki vedi, zmedenih obrazov! Kaj se godi pri Meveiovihf
"Ne, gospodična Marjetica," je odgovoril končno, da konca ta prizor. 44Cul sem že doma, da ljuc^je govorijo o naju. Ne, go^podliična — vi ste bogati, midva nisva človeka tiste
vrste. Jaz nisem mož, da bi prišel k vam. Jaz--
In odšel je. _ Tako je bilo vse končano, končano za vselej. In od vsega, kar mu je hotela povedati, piu ni povedala ničesar. Ta kratek, sestanek jo je k večjemu osramotil v njegovih očeh in pontižul. Kakfien človek je bil vendar ta Jan. ki je zaničeval dekleta, denar, vse!
ObstaJIa je prikovana na mestu, prijela jo je omotica, vse se je v rtelo krog nje.
In potem se ji je posvetila v glavi misel, bolj neznosna ne-iio vse diuge. Janovi tovariši. Islandci so se iz»prehajali po tigu in «o ga pričakovali. Ko bi jim vse to povedal, ko bi se nor c«. val iz nje, o, kaka nečuvana sraonota bi bila to! Steikla je hitro v svojo sobo, da bi jih opazovala vkozi zaetor.
Pred hišo je videla v resnici gručo teh ljudi. Toda opazovali so samo vreme in nebo, ki je biilo bolj in bolj ttmno, ter govorili o preteči plohi.
"Ne bo hudega, ne. Stopimo v pivnico, da to mL-V In potem so uganjali glasne Šale. o Ivani Caroff in drugih 1 poticah. Toda nihče »e ni niti obrnil jroti njenemu oknu.
Vt>i so bili veseli, Farno on ni odgovarja! ni smejal, t« ?nveč držal se jo resno in žalostno. Ni šel z drugimi v go-.; 1 »to, ln ne meneč se niti zanje niti za d«ž, ki je bil začel pa>-c iti, je stopal počasi, kakor v sanjah če« trg proti Ploubazla-3 'ii. Tedaj mra. ja vse odpustila, in brezupna ^ubezen je :t :>ila na mesto trpke nejevolje, ki se je Mila v začetku vzbu-v njenem srcu.
Sedla je ter si zakrila obraz z rokami. Kaj zdaj t O, i i jo je mogel poslušati samo trenutek! Ali ko bi mogel ] i sem, da bi bifla sama v tej scfbidi, kjer bi se v mira pokorila. morda bi se potem Že vse pojasnilo. .	H . jB^B	I ■ I Dovolj ga je ljubila, da bi mu priznala to v obraz. Rekla* ^ Amerik«* z ^emi nasled-1 mu: "Iskali ste me, ko vas nisem ifteesar vprašala; sedaj!n-llsk,.mi d.?ava1mi Ey~ i: va>a z vso svojo dl£o, če me hočete. Glejte, nič ne bi po-;roPe m pjAovih sosedov — je v.išljala postati žena ribičema, in vendar, treba bi mi bilo samo1 J° ™™J>je avstrijskih m amer^
iztfixati med paimipolrtkimi mladeniči, ko bi hotela katerega aaj kai*flfh .opazovalcev. Jlabs-	......
j, oža. Toda jaz 'ljubim vas, ker mislim, da ste vkljub vse-l1^^ h,sa *	vladala, vil, da avstrijski pokret, od ka-
i u boljši nego dragi mladmiči. Malo bogata sem, vem tudi,Kteh državah m Oton se se m.teraga se je, kakor tnli Ferdi-< i sein dovolj čedna; čepiav sem stanovala v mestih, vendar odpovedal svojim aspiracajam nanri Odzernm, odcepila skupi vas zagotavljam, da ?em paimeitno dekle, ki ni storilo še nič do a^tnjske krone m kreneta "Austrian Action," ni iz-
---------- MM—A--------razito monaniistpcna skupina.
da pa obenem Otonu ni sovražna. Izjavil je, da ta skupina
na štirim svobodam. Ako podpiramo Otona, polagamo temelje meščanski vojni v Evropi.
Spor med Avstrijci.
Izvirno poročilo "New York Timesa". — Prvaki protimo-naihistične "Austrian Action" izjavljajo, da demokratični Av strijci ne bodo podpirali formacije avstrijskega bata3jona v vojski Združenih držav, dokler bo organizacija v rokah či»to monarhistične skupine, ki si je nadala ime "Vojaški komite za osvobojenje Avstrije" in katero je Henrich L. Stim-K>n, vojni sekretar priznal za abirali-šee moštva. Temu komiteju načeljuje nadvojvoda Otop Habsburški, pretendent na av-stro-ogrski prestol. .
Ta zadeva je važna za odno-
Nek uradnik je razložil, da je bil Oton pač prvi na licu mesta in da si je tako prisvojil ves projekt. Trde tudi, da je Oton dejal, da je bil načrt o-znanjen 19. nov. v čast njegovemu rojstnemu dnevu, ki je bil 20. novembra, ko je na pojedini v New Yorku, Oton preči tal svojim gostom pismo sekre-tara Stimsona. Videti je torej, da je Oton skušal ustvariti mnenje, da je predstavnik vseh Avstrijcev v tej deželi.
Drug uradnik je pripomniL da je Otonov status uradno takšen. kot ga je opisal sekretar Htfll ,da pa uživa v primeri z drugimi Avstrijci posebne socialne ugodnosti v Washing1-tonu, kakoT tudi njegova mati, bivwa cesarica Žita, ki je v preteklem poletju preživela "week end" v hiši predsednika v H(yde Parku.
Otonov "aide de camp" gTcf Edmrand Ozernin, bratranec Ferdinanda Ozernina, je izja-
LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . .
(Finžgar)
POUČNI SPISI
ihudeiga. Torej, ker vas tako Ijrutftm,, zakaj me ne nmrateT",Pr^mhmle^ avstro-ogrskega
Toda vsega tega nikdar ne izrazi, nikdar ne izgovori, ra-lcesarstva-j. 'in v sanjah. Premožno je bilo, Jan je ne bo cul. Da bi še i IJržavni sekretar Ilbll je iz-'i ikra t poskusila govoiti č njim — o, ne! Za kako žensko bi jo potem smatral! Rajše umreti.. _ In jutri odidejo vsH proti Islandu.
Zi-blo jo je, ko je tako sama sedela na Mopi v svoji leipi sobici, v katero je sijal bled februarski dan. Zdelo se ji je, da se podira svet -krog, sedanjost in prihodnjost, vse je bilo ii' čc<vo. Čhitila se je zapn ^čneo sredi te strašne temne praznine. ki je vstajala krog in krog.	*
Želela si je smrti, da bi že ležala mirno pod zemljo, da ne V.i več trpela. Toda njemu je odpuščala in nič sovraštva ni 1 ilo namešanega v njeno olrapno 0jubezen. .
javil, da živi Oton v tej deželi, kakor tudi nadvojvoda sam, ni-v svojstvu begunca. Stimsono-jma w>benih določnih ciljev za vo pi*nio z dne 19. novembra Ustroj bodoče avstrijske drža-pa je naslovljeno Otonu "of ve-Atfstria", naieelniku voja&ke^ra komiteja, in amenja„ da je ta department "priznal vojaški komit? za osvoboditev Avstrie. Vojni sekretar je dodal, da
angleško slovensko
BBKILO
(F. J. Kem) — Zvezano
Cena $2.—
Bodo«! drtavUanl naj naročij« knjižico —
how to become a citizen of the united states"
V tej knjigi so vsa pojasnila ln zakoni za naseljence.
Cena U centov
domači živtnozdbavnik
Spisal Franjo Dular. — 278 strani. Trda ve«. — Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni In zdravljenje; slike.	Cena $1-3«
govedoreja
Spisal a. Legvart. slikami.
143 strani s
Cena SI.—
V KBEMPUTH INKVIZICIJE
Spisal Michel Zevaco. Nad vse zanimiv zjgodo-vinski roman iz časa inkvizicije. — 461 strani.
Cena $2.—
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU
111 strani.	Cena 54 centov
MLEKARSTVO
Spisal Anton Pevc. S slikami. 168 strani. — Knjiga za mlekarje ln farmerje ▼ splotinem.
Cena 50 centov
OBRTNO KNJIGOVODSTVO
258 strani, ezana. — Knjiga je namenjena v prvi vrsti za stav. bno. umetno ln strojno ključavničarstvo ter ielecolivarstvo.
Cena $L—
ZDRAVILNA ŽELlSCA Gi strani.	Cena 23 rrotnv
LISTKI
Spisa! Kaavar Metko.
(144 strani.)
Cena 70c MARKO SENJANIN —
SLOVENSKI ROBINSON
Cena 75c MALENKOSTI
Spisal Ivan Albreht.
(120 strani.)
Cena 75c Po 50c zvezek
Andrej Teroovac (Ivan Albreht) Bele noti mali Junak. (Dostojevski)) Filozofska zeodba (Alojz Jlrasek) Na različnih potih (Franc Friseh) Verne duše t vicafa (Prosper Mirime)
ZI VI IZVIRI
Spisal IVAN MATlClC
Knjiga je svojevrsten pojav ▼ slovenski književnosti, kaj. U v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih počet k ot v starem slovanatm do današnjega dne. Knjiga je verno zrcalo natega življenja ln trpljenja. in kdor jo prebere bo vedel o Slovencih več kot aou more nuditi katerokoli naSe zgodovinsko delo.
13 POGLAVIJ — 413 STRANI
V PLATNU VEZANO
Cmm
*2.
plačana
Po 75c zvezek
Betfegor (Artur Beraede) P« stran! klobuk (Daaair Fetgel)
Po $1 zvezek
Veridicns (Pater Kajetan) Rudarska balada (Marija Majcrjcva) Pingrinski otok (Anatoie France)
Po S1.50 zvezek
Zločin in bazen (F. M Dostojevskij)
Morje, sivo morje . . .
Po veliki nezažiiamovaiii poti, ki vodi vsako leto ribiče
xa Inland, &e je peljal Jan ze cel dan.	'potdrrfstva agrabili to prilijko,
Ko so prejžnji večer odhajali prepevajo stare pobožne pasmi, je vlekel veter od juga, in ladjice z razprostrtrtinli jadri i o so razpršile po moiju kakor nt ve. .
Potem je veter maio odnehal, vožnja je postala počasnejša. (Po morju so se popeijavali veliki kosovi megle.
Jan je bil še bolj tih nego navadno. Pritoževal s© je, da je vreme preveč mirno. Čutil je potrebmo razburjenja, da bi pregnal nekaj iz srca, kar ga je tiščalo. Tu pa ni bilo nika-e^a dela. Troba je tiilo samo mirno plavati sredi tega velikega mini, samo dihati in živeti. Videti ie bilo amo sive globine, slišati je bilo samo thi mdlk.
Xenadoma zatmoikeJ, kotmaj slišen, nenavaden ropot. Pri-- (--I je od spodaj, kakor praskanje coklje na 'kolesih. In "Marija" se je ustavila in se ni ganila dalje. .
Obtičali! Kje in na čem T G-otovo na kaki sipini ob an-jrleSki obali. Od jutra do večera ni bilo videti prav ničesar skozi to gosto mo^lo.
Ljudje so tekali raaJburjerai gor in dol, in ta razburjenost j-" bila v pravem nasprotju z nepričakovano otrplo mirnostjo i jihove ladje. "Marija" je *tala mimo in se ni premaknila z me^ta. Sredi te vlažne, tekoče brezkončnosti jo je prijelo n-kaj trdnqga, nepremičnega, skritega pod vodo. Zgrabilo jo ji močno, in bila je morda v nevarnosti, da pogine tu.
Kdo ni še videl ptice ali muhe, ki je obtiičala z nogami IinvuT Izprva tega niti ne zapazi. Tudi njena oblika se ne v.pn jneni takoj; poprej ss mora zavedati, da e je ujeiia od spoti, i j. za noge. 2n da no pride morda nikdar več iz te nevarnosti.
In ta zavest ji pride pozneje, ko se začne boriti, ko se začne n liizani lim prijemati n.nmih x»enitnic, njene glave. Tedaj r le dobi tisto žalostno podobo umirajoče živalice, ki si ne mole pomagati.
Tako je bilo sedaj z Marijo. - V začetku se to m zdelo !><>gve kako nevarno. Nagnila se je bila pač na stran, toda bilo je pri belem dnevu, v lepem, mirnem vrementL Priti je morala najprej pdltia zavest, potom so šele mmeli, kako resna je nevarnost, in začeli so se vzneimirjatti. .
KapUtan se .'Jim je male smilil, dasi je on zakrivil nezgodo, ker se je premalo brigal, kam plove ladja.
Habsburške nade.
Gcsppa Frieda Kirohway, gl urednica uglednega časopisa
_	__"The Nation", objavlja dnef
bo "podpora konviteja pTnabi- 24- oktobra članek, v kater«n ranju prostovoljcev za avstrij- »apada ameriško diplomacijo, ski bataljon dejansko pomaga-! o kjateri ^ da je mešanica la k uspehu edinice in da je tradicionalna, previdnosti m prepričan, da bodo državljani P^anten^. Odnosaji z Vichv-Združenih držav avstrijskega' V™ so naftol^i dokaz za to
KNJIGARNA ■==-
Slovenic Publishing Company
2i6jWest i8th Street	New York City
(Nadaljevanje prihodnjič.
__ , , _	.V svojem članku Johannes ____________________ __________ . Otona Habsburškega navaja g^
najprej oriše predagodo-da pomairajo našim skupnim ^t primer propagiranja sum-'vino te zadev,
j. pismo voj-
cilljem. Zabvaliuje se Otonu za	^obotfn^kft pi^a- nega sekretarja z dne 19. nov.
njegov takofhni dogovor na J™1' <Ja ima nadvojvo-;ter m^jaje: povabilo "War departmenta. tda cedal? «®P«iov v Wash. Oponibe vredno je, da je voj-^-i, , • fmgtonu in da nekatere dobro ni gefcretar naslovil predsedni-Drnge avstrijske skupine j obveščene osebnosti trde, da bo ka wia&e&i komiteja ne kot prezrte	svobodna avtnjska le^i.ia z O- otto von Habsburg^ tem
To pismo, o katerem smo tonom na čelu kmalu dobila ne-JTeg «<otto of Austria**, zvedeli danes, si razlagajo ne- uradno priznanje uradnega "Wa( Prepričan sem, da vojni" ee-
shingtona. Gospa Kirch way |kretar ni ^^ s tem
povdarja, da bo to izzvalo ^ naslovom podpirati legitimists li*ko nezadovoljnost med vlada-. amblcije in stremljenja Oto-mi v iTignanstvn, posebno pa pn I na Habsburškega za avstro^ ! Oeho-lovakih. Jugoslovanih ml—g]^ pr6stolom. {Poljakih.	I "	•
j t- v. * . ... ,	I Dejstvo pa je, da "Herr von
1 Docim so simpatije do Tibor	^aj uporablja to
Bckbarda,	^ pismo vprid svojim dobrotna,
, cionarja m bivs^a teronsta, nim težniam_ Videti j* torej,
f°m;nt e Ž? d?^ya"!kosmo najprej začasno priznali ticmb čustev naših prijateljev j^len* za civilnega upravit^-v vTihodm Evropi, bodoposle-lja franooske Se^rne Afrike, dice naee pomoči avstrijskemu za5en5amo prizilavati Habsbu^ nadvojvodi mnogo težje. Nobena stvar ne bo mogla niikdar pregovoriti držav, ki so nekdaj
DRŽAVLJANSKI PRIBOČNIK
Izšla je nova knjižica
id daje poljudna navodila, kako
ameriški državljan.
Poleg vpraSanj, ki Jib navadno sodniki stavijo pri izpitu sa dr-iavljanstvo, vsebuje knjižica Se T II. deln nekaj važnih letnic is zgodovine Zedinjenih držav. ▼ ILL dela pod naslovom Razno, pa Proglas neodvisnosti, Ustava Zedinjenih držav. Linoolnov govor v Gettysburg, Predsedniki Zedinjenih držav in Poedlne države.
Cena knjižici Je
samo 50 centov.
ln se dobi pri: SLOVENIC PUBLISHING CO. Ž16 West 18th SL, New York
zana za eventualnega vladarja osvobojene Avstrije. Ttežko , , . , , _ _ . . Ji nam bo. zares težko, pre<priča-trpele pod habsburškim 3ar-^^ene evropeke nTrode, mom, da prijazno prenašajo Otonovo stremljenje za vdd-stvom.
Njegovi naicrti federalne sred n^e Evrope so tudi zelo sum-
ljivi..
Prestolske ambicije.
Johannes Steel, znameniti publicist in radio komentator je 24. nov. posvetil svoj članek v "New York Post" Otonove-mu spletkarjenju:
je namen take politike in njen cilj rekonstrukcija povojne Evrope na demokratični način.
Habsburška proklamacija je zelo značilna. Na prvem mestu je podpisan — in seveda popolnoma oddeljen od navadnih Zemljanov — 'Otto of-Austria
"Med drugimi podpisanimi se nahajajo poleg nekaterih neznanih ljudi tudi Rott in Bobnel ler, Gmido Zematti, ki je bil
nekdaj eden prvakov fašističnih "Heimwehrov". Walter von Schfctschnigg, bratranec in politični pomagač zadnjega av-trijsikega kanclarja ter Kurt von Schusdinigg, ki je bil tudi vedno znan, da ni ravno demokratično navdahnjen. Med nji mi najdemo tudi aktivnega oficirja kapitana Taylorja in na zadnjem mestu nadvojvodo Felix "of Austria."
Niti najmanj nočejo namigniti, da takšni ljudje kakor demokrati, liberalci in republikanci v Austri ji sploh žive. Nobene besede o gen. Deutsdm, ali o komiteju avstrijske akcije. Le majhno in lično prgišče fašistov in rojalistov, kakor ga je sploh mogoče enositi na kup.
(Zdaj nam manjka 1» še nekdo, ki bi nam preskrbe! orkester, da nam bo zaigral valček Bine Danube in kar naenkrat bomo dejansko zopet v tistih starih lepih Metternicho-vich časih.
■Reakcija, ki jo je povzročila ta halbsburžan^ka zadeva na primer v oehoslovaških krogih, si je lahko zamisliti.
Vojaški komite za osvoboditev Avstrije.
Otto of Austria
Hans Aott, zveesni minister. — Walter von Schuscihnigg, konzul — Ribard Sohneller. pooblaščeni minister — Quid o Zer-
natti, zvezni minister — Frederick Taylor, captain — Nad-vojda Felix of Austria.
Podpisani avstrijski patrioti ali prijatelji Avstrije se zahvaljujejo vladi Zdr. držav za toplo naklonjenost avtrijski stvari in prilagajo proklamaci-jo vojaškega komiteja za osvoboditev Avstrije, ki nima nobenih notranjepolitičnih namenov, temveč le strogo patriotic-ne cilje.	4
iSlede podpisi ^ . .
(JIC.)
Najnovejša izdaja splošno znane slovenske koračnice
SOLDIERS ON PARADE
(MLADI VOJAKI) Priredil za PIANO HARMONIKO
Jerry W. Koprivšek
Gena 40 centov • • •
Naročila lahko pošljite na
Slovnic Publishing Co 216 W. 18th St., N. Y. C.