Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 18.
V Ljubljani, dne 2. maja 1935.
Posamezna Stev. Din 1*-
Leto XVIII.
Upravništvo „Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5
Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak četrtek
Naročnin« za tnzemitro: četrtletno t Din, polletno 18 Din, celoletno 38 Din; za In*« zemstvo razen Amerlkei četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dlij Amerika letno I dolar. — Račnn poštne hranilnice, podrnžnlce » LJubljani, št 10.711, r
Volilni shod ministrskega predsednika g. Jevtiča v Ljubljani
V nedeljo so se pripeljali v Ljubljano na volilni shod predsednik vlade g. Bogoljub Jevtič in ministri gg. Svetislav Popovič, Dimitrije Vujič in dr. Ljudevit Auer. Na postaji so jih sprejeli minister g. dr. Marušič, ban g. dr. Puc s pomočnikom g. dr. Pirkmajerjem, župan g. dr. Ravnikar in drugi.
Pred postajo je bila zbrana množica ljudi. Ministri so zasedli pripravljene avtomobile ter se odpeljali na bansko upravo k zajtrku, ljudje pa so se uvrstili z železničarsko godbo «Slogo» v sprevod in korakali po Tyrševi cesti proti Kongresnemu trgu, kjer je bil postavljen prostoren oder, okrašen z zastavami.
Ob pol 11. se je predsednik vlade g. Jevtič pripeljal z avtomobilom po Vegovi ulici v spremstvu bana. Ko so se gg. predsednik vlade in ministri pojavili na tribuni, jih je množica pozdravila z vzklikanjem.
GOVOR PREDSEDNIKA VLADE.
Shodu je predsedoval ljubljanski župan gospod dr. Ravnihar, ki je v uvodu pozdravil g. predsednika vlade in ministre. Spomnil se je smrti velikega kralja, katerega spomin je množica počastila s klici «Slava mu!» in enominut-nim molkom. Nato se je poklonil kralju Petru II. Zborovalci so se živahno pridružili njegovemu vzkliku, godba pa je zaigrala državno himno. Nato je živahno pozdravljen stopil v ospredje predsednik vlade g. Jevtič. Iz njegovega govora povzemamo:
| «Danes smo se sestali tu vsi brez razlike v neomajni skupnosti čuvstev in prepričanja, da je kraljevina Jugoslavija nedotakljiva celota našega narodnega življenja in obstoja, da je sveta zapuščina našega največjega vladarja, blagopokoj-nega kralja Aleksandra I. Uedinrelja.
Zemljepisna lega in moč zedinjenega naroda nalagata Jugoslaviji posebne dolžnosti v mednarodnem življenju. Čim čvrste ši je kdo, čim bolj priznan in ugleden v družbi, tem večje so tudi njegove obveznosti. Mednarodne dolžnosti kraljevine Jugoslavije so v njeni zgodovinski nujnosti. Ona mora biti zvest čuvar miru in spoštovanja obveznosti v mednarodni skupnosti.
Naj poudarim, da sem zelo zadovoljen, ko vas spomnim na zasedanje stalnega sveta Male antante, ki se je vršilo tu v banski palači 11. januarja le os. Spomnite se še, da je Mala antanta takrat pozdravila italijansko-franccski dogovor v Rimu v veri, da bo mnogo pripomogel za ohranitev trainega miru. S tem namenom smo jzrekli svojo pripravljenost, da se sporazurnemo s sosedi in da bomo čuvali našo narodno varnost in naše narodne koristi. Mi tudi danes neomajno verujemo, da sta edina pot na zemlji, posebno pa v na^em delu Evrope, sporazum in sodelovanje. V tem je rešitev naše prosvetljenosti, v tem je tudi napredna bodočnost za vse narode. Mi lahko s povzdignjenim glasom rečemo: Jugoslavija s tega pota ne bo nikoli krenila, kakor se
nikoli ne bo umaknila, če se kdo dotakne njene varnosti in njenih narodnih pravic.
V razglasu, ki smo ga člani kraljevske vlade poslali volilcem, smo jasno povedali, kakšne so naše dolžnosti in kaj nam je smoter v državni upravi. Jasno in glasno smo rekli, da se pri teh volitvah ne smemo prepirati, ne glasovati o dršavnem in narodnem edinstvu. Te svete pridobitve stoje nedotakljivo nad volilno borbo, ki naj obnovi narodno skupčino. Čas je, da se razvijejo vse sile v neutrudljivem delu ustvarjanja. Danes, ko je treba zaorati globoko brazdo socialnega in gospodarskega preporoda, ko je treba reševati naš narod pred gospodarsko stisko, ne smemo prekrižanih rok gledati. Iskreno moramo obžalovati, da nekatere narodne sile v teh krajih niso z nami. Mi hočemo složno narodno gibanje za napredek in izboljšanje. Mi hočemo močno in mednarodno ugledno kraljevino Jugoslavijo.
Hočemo enotno državo s popolnimi bano-| vinskimi samoupravami in razsredotočenjem ob-lastev. Hočemo sodobno ureditev gospodarskega in socialnega življenj^ vsega naroda. Hočemo medsebojno skladnost vseh družabnih vrst in vzajemnost v hudi borbi z gospodarsko, socialno in nravstveno krizo sedanjega časa.
Danes v neposrednem stiku z vami, v srcu naše divne Slovenije, vam moram izraziti svoje občudovanje za neumorno delo pri povzdigi naše narodne prcsvete. Naš program poznate. Da bi ga mogli izpolniti, da bi vam mogli dati pošteno upravo, da bi.povzdignili pravosodje in j pravno varnost na višino moderne države, da bi ; mogli socialno in gospodarsko organizirati boj za napredek in blagostanje naroda, je potrebno, I da greste 5. maja na volišče in nam daste svoje I zaupanje. Naslanjajoč se na to široko zaupanje, bomo z zaupanjem nosili veliko odgovornost | pri urejevanju težavnih nalog, ki stoje pred nami, in tako zves o in vdano služili našemu mlademu kralju Petru II. in vsemu jugoslovenskemu narodu^
GOVOR MINISTRA VUJiČA.
Zatem je povzel besedo minister za promet g. inž. Dimitrij Vujič. Izvajal je med drugim:
«Bile so ražne vlade in razni programi. Vsa-| ka vlada je prišla z izdelanim programom, ob-! ljubljala je, toda ni utegnila izvesti programa. Ko je Nj. Vis. knez-namestnik Pavle spoznal z obema gospodoma namestnikoma, da tako dalje ne gre, je poklical vlado mladih ljudi, vlado nenavadne odločnosti, vlado g. Bogoljuba Jevtiča.
Vlada predsednika g. Bogoljuba Jevtiča je vlada ljudi, ki hočejo izpolniti program, ki je narodu po godu. Ona združuje svoj program v besedah: Narod hoče dela in kruha. Ker živi v naši državi na vsakih sto ljudi 85 kmelov, ki ustvarjajo hrano za vse, je vlada posvetila posebno pozornost kmetu. Kadar bo. kmet zadovoljen, bo zadovoljen tudi delavec, bodo zadovoljni obrtnik, trgovec in uradnik.
Deležen sem bil časti, da sem dobil ministrstvo za promet. Moja naloga je bila, izpolniti tisto, kar je naš predsednik vlade javno in odkrilo dejal: Dela in kruha narodu. Hotel sem koristiti narodu in sem takoj po nasvetu g. Jevtiča začel nižati tarife, držeč se načela: Čim nižja bo tarifa, tem več bo potnikov; čim več bo potnikov, tem več bo prometa, a čim več bo prometa, tem več bo tudi zaslužka.
Kraljevska vlada ne zah eva ničesar drugega kakor samo mir in prijateljstvo na zunaj, na znotraj pa delo, red in zadovoljstvo prebivalstva. Nič več ne bo dovoljena igra z zakoni. Zakon v naši državi mora biti za vse enak.
GOVOR MINISTRA DR. MARUŠIČA.
Zadnji govornik je bil minister za socialno politiko in narodno zdravje g. dr. Drago Marušič, ki je rekel med drugim:
«Z g. Jev ičem na čelu gremo pogumnega srca in s čistimi nameni na volitve v narodno skupščino, da se z njim pred seboj in pred vsem svetom izrečemo za misel jugoslovenskega državnega in narodnega edinstva.
To so prve volitve po mučeniški smrti našega nesmrtnega kralja, ki je s svojo krvjo zapečatil svoje življenjsko delo, delo duhovnega zedi-njenja in notranje utrditve Jugoslavije Naši notranji in zunanji sovražniki so se naslajali v | nadah, da je s kraljem zadeto v srce tudi njegovo ; zgodovinsko delo, da je konec Jugoslavije. Toda že bližnji dnevi, ki so prikazali jugoslovenski I narod v njegovi tugi, moči in dostojanstvu, so ! jih prepričali, da se jim je račun izjalovil, da iz j nedolžno prelite krvi klije nova, še močnejša in mogočnejša Jugoslavija.
Nočemo prikrivati dejstva, da je gospodarsko stanje hudo. Toda prav sedanja vlada je prva, ki je s pogumom pogledala v oči stvarnosti, ter se s požrtvovalnostjo lotila težavnega dela ozdravljenja in obnove našega gospodar-stva.»
POZDRAVI KRALJU IN NAMESTNIKOM.
Po govorih je predrednik shoda župan gospod dr. Ravnihar prečital izraze vdanosti Njegovemu Vel. kralju Petru in pozdravno brzojavko namestnikom, kar so zborovalci sprejeli z navdušenim pritrjevanjem. Za zaključek je godba zaigrala slovansko himno, ki jo je pela vsa množica.
Po srezih je bilo zadnje dni živahno volilno gibanje. Vsi kandidati prirejajo sestanke in shode, eni f. večjo, drugi z manjšo srečo. Prejeli smo nastopna poročila:
V CELJSKEM SREZU kažejo shodi g. Pre-korška, koliko zaupanja uživa ta kandidat zaradi svojega nesebičnega dela v vseh vrstah prebivalstva. V soboto zvečer sta zborovala g. Prekor-
Ti očeta do praga,
sin tebe čez prag
šek in njegov namestnik župan g. Lorber v nabito polni Roblekovi dvorani v Žalcu in je bil govor g. Prekorška, ki je zlasti razpravljal o hmeljarskem vprašanju in vprašanju regulacije Savinje in njenih pritokov, pri čemer si je g. Pre-koršek že do sedaj pridobil velikih zaslug, sprejet s soglasnim odobravanjem. V nedeljo sta uspešno zborovala gg. Prekoršek in Lorber v Braslovčah, Št. Pavlu pri Preboldu in v Vojniku.
V	PTUJU je bil v soboto zvečer velik shod g. Lovra Petovarja, na katerem je poleg kandidata govoril tudi podpredsednik senata g. dr. Ploj. Shod je potekel v najlepšem razpoloženju za g. Petovarja, neumornega delavca za ptujski srez. G. Petovar je imel že čez 20 lepo uspelih shodov in sestankov.
V	LJUTOMERSKEM SREZU se vrši borba med kandidatoma gg. Lukačičem in Skuhalo. Namestnik g. Lukačiča je g. Kovač iz Štrigove, ki se skupno s kandidatom živahno udeležuje agitacije. Zadnje dni je bilo več volilnih shodov g. Lukačiča, ki so vsi pokazali priljubljenost gospoda kandidata v srezu.
V	NOVOMEŠKEM SREZU se vrši živahna borba med posameznimi kandidati. V nedeljo je bilo v srezu mnogo večjih in manjših shodov. Zlasti dobro obiskani in uspeii so shodi g. Fra-nja Bulca, ki si je pridobil naklonjenost tudi v Novem mestu. G. Bule žanje zdaj sadove za svoje odločno delo v prid progi Št. Janž—Sevnica, za svoje odločno zastopanje koristi naših podeželskih občin in je znan po vseh občinah tudi kot gasilski delavec. Kmečko prebivalstvo zato z naklonjenostjo spremlja kandidaturo pridnega in vestnega svojega človeka.'
V	KRANJSKEM SREZU so sestanki dosedanjega poslanca g. Lončarja pokazali, da si je ta zaslužni mož obvaroval vso naklonjenost narodnih ljudi in da spletke proti njemu ne kažejo uspeha. Namestništvo je prevzel odlični narodni delavec in ugledni notar g. Šink iz Škofje Loke.
V	LITIJSKEM SREZU se živahno gibljeta kandidata gg. Lajovic in Mravlje. G. Lajovic ima kot domačin mnogo simpatij in so njegovi sestanki dobro obiskani.
mm .'j
Po vsej Sloveniji gre glas: Le »Domovina" ie za nas!
—
Nenavadno težavno, skoraj nemogoče je bilo v tej globoki temi razpraskati za prst debel jermen z neprimernim orodjem in zlasti zaradi tega, ker je Sodnik le s težavo premikal roke. Toda ker je bil drobec stekla zelo oster, se mu je to delo razmerno hitro posrečilo. Dobro uro po starčevem odhodu so bili že vsi štirje ujetniki prosti in drgnili so si otrple sklepe.
«Tako, to bi bilo opravljeno«, ie šepnil Sodnik. ko se mu ie začela kri spet prav pretakati po žilah. «Zdaj pa hitro, da ne pokvarimo svojega položaja!®
Kakor so se domenili, so si najprej sezuli čevlje. Potem so se bosi splazili k vratom. Z vso opreznostjo so neslišno odmaknili zapah in vrata malo odprli.
Sodnik je pokukal ven.
Stražnik, ki je pred ječo stopical sem in tja. seveda niti malo ni mislil, da bi se mogli ujetniki razvezati. Komaj da je časih malo pogledal vrata.
Sodnik je samo toliko počakal, da mu je stražnik pokazal hrbet. Potem pa je zdajci na stežaj odprl vrata in mu skočil za vrat. Z vso močjo ga je stisnil za goltanec.
Napad se je posrečil. Preden je mogel nič hudega sluteči stražnik misliti na obrambo, sta
Dan na dan srečujemo berače. Razen na mlade brezposelnike in delomrznike naletimo pogosto tudi na starčke in starke, ki se jim z obrazov bere, da so nekoč preživljali lepše čase. zdaj pa jih je vrgla zla usoda onemogle na cesto.
Mnogo te najbolj po usmiljenju kričeče siro-niaščine bi pa ne bilo, če bi imeli otroci teh siromakov le troho hvaležnosti in sočutja do svojih staršev, ki so jim dali življenje, zanje stradali in trpeli in jim morda preskrbeli celo udobno življenje. Med berači najdeš pogosto pieužitkarje, ki so izročili sinovom svoje čedne domačije. Niso zapravljali, celo najpotrebnejše so si odrekali, samo da ni bilo v škodo gruntom. Zanesli so se na svoje morda sladko govoreče otroke in si niso izgovorili dovolj preužitka. Ko pridejo kaj navzkriž z otreki, pa vržejo mladi stare na cesto. Morda imajo stari celo zapisano pravico, toda preveč je treba denarja za borbo zanjo pred sodniki. Ti gospodar, ki predaješ grunt sinu, eno pomni: še žlico si izgovori in trato na solncu. Če bo mladi"dober s teboj, kdo pravi, da moraš terjati od njega več, kakor potrebuješ.
Mnogo neopravičenega beraštva je tudi v industrijskih krajih in mestih, kjer se vedno bolj šopirita samopašnost in brezsrčnost. Kdor ima
Članek Vinarskega društva za dravsko banovino v Mariboru, objavljen v «Domovinr», o pojavu bolezni stržena, vsebuje nekatera izvajanja, ki bi jih bilo treba izpopolniti.
Pojavi obolenja trte, slični ali celo enaki bolezni stržena, so res že starejši, vendar se je šele lani začela natančnejša preiskava stržena vinske trte, kjer re je ugotovila zajedalska glivica, povzročiteljica bolezni. Slovenska strokovna književnost bolezni stržena do letošnjega leta še ni obravnavala, pa tudi tuji strokovnjaki do naj-1 novejše dobe niso omenjali stržena trte kot sedeža bolezni.
Francoski izraz «court noue» ni enoten pojem; pod njim so se razumeli različni bolezenski
DEDIČU
bila že tudi Hudales in Kopt pri njem. Zvezali so ga in mu zamašili usta. Vzeli so mu orožje — bronast nož in dolgo kopje — in ga zaprli v celico, kjer so bili doslej oni.
Neli je drhte obstala na pragu in jih gledala. Čudila se je njihovi hladnokrvnosti.
Ko se je Sodnik vrnil iz celice, ga je mimogrede poljubila:
«Ti si pa res junak ...»
Nasmehnil se ji je in jo stisnil k sebi. Potem je dejal:
«Tudi drugi del našega načrta se je posrečil. Zdaj pa hitro ven. Tako si že želim svežega zraka.»
Vzel je svetilko, ki je služila stražniku za razsvetljevanje hodnika in zavil pred tovariši po poti, po kateri so jih zjutraj vodili v dvorano. Vsi so imeli čevlje v rokah, da so hedili neslišno. Med potjo so opazili več vrat, toda ker niso vedeli, kaj sc za njimi skriva, se jih niso upali odpreti.
Naposled so prišli v dvorano, kjer so se zjutraj poskušali zagovarjati. Samotna in tiha je bila pred njimi. Svetla mesečina je padala v širokih pramenih skozi okna.
Begunci so bili mesečine zelo veseli. Zdaj niso več potrebovali svetilke, ki bi jih s svojim
opravka z javnim skrbstvom in pozna ozadje življenja, ve, da se izkušajo mnogi nepotrebni dokopati do podpor, da jih odjedo tistim, ki so jih resnično potrebni. Zadnje dni smo čitali, da je hotel eden izmed zagrebških bogatinov, ki se je našemil za berača, dobiti ubožno izpričevalo, da bi se lahko brez taks pravdal.
V današnjih razrvanih razmerah prihaja žal vedno bolj do veljave pregovor, da dvanajst sinov še lastnega očeta ne more rediti. Čim več otrok je, tem bolj valijo dolžnost do staršev drug na drugega. "Poznam mater šestnajstih otrok. Koliko skrbi, trpljenja in pomanjkanja, koliko noči je šlo za otroke, dokler jih ni vse spravila do zadostnega kruha. Danes mora stara vdova trkati na tuja vrata: za delo ni več, otroci pa je nočejo več poznati. Na občine prihajajo po podpore tudi ljudje, ki sicer žive pri lastnih otrocih, toda zanje ni žlice pri domači skledi, ne kruha v miznici.
Za brezsrčne otroke bi morala izdati oblastva trde zakone, ki bi jih naučili dolžnosti do staršev in jih obvarovali pred neizprosnim povračilom po tisti stari resnici: Ti očeta do praga, sin tebe čez prag!	a.
pojavi trte, ki večkrat z boleznijo stržena niso imeli prav nikake zveze. Šele v zadnjem času izkušata Viala in Marsais uvesti ta izraz samo za en sam bolezenski pojav. Prav oznaka «court noue«, kar pomeni, da so medčlenki na obolelem trsju skrajšani, je prinesla mnogo nejasnosti v strokovno književnost, saj navaja na primer Babo-Mach v knjigi «Handbuch des Weinbaues» celo akarinozo pod tem imenom. Enako tudi pri nemški «Reisigkrankheit», ki se krije z avstrij-| skim izrazom «Krauterer«, ni omenjen, vsaj do najnovejšega časa, stržen kot sedež bolezni.
Ker se torej bolezen v strženu do najnovejše dobe izrečno ni ugotovila, se ta bolezen upravičeno lahko imenuje nova, še ne znana bolezen.
sojem lahko izdala. Mesečina je bila dovolj svetla, da so se lahko spoznali v okolici. . ,
Tiho so se splazili proti velikemu izhodu, ki je bil ob najožji steni dvorane. Ko so prišli do vrat, so prisluhnili. Šele ko se dolgo ni nič zganilo, so se drznili vrata odpreti. Pred sabo so zagledali kratek, teman hodnik in ko so ga prešli, so se znašli na širnem dvorišču, kjer so v mlečni mesečini lahko razločili slednji kamenček.
Njim nasproti se je dvigal pnd nebo mogočen pilon*, ki je zaključeval dvorišča palače. Oba
* Pročelje z dvema stolpoma, njegova stolpa sta bila visoka najmanj po pet in dvajset metrov, na stolpih pa so bili nasajeni še visoki drogovi, okrašeni s pisanimi zastavami in venci.
«Kako bi bilo,« je šepnil Hudales prijateljem, «če bi zlezli v stolp ? Stopnice, ki vodijo na vrh, bomo lahko našli. Z vrha bomo imeli najlepši razgled na kraj naših bodočih bojev.«
«To bi bilo res dobro«, je pritrdil Sodnik. «Toda, ali bomo res našli stopnice?«
«Upam vsaj. Kakor sem doslej videl, je ostala zidarska umetnost starih Egipčanov v tej, oazi neizprernenjena. Zato vem skoraj zanesljivo, kaj sinemo iskati za kakšnimi vrati ali kakšnim zidom«
«Če pa bo zgoraj stražnik, ki bo začel rogo-viliti, preden mu bomo mogli zavezati jezik?« mu je segel Kopt plašno v besedo.
«Le brez skrbi bodi! Na kakšne sovražnike pa morajo ti ljudje paziti? V najstarejših časih
FARAO NOV
Nova bolezen vinske trle

En poizkus Vas bo prepričal,
da je Samovad pralni prašek, ki je izdelan na podlagi olivnega olja, najboljši.
Poizkusite!	Zahtevajte vedno
Samorad
pralni prašek!
Vprašanje, ali je glivica prvotnega ali drugotnega značaja, je gotovo važno. Jasno pa je, morajo motnje v prehrani, neustrezajcča tla, pomanjkanje afinitete in tudi izrojenje podlag in žlahtnih sort imeti velik vpliv na razvoj same bolezni. Avstrijski znanstvenik in raziskovalec Zweigelt, na katerega'se članek zlasti sklicuje, ostal le pri svojih izvajanjih iz oktobra 1934., temveč je v januarju letošnjega leta objavil v strokovnem mesečniku «Das Weinland» še drugi članek, kjer prihaja že do važnih zaključkov in predlogov, ki so tudi za naše razmere upošteva-vredni in jih delno navaja tudi razglas ban-ske uprave. V tem članku našteva v Avstriji okužene in okužbe sumljive okolišt, opozarja na nevarnost bolezni in svetuje potrebne obrambne ukrepe.
Javno opozorilo na bolezen stržena je bilo našim vinogradnikom potrebno. Le kdor nevar-nost pozna, ta se nanjo pripravi in jo lahko uspešno pobija. Kakor bi bilo prikrivanje bolezni neumestno in za našega naprednega vinogradnika nedostojno, tako je tudi vsaka pretirana bojazen glede nevarnosti bolezni odveč. Vinogradniki so se uspešno borili proti trtni uši, pe-ronospori in drugim škodljivcem in boleznim vinske trte in se bodo obranili tudi bolezni stržena, kateri se lahko izognejo zlasti s primerno izbiro zdravega, odpornega, za njihove razmere priporočljivega trsnega materiala na primernih podlagah.
Politični
Pariški listi se podrobno bavijo s francosko-ruskimi pogajanji v zvezi z zadnjimi sestanki francoskega zunanjega ministra Lavala in ruskega poslanika Potemkina ter razvijajo različna naziranja
glede nadaljnjega razvoja razgovorov o francosko-ruskl pogodbi.
Glavna ovira je v tem, kako spraviti v sklad pravice Društva narodov s potrebo naglih ukrepov v primeru napada na eno izmed obeh pogodbenih strank. Končno besedilo bodoče pogodbe še ni določeno in se v to svrho šele sesta-nejo francoski in ruski strokovnjaki. Rusija še zmerom ni opustila svoje
želje, da bi se zamišljena pogodba o rned-
Dolžnost javne uprave pa je, da pri prodaji strogo nadzira cepljenke, kar je določeno že v zakonu in pravilniku o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva.
Tako se bo širjenje bolezni preprečilo. Vinogradniki naj letos opazujejo razvoj svojega trsja in zahtevajo po potrebi pojasnila od banovinske poizkusne in kontrolne postaje v Mariboru, ki jih bodo dobivali brezplačno. Na ta način naj se v teku leta dožene pravi značaj in obseg bolezni, da bo v korist našega vinogradništva dosežen pravi namen vseh dosedanjih opozoril in pojas-
niL	Inž. S. G o r i u p.
pregled
sebojni pomoči razširila tudi na Češkoslovaško.
Če ne bo prišlo do novih ovir, bodo francosko-ruska pogajanja najbrže že te dni končana. Francoski listi dalje pišejo, da so možne nove ovire zaradi posredovanj nekaterih držav. Tako je poljska vlada ponudila Franciji obnovo tesnega poljsko-francoskega sodelovanja in sporazuma s Češkoslovaško, ako se Francija ne bi preveč vezala na Rusijo. V Parizu sodijo, da tiči za tem tudi Italija.
Obenem z državnim zborom se je te dni sestala tudi angleška vlada k svoji prvi seji po velikonočnih praznikih. Večina listov spremlja začetek novega zasedanja z ostrimi napadi na Nemčijo in njeno politiko. Kakor poročajo,
obsega program angleške vlade podvojitev vseh sredstev za narodno obrambo.
Posebno se bo ojačalo angleško letalstvo. Razen tega pa bo obsegal program tudi gradbo dolge vrste novih edinic za vojno mornarico. «Mor-ning Post» se bavi z nemškim oboroževanjem na morju in pravi, da graditev novih podmornic v Nemčiji ni presenetila, ker smatrajo v Berlinu, da so z uvedbo splošne vojaške dolžnosti padle vse omejitve versajske mirovne pogodbe. Iz Rima poročajo, da se bodo 4. maja sestali v Benetkah k posvetovanju avstrijski zunanji minister Berger-Waldenegg, madžarski zunanji minister Kanya in italijanski podtajnik za zunanje zadeve Suvich. To posvetovanje bo služilo za priprave za podunavsko konferenco.
V ponedeljek je imela madžarska novoizvoljena poslanska zbornica otvoritveno sejo, na kateri sta bila izvoljena samo starostni predsednik in tajništvo. Za starostnega predsednika je bil izvoljen liberalni poslanec Paul Szandor. Po seji poslanske zbornice se je sestala tudi zgornja zbornica. Slovesna otvoritev poslanske zbornice je bila v torek.
Na seji rumunskega ministrskega sveta, ki ji je predsedoval kralj Karol, so
odobrili načrt o novi oborožitvi Rumunije.
Zatrjuje se, da bo Rumunija, če bo ta načrt res izveden do kraja, postala najbolj oborožena država v južnovzhodni Evropi, zlasti pa na Balkanu. Rumunska vlada je baje sklenila pogodbo
so bili piloni res razgledni stolpi za opazovanje sovražnikov. Toda že od Ratnzesovih naslednikov dalje so bili samo še za oknsek.«
Zato so se splazili v senci mogočnih stebrov do pilona. Tam so odkrili majhna vrata, ki so držala na prosto. Ob njih so opazili tudi vhod v stolp.
Vrata so za seboj zaprli in se spet znašli v temi. Teme niso mogli razsvetliti, ker niso imeli vžigalic, da *bi prižgali svetilko, ki so jo prej ugasnili. Zato so začeli tipaje plezati po nerodnih kamenitih stopnicah, kjer so bili vsak trenutek v nevarnosti, da si polomijo vratove.
Toda naposled so le prišli do vrha. Okoli njih se je širila oaza Tuat. Naslonili so se na kame-nito ograjo in začeli gledati pod se.
Pogled na pokrajino, ki se je kopala v mesečini, je bil res čudovit.
Za dvoriščem, po katerem so pravkar prišli, se je dvigalo mogočno poslopje, ki je moralo biti vladna ali pa kraljeva palača. Za njim je bilo spet širno dvorišče, potem pa so sledili v pisani zmešnjavi vrtovi in poljane z visokimi palmami. Vmes so bile raztresene hiše.
Ta ljubka slika je bila za naše begunce še prikupnejša zaradi tega, ker že dolge tedne niso videli skoraj nič drugega kakor pesek in kame-nitne puščave. Dolgo so brez besed gledali to krasoto. Zlasti Neli, ki je nemo strmela v daljavo in ji je pogled begal po obronkih gričev, ki so obiobijali lepo oazo.
«Čakajte,» jih je naposled predramil Sodnik, «zdaj smo videli šele polovico.«
Ko so stopili k ograji na drugi strani pilona, je bilo njihovo začudenje še večje. Pod njimi se je širil ogromen trg, ki je bil najmanj kilometer dolg. Na njem je stalo v enakomernih presledkih devet sfing*, ki so ga delile na devet enakih delov.
Onstran trga je bil spet visok pilon, za njim pa mogočen tempelj. Bil je še večji kakor palača, kjer so bili prej zaprti, in ob njem se je dvigalo pobočje nenavadno oblikovane gore, ki je bila najmanj tri sto metrov visoka.
«Ali sem s svojo tvegano domnevo res uganil resnico?« je šepnil Sodnik, ko je nekaj časa goro opazoval.
Kako praviš?« ga je radovedno vprašal Hudales.
«Saj se še spominjaš, da so nekoč videli dim, ki se je dvigal iznad puščave. Takrat sem mislil, da je morda kje sredi puščave ognjenik. Zdaj pa poglej to goro! Prava slika ugas'ega ognjenika. Enakomerno strmo pobočje in zgoraj odrezana konica. Komaj čakam, da bi preizkusil njegovo kamenje od blizu.»
»Tvoja želja se bo najbrž kaj kmalu izpolnila«, je odvrnil Hudales. «Velika stavba ob znož/u gore je nedvomno glavno svetišče v oazi. Ker se nameravamo v njem skriti, se bomo tno-
* Sfinga je prastaro božanstvo. Upodabljali so ga z žensko glavo in levjim trupom.
rali odpraviti tja. Upam, da nas ne bodo že med potjo prijeli in spet zaprli.«
Še poslednjič so pogledali nenavadno goro, ne da bi bili slutili, kako važno vlogo bo imela v naslednjih dneh. Potem so zapustili stolp.
Pot navzdol je bila še dosti napnrnejša kakor pot navzgor. Vsi štirje so se pošteno oddahnili, ko so spet stopili na trdna tla.
Zdaj so morali najprej prehoditi trg. To je bilo zaradi svetle mesečine prav nerodno. Naj-pametneje se jim je zdelo, da so se kolikor mogoče skrivali v senci sfing. Dobro uro nato so bili že pri velikem pilonu onstran trga.
Za vse tri belce je bila ta pot zelo utrudljiva. Da bi hodili kolikor mogoče tiho, so morali biti bosi. Ostro kamenje, s katerim so bila tla posuta, jih je zelo bodlo. Bolje se je godilo Koptu, ki je imel bolj utrjene noge.
Tudi dohod k svetišču je bil nezastražen. Brez ovir so prišli skozi vrata pilona. Spet so se znašli na dvorišču, ki so ga skrbno obšli. Pow tem so prišd v veliko dvorano. Njen strop so podpirali mogočni stebri. Tudi tu niso potrebovali luči, ker so bila pod stropom dolga, nizka okna, skozi katera je prihajalo v dvorano nekaj mesečine.	j
Potem so stopili v novo dvorano, kjer je bilo še več stebrov kakor v prejšnji. Naposled sta sledili dve dolgi, ozki sobani brez oken. Razsvetljevali sta ju dve umetniško izdelani svetilki, ki sta viseli s stropa. Tudi tu ni«o odkrili žive duše
4.50 Din, debele svinje po 4 do 5 Din, plemenske po 3.75 do 4 Din; prasci, stari 6 do 12 tednov, so se prodajali po 50 do 80 Din eden.
ŽITO. Na ljubljanski borzi so ponujali (vse fianco nakladalna postaja); pšenico, baško, po 126 do 12'S; banatsko pa po 124 do 126; oves po 98 do 100; turščico, baško, po 71 do 73, banatsko pa po 69 do 71; moko, baško in banatsko «0», po 200 do 220, baško «2» po 1S0 do 2G0, baško «5» pa po 160 do 180 Din.
HMELJ. V Savinjski dolini je bilo zadnje dni nekoliko povpraševanja po cenejšem blagu in tudi nekaj manjših zaključkov po 24 do 28 Din za kilogram. Obrezovanje hmelja je že končano. Rastlina je zdrava.
Vrednost denarja
Na borzi smo dobili v devizah (z všteto premijo v višini 28.50 %): 1 holandski goldinar za 29.56 do 29.80 Din; 1 nemško marko za 17.56 do 17.70 Din; 1 dolar za 43.45 do 43.81 Din; 100 francoskih frankov za 289.60 do 291.03 Din; 100 češkoslovaških kron za 183.20 do 184.30 Din; 100 italijanskih lir za 362.07 do 365.15 Din.
Avstrijski šiling je stal 8.75 do S.85 Din. Vojna škoda se je trgovala po 368 do 370 Din, investicijsko posojilo pa po 78 Din.
južnobanatskega vina ugodno razvija in da gre čedalje več vina v savsko in dravsko banovino Zlasti dravska banovina, pravijo poročila, je v zadnjem času kupila mnogo južnobanatskega vina. Zato seveda gredo naša domača vina le po malem v denar.
— Izvoz živine v Nemčijo. Po podatkih Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug je nemška družba za promet z živino in s kmetijskimi pridelki sklenila, da v naši državi ustanovi posebno organizacijo ea nakup živine za izvoz v Nemčijo. Sedež te organizacije naj bi bil Zagreb s podružnico v Beogradu. Za ustanovitev te nakupne postaje v Jugoslaviji je uprava nemške družbe za promet z živino odobrila dva milijona dinarjev.
= Lipovo cvetje se letos najbrž ne bo dobro predajalo. Glede na zaloge lipovega cvetja iz preteklega leta tako pri nas kakor tudi v tujini so nade na njegovo prodajo slabe. Zlasti je ostalo lani neprodano blago slabše kakovosti. Razlog slabi kakovosti pa je v nestrokovnem nabiranju lipovega cvetja in v napačnem sušenju. Za izvoz pride zlasti v poštev lipovo cvetje zelene barve brez pommenelfh listov. Tako zeleno barvo pa je mogoče ohraniti samo, če se nabrano lipovo cvetje suši v senci in ne na solncu. Dolžnost vsakega nabiralca lipovega cvct.ia kakor tudi trgovca je, da pazi na kakovost, da si ne bomo z izvozom slabega blaga pokvarili slovesa.
s češkoslovaško Škodovo tvornico orožja za dobavo orožja v znesku 25 milijonov dolarjev.
Neki poročevalec je imel v Atenah razgovor z generalom Metaksasom, ki mu je med drugim izjavil, da
obsega njegov politični program obnovo monarhije v Grčiji.
.Vesti o neposrednem povratku bivšega kralja v Grčijo.pa so preuranjene. Nihče ni mislil na državni prevrat, toda naj se končajo volitve v Grčiji kakorkoli, boj za obnovo monarhije se bo nadaljeval.
Kakor poročajo italijanski listi, je abesinski cesar poslal v Arabijo posebno odposlanstvo, ki naj bi izposiovalo od kralja Ibn Sauda pomoč v morebitni vojni z Italijo. Ker se vahabitski kralj lbn Saud ni hotel odločiti za stališče proti Jtaliji, je abesinsko odposlanstvo odpotovalo iz Arabije v Evropo.
Novi ameriški pomorski proračun, ki ga je izglasoval državni zbor, kaže,
da se tudi Amerika oborožuje, in sicer odreja proračun med drugim gradnjo 24 novih ladij in 550 vodnih letal, povečanje mornariškega moštva za 1677 oficirjev in 9000 pod-oficirjev in mornarjev. Razen tega se bo stanje pomorske pehote povečalo za 51 oficirjev.
GOSPODARSTVO
Tedenski tržni pregled
GOVED. Na mariborskem govejem sejmu so bile za kilogram žive teže nastopne cene: debelim volom 2.75 do 3.50'Din, poldebelim 2 do 2.25 Din, plemenskim 2.50 do%3.50 Din, bikom za klanje 2.25 do 3.50 Din, klavnim kravam, debelim, 2.50 do 3.50 Din, plemenskim 2 do 225, kravam za klebasarje 1.25 do 1.50 Din, molznim kravam 2.25 do 2.50 Din, brejim kravam 2.25 do 2.50 Din, mladi živini 2.50 do 3 Din, teletom 3 do 4 Din. Meso: volovsko I. vrste 8 do 10 Din, II. vrste 6 do 8 Din, meso Od bikov, krav in telic 4 do 6 Din, telečje meso I. vrste 10 do 12 Din. II. vrste 5 do 7 Din, svinjsko meso sveže 8 do 12 Din za kilogram.
SVINJE. Na zadnjem ptujskem sejmu so se trgovali za kilogram žive teže: pršutarji po 4 do
Zdaj so stali pred najsvetejšim. Njegova vrnta je zakrival dragocen zastor.
Beguncem so začela srca glasno utripati, ko so se zavedeli, da stoje pred največjo skrivnostjo davnih časov. Skoraj prestrašeno so se ozirali r.a vse strani, kakor bi še bali, da jih kdo zasleduje. Šele ko so se nekoliko pomirili, so se odločili, da pojdejo dalje. I Sodnik se je oprezno približal zastoru, se spustil na kolena in odrinil težko tkanino v stran, da bi pogledal, kaj se za njo skriva.
Prostor za zastorom je bil slabotno razsvetljen, najbrž z leščerbami, ki se pa niso videle. iV .sredi je stala nenavadna, z dragocenimi preprogami pokrita skrinja, ki je imela ob strani bogato okrašene držaje.
Zdaj je Sodnik zastor čisto odstrl in pomig-nil tovarišem, naj mu slede. Ko so stali pred ogromno skrinjo — «božjo ladjo« so jo imenovali stari Egipčani — se je Sodnik sklonil k Hudalesu in z drhtečim glasom mu je dejal: P «Zastrta slika iz Saisa!» J« Hudales je pomembno prikimal. Ali se bo [tudi njim tako godilo kakor tistemu nesrečnemu jmladeniču, o katerem pripoveduje pravljica, da je pred odgrnjeno podobo boginje napol mrtev |omahnil na tla?
jf Tako zelo je deloval nanje spomin na pravljico, da se tudi oba učenjaka nista tnogla ubraniti rahlega občutka groze, ko sta dvignila pokrov «bož.ie ladje«.
Sejmi
5.	maja: Št. Gothard pri Trojanah;
6.	maja: Veržej, Martjanci, Brežice, Črensovci, Črna, Kranj, Murska Sobota, Ormož, Šmarje pri Jelšah, Vinica v Beli Krajini;
7.	maja: Šmarje (ljubljanski srez);
8.	maja: Sv. Miklavž v Polju, Sevnica ob Savi;
9.maja:	Dravograd (samo za živino), Sodraži-1 ca, Toplice pri Novem mestu. .
Kratke vesti
= Znižanje poslovisega davka na moko. Finančni minister je izdal uredbo, s katero se zniža skupni davek na poslovni promet na moko od sedanjih 6 odstotkov prodajne cene na 4 odstotke. Povišanje od 4 na 6 odstotkov je bilo uvedeno leta 1932. za kritje stroškov nesrečnega žitnega režima.
= Izvoz banatskih vin v Slovenijo. Poročila z vinskega trga v Vršcu naglašajo, da se prodaja
Pred seboj so zagledali zlato ali pozlačeno sfingo, ki je imela na glavi ve!'ko solnčno ploščo. Na tej plošči pa je bilo s hieroglifi, sestavljenimi iz samih dragih kamnov, napisano:
«E d i n i resnični, nevidni bog
gospoduje nad vami!«
Podoben napis na prsih sfinge je pomenil: Življenje.
Hudales je prevedel (e besede samo Sodniku in Neli. Koptu so ostale začasno še neznane, ker je Hudales vedel, da bodo nanj preveč delovale. Saj je prišel, da bi izpreobrnil prebivalce te oaze k veri v enega samega boga in ogromno svetišče je bilo prav njemu posvečeno. Kaj si bo mislil!
Učenjaka sta dolgo premišljala o tem nenavadnem, nepričakovanem odkritju, potem pa so se obrnili vsi k nizkim vrateom, ki so držala proti nadaljnjim sobanam svetišča.
Sodnik je vzel s stene svetilko in posvetil v temo. Pred seboj so zagledali sobo brez oken, kjer so se nahajala raznovrstna orodja, najbrž predmeti, ki so služili duhovnom pri bogoslužju.
«Tu smo na cilju«, je šepnil Sodnik spremljevalcem. «Tu je pravo skrivališče. Zdaj moramo poiskati le še nekaj živeža in orožja, potem pa lahko počakamo, da pride naš mož. Ali morda Veš ti, Hudales, kje bi oboje dobili?«
HudflfSs je satnj prikimal in se vrnil v sobano pred najsvetejšim.
Stene te sobane so bile razdeljene na levi in
BEGUNJE NA GORENJSKEM. Na cvetno
nedeljo je imela naša mladina velik praznik. Razvila se je zastava podmladka Jadranske straže na tukajšnji šoli. Zaradi slabega vremena se je moral izvesti" ves program ha odru Gasilskega doma. Z veseljem in navdušenjem je mladina izvajala ves program. Najlepše je bilo petje pod vodstvom gdč. Žebretove. Mladini, občinstvu in zastopnikom društev, občine in šolskega odbora bodo ostale v Spominu'odločne in navdušene besede ge. Mežkove, ki je podmladku podarila zastavo in ji kumovala. Vsa prireditev je izzvenela v-njenih besedah: Čuvajmo naše morje!- Čuvaj-rao Jugoslavijo! Živel kralj!
BREZOVICA PRI KOČEVJU. (Smrtna kosa.) Hudo nas je zadela vest, da je priljubljeni član naše gasilske čete g. Ernest Pangretič
na desni z nizkimi vrati. Ker je Hudales vedel po tempeljskih razvalin-ih iz Nilove doline," da so služili prostori za njimi nekoč samo za skladišča, je brez' obotavljanja odprl prva vrata.
Niso šfc zmotili in kmalu so našli vse, kar so želeli. V eni shrambi so odkrili več košar dat-ljev in ploščatih hlebčkov, v drugi pa vino v majhnih vrčih.
Vzeli so s seboj toliko, da so imeli za nekaj dni dovolj, in spravili vse v celico za najsve-. t»jšim. Potem so sklenili mirno čakati.
Premišljali so, kaj bi se dalo še napraviti, da bi; bili varnejši, Hudales pa je medtem ogledoval stene, ki so bile pokrite s pisanimi reliefi. Potem mu je ušel pogled na strop, ki je takoj zbudil njegovo pozornost.
Okrašen je bil z majhnimi zlatimi zvezdami. Tudi sclnce in mesec sta bila vmes. Toda na-mestu da bi bila lepo vsak na eni strani in vzporedno, sta bila na videz brez preudarka sredi zvezd. Pač pa so bile zvezde pravilno urejene v šestih vrstah po štiri. Če se je štelo od vhoda od desne proti levi, je bil mesec v prvi vrsti na tretjem mestu, solnce pa v tretji vrsti na drugem. Hudales si je zaman ubijal glavo, kaj naj to pomeni, in zastonj je premišljal, kako bi spravil te številke v zvezo s kakšno staro pravljico.
«Ali misli? morda na kranjske klobase z zeljem?« ga je naposled vprašal Sodnik, ki se je čudil njegovi molčečnosti. «Od teh zvezd česa takega ne boš mogel izprositi.«
(Dalje prihodnjič.)

r
tinrl tam daleč na jugu, v Debaru na grški meji. Štel je šele 21 let. Za njim ne piakajo samo starši in sorodniki, temveč tudi vsi, ki so ga poznali. Na belo nedeljo se je kakor po navadi brala sv, maša na župnijskem pokopališču in je ob tej priliki izkazala rajnkemu Ernestu čist gasilska četa, katere neamoren član je bil pokojnik. Počivaj v miru na daljnem jugu naše domovine, tvojim staršem in sorodnikom pa naše iskreno sožalje!
GRAJSKA VAS PRI GOMILSKEM. Po vsej lepi Savinjski dolini vidimo ponosne stavbe gasilskih domov. Tudi v Grajski vasi imamo lep dom. Kdo se je tukaj največ žrtvoval? Živela je pred leti dekla, ki si je iz prihrankov 331etne hude službe postavila na starost v Grajski vasi hišico. Ker ni imela bližnjih sorodnikov, je na smrtni postelji zapustila hišo za grajske vaške ubožce, ki nimajo svoje strehe. Takoj po njeni smrti so občinski očetje rabili hišo za občinsko ! pisarno celih 14 let. Ob združevanju občin, ko je bila tudi Grajska vas prideijena drugam, so se spomnili občinski odborniki, da je najbolje, hi-' šico prodati in izkupiček uporabiti za zidanje Gasilskega doma. Sklenjeno in storjeno. Gasilski dom imamo, a kje je hišica za siromašne ljudi? Ali je morda za siromaka kar dobro, da stanuje pod hruško? Siromak pač ne zna glasno vpiti.
H1NJE. (S m r t n a k o s a.) Za vedno je zaprl svoje oči g. Josip S por ar, trgovec in gostilničar v Hinjah, v svoji najlepši moški dobi 37 let. Ugonobili so ga življenjski napori, ki jim je sledila neozdravljiva bolezen. S pokoinikom smo izgubili dobrega prijatelja in vnetega narodnjaka, (i. Šporar je bil dolgo let občinski svetovalec in predsednik šolskega odbora. Da je bil spoštovan :n priljubljen, je pokazal njegov pogreb, ki so se ga udeležili tudi občinski odborniki z g. županom na čelu. Moški pevski zbor v Hinjah mu je zapel na grobu «Vigred se povrne» in šolski1 upravitelj g. Pavel Japel je ob grobu orisal pokojnikovo delo. Prijatelja Šporarja ni več med nami, a njegov spomin bo ostal, živ. Bodi ti lahka domača gruda, tvojim dragim pa naše iskreno sožalje!
MALA NEDELJA. V nedeljo 5. maja pojdemo vsi složno na volišče za kandidata g. Lukačiča. Dosedanje delovanje našega rojaka g. Avgusta Lukačiča in delo njegovega namestnika g. Tomi-slava Kovača, župana največie občine v okraju, Štrigove, jamčita volilcem, da sta to res prava moža za vse sloje prebivalstva. G. Lukačič bo
kot poslanec nesebično in neuiriorno delal za svoj srez. Pozivamo volilce vsega sreza, da složno glasujejo za g. Lukačiča, ki kandidira na Jevtičevi listi, da bo zmaga čim lepša!
NOVO MESTO. Na Jevtičevi listi v našem srezu kandidira tudi g. Franjo Bule, mirenski župan in posestnik, ki ima največ upov, da bo izvoljen. Naš srez ima skoro samo kmetsko prebivalstvo in g. Bule kot kmečki gospodar najbolj razume težkoče, ki tarejo našega kmeta, če bo on poslanec, smo kmetje prepričani, da bo novomeški srez imel takega zastopnika, kakor ga potrebuje. G. Bule je s svojim dosedanjim delom pri gasilstvu in drugod dokazal, da je res
pravi kmečki zastopnik. Mnoga javna dela v našem srezu so njegova zasluga in zato pojdemo kmetje iz novomeškega sreza 5. maja strnjeno na volišče in bomo oddali glasove za našega Bulca!
IZDELANO NA PODLAGI OLIVNEGA OLJA
Le Riviera terpentinovo je za nas, ta je odslej p&tii naših
Sotešča n:
Uz mojih spominoD
Anžetov Lipe.
Moji spomini bi ne bili popolni, če bi prezrl malega šibkega fanta, ki nam je povzročal nekdaj toliko zabave. Za Lipeta smo ga klicali in pri Anžetu je pasel drobnico, lovil hrošče in nastavljal vrabcem zanke.
Na pašniku je preživel malone vso otroško dobo. Pod košatim drevesom si je postavil znamenje, ki ga je lepšal s cvetlicami in z zelenjem. Tukaj je opravljal svoje pobožnosti in pel lita-nije, kakor je slišal v cerkvi. Znal jih seveda ni po vrsti, in ko je zapel, posnemale duhovnika: »Bog oče nebeški«, -tedaj je odgovoril kakor pevci: «Prosi za nas», kar pa ni bilo pravilno. Vaški paglavci smo mu nagajali zaradi tega.
Kadar je odpel litanije, je stopil pod drevo in pozvonil. Zvon mu je nadomeščal lonec, privezan na veji. Nato je zlezel v čebriček, ki mu je segal do prsi. Taka je bila njegova prižnica, kjer je imel vsak dan več govorov. Celo odrasli so ga poslušali.
«Lipe bo gospod«, so menili nekateri in An-žetovi mamici je silno ugajalo, kadar je čula, da njen otrok ni rojen za navadnega pastirja. Toda ubožica ni imela sredstev, da bi bila dala fanta študirat.
Njena želja se je naposled le nekoliko izpolnila. K Anžetu je prišel samostanski brat, ki je
nabiral milodare. Dobil je skromno darilce, ženica pa v zameno podobico in blagoslovljeni prašek za ovčice.
Beseda je dala besedo in mamica mu je potožila: «Fant je nadarjen, a nimam denarja, da bi študiral za gospoda...» «Ali ima veselje do učenja?« £tarica mu je naštevala vrline svojega otroka. «Ne veste, kako pridiguje in poje litanije. Pravijo, da poseka celo gospoda kaplana. Kaj bo šele, kadar dorasel®
Samostanski brat si je ogledal otrokovo znamenje in poslušal njegov govor. Bil ie iznena-den. «Fant bi utegnil postati misijonar«, je rekel in obljubil materi, da ga bo priporočil.
Čez nekaj tednov se je morala Anžetovka ločiti od svojega edinca. «Pa priden bodi!« mu je naročila. «In glej, da bož kedaj novo mašo pel.»
Vaškim paglavcem je bilo žal za tovarišem. Odslej nismo imeli nikogar, iz katerega bi lahko brili norce. In dobre mamice so nam očitale: «Pog!ejte, za tepčka ste ga imeli, pa bo prišel čas, ko mu boste poljubljali roko.«
Pa so se motile. Lipetove zmožnosti so v samostanu hitro spoznali. Dali mu niso knjige, ampak metlo. Za nameček je pomival posodo in stregel pri maši: Višje stopnje v izobrazbi ni dosegel.
Iz dečka v mladeniča se je Lipe prav počasi razvijal. Postajal je zmeraj bolj otročji. Kako je prišel po nekaj letih do duhovniške obleke, tega ni mogel nihče povedati. Tak kakor duhovnik se je pojavil nekega dne v svoji domači okolici
Tisto nedeljo je bilo pri Sv. Janezu na gričku običajno žegnanje. Ljudje so prihajali od blizu in od daleč. Zbirali so se na tratici okrog cerkve in čakali, kdaj bo začelo pritrkavati. Že se jih je polaščal nemir, kakor bi bili slutili, da se služba božja sploh ne bo vršila. Duhovnik, ki bi bil moral priti iz sosedne fare, je namreč nekaj obolel.
Ljudstvo je gledalo v dolino in ugibalo, kaj bo s cerkvenim opravilom. Mežnar je zlezel v zvonik, odkoder se je videlo na mesto, kjer se prikaže pot iz gozda. Zapazil je človeka v črni suknji. «Gospcd gredo«, si je mislil in začel pritrkavati. Verniki so na mah napolnili cerkev.
Služba božja pa se ni začela. Gospod, ki ga je videl cerkovnik, je bil Anžetov Lipe. Prišel je odpovedat cerkveno opravilo.
Cerkovniku ni bilo prijetno, ko je moral povedati izpred oltarja, da ne bo ne pridige ne maše. «Čemu si pa zvonil?« so godrnjali. Mož se je skliceval na Lipeta, ki se je potuhnjeno muzal v zakristiji.
Lipe je šaril še nekaj časa okrog doma v duhovniški obleki in varal pobožne mamice, ki so mu stregle ter ga obsipale z darili. Potem pa je moral odložiti ovratnik in sleči suknjo.
K svoji drobnici se ni več povrnil. Mati mu je medtem umrla in koča je dobila novega gospodarja. Lipe je hodil od hiše do hiše ter se preživljal z milodari. Bedenje pri mrličih mu jj bilo najljubše opravilo, zakaj tam je molil, pel litanije in pridigoval o smrti, dokler ni tudi nje-
Km- w
*	Naša nova povest, ki bo začela v kratkem Izhajati, se imenuje «G rajski vitez«. Napisal jo je naš stari znanec S o t e š č a n, katerega lepe povesti so čitateljcm še dobro znane, Zamudniki, poravnajte zdaj naročnino, da se vam ne ustavi list prav ob začetku nove povesti. Povejte prijateljem in znancem, ki še niso v vrstah «Dornovinarjev», naj se zda] naroče na «Domovino», da bodo lahko od začetka brali lepo Soteščanovo povest.
*	Slovo divizijskega generala gosp. Cukavca. Na glavni postaji v Ljubljani je bilo 29. aprila prisično slovo od divizijskega generala g. Vladimira Cukavca, ki je odšel na svoje novo službeno mesto pomočnika ministra za vojsko in mornarico v Beogradu. Na postaji so se poslovili od priljubljenega vojaškega dostojanstvenika in njegove gospe soproge ban g. dr. Puc z gospo soprogo, novi komandant dravske divizijske oblasti divizijski general g. Peter Nedeljkovič, župan mesta Ljubljane g. dr. Ravnihar, načelnik g. Ribnikar, generala gg. Jovanovič in Pekič in vsi komandanti polkov, šef vojne delegacije polkovnik g. Nedeljkovič, policijski upravnik gospod Keršovan in drugi civilni in \ojaški dostojanstveniki. G. general in njegova gospa soproga sta uživala med nami splošno priljubljenost in spoštovanje.
*	Šolsko leto podaljšano. Ker so v letošnjem šolskem letu izgubili izjemno več delovnih šolskih dni, kakor jih je bilo določenih za redne šolske počitnice^, je prosvetno ministrstvo sklenilo, naj se v letošnjem šolskem letu šolski pouk v 4. in 8. razredu gimnazij in realk in v 5. razredu učiteljišč konča 30. maja, ne pa 15. maja, kakor je bilo napovedano.
*	Potovanje z letali se bo pocenilo V začetku maja se otvori zračni promet na progah Beograd—Sarajevo—Bitolj, Beograd— Zngreb—Dunaj, Beograd—Skoplje—Zagreb—Sušak in Ljubljana—Sušak. Letos se bo potovanje z letali pocenilo. Za polet i^- Beograda v Zagreb je bilo plačati prej 440 Din, zdaj bo pa znižana cena na 350 Din, iz Zagreba do Sušaka 250, zdaj 200, iz Ljubljane do Sušaka bo stalo potovanie 200 Din.
*	Snirt stare slovenske grče. V 2:ibjeku pri Ptuju je umrl v visoki starosti posestnik in gostilničar g. Janez Brenčič. Pokojnik je bil v
ptujskem okraju splošno znan zaradi svojega iskrenega nacionalnega značaja, ki ga ni skrival niti v najhujših časih, ko je strahovala Slovence trda avstrijska pest. Brenčič je bil tudi med tistimi, ki jih je septembra leta 1908. napadla nem-škutarska drhal na ptujski postaji pri sprejemanju gostov. Zasramovan, opljuvan, pretepen in okraden (nekdo mu je namreč v gneči izmaknil večjo vsoto denarja) je vztrajal in ni klonil. Bil je za svoje nacionalno prepričanje tudi obsojen in zaprt tri tedne. Pokojnik se je udejstvoval v raznih narodnih društvih. Bil je tudi 25 let občinski odbornik v Gerencih, kjer je uspešno deloval v prid takratni občini. Pred sedmimi leti je izročil svojo domačijo v Gerencih svojemu sinu, sam pa se je preselil v Zabjek, kjer si je uredil vzorno posestvo in vodil prijazno gostilno. S pokojnikom smo spet izgubili eno izmed starih pristnih slovenskih korenin in ga bomo v našem nacionalnem delovanju hudo pogrešali. Pokojnika, ki zapušča vdovo in pet otrok, katere vse je vzgojil v strogo nacionalnem duhu, so spremili k zadnjemu počitku v nedeljo. Pokojniku časten spomin, njegovim svojcem iskreno sožalje 1
Cena je odločilna za kakovost.
Zlasti vidimo to pri testeninah. «Jajnine» na primer so najdražje, zato pa je njihova kakovost izredno odlična. To vedo naše gospodinje, a tudi vsi oni, ki jih uživajo.
* Občna zbor invalidov dravske banovine se
je vršil v nedeljo v dvorani OUZD v Ljubljani. Prišlo je 40 zastopnikov krajevnih odborov iz raznih krajev Slovenije. Zborovanje je vodil predsednik krajevnega odbora g. Mlekuš in obširno orisal položaj invalidov. Drugi tajnik gosp. Tome je pa poročal o zaščiti invalidov in izvajanju invalidskega zakona. V istem smislu je govoril tudi zastopnik krajevnega odbora iz Celja g. Kovač. Pregledno poročilo prvega tajnika novljeno društvo «Novi pozdrav«. Namen dru-g. Benedika navaja med drugim, da obstoji na štva je prav izviren. Člani se morajo potegovati področju oblastnega odbora 46 krajevnih od-'za odpravo navad, ki niso v smislu društvenih borov. Organizacije niso nazadovale in so po-! pravil več sodobne. Gre predvsem za pozdrav, samezni občni zbori pokazali razveseljivo sliko. Pravila določajo, da mora član pozdraviti takole:
zneske brezobrestnega posojila. Društveno glasilo «Vojni invalid« izhaja z dobičkom. Odboru se je soglasno podala razrešnica. Pri slučajnostih je bil sprejet predlog, da se mestni občini izreče posebna zahvala za prostore, ki jih daje združenju v najem v šentpetrski vojašnici. Pri volitvah je bil izvoljen skoro ves stari odbor s predsednikom g. Štefetom na čelu. Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki zahteva med drugim popravek invalidskega zakona, zadostna sredstva za protezne delavnice, omejitev števila trafik in ukinjenje nepotrebnih trafik, ki so v rokah ne-zaščitencev, gradnjo invalidskih domov, oprostitev kuluka za invalide in drugo.
*	Delavci, ki bi radi dobili delo v Perziji, se opozarjajo, da dobe tam delo le, ako imajo delovno pogodbo s perzijskim delodajalcem, odobreno od perzijske vlade. Osebe, ki imajo znance v Perziji, naj se obrnejo na te, da jim take pogodbe priskrbe.
*	Nova številka slikanega tedenskega časopisa za radio, film, špert in modo «Naš val» je izšla. Prinaša Zoščenkovo satirično črtico »Kuhinjski ščurki«, Pivkov zanimivi doživljaj iz življenja pilota «Brez krmila«, nadaljevanje poljudno pisane razprave o Rontgenu, Catinijev roman «Emilio Berenini«, Čufarjevo komedijo «Ameriško tatvino«, radijsko tehniko, obilno zbirko modnih skic, beležke iz radijskega, gledališkega in filmskega sveta. Poleg krasnih slik pod naslovom «Pomladno prebujenje« prinaša «Naš val« še križanke in magične like in na posebni 12stranski prilogi pregledno urejene programe vseh važnih oddajnih postaj. Zahtevajte še danes brezplačno in brezobvezno na ogled en izvod tega pestrega in cenenega slovenskega tedenskega časopisa. Mesečna naročnina 12 Din. Pišite na naslov: Radijska revija «Naš val«, Ljubljana. •
*	Nov način pozdravljanja hočejo uveljaviti. V Petrovgradu v dunavski banovini je bilo usta-
Na zadnji seji osrednjega odbora v Beogradu so bila izdelana nova pravila združenja, ki se v marsičem razlikujejo od prejšnjih, končno pa bodo sprejeta šele na invalidskem zboru septembra v Beogradu. Oblastni odbor je razdelil
dvigniti mora roko do krajca klobuka in reči «Dober dani«, «Dobro jutro!« ali «Pomozi Bog!« Gre torej za nekako salutiranje. Odslej naj bi se torej ljudje ne odkrivali več. To je bolj zdravo, na drugi strani pa je tak pozdrav tudi
lani 67.442 Din podpor, nakazal pa tudi večje, bolj demokratičen, ker se vsi ljudje pozdravljajo
Kako sta se oponašala ...
Možica, ki se večkrat pojavita v mojem spominu, nista imela svojcev. Oba sta bila siromaka brez doma. Špilarjev Miha je nabiral smolo in kuhal kolomaz, katerega je potem prodajal po nizki ceni. Jurče iz Poteka pa je delal na polju za nizko plačo.
Siromaka sta si bila v marsičem skoro enaka. Oba sta bila majhna, z drobnimi očmi in poraslima obrazoma. Sličila sta si tudi po govorjenju. Jecljala sta, da ju skoro ni bilo mogoče razumeti. Hudo ju je bilo gledati, ko sta s trudom in med pačenjem obrazov izgovarjala posamezne besede.
Svoj čas se Miha in .Turče nista poznala. Sešla sta se v neki gostilni, kjer sta sedela vsak pri svoji mizi in pila «ta kratkega«, ki jima je kmalu zlezel v možgane. Oba sta bila prav živahna in zgovorna. Pravila sta svoje doživljaje. Miha je vedel povedati, kako se mu je ponoči užgala smola, kar so imeli sosedje za izredno prikazen.
«Miha, povej, kako je bilo«, so mu prigovarjali pivci.
«Kkar pposvettillo se je», je dejal in dostavil: «MimisliIli so, da se je odprl pepekel.. »
Fantje pri sosedni mizi so medtem poslušali Jurčka, ki je pripovedoval, kako je na Planjavi okopaval koruzo za pipo tobaka. «F'pressnetta pupupuša!« je ponavljal, kadar ni vedel povedati kaj posebnega.
Naši fantje niso bili hudobni, imeli pa so Slabo navado, da so se radi s kom ponorčevali. Tisti večer so si privoščili Jurčka ter mu pokazali Miho: «Ali ga slišiš, kako te oponaša?«
Jurče se je ozrl in prisluhnil.
«Kkaj me gleddaš, kkakkor vrag iz vrča?« se je obregnil Miha.
«Le poslušaj, Jurče!« Lesarjev Tine, ki je ^e-del zraven njega, ga je dregnil s komolcem.
«Tiii, zakkaj mme opponašaš?« ga je vprašal Jurče še precej gladko.
«Kkdo te opponaša?« je ujezilo Miha.
Fantje so ga ščuvali vse vprek: «Miha, ali čuješ, kako se norčuje iz tebe?«
«Pa se res«, je porasel in planil izza mize. V kotu je pograbil metlo.
«AUi ttti?« Jurčeta je popadla sveta jeza. Urno je skočil na stol in mahal z rokami. »Mir!« je zahteval odločno.
«Ti ppa ttuddi!« je pihal Miha in vihtel metlo.
«Kddo je zzačel?« ga je hotel Jurče ugnati.
«Tti, dda veveš! Ti mme immaš za norca.«
«Tti ppa mene!«
«Ttiho!» Miha mu je nameril z m^tlo. Fant, ki se je dvignil s sedeža, je preprečil udarec.
Tudi Jurče ni bil strahopetec. Kakor mačka je meril daljavo, da bi se bil pognal na msprot-nika. Fantje, ki so ju dražili za zabavo, pa niso pustili, da bi se bila dejansko spoprijela.
Krik je bil čedalje bolj divji. Polegel se je šele tedaj, ko ,ie krčmar pojasnil obema, da imata isto napako.
Gustav Strniša:
Kip psiajenjci
Stari Andrej, cerkvenec podružne cerkve svetega Ambroža, je bil dober in ljubezniv mož. Le včasih ga je zgrabila njegova goienjska trma; da je hodil mrk in zamišljen okoli. Tedaj ni nikogar pogledal in ni niti odgovoril, če ga je kdo kaj vprašal. Ko ga je trma minila, je bil kar iz-premenjen, kakor bi se bil prebudil iz bolestnih •sanj.
Neko leto je za veliko noč tik pred prazniki hodil okoli ves jezen in mrk, delal po cerkvi, brisal prah in pripravljal vse potrebno za praznike.
Iz stare škripajoče omare je prinesel kipec vstajenja. Postavil ga je predse na mizo in ga pričel čistiti. Med gubami bele hilje je bilo mnogo prahu in razburil se je, ker ga ni mogel dovolj hitro obrisati. Začel je godrnjati in se hudo-vati. Nejevoljen je med delom kipec sunkovito premaknil in že je padel na tla ter se razbil.
Župnik je poznal svojega cerkvenca. Vprašal ga je, kako in kaj, in mežnar mu je povedal, da se je kip po nesreči razbil.
Stari duhovnik se je ožalostil:
«Vem, da je bila tvoja slaba volja vzrok, da se je vstajenje razbilo, kajti nejevoljen si bil zadnje dni in nisi delal, kakor bi bil moral z veseljem in ljubeznijo do Boga!«
enako ne glede na njihov socialni položaj. Tudi i ne snemajo več rokavic, ko si podajajo roke. Pri prireditvah je ženska enakopravna z moškim. Na plesu si lahko svobodno izbira tovariša. VPetrovgradu so že priredili čajanko v smislu pravil tega društva in poročila pravijo, da je; uspela. Vse je kar drlo k prireditvi. Izvirna zamisel ustanoviteljev tega društva se je naglo razširila po vsej dunavski banovini. V pravilih tega društva je vsekakor marsikaj pametnega, tako na primer misel, da bi za vselej opustili navado poljubljanja rok.
*	Smrtna nesreča dveh kolesarjev. Nedavno je zavozil 241etni vrtnarjev sin Anton Sotler iz Radeč, ko se je peljal s kolesom po državni cesti j iz Celja proti Konjicam, na Frankolovem v Aloj-! zija Pungartnika iz Ljubinca pri Vitanju, ki se je j pripeljal nasproti. Pri trčenju je dobil Sotler hud1 pretres možganov in druge poškodbe. Tudi Pun-1 gartnik je bil hudo ranjen. Oba ponesrečenca, ki sta bila v globoki nezavesti, so prepeljali v celjsko bolnišnico. Sotler je kmalu umrl, čez nekaj
i pa tudi Pungartnik.
*	Zelo nujno in važno! Vse, ki so moje vzorce prejeli, prosim, naj hitro pošljejo naročilo, vzorce, katere nujno potrebujem za druge stranke, pa nemudoma vrnejo, za kar se že vnaprej zahvaljujem. Stermecki, Celje.
*	Nesreča otroka. Otroci so se igrali s slamo-reznico v Borecih, pa so pri tem odrezali kletnemu posestnikovemu sinu Križaniču tri prste na desnici. Fantka so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
*	Velik požar na Stari Vrhniki. Te dni je na-
il pri posestniku Janezu Gostiš? na Stari Vrhniki požar, ki je zajel hišo in vsa gospodarska poslopja. Goreti je začelo v skednju, kjer je pre-! nočeva! kljub prepovedi gospodinje sumljiv tu-: jec, ki je najbrž požigalec. Zgoreli so hiša, hlev,, skedenj, svinjaki, steljnik in drvarnica. Domači gasilci so požrtvovalno rešili vso živino in orodje, potem pa so morali svoje delo omejiti na j varovanje sosednih poslopij. Domačim gasilcem ( so se pridružili kmalu še tovariši z Verda, Vrh-; nike in Drenovega griča in je bil požar v dobri uri udušen.
*	Nenavadna i?esreča v cerkvi. V župni cer-, kvi v Ladjevcu pri Karlovcu se je pripetila huda nesreča. Med mašo je nekemu fantu padel iz žepa nabit revolver in se sprožil. Strel je povzročil veliko razburjenje med ljudmi. Neka žena, ki je bila v drugem stanu, je bila hudo ra-
njena, tako da so jo morali prepeljati v bolnišnico, kjer je pa kmalu nato umrla. Laže je bil ranjen neki kmet. Orožniki so neprevidnega fanta aretirali.
*	Požar na Dravskem polja. Na veliki petek je nastal požar v Cirkovcah pri posestniku in gostilničarju Antonu Goljati. Goreti je začelo v gospodarskem poslopju in se je ogenj razširil še na ostale gospodarske zgradbe, ki so zgorele do tal.
*	Smrtna nesreča dvomesečnega otroka. Zakonca Ivan in Kristina Žinko na Mestnem vrhu sta se odločila, da si kupita kje drugje primerno posestvo. Zato sta se napotila na velikonočni ponedeljek na Hajdino pri Ptuju, da pogledata, če najdeta kaj primernega. Ker nista imela nikogar, ki bi pazil na njunega dva meseca starega otroka, sta ga zaklenila v sobo in odšla. Kmalu po njunem odhodu se je otrok zbudil in začel jokati. V hiši sta stanovala še zakonca Altova, ki sta slišala ofroški jok, a nista mogla v zaklenjeno izbo. Okoli 17. sta se Zinkova spet vrnila in sta v svojo veliko grozo opazila:, da se jima je dete zaradi joka v zibelki zadušilo.
*	Požar na Primskovem. Na Primskovem je ogenj uničil ponoči domačijo posestnice Neže Staretove, po domače pri Gofarju. Domačija je obstajala iz hiše, hlca, lesene šupe in drvarnice. Goreti je začelo v šupi. Ogenj je prvi opazil posestnikov sin Anton Grašič, ki je sklical va-ščane in cerkovnika, da je zvonil plat zvona. Na pomoč so prihiteli tudi domači gasilci, ki so iz hiše rešili pohištvo.
*	Mr'ev ;e obležai na cesti med Hočsmi in Slivnico 241etni kroač Branko Lrurika iz Maribora, ki si je s samokresom prestrclil sence. Zadnji čas je bil Laurika iz neznanega vzroka potrt.
*	Pcžar v Halozah. Te dni je nastal pcžar v lesenem poslopju tik stanovanjske hiše posestnika Ignacija Vrabiča v Stopercah. V lesenem poslopju je imel Vrabič spravljeno ogromno množino sena, ki ga je nakupil za tvrdko Plečko v Ljubljani. Ogenj je prešel tudi na stanovanjsko hišo, ki je prav tako do tal zgorela. Da se ogenj ni razširil na sosednja poslopja, se je zahvaliti požrtvovalnosti vaščanov. Na kakšen način je požar nastal, še ni ugotovljeno.
*	Zaklad si le hotel pričarati. Še zmerom se pri nas na deželi dobe ljudje, ki verjamejo v naj-neumuejše vraže. Za praznike so na Hajdini pri Ptuju imeli spet en tak primer. Kakor pravijo, je neki ugledni posestnik na Hajdini baje že o
vseh svetih zakopal na križpotju pri hajdinski šoli blagoslovljeno hostijo. Nato se je zaprl v svojo hišo, študiral čarovniško knjigo in ni ves ta čas izpregovoril z nikomer niti besedice. Na veliki petek pa se je odpravil med 11. in 12. uro ponoči na isto mesto in hotel odkopati svoj zaklad, v katerega naj bi se hostija izpremenila. Opravil je čarodejne molitvice pred krampom, lopato in drugim orodjem. Čarovnim obredom je prisostvovalo nekaj ljudi z bujno fantazijo,-ki so baje slišali nevidno godbo in čutili hud vihar. Ali je čarovnik dvignil kakšen zaklad, se ne ve. Po končani ceremoniji se je možak spet zaprl v svojo hišo in noče z nikomer nič govoriti. Ljudska prosveta ima pri nas torej še hvaležno delovno področje.
*	Usoden padec hrastniškega rudarja. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali iz Hrastnika 281etnega rudarja Viktorja Urbanca, ki je na veliko nedeljo postal žrtev hude nesreče. Vozil se- je s konjem, pa se mu je konj splašil in je Urbane padel z drvečega voza tako nesrečno, da je dobil hude notranje poškodbe. Zdaj se mu je stanje začelo po malem boljšati.
*	Ročna granata v otroških rokah. Nedavno je našel llietni Adolf Jan, sin mizarskega mojstra v Gaberju pri Celju, na podstrešju neke hiše. na Mariborski cesti ročno granato in jo začel vrtati. Ročna granata se je razpočila in odtrgala dečku palec, kazalec in sredinec na levici in mu poškodovala obraz, zlasti oči. Dečka so prepeljali v celjsko bolnišnico. Ker pa je nevarnost, da oslepi, so ga oddali v ljubljansko bolnišnico.
*	Erat je po nesreči s kamnom ubil sestrico. V občini Breznem ob Dravi živi družina malega posestnika Antona Turnerja. Nedavno sta se domača otroka, triletna Tončka in njen devetletni bratec Jakob igrala pred hišo. Naenkrat se je Jakec domislil, da bi napravil nekaj piščalk, ter se je napotil v hrib nad hišo po vrbove veje. Povzpel se je kakih 90 metrov visoko v hrib, medtem ko je njegova mala sestra ostala na znož-ju. Med rezanjem veje se je bratcu sprožil pod nogami kamen, se skotalil po pobočju in zadel v glavo Tončko, ki je spodaj čakala na povratek bratca. Ko je čez nekaj časa mati pogledala iz kuhinje, je našla malo Tončko nezavestno ležati. Prenesla jo je v hišo, kjer je dekletce kmalu izdihnilo'.
*	Brez sledu Je izginila. Na gradu Bogenšper-ku pri Litiji, pol ure od Šmartna, kjer je naš slavni zgodovinar Valvasor pisal svoje delo o
Cerkvenec je molčal, hudo mu je bilo, a ni več mogel pomagati..
In tako je bila tisto leto pri svetem Ambrožu
velikonočna procesija brez kipca vstajenja.
*
Potekla so leta. Cerkovnik Andrej je že zdavnaj počival na vaškem pokopališču in tudi dobro-* srčnega starega župnika je že krila črna zemlja.
Na veliki petek zvečer je mladi cerkvenec Gašper hodil po cerkvi in čistil prah.
Ko je vse uredil in pripravil kip vstajenja ter hotel oditi in cerkev zakleniti, je začul lahen šum.
Okrenil se je in zastrinel. Pred oltarjem je stal rajnki Andrej v siju večne luči, pred seboj je imel nekdanji razbiti kip vstajenja. Urno je sestavljal kose, ki so se takoj čudežno spoprijeli. Kip ie bil že sestavljen, le odkrušeni podstavek iz mavca je še manjkal. Preden pa je segel po njem, se je izza oltarja pojavila temna senca, švignila kakor blisk mimo njega iu že je podstavek izginil.
Gašper je opazil, da je vzel tisti podstavek sam vragec, ki je čepel naslikan v kotu na podobi svetega Mihaela in je nenadno oživel. Spretno je podstavek poslinil in ga prilepil pod pručico pred oltarjem.
Andrej je začel iskati podstavek, pa ga ni nikjer mogel najti. Žalosten je globoko vzdihnil:
«Leta in leta se trudim, pa se mi ne posreči! Dokler ne bo sestavljen ves kip, ne bo moja duša našla miru in pokoj i!«
Tedaj se je vrag glasno zarezal, da se je starček kar stresel in je strah zagomazel mlademu cerkvencu po hrbtu. Naslednji trenutek je že vse izginilo.	,.
Gašper je hodil poslej ves zamišljen in ža-: losten okoli. Kadar se je spomnil na obupni glas! in žalostni pogled rajnkega Andreja, mu je bilo tesno pri srcu. Dolgo je premišljal, če bi o prikazni komu kaj povedal, naposled pa je sklenil, da bo rajši molčal in starcu prihodnje leto povedal, kam vragec skrije odkrušeni podstavek.
Spet je bil veliki petek. Raglje so ropotale in ljudje so hiteli molit božje grobe. Mladi cerkvenec je imel čez glavo dela, toda svojega sklepa ni pozabil. Ko je bilo že dokaj pozno, je obsedel v cerkvi in se skril v neko klop blizu glavnega oltarja.
Kmalu je zagledal starega cerkvenca Andreja in njegov kipec. Že naslednji trenutek se je prikazal vragec, ki je oživel na sliki svetega Mi-hela, se zmuznil k oltarju, odnesel podstavek in ga skril.
«Pod pručko ga je skril!» šepne Gašper.
Starček se nasmehne, prinese izza oltarja podstavek in ga pritisne li kipu, ki je bil zdaj naenkrat popolnoma cel.
«Hvala ti, zdaj sem rešen, moja pekora je končana!« vzdihne starček in obraz mu zašije v nadzemski milini.
Vrag spet čepi brezčuten in samo naslikan v kotu podobe svetega Mihaela, le njegove oči zro
preteče in zlobno na mladeniča, ki se mirno odpravi domov.
Nekateri kmetje so trdili, da so naslednje jutro pri procesiji dobro videli rajnkega cerkvenca Andreja, ki je korakal daleč pred križem z dvignjenim kipom vstajenja in je naposled vtonil v zlati zarji nebeški.
V	šoli.
Učitelj: «Mihec, ti si nalogo o psu prepisal od svojega brata.«
Mihec: cSaj sva opisala oba istega psa.»
V	šoli.
Nadzornik: «No, ti tam, povej mi, kje je Grin-tovec.«
Učenec: «V našem razredu ga ni.»
Edina misel.
Špela: «Boitežar se mi je zaklinjal, ua sem edina njegova misel na svetu.«
Jera: «No, sinoči sem ga videla, kako se je z neko drugo mislijo izprehajal po parku »
Dve dobi žene.
A: «V življenju žene sta dve dobi, ko mož žene ne razume »
B: <-Kateri dobi sta to'?».
A: «Hna je, preden se z njo oženi, druga p? po poroki.«
vojvodifti Kranjski, je bila na zagoneten način izginila 591etna kuharica in oskrbnica Marija T o m a ž i n o v a. Sedanji lastnik gradu je knez Alfred Windischgraetz. Te dni so pa Marijo To-mažinovo grajski uslužbenci pogrešili. Iskali so jo ves dan, a je niso našli. Pač pa so opazili v njeni sobici na tleh krvave sledove, ki jih je izkušal nekdo izbrisati. Krvava sled je držala do kleti, v kateri so naleteli na kup ožgane slame. Kakor kaže, je nekdo to slamo zažgal, da bi morda tako prikril zločin ali pa upepelil grad. .Slama je bila vlažna in zato ni gorela. V kleti ■ domači niso našli Tomažinove, pač pa so opazili, j da drži krvava sled še naprej do starega, globi ' kega vodnjaka, ki je bil zgrajen že v Valvasorjevih časih. Vodnjak je bil zaprt in zaklenjen, a ključa niso mogli najti nikjer. Seveda je nastal upravičen suin, da je stara oskrbnica postala žrtev zločinca. Zato so graščinski ljudje obvestili o tem litijske orožnike, ki so našli, kakor smo kesneje zvedeli, pogrešanko v vodnjaku nafl vodo zataknjeno na zarjavelem kavlju. Potegnili so jo iz vodnjaka in ugotovili v njej še iskro življenja, dasi jo je zločinec strašno razmesaril. Prepeljali so jo v ljubljanska bolnišnico, kjer se je začasno toliko zavedla, da je lahko izdala ime podivjanega zločinca, ki je neki 181etni Leon z' Javorja pri Štangi. Pokvarjenec je izvršil zločin iz maščevanja, ker si je domišljal, da je bil zaradi nje izgubil službo sluge v gradu.
*	Zaradi poskušenega umora sedem let ro-blje. Pred malim senatom v Celju sta se zagovarjala 221etni posestnikov sin Leopold Urleb in 22Ietni posestnikov sin Ferdinand Oblonšek, oba iz Modriča pri Oplotnici doma. Dne 26. januarja ponoči sta, tako pravi obtožnica, oba v skupnem naklepu z namenom, da jo usmrtita, sprožila proti 241etni posestnikovi hčeri Mafiji Globovni-kovi tri strele iz samokresa, ki ju pa k sreči niso zadeli. Urleb je bil zaradi poizkusa umora obsojen na sedem let robije, njegov tovariš Oblonšek pa oproščen.
*	Veliki tatvini so prišli na sled pri Sv. Miklavžu, kjer so tatovi odnesli iz Brusove gostilne mnogo likerja in tobaka, iz Hojnikove mesnice pa tehtnico. Orožniki iz Tezna so aretirali nekega moškega in neko žensko, ker so našli pri njima vitrihe, v bližnjem gozdu pa posamezne dele tehnice.
Tiralica za dvema avstrijskima morilcema. Policija v Celovcu je poslala ljubljanski policiji tiralico za dvema avstrijskima državljanoma, ki sta osumljena, da sta 10. aprila umorila orožnika Rudolfa Mandla, nato pa domnevno pobegnila v Jugoslavija. Prvi je 261etni Avgust Dreher, doma iz Spodnjih Gorišic pri Celovcu, po poklicu zasebni uradnik, drugi pa je 221etni bivši stražnik Helmut Wieser, doma iz Gmiinda pri Spittalu na severnem Koroškem. Oba sta iz Avstrije zbežala na motornem kolesu.
*	Kmetje v rokah sleparjev. Neznan kupec je kupil od.posestnika Jožefa Gajzerja v Spodnjem Gašteraju polovnjak vina in dva polovnjaka sadjevca ter mu dal na račun 500 Din. Ko je posestnik pripeljal vino in sadjevec v Maribor, ga je kupec pričakal ter sta nato zložila sode na nekem tujem dvorišču na Pobreški cesti. Kmeta je kupec potolažil, da mu bo denar poslal. Seveda kmet denarja ni dobil, a za kupcem ni sledu.
*	Naglo pod ključem. Mariborska policija je spravila pod ključ tri tičke, ki imajo na vesti vlom v stanovanje žene upokojenega profesorja Hilde Kovačeve v Gregorčičevi ulici, iz katerega so ji odnesli zlatnino v vrednosti 20.000 Din. Glavni krivec je natakar Editiund Lorger, ki ima za seboj kljub mladosti pisano življenje. Oba njegova pomagača sta tnlada fanta, eden star 14, drugi pa 16 let.
*	Zasačeni vlomilci. Od decembra do marca je bilo vlomljeno v Halozah najmanj pri 25 posestnikih. Samo poročilo orožniške postaje na Ptujski gori o teh vlomih obsega šest tiskanih strani. Vlomilci so kradli vsevprek. Orožniki iz Ptujske gore so neprestano zasledovali to vlomilsko tolpo, naposled se jim je pa posrečilo v
okolici Sv. Janža v Halozah izslediti vseh 12 članov vlomilske tolpe. V soboto zvečer so gnali vklenjene skozi Ptuj v sodne zapore šest glavnih zločincev, in sicer Miroslava Šmigoca, Jožefa Tumpeja, Avgusta Stopferja, Franca Skeleta, Franca Skeleta, po domače Rogača, in Marijo Mlakarjevo. Os alih šest so začasno pustili na svobodi.
*	Vlom pri celjski tvrdki «JugoIes» pojasnjen. Pred dnevi je nekdo vlomil v strojnico lesne industrije «Jugoles» v Klavniški ulici v Celju in odnesel osem novih modernih rezil za cirkularko. Celjski policiji je zdaj uspelo pojasniti vlom. Vodja kriminalnega oddelka celjske policije gosp. Zavec je v soboto ugotovil, da je 321etni posestnikov sin Anton M. iz Trnovelj prodal nekemu Žagarju med Celjem in Konjicami enako rezilo za žago, kakršna so bila ukradena pri omenjeni tvrdki. Zvečer se je peljal g. Zavec
v	Trnovlje in aretiral Antona M. Aretiranec je spočetka vse tajil, med prevozom v Celje pa je tatvino priznal.
*	Aretirani tatovi. Brusovo gostilno pri Svetem Miklavžu na Dravskem polju so ponoči obiskali nevarni vlomilci. S ponarejenimi ključi so vdrli v gostilno in odnesli dragoceno tehtnico. Orožniki so aretirali dva moška, pri katerih so našli ponarejene ključe, posamezne dele ukradene tehtnice in nekaj predmetov, ukradenih v Brusovi gostilni.
*	Iz oltarnih prtov je hotel napraviti srajce. Pred kratkim je proti večeru obiskal cerkev v Linibušu 62Ietni preužitkar Alojzij Polanec. Nekaj časa je klečal pred stranskim oltarjem in ko so vsi verniki šli iz cerkve, je naglo stopil k oltarju, pograbil prte ter se z naglimi koraki odstranil. Ljudje, ki so stali zunaj, so zaslutili, da možak nima čiste vesti, zlasti ker je poznan kot prebrisan tat. Obvestili so orožnike, ki so ga aretirali. Pri aretaciji ie izpovedal, da je prte zato kradel, ker si je hotel iz njih napraviti srajce. Oddan je bil v zapor.
*	Uboj v Podmelju. Pred hišo posestnika Franca Potiska v Podmelju je bila zbrana večja družba fantov, med katerimi je nastal prepir. V prepiru sta si skočila v lase posestnikov sin Ivan Vodenik iz Polšnika in posestnikov sin Albert Sedevčič iz Preske. Zdajci je potegnil Vodenik nož in ga zasadil Sedevčiču v desno stran vratu. Sunek je bil tako silen, da je nesrečnemu fantu prerezal žilo odvodnico. Sedevčič je čez nekaj minut izdihnil. O zločinu so bili obveščeni orožniki na Polšniku. Morilca so aretirali.
*	Zaradi uboja se je moral zagovarjati pred malim kazenskim senatom v Mariboru mesarski pomočnik Ivan Fingušt iz Gorice pri Račjem, ki je zabodel hlapca Štefana Žutnra z nožem v trebuh, da so mu izstopila čreva in da je zaradi izkrvavitve kmalu umrl. Fingušt se je zagovarjal s silobranom, bil pa je obsojen na tri leta strogega zapora in triletno izgubo častnih državljanskih pravic.
*	Sebe je okradel zaradi zavarovalnine. Mali senat v Mariboru je obravnaval nenavadno zadevo. Zagovarjal se je 251etni čevljarski mojster Alojzij Frangeš, katerega je državni tožilec obtožil, da je samega sebe okradel, da bi dobil zavarovalnino. Poleg njega sta bila obtožena Ivan Gradišnik zaradi sodelovanja in Franc Štern zaradi prikrivanja. V delavnico Frangeša v Vrbano-
vi	ulici v Mariboru je bilo 28. januarja vlomljeno. Mož je bil zavarovan proti vlomu za 15.000 Din, škode pa je prijavil za 11.223 Din, ki bi jo bila zavarovalnica izplačala, če ne bi bila policijska preiskava ugotovila raznih sumljivih okoliščin. Po naključju so našli pri Šternu v Račah Fran-gešu ukradeno usnje in kolo, a Gradišnik je priznal, da mu je Frangeš obljubil 1000 Din nagrade, če odpelje blago iz delavnice na njegovem kolesu v Rače in ga tam skrije. Frangeš se je nasprotno zagovarjal, da sta izvršila Gradišnik in Štern tatvino brez njegove vednosti. Frangeš je bil obsojen na pet mesecev strogega zapora pogojno na dve leti, Gradišnik na isto kazen nepogojno, Štern pa je bil oproščen.
*	Husein Rošič je dobil sedem let. Pred malim kazenskim senatom v Ljubljani se je vršila razprava proti Bosancu Huseinu Rošiču, glavarju rokovnjaške družbe, ki je lani poleti taborila pod Šišenskim hribom v Ljubljani ter ponoči v okolici kradla razne dobrine. Husein je vodil nočne pohode. V gozdu pa so rokovnjači prirejali prave veselice, ki so se jih udeleževale tudi dekline. Husein je sicer srečno odnesel pete pred ljubljansko policijo, a so ga naposled vendarle v Bosni prijeli. Tam je tudi izvršil poizkus roparskega napada. Nepridiprav je dobil sedem let robije. Državni tožilec je prijavil priziv zaradi prenizke kazni.
*	Požar. Na velikonočno nedeljo je pri Martinu Berložniku pri Sv. Florijanu nastal ogenj in upepelil vse gospodarsko poslopje. Rešiti niso mogli niti živine. Začela je goreti tudi hiša, vendar se je požrtvovalnim gasilcem iz Šoštanja posrečilo požar zadušiti.
+ V zaporu }e umrl. V jetnišnici je prestajal kazen polletnega strogega zapora posestnikov sin Franc Kurnik iz Jareninskega dola, ki je b;l obsojen zaradi sodelovanja v znani ponarejalski zadevi. V četrtek pa je Kurnik v zaporu v Mariboru umrl za jetiko. Kazen bi bil prestal 2. junija.
+ Aretacija ponarejevalca denarja Orožniki v Medvodah so prišli na sled ponarejevalcu ko-vancev za 10 in 20 dinarjev, ki so bili silo slabo izdelani. Delavec O. se je lotil tega nepoštenega posla, tveganega tem bolj, ker so kazni za ponarejanje denarja zdaj mnogo strožje, kakor so bile še pred meseci.
+ V pretepu je izgubil dar govora. V ptujsko bolnišnico so pripeljali dninarja Martina Riž-narja iz Cvetkovcev, ki ga je napadel neki najemnik iz iste vasi s polenom ter ga z vso silo udaril po tilniku. Udarci so bili tako močni, da so mu zdrobili dve vretenci, zaradi česar je Riž-nar izgubil dar govora. Napadalec pride pred sodišče.
*	Sirov uboj pri vasovanju. V vasi Beli nad Špitaličem so našli na nekem dvorišču nezavestnega Blaža Štrajherja, posestnikovega sina, ki je imel veliko rano na temenu in je bilo videti, da ga je nekdo udaril z ostrim piedmetom krepko po glavi. Nesrečnik je kmalu nato izdihnil, ne da bi se prej kaj zavedel. Orožniki so napravili preiskavo in ugotovili, da je bil Štrajher ubit na vasovanju. Ko je stal na lestvi pod oknom svoje izvoljenke, so mu neznaci spodnesli lestev in na tleh ležečega pobili. Nato so ga odnesli približno četrt ure daleč k tuji hiši in ga pustili tam ležati, kraj njega pa tudi debelo žično vrv s svinčeno kroglo na koncu, hoteč tako zbuditi domnevo, da ga je nekdo s tem udaril po glavi. Orožniki so aretirali več fantov, ki so osumljeni zločina, prijeto pa je bilo. zaenkrat tudi dekie. V koliko so krivi, bo pokazala preiskava. Vsekakor je želeti, da dobe vsi sirovi ubijalci pred sodniki pravično kazen.
*	Deset let ječe za 38 tatvin je dobil pred malim senatom celjskega okrožnega sodišča 341etni krojaški pomočnik Ivan Korošec iz Vitanja. i
*	Iz strahu pred aretacijo v smrt. Na dvorišču pred Pristavčevo gostilno v Mariboru je imel garažo 401etni šofer in mehanik Aleksander Mahalka. Te dni so prišli ponj orožniki in stražniki, da bi ga aretirali. Mahalka pa je skočil v delavnico in se ustrelil v glavo. Ko so stopili možje postave v delavnico, so ga našli v zadnjih zdihljajih. Poleg njega pa je bil nevarno ranjen Henrik Vračko, ki je dobil strel v desnico. Vračko je povedal, da je hotd Mahalki preprečiti dejanje, pa ga je ta med ruvanjem obstrelil, takoj nato pa si je pognal kroglo v glavo. Ma-balko in Vračka so spravili v reševalni avto, da ju prepeljejo v bolnišnico. Mahalka je že med prevozom izdihnil. Mahalka je bil tisti šofer, ki je nedavno čakal s svojim avtomobilom v Pesnici pod viaduktom na saharin, katerega je nekdo metal iz avstrijskega tovornega vlaka. Tovariša so mu orožniki aretirali, sam pa je začasno ušel nevarnosti. Zdaj šo mu prišli na sled, aretaciji pa se je umaknil s smrtjo.
*	Detomorilka obsojena. V tajni razpravi je te dni veliki senat v Ljubljani obravnaval deto-mor. Obtožena je bila 24!etna dekla Terezija K., da je 9. marca v Vnanjih goricah zadušila krepko razvitega dečka, ki ga je porodila istega dne. Obtoženka se je zagovarjala, da se je otroka znebila iz strahu pred starši in zaradi javne sramote. Senat jo je obsodil le zaradi prestopka detomora na osem mesecev navadnega zapora.
*	Velika tatvina v Št. Vidu nad Ljubljano. V k Vidu nad Ljubljano je bil te dni izvršen vlom v poslopje gospe Amalije Lenardove. Neznani vlomilec je odnesel cele garniture moškega in ženskega perila, posteljne opreme, mnogo platna in blaga, črno moško suknjo in nekaj moške cbleke. Tatvine je sumljiv neki 24letni moški, govoreč štajersko narečje, ki se je dan pred vlomom klatil okoli tega poslopja.
' Morilec Oblonšek prijet na Dunaju. Policij-o ravnateljstvo v Zagrebu je pred dnevi brezžično obvestilo dunajsko policijo, da je 501etni brusač stekla Ambrož Oblonšek, ki je nedavno v Velikem dolu hudo ranil svojo ljubico Kore-novo in umoril njeno sorodnico Ano Pešičevo, pobegnd v Avstrijo. Oblonška so zdaj na Dunaju izsledili in aretirali. Zločinca bodo izročili jugo-slovenskim oblastvom.
*	Drzen vlom. Po vaseh v Beli Krajini se potikajo nevarni ljudje. Orožniki so ugotovili, da se skriva v okolici Metlike tudi že dolgo zasledovani pobegli kaznjenec Jože Urbanič, doma blizu Leskovca na Dolenjskem. Urbanič nače-Iuje manjši vlomilski tolpi. Te dm se je Urbanič s svojo tolpo oglasil na Gradniku pri Metliki in prnoči vdrl v hišo posestnika Jakoba Golobiča. Tatovi so odnesli zlato uro znamke Illinois, zlato verižico, več zlatih prstanov, tri srebrne prstane s črkama G. J., dva poročna zlata prstana, razno obleko, pas z zlato spojko, nekaj perila in nekaj gotovine. Isto noč so tatovi vdrli tudi v Golobičevo klet, odkoder so odnesli veliko leseno posodo s svinjsko mastjo. Urbanič je po vlomu s svojimi pajdaši neznanokam izginil.
Kako je Rjaoec zagoporil prašiča
Koče, kjer je živel Bajtarjev Janez, že ni več na tistem kraju. Čepela je na bregu med drevjem, obrnjena na cesto.
.Tu je sedela na pragu starka — sključena ženica, kateri je vsa okolica rekla mama. Njen sin Janez pa je na oglu cepil drva.
Vzlic omejenosti je bil Janez svoji mamici velika opora. Donašal ji je drva iz hoste, kjer je pobiral odpadke. Včasih jih je naložil, da je komaj nesel. Kar kosti so mu škripale pod silno težoiiuko je doma stresel drva iz koša, tedaj je na dnu večkrat našel kamen. To so mu napravili vaški nagajivci, ki so mu bili zmerom za petami.
Tudi mame smo si večkrat privoščili. Kadar smo jo videli na cesti, tedaj smo ji nastavili zavitke, napolnjene s peskom ali s cestnim prahom. Mama jih je pridno pobirala. Ko pa je opazila, da ji nagajamo, nas je prav pošteno ozmer-
Včasih nas je napodila tudi zaradi tega, ker smo nagajali Janezu, njenemu edincu. Sledili smo mu povsod, kamor se je ganil. Kjer je bil Janez, tam smo bili kmalu vsi, kar nas je šlo iz šole.
Dokler smo bili mirni, nam je bil Janez najboljši prijatelj. Na pametna vprašanja nam je vselej modro odgovarjal. Svoj klobuk nam je bil pripravljen prodati za «divjačo«, tako je rekel dvojači, ki so bile takrat male po 10, velike pa po 20 krajcarjev. Siromak ni poznal denarja; mama mu je vtepla v glavo le to, da ima dvo-jača veliko veljavo.
Bajtarica je vsako jesen zredila prašiča, katerega so potem zaklali. O tem je vedel tudi Janez vselej mnogo povedati. Vaški navihanci smo bili namreč silno radovedni. Zanimalo nas je, koliko krač je imel Bajtarjev prašič.
♦Mnogo, prav mnogo», nam je odgovoril Janez.
«Pa koliko?« smo poizvedovali.
«Pet ali pa še več», si je domislil.
«In želodcev?«
«Dva. Pa kakšna! Tolika, kakor je moja glava.
Janez je imel namreč silno veliko glavo, ki je bila seveda prazna.
«Kaj ie neki jedel vaš prašič, da je bil taksen?« smo ga vpraševali.
Tukaj pa Janez ni dal odgovora. Mama mu je naročila, naj molči ter ga prestrašila s kaznijo, ako bi kaj izblebetal.
S čim je Bajtarica krmila prašiča, je zanimalo tudi odrasle sosede. Zlasti navihanega Rjavca, ki je bil naprošen, naj zakolje prašiča. Janez mu je pomagal pri delu, mama pa je bila zaposljena v kuhinji.
Ko je bil prašič na plohu in mu je klavec že rezal krače, je opazil Janez, da žival še vedno gleda. «Ali še ni poginil?« je vprašal s strahom. »Poprej ga vendar ne boste devali iz kože ...»
»Tukaj pa nekaj ni prav.« Rjaveč je zmajal z glavo in pogledal fanta.
«Ali menite, da sem jaz kriv?« je drhtel od groze.
«Bomo videli. Prinesi mi leskovo šibo.«
Janez mu je ustregel in sedel k peči. «Kaj bo pa zdaj?« se je komaj upal vprašati.
«Zdaj začniva.« Rjaveč je dvignil šibo ter ga poučil: »Kar bom vprašal prašiča, odgovori jasno brez kakega izmikanja ali zavijanja.«
«Ali jaz, boter?«
«Ti in nihče drugi!« Rjaveč, ki je odpovedal Janeza pri krstu hudobnemu duhu, mu je pokazal, naj stopi k prašiču.
«Prašič, kaj si jedel?« se je glasilo prvo vprašanje.
«Gostičevo turščico«, je odgovoril Janez namesto živali.
«Pa še kaj?«
«Pa Kocjevo korenje,«
«Ali še kaj drugega?« Rjaveč je bil nenavadno resen.
«Tudi Cesarjevo peso.»
Boter je ošvrknil prašiča- ter ga nalašč nekoliko zamajal. «Ali vidiš?« je opozoril fanta. «Še nekaj bi rad povedal.«
Janez je že nekaj zinil, kam je hodil po moko, česar pa ni povedal do konca. V sobo je prilezla mama. «Prisraodi, kaj pa delata?« je godrnjala.
«Prašiča sva zagovorila«, je povedal Rjaveč in odložil šibo. «Zdaj vem vse, kaj je jedel..,»
Bajtarice je bilo sram, da nikoli tega. Rekla ni nobene besede, samo fanta je napodila delat. Ves dan ga ni pustila v hišo.
Janez nam je pravil potem na dolgo in široko, kako je boter zagovoril prašiča. Mama pa je bila vsa zmedena in je prišla tisto nedeljo v cerkev z odprtim dežnikom. Soteščan •nt*«*	I»lU«^ .««uv	i
O duš!, ki je prišla po denar
Pripovedka.
Njega dni pri Podhomčevih ni bilo kdo ve kaj prida. Raztrgana bajta, malo slabega grunta po rebri in ena sama stara krava, to je bilo vse. Ali o starem Podhomcu je šel glas, da je silo moder in bistre glave in da ve vselej in povsod, kako in kaj je treba. Kdor je bil potreben sveta, je krenil kar k Podhomcu, pa je bil prav gotovo zadovoljen.
Živela sta tedaj v tistem kraju tudi dva brata, ki sta po očetovi smrti sklenila, da bosta kar naprej skupaj gospodarila. Hotela sta si malo izboljšati travnike, ki so bili precej skaloviti, pa sta se lotila prekopavanja. «Kamenje spraviva na kup. Morda nama pride še kdaj prav«, sta rekla in pridno kopala dan za dnem.
Kopljeta, kopljeta in čistita travnik, kar jima nekaj zazvenči pod krampom.
«Šment, kaj bi neki le to moglo biti«, ugibljeta brata in previdno grebeta v globino in naokrog, dokler ne odkopljeta težkega železnega vrča, ki je bil poln zlatega denarja, lzprva se brata zelo razveselita nenadnega zaklada, kmalu pa ju za-
čne skrbeti, kaj bi neki utegnilo biti s tem denarjem. Premišljujeta in premišljujeta in se naposled odločita, da pojdeta k Podhomcu po svet. Mož ju gleda, posluša, skimuje z glavo in nazadnje pravi:
«Le meni verjemita! Tista duša, ki je ta denar zakopala, bo tudi prišla ponj. Kar lepo v hišo na mizo postavita pisker z denarjem, pa čakajta drevi in molita, da bi šlo vse po sreči.«
Bratoma se zdi nasvet zelo pameten, pa res storita tako. Podhomec pa pravi tisto popoldne svoji ženi:
«Veš kaj, stara, dosti sva se že mučila in trpela, pa še toliko nisva mogla pridobiti, da bi otrokom ne bilo treba tavati po svetu in delati za tuje ljudi. Zdaj bova pa enkrat le dobila malo priboljška!«
«Kako pa?«
«1, kravo bom danes pobil«, pravi Podhomec. «Stara je že, mleka nima več, za meso bo pa še dobra. Malo bova prodala, malo pojeva sama, pa bo.«
Žena, ki je sama cenila svojega moža kot ve-deža, mu ni ugovarjala, dasi se ji je škoda zdelo stare živali.
Podhomec tedaj res pobije kravo, jo odere, spravi kožo pod streho, meso pa v hram. Ženi ukaže pripraviti dobro večerjo, po večerji pa odide z izgovorom, da mora še nekaj dobro premisliti, v podstrešje. Tam leže in čaka ...
Oba brata sta medtem postavila vrč z denarjem na mizo. Ko se znoči, poklekneta k peči in začneta moliti. Molita in molita, toda ne zgane se nikjer nič. Nazadnje že začneta upati, da se je Podhomec morda le zmotil in da duše ne bo po denar. Ura bije enajst, pa le še ni nič. Komaj pa odbije polnoč, zaštorklja nekaj po veži. Vrata v sobo se odpro. Brata sta vsa trda od groze in niti moliti ne moreta več. Proti mizi pa stopa v mesečini po zadnjih nogah cikasta krava. S prednjimi nogami objame vrč, zamuka in spet od-štorklja. V veži se šele oglasi:
«Bog vama povrni! Zdaj sem rešen.«
Nato je spet vse tiho. Brata si oddahneta in sta oba vesela, da sta tako lepo ubpgala Pod-homca. Komaj se zdani, že hitita k njemu in se mu vsa srečna zahvaljujeta za njegov modri nasvet. Podhomec ju smehljaje posluša in ne mara vzeti nobenega plačila za uslugo od njiju, češ:
«Vsakdo je dolžan pomagati, kjer in kakor le more!«'
Komaj brata odideta, se začne prebrisani bajtar smejati na ves glas.
«Stara,» pokliče ženo, «danes se pa le gostiva. Dobila sva plačilo za najin trud!«
In ji pokaže pest svetlih zlatnikov...
Vse svoje otroke je tedaj poklical Podhomec domov, grunta je nakupil in hišo je sezidal, tisto mogočno domačijo, ki-je še dandanašnji najlepša v vsej oni okolici Jn. še toliko-jf^bil, da je od teh dveh plahih bratov za drag denar pokupil kamenje, kar sta ga bila nakopala na svojem trav-
«Glej, glej;« sta rekla tedaj brata, «kako nama je prišlo bogato povrnjeno, kar sva dobrega storila! Dušo sva rešila, pa še kamenje sva tako dobro prodalai Bog daj srečo temu Podhomcu!«
No, r.es je odtlej pri Podhomčevih vedno na trdnem, dasi malokdo ve, kako je stara cika položila temelj blagostanja s svojo kožo...
PREKMURSKI GLASNIK |
Iz Fikšincev nam pišejo: Kljub hudim časom se je fikšinska gasilska četa odločila, da začne graditi prepotreben gasilski dom. Delo so že začeli. Fikšinčani so vrli gasilci in složni med seboj, zato gradijo dom s prostovoljnim delom. Ker pa je kljub temu potreben denar, ki ga je v teh časih težavno dobiti, so jo fikšinski gasilci pogruntali in so priredili na velikonočni ponedeljek tombolo. Lepi dobitki in ugodno pomladno vreme so privabili mnogo ljudi na prireditev Gasilci so bili veseli velikega obiska, srečniki, ki jim je bila sreča mila, pa lepih dobitkov. Fikšinski gasilci naj bodo drugim četam za zgled,
da se tudi v sedanjih težavnih časih da z dobro voljo, vztrajnostjo in složnim delom mnogo doseči.
Prirejanje shodov in posvetov
Glede na prirejanje shodov in posvetov v predvolilni dobi razglaša uprava policije v Ljubljani:
Po zakonu o društvih, shodih in posvetih iz leta 1931. je prijavljati kakršnekoli shode in posvete v rokih, ki jih določa ta zakon, in to:
1.)	Vse shode in posvete, ki jim je namen pre-tresanje političnih vprašanj ali vršitev politične akcije, je treba prijavljati najkesneje tri dni pred dnem, ko naj bo zbor, odnosno posvet. Za take shode je potrebna prejšnja dovolitev te uprave policije. Če oblastvo najkesneje 24 ur pred časom, ko naj se vrši shod ali posvet, ne izda dovolitve, se smatra, da je shod, odnosno posvet prepovedan. V prijavi, ki jo mora podpisati vsaj eden sklicateljev z navedbo svojega poklica in bivališča, se morajo navesti kraj, čas in dnevni red shoda ali posveta. Pri posvetih je treba navesti v prijavi tudi poklic in bivališče vseh osebno povabljenih oseb.
2.)	Za shode pod vedrim nebom in njih sprevode je potrebna posebna dovolitev te uprave policije z istimi pogoji kakor za prej navedene politične shode in posvete. Prijaviti jih je tri dni prej.
3.)	Politične stranke pa morajo shode, posvete, konference v zaprtem prostoru 24 ur prej prijaviti tej upravi policije, ni jim pa potrebna prejšnja dovolitev te uprave policije, razen za shode pod milim nebom.
Roki treh dni in roki 24 ur za prijavo shodov, konferenc, posvetov, ki jih skličejo odobrene j politične stranke v zaprtih prostorih, se računajo tako, da se dnevi prijave in dnevi, ko se vrši] shod, sprevod, posvet, ne vzamejo v poštev. Pri roku 24 ur za izdajanje oblastvenega dovoljenja se pa ure priobčitve in pa ure, ko se shod, posvet prične, ne vračunajo.
Tako prijavljanje shodov in posvetov je tudi v interesu sklicateljev samih, da more oblastvo zaščititi popolno svobodo in varnost zborovanj in prostost opredeljevanja volilcev.
Sklicatelji shodov in posvetov, ki ne bi upoštevali teh predpisov društvenega zakona, bi občutili kazenske posledice člena 36. društvenega zakona, ki so zapor do 30 dni ali denarna globa do 5000 Din, odnosno obe kazni.
PROGRAM RADIA LJUBLJANE
od 5. do 12. maja.
Nedelja, 5. maja: 7.30: Kmetijska posvetovalnica (inž. Sadar Vinko); 8.00: Dobro jutro (godba na pihala od Device Marije v Polju in plošče); 8.30: čas, poročila; 9.00: versko predavanje; 9.15: prenos iz frančiškanske cerkve; 10.00: Domovina mili kraj (Slovenski vokalni kvintet, radijski orkester in plošče); 11.50: obvestila; 12.00: čas, koncert po željah (radijski orkester); 15.00: koncert po željah (plošče); 16.00: Buči morje Adrijansko (radijski orkester, radijski dramski studio, predavanje Jadranske straže in plošče, Boltarjeva); 19.30: nacionalna ura; 20.00: prenos iz Varšave; 20.30: koncert «Sloge», godbe na pihala; 21 30: čas, poročila, obvestila, spored; 22.00: Polka je ukazana (polke, valčki, koračnice; radijski orkester in plošče).
Ponedeljek, 6. maja: 12.00: Iz daljnih južnih dežel (plošče;) 12.45: poročila; 13.00: čas, vreme, obvestila; 13.20: radijski orkester; 14.00: vreme, borza, spored; 18.00: llja Livšakov igra na ploščah; 18.20: zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna); 18.40: čas, poročila, spored, obvestila; 19.00: ruske narodne na klavirski harmoniki (prenos z nebotičnika); 19.30: nacionalna ura; 20.00: prenos opere iz Zagreba, v I. odmoru: Letošnje predstave našega gledališča (Mrzel), v 11. odmoru: čas, poročila, program.
Torek, 7. maja: 11.00: šolska ura: Zakleta Veronika (pravljična zvočna igra po narodni legendi iz kamniške okolice; napisal Joža Vom-bergar; izvajal bo radijski dramski studio; režija inž. Pengov); 12.00: Iz Mozartovega car-stva (plošče); 12.45: poročila; 13.00: čas, vreme, obvestila; 13.20: Ljubezen in pomlad (plošče); 14.00: vreme, borza, spored; 18.00: dva mlada harmonikarja in še mlajša napovedovalka; 18.40: čas, poročila, spored, obvestila; 19.00: O prelepi majski čar (Schumannove. pesmi; pel bo Drago Žagar); 19.30: nacionalna ura; 20.00: Majski večer (kvartet Fantje na vasi, Stritarjev trio, Debeljakova, Joža Vombergar, radijski orkester); 21.30: čas, poročila, vreme, spored; 22.00; radijski jazz; 22.30: angleške plošče.
Sreda, 8. maja: 12.00: Sedaj pa naokrog (plošče); 12.45: poročila; 13.00: čas, vreme, obvestila; 13.20: operne fantazije na ploščah; 14.00: vreme, borza, spored; 18.00: Delibes: Balet Syl-via (plošče); 18.20: pogovor s poslušalci; 18.40: čas, poročila, spored, obvestila; 19.00: Iz šleskih revirjev (recitacije s klavirjem; recitiral bo Ciril Debevec, klavir dr. Švara); 19.30: nacionalna ura; 20.00: Mi, kar nas je kovačev (delavska pesem in beseda; izvajali bodo člani delavske godbe na pihala «Zarje» s kapelnikom Danilom Ce-rarjem, delavski pevski zbor «Svobode» iz Zaloga, Dobrunj in Ljubljane in delavski pevski zbor «Cankar» iz Ljubljane s pevovodjo Kristom Perkom, govorilni zbor in člani delavskega odra ljubljanske «Svobode»; med posameznimi točkami bo govoril pisatelj Angelo Cerkvenik); 21.30: čas, poročila, vreme, spored; 22.00: Bratci veseli vsi (pela bosta Banovec in Žagar s spremlje-vanjem harmonikarja Stanka, vmes plošče).
Četrtek, 9. maja: 12.00: Veseli zvoki iz raznih operet (plošče); 12.45: poročila; 13.00: čas, vreme, obvestila; 13.20: Pa nekaj moderne glasbe na ploščah; 14.00: vreme, borza, spored; 18.00: Ribniška in druge take na ploščah; 18.20: slovenščina (dr. Rudolf Kolarič); 18 40: čas, poročila, spored, obvestila; 19.00: Kmečki trio (Gregorc, Nachforg, Stanko); 19.30: nacionalna ura; 20.00: prenos iz Beograda; 21.30: čas, poročila, vreme, spored; 22.00: V valčkovem taktu okoli sveta (radijski orkester).
Petek, 9. maja: 11.00: šolska ura: proslava materinskega dne (I. dekliška osnovna šola); 12.00: Gorenjska, ti kras slovenski (plošče); 12.45: poročila; 13.00: čas, vreme, obvestila; 13.20: radijski orkester; 14.00: vreme, borza, spored; 18.00: Odmevi iz davnih dni (plošče); 18.20: Sprehodi po stari Ljubljani (dr. Andrejka Rudolf); 18.40: čas, poročila, spored, obvestila; 19.00: nemščina (dr. Rudolf Kolarič); 19.30: nacionalna ura; 20.00: Aljažev večer (izvajala bosta pevski zbor in orkestralno društvo Glasbene Matice; prenos iz Hubadove dvorane); 21.30: čas, poročila, vreme, obvestila; 22.00: Operetna glasba (radijski orkester in plošče).
Sobota, 11. maja: 12.00: Za boljšo voljo (plošče); 12.45: poročila; 13.00: čas, vreme, obvestila; 13.20: Za boljšo voljo (plošče); 14.00: vreme, borza, spored; 18.00: Regiment po cesti gre (radijski orkester); 18.40: čas, poročila, vreme, obvestila; 19.00: zunanji politični pregled (dr. Jug); 19.30: nacionalna ura; 20.00: rezervirano za prenos z Jadranske straže; 21.30: čas, poročila spored; 22.00: Iz solnčne Dalmacije (sodelovala bosta Margita Rajhenič-Rahova in radijski orkester).

NOVICE IZ AMERIKE.
C1 e v e 1 a n d, aprila.
Nenavadna slava rojaka v Ameriki. V Ameriki živi ogromno število brezposelnih delavcev od javnihh podpor in so časopisi polni poročil o javno podpiramh ljudeh.. Številke o izdanih javnih podporah so najzanesljivejše merilo s.iske, kj jo preživlja Amerika. Zaradi javne podpore si
je zdaj v Chicagu pridobil slovenski rojak Ivan Turčič redko slavo. Največji list «Journal» je napisa! o tem možu daljši članek. Turčiča je označil za izrednega poštenjaka, ki bi ga lahko grški modrijan Diogen pri belem dnevu iskal z lučjo. Pred dvema letoma je bil Ivan Turčič prisiljen, da je, čeprav skrajno nerad, poiskal javno podporo. Kakor hitro pa je prišel do skromnega zaslužka, ki ni bil niti stalen, se ni več priglasil za podporo. Zdaj po dveh letih je spet prišel na podporni urad, tcda ne s takim namenom kakor milijon drugih. Prinesel je namreč 55 dolarjev ter jih položil uradniku na mizo. Pojasnil je, da je ta znesek prejel od podpornega urada in da ga zdaj vrača, ko je dobil delo. Uradniki so ostrmeli od začudenja. Turčič-pa je ponosno odkorakal iz urada. Listi, ki hvalijo njegovo izredno poštenost, so objavili tudi njegovo sliko.
Kakor smo že poročali, so mehiški roparji ugrabili Alojzija Remšaka, ko je v družbi petih Američanov iskal zlato. Izpustili so njegovo spremljevalko in ji naročil, naj prinese 2500 dolarjev odkupnine zanj. Mehiška vlada mu je poslala na pomoč vojake, ki so ropai je obkolili, Tolovaji so Remšaka nato izpustili. Remšak je bil zelo slab, ker so mu dajali slabo hrano, vendar mu niso storili ničesar žalega.
V	Washoeju se je ponesrečil 391etni Štefan Puhek iz Zgornjega Suhorja pri Metliki. Ko je v rovu vrtal v debele plasti premoga, se je utrgala plast in ga s takšno silo pritisnila k steni, da mu je zdrobila lobanjo. Nekaj dni nato je umrl za poškodbami. Pokojnik je živel v Ameriki 23 let. Zapustil je ženo in sina.
V	Clevelandu sta se smrtno ponesrečila Janez Zorman in Anton Vrhovec. Zorman je dobil hude poškodbe pri avtomobilski nesreči in je v bolnišnici umrl, a Vrhovec je padel po stopnicah v klet tako nesrečno, da je obležal na mestu mrtev. Pokojnik je bil iz Trebnjega na Dolenjskem. V Ameriki je živel 30 let.
Ko se je ob koncu marca vračala 231etna Tilka Kostelnikova z dela iz neke tvorniee v Clevelandu domov, jo je na cesti počakal 321etni Jurij Ropjak in ji po kratkem prepiru vrgel v glavo težak kos železa. Dekle so morali prepeljati v bolnišnico, a napadalca, ki je oženjen, so aretirali in prepeljali v zapor. Tam se je hotel Ropjak obesiti, pa so mu to preprečili. Tilka je povedala, da je Ropjak neprestano lazil za njo in da jo je hotel ubiti, ker ga ni marala.
V	Denverju je umrl 74letni France Fink, ki je zapustil dva sina in hčerko. V Indianapolisu je umrl Janez Škerlj, v St. Louisu pa so pokopali 501etnega Vincenca Lipovška od Sv. Boštjana pri Krškem. V Barbertonu je preminil Anton Berovec.iz Gornje Košane pri Št. Petru na Kia-su, v Pueblu pa Urban Papež iz Sela pri Flinjah na Dolenjskem. V Nohomisu so pokopali 631et-nega Jurija Plahutnika iz Godiča pri Kamniku, a v Little Fallsu je umrla 591etna Marija Homov-čeva iz Horjula pri Vrhniki. V Ameriki je živela 36 let. V Braddocku je umrl Alojzij Volk, star 54 let, doma iz Rumene vasi pri Novem mestu, v Manorju 481etni Franc Demšar iz Poljanske doline, v Oglesbyju pa Ciril Ambrož iz Velikih Češenjc. Zapustil je ženo in dve hčerki. Pred tedni je v Denverju umrla Marija Šabčeva. Zapustila je moža, dva sina in pet hčerk.
Nedavno se je v Bridgeportu smitno ponesrečil Janez Kočevar. V jami se je nad njim odtrgala težka skala in ga ubila. Pokojnik se je rodil v Ameriki in je štel 39 let. Zapustil je ženo in troje otrok.
V	Clevelandu sta postala žrtev brezobzirnega avtomobilista Anton Mihalič in Anton Caric. Mihalič je prišel na Caričev dom, kjer so proslavljali zaroko njegove hčerke Marije. Po veseli domači zabavi je Carič zbrano družbo povabil v svoj avtomobil, češ da jih popeije domov. Med vožnjo je na prometni ulici nenadno počila pnevmatika zadnjega kolesa in Carič je zavozil k robniku ceste, da bi zamenja! pnevmatiko. Tedaj je od zadaj pridrvel drug avtomobil in se s tako silo zaletel v Caričev avtomobil, da sta
Carič in Mihalič v velikem loku odletela z voza na pločnik in obležala nezavestna. Njuni ženi, ki sta ostali po čudnem naključju nepoškodovani, sta nezavestna moža naložili na voz in naglo prepeljali v bolnišnico, kjer pa sta kmalu umrla. Pokojni Anton Mihalič je bil doma iz Gradišča pri Hrušici na Primorskem in je štel 36 let. Carič je bil njegov roiak iz iste vasi. Štel je 28 let. Policija je aretirala avtomobilista, ki je zakrivil nesrečo, in ga izročila sodišču. F V prodajalnico Ludovika Tisovca v Clevelandu sta prišla dva roparja in s samokresoma v rokah zahtevala, naj dvignejo Tisoveč in njegova pomočnika roke. Ker je hotel prvi pobegniti, ga je ropar udaril s samokresom po glavi in ga hudo ranil. Roparja sta pobrala iz blagajne 85 dolarjev in pobegnila.
V	Chicagu se je 161etni Josip Klepec igral z drugimi dečki na strehi štiri nadstropja visokega katoliškega zavoda za dečke. Ko je bežal pred tovarišem, mu je zmanjkalo tal pod nogami in strmoglavil je v globino, kjer je smrtno nevarno ranjen obležal na tlaku. Prepeljali so ga v bolnišnico, a je kmalu po prevozu izdihnil.
t Ameriški listi poročajo, da je bil znani Ivan Poderžaj, ki je bil zaradi dvcženstva nedavno obsojen na pet let ječe. dodeljen zdravstvenemu oddelku v jetnišnici. Poderžaj je rekel, da je to sicer precej poniževalno, da ga pa ne boli. Če se bo lepo vedel, pride v pisarno, zlasti zato, ker zna več jezikov.
[ V Sheboyganu je umrla 791etna vdova Neža Staricfeva, doma iz Trebelnega na Dolenjskem. Za njo žaluje sedem otrok. V Buffalu je umrla Antonija Jermanova, stara 52 let. Doma je bila izValte vasi na Dolenjskem. V Ameriki je bivala 33 let. Po tri tedne trajajoči bolezni je v Clevelandu umrla 56Ietna Karolina Maverjeva.
V	Portlandu so nedavno zasačili 57letnega Štefana Finka, ki je že tretjič brez dovoljenja prišel v Ameriko. Mož je bil tudi brez dela in je farmarjem kradel kokoši na ta način, da je oponašal petelina tako imenitno, da so prikokoda-kale k njemu.
V	Sheboygami so zalotili in zaprli Janeza Špendala, ker je brez dovoljenja kuhal žganje.
Banka 13 el z* no I*
11, Rue Auber, PARIŠ (9°)
odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem knr/u. Vrši vse bančne po«le najktilamnei" Fošttii uradi v I5eljji|i, Franciji, llo-ln neli ji in I iiksemhurgu sprejemajo plačila no nnSe fekovne račune- Belgija: šl >0f>4-64, Bru\elle?; Francijn■ št. 1117-94. Pariš; F.landija: št. 14">SW», Ned.Dien«t; I uk«cnilnirg: št. V)67, I iixeiitl>(>iirir. — Na »nlilevo pošljemo bre/pFifno inše fekovne nn-Wniie	5h
ŠE NEKAJ NAVODIL ZA KUHO.
Zadnjič smo podali nekaj nasvetov o močna-tih jedeh, danes pa naj sledi nekaj navodil o mesu.
Vležano meso je vedno mehkejše kakor pa sveže. Piščanci na primer so vse bolj okusni, če so zaklani že dan prej. Prav tako gos, kokoš, puran, le ribe morajo biti vedno sveže, ker mrtva riba se hitro zasmradi in je tudi zdravju škodljiva, če je stara, to se pravi, že nekaj dni mrtva.
Kadar pripravljaš meso na en ali drug način, ga deni vedno na vročo mast. (Le kadar ie v receptu izrečno zapisano, da daj mast, meso in drugo naenkrat v kozo, tedaj se ravnaj po receptu.) Posebno še, kadar pripravljaš pečenko. Mast ali razbeli v kozi in položi meso na mast ali jo pa posebej segrej in polij meso z vročo mastjo. Vroča mast namreč zapre vse luknjice v mesu, in se sok ne izcedi iz mesa, temveč ostane v mesu in je potem pečenka bolj sočna. Isto velja za razne zrezke, dušeno meso itd.
Vzorci popolnoma novega pomladanskega in letnega b'aga za moške in ženske obleke ter razne druge manufakture so pravkar izgotovljeni. Pišite še danes Trgovskemu domu Stermecki. Nato jih takoj brezplačno prejmete. Cene vsemu blagu močno znižane, izbira
pa ogromna.
TQG0VSKI • DOM
tmmtnh
g Prepričajte se!
tovmjria- perila ■ rt • oblek.
CELJe. si. 97
Ker se pri pečenju meso zelo upeče, imajo1 potresi dve žlici moke, in ko moka porumeni,
nekatere kuharice navado, da denejo meso za minuto v krop in ga šele potem pečejo. Tako pripravljeno meso se res preveč ne upeče, ali taka pečenka ni nikdar prav-okusna; ima vedno okus. kaker da je kuhana in potem šele malo popečena.
sok zalij. Ko je vrelo pet minut, zreži meso na lepe kose in ga polij s precejeno omako.
Pogača. Mešaj, da naraste: 20 dek sirovega masla, 20 dek sladkorja, štiri rumenjake in limo-novo lupinico. Nato primešaj 20 dek moke in sneg štirih beljakov. Podolgovato pekačo dobro
Prekajeno meso deni vedno v krop kuhat. p0maži, posuj z moko in zlij testo noter, raz-Prav tako klobase. Kozlička ali jagnje pa zme- ravnaj in po vrhu posuj z zrezanimi orehi, man-rom najprej popari, potem šele pripravi za pe- \ delini ali lešniki. Nato speci Še toplo zvrni na čenje ali cvrenje. Staro kokoš pa pristavi k; desko, posuj z vanilijevim sladkorjem in hladno ognju z. mrzlo vodo in naj počasi vre, da se zregj na tanke rezine, skuha.
Kadar kup:š meso za več dni skupaj, pa dobi isto slab duh, tedaj ga operi in potem še v čisti vodi dobro izperi. Še bolje je, če meso takoj, ko ga dobiš od mesarja, razdeliš za tri dni. Ali ga, prekuhaš za juho ali ga daš malo dušit ali pa pripraviš za golaž.
Za tri dni lahko vedno kupiš meso in ga vnaprej pripraviš, recimo: Prvi dan prevreš nekaj
mesa za juho. Napraviš zrezke za drugi dan, a	, .,	r
za tretji dan pripraviš za golaž. Meso za juho ena izmed najbogatejših žensk Amerike. Imeno-samo malo prevreš, pa čaka in se ne pokvari, i v?!a se Je Elizabeta Taborjeva. zrezke samo malo popečeš in seveda osoliš, pa; Premoženje Elizabete Taborjeve so cenili čakajo, golaž samo dobro podušiš in šele tisti svoječasno na milijardo dolarjev, umrla pa je dan. ko ga rabiš, izvršiš. S tem si prihraniš čas, zdaj v bedi. Ko je biio njeno ime še na vrhuncu
ZANIMIVOSTI
ŽALOSTEN KONEC DVEH BOGATAŠEV.
Pred tedni so našli v siromašni koči blizu Vermonta mrtvo staro ženico, o kateri so oblastva dognala, da je bila nekdanja lepotica in
ker ti ni treba vsak dan k mesarju.
Za kuhinjo
Tti-j.i zrezki v omaki. Nareži telečje zrezke,
slave, so pisali listi o njej, o njeni lepoti, o njenem bogastvu in o njenih razkošnih oblačilih dolge članke. Omožena je bila z nekim čudakom, ki je že v mladosti nagibal k pustolovščinam. Kmalu po poroki je kupil v Koloradu ogromno
jih potolči in osoli ter položi na vročo mast, da zemljišče in začel tam kopati zlato. Zlata žila pa se hitro popečejo po obeh straneh. Ko so za- je bjja kmalu izčrpana, a mož je odkril med tem pečeni, jih deni na topel krožnik in pokrij. Na: izdaten rudnik srebra. V nekaj mesecih se je po-mast pa stresi žlico drobno zrezane čebule, malo, množilo njegovo premoženje za.nad en milijon peteršilja in pest poparjenih in sesekljanih jurč- dolarjev.
kov. Ko se vse. skupaj malo poduši in porumeni, j Takrat- se je ločil od svoje žene Elizabete, ki posuj žlico moke in ko tudi moka porumeni, zalij je zelo oslabela zaradi velikih skrbi. Pri raz-z juho ali vodo. Položi zrezke v omako in naj se poroki ji je izplačal en milijon 200.000 dolarjev in v omaki dušijo še četrt ure. Dodaj še dve ali tri se zaijubil v neko Elizabeto Kurtovo, ki je bila žlice smetane, in ko enkrat prevre, daj na mizo.! izredna lepotica. Z denarjem je ločena žena ne-Cmoki s slanino. Razreži na kocke 12 dek kaj let uspešno gospodarila in si pridobila ogrom-slanine in jo razbeli. Ko so postali ocvirki ru- no premoženje. Toda njej ni bila sreča tako mila menkasti, jih poberi na krožnik, v masti pa pre-praži tri na kocke zrezane žemlje. Ko so žemlje
prepražene, jih postavi na stran, da se shlade.: Tri žemlje pa posebej zreži in deni v skledo ter jih polij s četrtinko litra mleka, v katerem si dobro zmešala dve jajci in en rumenjak ter malo soli. Te žemlje naj tako polite in zmešane stojijo četrt ure. Nato primešaj prepražene žemlje, ocvirke od slanine in šest dek moke in vse sku-
kakor njenemu ločenemu soprogu. V nekaj letih so se posušile njene blagajne, prodati je morala svoie hiše in naposled svoj zadnji nakit. Ni več živela v mestu; šla je na deželo in tam beračila od hiše do hiše. Ko je letos v marcu pritisnil hud mraz, se je Elizabeta zatekla v neko kočo in tam zmrznila.
Nasprotno pa je imel njen ločeni mož nekaj časa veliko srečo. Nova liubezer- mu je prinesla
paj dobro zmešaj. Iz tega testa napravi približno k hiši blaginjo. Bil ji je kavaiir in io je obsipaval deset cmokov in jih v slanem kropu kuhaj 12 do z diamanti in dragocenostmi, s svilenimi oblačili
in z vročo ljubeznijo. V nekem .mestecu je zgradil za sebe krasno palačo, razen tesa tudi opero, ki je stala nad en milijon dolarjev. Prav ko je bil mož na vrhuncu sreče, ga je pa nepričakovano tudi zadela nesreča. Padec vrednosti srebra mu je ugrabil vse imetje. Prisiljen ie bil prodati vse rudn ke in nekaj let nato ni imel več premoženja. Na stara leta ga je doletela i 'a usoda kakor n;e-govo ločeno ženo Elizabeto. Umrl "ie pozabi en
15 minut. Kuhane zabeli z ocvirki in drobtinami.
Dušena goveja pečenka. Kos uležanega gove-! jega mesa od stegna dobro potolči, osoli, po-popraj, prevleči s slanino in zdrgni s stlačenim česnom. Nato zvij meso skupaj, poveži z nitjo in položi na mast, na kateri si prepražila malo čebule, korenčka in peteršilja. Kožico pokrij', in naj se meso na vseh straneh opeče. Nato zalij kozarec belega vina in duši meso do mehkega. Ko
X Avstrijski Korošci hočejo v Abesinijo. Ženevski «Journal des Nations» objavlja brzojavko iz Celovca, da je tamkajšnja organizacija Heim-wehra začela zbirati prostovoljce za Italijo proti Abesiniji. List pristavlja, da je Heimwehru že uspelo nabrati precejšnje število brezposelnih, ki so zaradi svojega bednega položaja sprejeli to ponudbo in se pripravljajo na odhod.
X Žrtve potresa na Formozi. Po uradnih poročilih so na potresnem ozemlju na Formozi izkopali izpod ruševin vse žrtve potresa. Končno število žrtev je po uradnih podatkih naslednje: 3191 mrtvih, 9213 hudo ranjenih, 14.015 laže ranjenih. 15.292 hiš je popolnoma razdejanih, 22.273 pa tako hudo poškodovanih, da se ne dado več popraviti in jih bodo morali porušiti. Mrtvece so zažgali, ranjence pa spravili v zdravniško oskrbo po bolnišnicah in zasilnih zdraviliščih.
X Velik potres na Iranu. V iranski pokrajini Mazanderanu je v zadnjih dneh potres opustošil cele okraje. Tresti se je začelo že sredi meseca aprila. Sunki so postajali vedno hujši. Naposled je potres začel podirati hiše. Iz Teherana poročajo, da so pod razvalinami mest in vasi našli že 6Q_0 mrličev.
X Boijševiška borba proti veri. Iz Moskve poročajo, da je «Brezbožtiik», glasilo Zveze ru-sk li brezbožnikov, priobčil razglas komisarja za celo Jaroslavskega, ki poziva javnost na boj 1 jri. V tem razglasu je tudi rečeno: Mi i . za? g a ti vse cerkve sveta, mi hočemo 1 : eti vse ječe... Množice vedno bolj in bolj pr.iiajujo do spoznanja, da niso vera in njeni o!vreui, vse njeno hinavstvo, vse njene zvijače nič drugega kakor mreža, ki naj zadržuje na-KcJck, opij, ki n ij z ,mori vest in oslabi voljo. Združiti moramo milijone delavcev in kmetov 1 d zastavo brezbožn a borcev. Oni korakajo za I :ovim praporom. Tako hočejo boljševiki k'ai .o in malo iztrebiti vero.
Pogon ni ;<: pi ceno mladino. Mestna i va v M M v i n ■ •verujejo nov velik po-j : :.s zap.:ščeni ,ii otroki, ki se potepajo v tiso-i i po me-itu in v piedmestjih in so postali javna i: . i ** i i' •. ■ t. V z'i:iniih treh tednih so oblastva pob vila 1309 otroških brezdomcev. Za nekatere < "uke so oblastva mogla izslediti starše in so j: i h vrnila, drugi pa so bili poslani v zlo-j . i otroška v/v.- šča, ki jih vodi tajna poli-i. - Vse^a skupaj je bilo v zadnjih treh mesecih 1 1 009 primerov, da so morala sodišča nastopati 1 o(i petepuštvu otrok in kaznovati tudi starše za- 'Ji zanemarjanja vzgojnih dolžnosti. V 7000 p imeriii pa ni bilo mogoče najti niti očetov niti m 'er. Otroci o starših sploh niso* imeli pojma.
loOlrtnlca prvega poleta z balonom čez FakavskS priiv. Leta 1785. je francoski zrako-plovec Blanchard stopil v družbi Američana dr. Jeffersona v balon, da poleti čez morski preliv med Francijo in Ang'ijo. Od Dovra ju je veter nesel proti Calaisu. Ker pa je med potjo plin zelo hitro uhajal iz zrakoplova, sta merala pometati vse instrumente in nazadnje celo svojo obleko iz gondole, da sta vzdržala v zraku. Ko sta dospela blizu francoske obale, nista imela skoraj ničesar več na sebi. Na Francoskem pa se .ie zrakoplov nekoliko bolj dvignil v zrak in naposled sta se ob nekem gozdu blizu Guinessa srečno spustila na zemljo. Za to junaško dejanje je dobil Blan-chard od francoskega kralja nagrado 12 000 zla-tov in letno plačo 1200 zlatov. To je bil zaslužil toliko boli, ker se je Rozierju ki je pred njim poizkusil isto pot. zrakoplov užgal in je smeli potnik strmoglavil na francosko obalo.
X Leteči mcrrki pes. Tako se imenuje novo moderno bombno letalo, ki je dobilo to ime zaradi svoje čudne oblike. Letalo ie namreč eno-krovnik, ki ima izredno dolga krila. Vse pa je tako zgrajeno, d t se čim manj upira zraku. Prav zaradi tega ima letalo tako čudno obliko.
X Peščeni viharj na Kitajskem. Po severnem Kitajskem so divjali hudi peščeni viharji,
ki so povzročili veliko škodo. Železniški in zračni promet je skoraj čisto ustavljen. Telefonske zveze so daleč naokoli potrgane, ker je vihar prevrnil okoli 1300 brzojavnih drogov. Bilo je tudi več človeških žrtev. Po peščenem viharju je nenadno nastal mraz. Medtem ko je do četrtka vročina naraščala in je termometer kazal 35 stopinj Celzija, je v petek živo srebro padlo na ničlo. Na meji Džehola je zapadel sneg.
X Staro arabsko mesto odkrito. Nemški raziskovalec Hans Helfritz je na svojem potovanju po Arabiji našel v južni Arabiji ostanke ogromnega mesta stare dobe. Domačini so dovolili Helfritzu, da je kraj fotografiral. Nato pa je moral spet odpotovati. Raziskovanja po razvalinah mu niso dovolili.
X Utrujenost ušes. Prav tako kakor nos, ki se počasi privadi na kak duh, da ga več ne spoznava dobro, tudi uho otopi za zvoke določne višine in barve. Ponovno so že opazovali, da so strojevodje oglušeli za pisk lokomotive, dasi so vse druge zvoke prav dobro razlikovali.
X Človeški želodec. Vprašanje, koliko more človek naenkrat pojesti, je bilo rešeno v dvoboju med dvema požeruhoma, in sicer med plavalnim mojstrom Kelamanom in Murayem. Stavila sta in oba pospravila neverjetne množine jestvin. Muray je pojedel krožnik juhe, pečeno kokoš, veliko ribo, skoro kilogram pečenke, velik krožnik praženega krompirja, sveženj redkvic, štiri porcije sladoleda, velik kolač, krajec kruha, ne-1 kaj kislih kumar, krožnik jabolk, potem pa popil! dve steklenici piva, vrč mleka in vrč vode. Na- j posled je bil sit in v dobro so mu zapisali 251 j točk. Njegov nasprotnik Kelaman pa je dosegel 276 točk, ker je pojedel in popil toliko, kolikor | Muray, razen tega pa še sedem krajcev kruha, krožnik pečencev, dva obložena kruhka in še skodelico kave.

Pri fotografu.
Neka žena je prišla k fotografu z otrokom v naročju: «Prosim, naredite mi lepo sliko mojih
dvojčkov.»
Fotograf: «Tu je en otrok, kje imate pa drugega ?»
«Pustila sem ga doma. Je prav tak kakor tale...»
Kašelj.
Zdravnik: «Zaradi vašega kašlja bi ne smeli piti alkoholnih pijač, nič več kaditi in tudi plesati ne.«
Bolnik: «Torej smem še samo kašljati.»
Listnica uredništva
Vir. Taki osebni napadi se ne objavljajo kar tako. Tiskovni zakon je strog.
GOLŠA, DEBEL VRAT
7. A SMEH IN KRA TEK ČAS
Poročno darilo.
Urša: «Jaz sem sosedovi Špelci za poroko podarila čajnih skodelic za šest oseb.»
Neža: «Kaj to! Jaz sem ji pa dala č^ino sitce' za 24 oseb.«
Mož in žena.
Žena: «Če me pošlješ na morje, Loni iam ves čas mislila samo na tebe.»
Mož: «Meni je ljubše, če ostaneš pri meni In j [ misliš samo na morje.»
Dovtlpi.
A: «Bcltežarjevi dovtlpi so pa res duhoviti, zakaj se jim ne smejete?«
B: «Nočem! Ne morem trpeti tega osla! Smejal se bcm njegovim dovtipom doma.»
V živrlskem vrtu.
Jurček: «Glej. mamica, ta Velika opica je tako podobna stricu Boštjanu!«
Mati: «Tako vendar ne smeš govoriti!«
Jurček: «Saj sem čisto tiho rekel. l^r misliš, da je opica slišala?«
je obolenje ščitne žleze, ki je je treba pravočasno zdraviti, ker se sicer delovanje tega važnega organa v njegovi funkciji kot zaščita proti strupom vse bolj ovira, zaradi česar nastopijo zelo neprijetni, a često tudi nevarni pojavi. Zdravniška znanost je ugotovila, da delujejo soli, ki vsebujejo jod, izredno dobro pri raznih oblikah golše. Mnogoštevilni bolniki so ugotovili pri uporabi zelo preprostega
DOMAČEGA ZDRAVLJENJA S PITJEM
nagel in povsem neškodljiv vpliv na bolezen. Vsakdo, ki ima golšo ali debel vrat ali otečene žleze, na j zahteva našo knjižico, ki jo pošljemo
VSAKOMUR BREZPLAČNO. Zadošča dopisnica.
Poštno zbiralno mesto: Georg F n I g n e r, Berlin-Neukolln, Hinghalinstrasse 24, Abt. P.91.
BrtzplMn t POUK "^sV
liGshnuu^
I£L&HEMLD»lI
; TOVARNE GLASBILI
Prebrisanec.
Kupec: «Prosim deset jajc samo od črnih kur.»
Trgovec: «Kaj jih poznate? No, kar izberite jih.«
Prebrisanec izbere najdebelejša jajca, plača in odide.
Tako je.
Spelca: «Ali je res, da si pustila svojega ženina?«
Marjanca: «Res. V začetku mi je pripovedoval, da je sijajen nogometnik, zdaj pa se je izkazalo, da je navaden profesor.«
MALI OGLASI
Posnemalnike in brzoparilnlke
, daje na obročna odplačila <T e li n a». Ljubljana, 'Mestni trg .št. 125. Sprejema potnike.	8t
Izredno dobro in poceni
dobite oblačila, moško perilo itd. pri Preskerju v Ljubljani na Sv. Petra cesti št. 14.
Blaž Mavrclove Camarske pesmi
po koroških ženitovanjskili običajih so izšle. ■ Dobijo se pri Ilinku Saxu v Mariboru.
Prvovrstnega kclnrskega pomočnika
sprejme Laznik Ferdo, Radeče'.