delavska enotnost 11- 6. 1977 - ŠT. 23. - L. XXXVI. - CENA 4 DIN QLAVNI UREDNIK: ODGOVORNI UREDNIK: Vojko Černelč bojan samarin MERILA, MERILA... Signali, ki prihajajo od ''sepovsod, ne varjajo. Ter-°nieter za merjenje vročin-. Zagnanosti pri uveljavlja-. Ju zakona o združenem delu | vse bolj »zgovoren«: v °zdih in ozdih komisije in °elovne skupine vse bolj gotavljajo, kako pravzaprav konca leta sploh ni več a*eč, če hočejo opraviti vse p6 °v v predvidenih rokih. °viševanje delovne tempe-f^ure sredi junija torej nika-°r ni odveč, še posebej če Postevamo, da nam bodo °Pusti pobrali lepo število s®unoy, nakar — bomo že let°rai šteli dneve do novega t ,a' Časa nikakor ni na pre-tey Je osnovna ugotovi- Iz krogov, ki sodijo že med *bolj zagrete«, pa ta čas vse '"O‘j poslušamo strokovna Pozorila, kako ovire — ki jih pac nihče ne namerava pod-^enjevati — niso samo stvar Psihičnega ali subjektivnega Ve-3'.11'^3, temveč v veliki c'ni izvirajo iz r“jc“ 'sti, samoupravni ♦ , •l0ra biti prej« in kateri sp. Vlra iz drugega«. Saj se razurnemo; ge je na 'mer rok za akt XY ko-ec niarca, potem nek drugi dokument, ki »brez XY ne more obstajati«, ne more biti zgotovljen pred aprilom. Tako poenostavljena logika v tako poenostavljenih povezavah menda ne more pomeniti nič drugega kot iskanje vnaprejšnjega izgovora — za zamujanje. Zanimivi primeri pridejo na dan tam, kjer govorijo o delitvi po delu in iskanju možnosti in načinov, kako bi merili prispevek posameznika k doseganju skupnih rezultatov dela. Težko je, pravijo. Ni meril! Tudi štetje vijakov, ki jih je napravil delavec, ni absolutno merilo, kako naj bi šele vrednotili intelektualno delo? Počakali bomo raje na to, kaj bo »rekel« panožni sporazum... Merila! Vse se suče okrog meril. Prav zato bi bilo dobro in prav, če že zdaj — sredi junija — rečemo, kako so merila lahko le plod prakse in delovnih izkušenj iz posameznega delovnega okolja in nikakor ne »od zgoraj navzdol prine-šena« modrost. Bodimo torej toliko hkra-bri in pošteni, da si bomo merila napravili sami! Brez čakanja na izgovore od zunaj... TIG MLADI SPET V AKCIJI Te dni so se v Sloveniji začele mladinske delovne akcije: kar dve zvezni in štiri republiške. Sedma delovna akcija, kjer bodo mladi gradili vodovod na Goričkem, se bo začela ob koncu tega meseca. Mladi iz vse Slovenije in Jugoslavije, mladinci iz delovnih organizacij, srednješolci in študenti danes že delajo pri gradnji ceste in vodovoda na Kozjanskem, obnovi in komunalni ureditvi po potresu porušenega Posočja, gradnji vodovoda v Suhi krajini, gradnji ceste in komunalni ureditvi v Brkinih pa pri gradnji vodovoda v Slovenskih goricah ter cesti, vodovodu in obnovi v Kožbani. V sedmih delovnih akcijah bo letos sodelovalo samo v Sloveniji skoraj 4.000 brigadirjev. Delež, ki ga bodo ti mladi prispevali hitrejši gradnji pomembnih objektov na manj razvitih območjih Slovenije, bo zelo velik. Prav tako ali pa še bolj pomembno pa je to, da se bo teh 4.000 mladink in mladincev ob delu tudi vzgajalo, sporaznavalo med seboj in uresničevalo vrednote naše socialistične družbe. Poleg programa za delo je republiška konferenca ZSMS skupaj s centrom za družbeno izobraževanje pri republiškem svetu ZSS pripravila še poseben program izobraževanja. Po tem programu se bodo brigadirji iz Slovenije in drugih območij Jugoslavije temeljito seznanili z zakonom o združenem delu in z organiziranostjo ZSMS. Spoznali bodo naš delegatski sistem in odnose, ki vladajo v njem. Poslušali bodo predavanja in ker letos praznujemo pomembne jubileje še prav posebej dejavnost Zveze komunistov Jugoslavuje ter vlogo tovariša Tita. Poleg teh najpomembnejših tem bodo na izobraževalnih predavanjih brigadirji poslušali tudi predavanja o varnosti prometa, tehnični kulturi, varstvu pri delu ter še posebej razgovore na temo moj kraj, kraj, kjer delam. Imeli bodo tudi poseben obrambni dan. Odveč bi bilo naštevati še različne kulturne in športne prireditve, ki jih v posameznih delovnih akcijah načrtujejo za letošnje leto. Letošnje brigadirje torej ne čakajo samo krampi in lopate pa samokolnice ter kubiki zemlje, marveč še mnogo več. a. AGNIČ ^Moupravna preobrazba v bankah kasni Podaljšana roka združenega dela J podprl prizadevanja za preobrazbo bank v denarne ustanove, kakršne združeno delo v resnici potrebuje pr Usta^^razba bank v duhu nove *dritfe ln P° določilih zakona o t>arika nern delu, ki je poslovnim astan'111 'n drugim finančnim gačn °Varn namenil novo, dru-benoej', 0£° v podpiranju druž-Potek Kon°mskega razvoja, pdločno prepočasi kljub koijj lr,n) pozitivnim premi-koui^ .° S0 u£otovili na posvetu 'stov o bančnem sistemu. ki ga je nedavno tega organiziral CK ZKJ in hkrati dal več pobud za hitrejšo preobrazbo bank. Pravzaprav se banke ne bodo spremenile. Še vedno bodo ostale, kar so, »zbiralec« sredstev gospodarstva in njegov pomočnik pri usmerjanju sredstev tja, kjer bodo dala največji ekonomski učinek. Toda metode dela v bankah bo treba prilago- diti novim samoupravnim odnosom v naši družbi, oziroma jim vlogo povsem spremeniti glede na staro. Klasična vloga bank našim družbenoekonomskim odnosom ne zadošča več, nasprotno, banke postajajo bolj ovira kot spodbujevalec in podporni steber gospodarskih in družbenih odnosov. Izkušnje kažejo, da so banke Tri mesece so se trije Tanzanijci — Evarist Euti, Venerable Mziba in Daniel Kanemba — v Sloveniji pripravljali za vzgojo gradbenih delavcev in to v gradbenem centru, ki so ga v Tanzaniji postavili na noge jugoslovanski sindikati. Pred odhodom domov so bili gostje iz Tanzanije na pogovoru pri predsedniku RS ZSS Janezu Barboriču. Pri pogovoru so sodelovali tudi podpredsednik RS ZSS Emil Tomažič in direktor raziskovalnega centra za samoupravljanje Jože Tavčar. Foto: A. Agnič kljub nekaterim pozitivnim spremembam še vedno središče finančne moči, ki pa je samoupravljavcem odtujena oziroma ne morejo odločati o uporabi sredstev, ki se zbirajo v bankah. O tem v bankah še vedno qdloča dokaj ozek krog ljudi v izvršilnih odborih, kjer kljub temu, da so v organih bank delegati iz vrst upravljavcev (se pravi iz OZD, ki so svoja sredstva »zaupala« tej banki), banke postavljajo združenemu delu težke, pogosto komajda sprejemljive pogoje kreditiranja in financiranja ter stare metode in »kanale« neradi opuščajo. Klasični kreditni sistem, ki ga banke še vedno uveljavljajo, kadar sodelujejo z združenim delom pri financiranju njegovih dejavnosti, je velika ovira pri premagovanju naporov za krepitev reprodukcijske sposobnosti združenega dela. Načelu, da bo treba reproduktivno sposobnost gospodarstva krepiti tudi z večjanjem deleža dohodkovnih odnosov, torej po načelih sovlaganja in ne po načelih kreditiranja, se bodo morale bančne ustanove nedvomno prilagoditi in pri tem tudi same iskati praktične rešitve, poti za izpeljavo teh »načrtov«. Poleg tega pa bodo banke morale »dovoliti« združenemu delu, da bo dejansko in ne samo na papirju obvladovalo gibanje in razporejanje dohodka, ki ga je ustvarilo, in sredstev družbene reprodukcije. Skratka, začeto preobrazbo bank bo treba spodbuditi'k hitrejšemu razvoju, da bi banke lahko čimprej postale podaljšane roke združenega dela, ki bi, kot je pred dnevi zapisal gospodarski komentator, »sodelovanje gradilo na dohodkovnih odnosih, združevanju dela in sredstev, skupnih programih, planih in riziku, brez razlik v interesih in stališčih. To bi nedvomno prispevalo k večjemu učinku skupnih naporov za stabilnejši razvoj, stalni napredek in popolnejše delovanje enotnega jugoslovanskega trga.« b. RUGELJ BOMO, BODO, KDO BO? Če je nečesa veliko ali celo preveč, tako stanje samo po sebi dovoljuje ali vsaj opravičuje močno posplošena mnenja in ugotovitve. Nekatere prav zanimive, čeprav ne tudi povsem nove, smo zapisali ob razgovorih o uresničevanju zakona o združenem, delu, ki so jih — za zdaj v 130 organizacijah združenega dela — pripravili slovenski sindikati. Zgodilo se je, denimo, da L je delavski svet vendarle (po mnogih opozorilih, opominih, nasvetih itd. imenoval komisijo za izvajanje zakona o združenem delu. Komisija, če so v njej »pravi ljudje«, je seveda hitro pripravila program svojega dela in vanj zapisala vse, kar se ji zdi pomembno glede na razmere v kolektivu. Temu dokumentu, ki je zelo pomemben zaradi »ljubega miru« beri: je ščit pred »nadlegovanji« od zunaj), naj bi seveda sledili konkretni akcijski načrti za uresničitev posameznih nalog. Vemo, katere so: samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v J TOZD, razporejanje dohodka in delitev osebnih ~ dohodkov, samoupravna organiziranost, celovito obveščanje itd. itd. Do sem bi lahko bilo še ;? vse v redu in prav. Toda: || minevajo tedni in meseci, čas S beži, namesto konkretnih programov in načrtov, ki bi [ jih tudi že izvajali, zvečine £ povsod še vedno le razpravljajo o zakonu in vsem, ki so ;; jim pripravljeni prisluhniti -ali celo verjeti, razlagajo, da pridno delajo! Kako pa zares »delajo«? j Povzetek razprave v enem naših lesnopredelovalnih podjetij bo kar značilen primer: ...Samoupravna organi- ž ziranost ne bo problematič-na, ker so naše temeljne ' organizacije tehnološko I zaokrožene celote, pa še , dislocirane so... Z uredi- i; tvijo »notranjih« dohodkovnih odnosov ne bo težav, f ker smo že pred desetimi leti -vpeljali natančen obračun po takratnih ekonomskih 'j enotah, ki so zdaj temeljne : organizacije... »Zunanji« 1 dohodkovni odnosi tudi ne , bi smeli biti problem, ker imamo k sreči le dve skupini večjih in stalnih partnerjev. Domeniti se moramo le, kdo bo spodbudil ta proces: ; gozdarji, dobavitelji okovja in plošč, mi... Nagrajeva-nje? Škripa, to je res, ampak . smo še vedno pred drugimi ■; bolj »uglednimi« kolektivi, i ki tudi kršijo panožne spo- : razume mi pa ga spoštu- S jemo... In tako naprej — v nedo- j gled, z dobršno mero samo- | zadovoljstva, ker je drugod ' še slabše, pa s prepričanjem, da bo že nekako šlo, tako ali drugače, saj je šlo še zmeraj. Zdaj gre, poleg vsega ■' drugega, tudi zato, kako »razbiti« tak način razmišljanja, kako, skratka, spodbuditi akcijo. Pobudnik, motor razmišljanj mora biti sindikalna organizacija. Kaj naj bi delala in kako, smo že dostikrat zapisali. Naj na kratko še enkrat: delovati mora tako, da bo spodbujala tisto organiziranost in način dela, ki bo ob rednem delu in izpolnjevanju nalog omogočal tudi izvajanje vsega, kar nam nalaga zakon o združenem delu. To pa pomeni, da mora — kjer še ni — postati mobilizator razprav v kolektivu prav o vseh zadevah, kajti le tako se bodo lahko izoblikovala stališča, ki bodo izražala mnenja in pozitivne hotenja večine. MILAN GOVEKAR KAJ SMO STORILI... ZORNI KOTI Merila za oceno, kaj je dobro, so zelo različna in pogosto lahko za isto »stvar«, ko si jo ogledamo iz drugega zornega kota, ugotovimo, da vendarle ni tako dobra, kot je kazalo. Skratka, vsaka medalja ima v resnici dve plati, za pravilno ovrednotenje dogajanj pa je zelo dobro, če si ogledamo obe. V sedanji sindikalni praksi imamo pogosto priložnost ogledati si obe zelo različni strani »medalje«, kot na primer delovanje sindikalnih organizacij navzven ali pa izvajanje posameznih nalog iz spleta akcij za uresničevanje zakona o združenem delu, kjer je zelo pomemben pristop »k stvari«. In tako dalje. Marsikatera sindikalna organizacija po nekaterih merilih zelo uspešno opravlja svoje naloge, denimo, po merilih vodstva podjetja ali pa po merilih sindikalnih funkcionarjev z višje (beri občinske pa včasih tudi republiške ) ravni organiziranosti slovenskih sindikatov. Toda v prenekate-rem podjetju se sodelovanje osnovnih organizacij z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi ter vodstvenimi strukturami v podjetju ali zunaj njega pozna samo v tem, da sindikat (beri: predsednik osnovne organizacije ali konference) vedno in povsod zagovarja stališča, ki jih je sprejel tako imenovani politični aktiv te temeljne ali delovne organizacije. Predsednik Janez Barbarič je na zaključku letošnjega ciklusa izobraževalnih seminarjev sindikalnih delavcev v Poreču poudaril nekaj primerov iz prakse, ko so sindikalni predsedniki celo tedaj, ko vodstvo podjetja očitno ni imelo prav, zagovarjali in branili stališče, ki so ga sprejeli v svoji delovni organizaciji. Pri tem se kajpak vsiljuje vprašanje, ali ti sindikalni funkcionarji v resnici zagovarjajo stališča članov sindikata oziroma ali bi delavci, ko bi slišali, da vodstvo nima prav, branili stališča svojih vodilnih? Dejali bi, da prav gotovo ne. Razumljivo pa je, da vodstvene strukture podjetja ali pa celo na občinski sindikalni ravni hvalijo takšen sindikat (beri: predsednika osnovne organizacije), ki jim da vedno prav in povsod podpira njihova stališča. Res je, da sindikat v marsikateri sredini težko uveljavlja svojo vlogo, ker funkcionarjem, po domače povedano, mečejo polena pod noge. Toda ne malo primerov dokazuje pravilnost stališča, ki nam ga je ob neki priložnosti razložil Jože Vodopivec, predsednik konference sindikata v Iskri v Šempetru pri Novi Gorici. Dejal je: »Sindikat ima v praksi toliko moči in veljave, kolikor si je zna priboriti!« Da sindikalni funkcionarji marsikje niso pripravljeni »bojevati se«, dokazuje med drugim tudi naslednji primer. V nekem velikem dobro organiziranem podjetju, katerega ime ima precejšen ugled, so vodstveni delavcki skupaj s strokovnjaki, ki jih imajo na pretek, ugotovili, da niso dovolj strokovno podkovani, da bi zakon o združenem delu uresničevali (zasnovali samoupravne sporazume in akte, ki jih zakon »zahteva)! Tem (ne) strokovnjakom (to podjetje pa ni edino) bi veljalo pokazati, kaj so doslej na tem področju naredili v nekaterih majhnih podjetjih, kjer nimajo niti približno tako ugodne kadrovske strukture. Pa ne samo njim, marveč tudi sindikalnim organizacijam v tem podjetju, ki očitno dremljejo. B. RUGELJ Krepitev družbene samozaščite Na področju družbene samozaščite smo v zadnjem obdobju dosegli pomembne rezultate. Če so bile razprave o tem še pred dobrim letom le bolj načelne, pa smo zdaj že v obdobju, ko smo od pojasnjevanja sistema in vloge družbene samozaščite v sistemu samoupravljanja ter razrednega pomena podružbljanja varnosti prešli h konkretnemu usposabljanju za opravljanje nalog s tega področja v krajevnih skupnostih in TOZD. Vsebinska in organizacijska vprašanja družbene samozaščite so se tako že vrasla v neposredna samoupravna okolja, pri čemer pomeni zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah jasno normativno opredelitev temeljnih vsebinskih in organizacijskih načel družbene samozaščite. Skladno s tem so v mnogih krajevnih skupnostih in TOZD ustanovili skupna telesa za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. S tem pa se je okrepila tudi odgovornost družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov za varnostne razmere in širitev varnostne kulture. Ustanavljajo tudi enote narodne zaščite, ki so se ponekod že polno uveljavile: ljudje se zavedajo njihovega pomena in so pripravljeni sodelovati v njih. Vse to je prispevalo k večji samoiniciativnosti v posameznih okoljih, kjer so še do nedavnega menili, da bodo varnostne probleme namesto njih urejali zgolj državni in strokovni organi. Varnostno ukrepanje, torej tisto, ki naj prepreči odtujevanje samoupravnih pravic in družbene lastnine od delavcev, je postalo sestavni del samoupravnega življenja in odločanja. Poudariti je treba, da so večje uspehe v uresničevanju in organiziranju družbene samozaščite dosegli tam, kjer je ZK nenehno pobudnik akcije. Ker pa je uresničevanje družbene samozaščite v veliki meri odvisno od organiziranosti in usmerjenosti družbenopolitične akcije, posvečajo družbenopolitične organizacije, zlasti ZK in SZDL temu veliko pozornost. Pred letom dni sprejeta stališča in sklepi 1K predsedstva CK ZKS in IO RK SZDL na podlagi stališč in sklepov 13. seje predsedstva ZKJ in dotedanjih spoznanj o nalogah pri uresničevanju družbene samozaščite, sta obe vodstvi na skupni seji v sredo preverili njihovo uresničevanje. Ob tem sta ugotovili, da je bil dosežen pomemben napredek pri krepitvi varnostne kulture delovnih ljudi in občanov, ki so bolj budni ob primerih kršitve ustave in zakonskih določil, odtujevanju pravic delavcem in družbene last- nine, bolje sodelujejo z varnostnimi organi itd. Premagana je tudi miselnost, da sta družbena samozaščita in narodna zaščita potrebna samo v času vojne. Vse bolj se utrjuje prepričanje, da sta potrebni tudi danes, v tem času, kajti nenehno je treba skrbeti za zaščito samoupravnega sistema in človeka kot posameznika ter njegove lastnine. K razjasnjevanju vsebine družbene samozaščite so prispevale tako priročne brošure, ki razčlenjeno obravnavajo to področje, kot tudi predavanja v krajevnih skupnostih in TOZD. Seveda pa proces uresničevanja družbene samozaščite ne teče povsod enako uspešno. Zaostaja predvsem tam, kjer je aktivnost družbenopolitičnih organi-zacij premajhna ali pa se z njo poklicno ukvarja le ozek krog ljudi, ki se čutijo za to »zadolžene« in pravzaprav ne razumejo razrednega bistva družbene samozaščite, ker jo ovijajo v tančico skrivnosti, namesto da bi širili varnostno kulturo med delavci in jih usposabljali za nosilce družbene samozaščite. V odborih za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito je premalo mladih, ki so se izkazali kot dobri organizatorji, pa tudi žensk. Vsekakor velja, da smo mnogo bolj samozaščitno usposobljeni za varovanje družbene ureditve, torej pred zunanjimi vplivi, kot pa za samozaščitno delovanje v temeljnih samoupravnih celicah, kjer se pogosto dogaja, da prepuščamo Komunist SINDIKALNI DELAVCI KRASKO-OBALNEGA OBMOČJA 0 URESNIČEVANJU »MALE USTAVE« Predvsem akcija Kraško-obalni svet ZSS Koper je v sodelovanju z občinskimi sveti Izole, Kopra, Pirana in Sežane pripravil v Lipici enodnevni pogovor s sindikalnimi delavci in delegati osnovnih organizacij sindikata, na katerem so analizirali in razčlenili naloge sindikatov pri uveljavljanju zakona o združenem delu, pri učinkovitejšem in hitrejšem rešpvanju gospodarske problematike v delovnih organizacijah, dogovorili pa so se tudi o organizacijskih in kadrovskih pripravah na prihodnje volitve. V razpravi so ugotovili, da so v večini organizacij združenega dela pri izvajanju zakona šele na začetku, da še nimajo povsod pripravljenih prvih osnutkov samoupravnih splošnih aktov, ki bodo urejali področje družbenoekonomskih in dohodkovnih odnosov, samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in razporejanju sredstev za osebne dohodke. Poudarili so, da ni dovolj samo seznanjati delavce z vsebino zakona in posameznimi določili, temveč je potrebno kritično oceniti sedanje samoupravne razmere in vsebino medsebojnih odnosov med temeljnimi organizacijami združenega dela. Prav zaradi tega se bodo morale sindikalne organizacije aktivno vključiti v izvajanje tega zakona in v pripravo samoupravnih aktov, kajti rok, ki je zakonsko določen, je zelo kratek. Na razgovoru so menili, da je potrebno za pripravo teh aktov in vsebinsko izvajanje zakona kar najbolj angažirati ustrezne strokovne službe in poslovodne organe. M. S. probleme poklicnim varnostnim organom, namesto da bi jih sami že v kali zatrli. Družbena samozaščita namreč ne pomeni le varovanje družbene ureditve, temveč mnogo več: zadeva človeka, varovanje njegovih pravic in njegove varnosti, premoženja, zdravja pa vse do varstva okolja. Poudariti je treba, da se organi za notranje zadeve uspešno vključujejo v sistem družbene samozaščite. Pogosto so tudi med pobudniki samoupravnega organiziranja družbene samozaščite in varnostnega ukrepanja. Zato moramo predvsem krepiti varnostno kulturo delovnih ljudi in občanov v vseh okoljih in doseči stopnjo, ko bomo vsi kupaj bolj občutljivi zlasti za odtujevanje samou- j pravnih pravic in rezultatov dela delovnih ljudi ter za prisvajanje družbenega premoženja. Delovni ljudje in občani morajo biti vsestransko obveščeni o varnostnih razmerah, o notranje in tudi zunanjepolitičnih dogajanjih, prav | tako pa tudi z oceno varnostnopolitičnih razmer, ki so izdelali in sprejeli skoraj v vseh občinah in so podlaga za opredeljevanje samozaščitnih programov in ukrepov. Če hočemo odpraviti slabosti in pomanjkljivosti, ki se še pojavljajo pri organiziranju in uresničevanju družbene samozaščite, morajo organizacije in vodstva ZK prevzeti nase vso odgovornost za enotno usmeritev in aktivnost vseh dejavnikov v razvoju družbene samozaščite. Zagotoviti morajo, da bo varnostnopolitična aktivnost skladna s sprejetimi idejnopolitičnimi izhodišči, pri čemer morajo skrbeti zlasti za usposabljanje vseh delovnih ljudi na področju družbene samozaščite in za usmerjeno kadrovsko krepitev odborov, ki se ukvarjajo s temi vprašanji. Redno morajo razpravljati tudi o varnostnih razmerah v svojem in širšem družbenem okolju, normatvino urediti to po- , dročje v samoupravnih aktih ter skrbeti za stalno osveščanje in usposabljanje : delovnih ljudi in občanov za samozaščitno ravnanje. Proces podružbljanja varnosti in s tem uresničevanje družbene samozaščite pa se bo odvijal toliko hitreje kolikor bolj bodo na to področje posegle vse družbenopolitične organizacije in bodo zagotavljale takšen vpliv in organiziranost, kot jo opredeljuje zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah in zavzeto uresničevale sklepe, ki sta jih sprejela IK predsedstva CK ZKS in IO RK SZDL. NINA KOMPARIČ POSVETI RO SINDIKATA DELAVCEV STANOVANJSKE IN KOMUNALNE DEJAVNOSTI SLOVENIJE Kdo drug, če ne sami Republiški odbor sindikata delavcev stanovanjske in komunalne dejavnosti Slovenije je priredil pred dnevi več območnih posvetovanj o uveljavljanju sistema delitve po delu z namenom, da bi ugotovil, kako daleč so v organizacijah združenega dela stanovanjskega in komunalnega gospodarstva z izdelavo osnov in meril za nagrajevanje. Na posvetovanjih so se dogovorili tudi o nadaljnji aktivnosti občinskih organizacij sindikata delavcev stanovanjske in komunalne dejavnosti ter RO na tem področju. O tem, kako pomembna naloga RO v letošnjem letu je uresničevanje sistema delitve po delu in rezultatih dela, bržčas ne kaže izgubljati besed. Na drugi strani pa moramo žal ugotoviti, da se podobno kot v drugih republiških odborih sindikata tuci na področju stanovanjskega in komunalnega gospodarstva dogaja, da večina organizacij združenega dela še ni izdelala osnov in meril za oblikovanje osebnih dohodkov. Ugotovitve s posvetovanj namreč kažejo, da je doslej le peščica pripravila teze za obliko . sistema delitve po delu. v- gi pa po stari navadi, da !: ■ vsako- pomembno spremembo pripraviti najprej »na vrhu«, čakajo na takšno rešitev oziroma splošno veljavni model. Pri akcijskem uresničevanju zakona o združenem delu bo treba v stanovanjskih in komunalnih delovnih organizacijah dosledno spoštovati zlasti tista zakonska določila, ki opredeljujejo dohodkovne odnose in delitev sredstev za osebne dohodke po rezultatih dela, to pa posebno zato, ker je doslej veljala skoraj vsa skrb samo delitvi osebnih dohodkov. Sedanji sistem pa bo treba v skladu z zahtevami zakona o združenem delu do konca leta zamenjati z delitvijo osebnih dohodkov na podlagi živega in minulega dela. Le tako bo namreč višina osebnih dohodkov dejansko odvisna od ustvarjenega dohodka delovne organizacije. Akcija za uveljavitev sistema delitve po delu, ki jo vodi RO, je, kot smo že zapisali, komaj na začetku poti. Kljub temu pa prve izkušnje kažejo, da bodo morale organizacije združenega dela stanovanjskega in komunalnega gospodarstva v republiki pri izdelavi samoupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke dosledneje kot doslej upoštevati osnove in merila panožnega sporazuma. Pa še nekaj: ker v večini organizacij združenega dela nimajo ustreznih kadrov za izdelavo tez o novem sistemu delitve po delu, bo nujno potrebna organizirana strokovna pomoč. Zato bo vsekakor potrebna zunanja pomoč, v največji meri občinskih odborov sindikata stanovanjske in komunalne dejavnosti in klubov samoupravljavcev. Delo pri oblikovanju sporazumov o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke mora biti opravljeno v strokovnem smislu dovolj poglobljeno,-sindikat pa bo le usmerjal in usklajeval celotno akcijo. Na rob tako pomembni akciji RO še to: posvetovanj v Mariboru, Postojni in Ljubljani se je od 153 povabljenih predsednikov osnovnih sindikalnih organizacij udeležilo komaj 52. To razmerje kaže na skrajno politično neodgovornost do uresničevanja nalog, ki so pred sindikalnimi delavci v stanovanjskih in komunalnih delovnih organizacijah pri uveljavljanju sistema delitve po delu in rezultatih dela. I.V. ZBIRKO LAHKO NAROČITE V VSEH KNJIGARNAH, PRI ZASTOPNIKIH IN POVERJENIKIH NA ŠOLAH, PRI AKVIZITERJIH IN TUDI NEPOSREDNO PRI ZALOŽBI MLADINSKA KNJIGA, ODDELEK ZA PRODAJO PO POSTI, 61000 LJUBLJANA, TITOVA 3. Kdo je za volanom v prevaljskem Viatorju Zakaj so vozniki Viatorja na Prevaljah ugasnili motorje — Vodstvo TOZD šele od občinskih unkcionarjev izvedelo za nevsakdanji zbor kolektiva — V skupnih službah trdijo eno, pred-^eže'™^ k°lektiva pa drugo — Zakaj so rešitve po ropotu takoj pri roki, opozorila pa ne za- stihT^u^0 TOZD Promet in delavnice na Prevaljah je v sedemnajst) n e- 0b-toia doživela velik razmah. Njen obstoj se je začel takrat, ko tovn ‘ me^škem rudniku izločili dva avtobusa-za prevoz rudarjev in tri najm1'6^0 Prevoz rude. Danes zaposluje blizu 130 ljudi in ima Vie^ OCflejši avtopark na Koroškem, katerega voznike lahko srečaš po cestah. TOZD je razdeljena na skupne službe, mehanično delav-r j. n Prevoz. Zdaj nekateri razmišljajo, da bi skupne službe organizi-v samostojno TOZD. s PREKINITVIJO dela OPOZORILI Na pozabljena OPOZORILA »V bistvu gre za to, da naše Pnpombe vodstvo TOZD in 0rJa ne upošteva. Navzven mani' P,azn>k: Če več delaš, ™anJ zaslužil v^ti samo to, kako je pri nas tako najlePŠem redu, čeprav ni nik ’* Pravi Franc Plaznik, voz- IjenieKOuektiv J6 izSub>l potrp-izDnJ. .ob večnem čakanju na Pita 1I;.?V ob'jub, s katerimi nas skora- Stvo' k* nas je smo J zva polovico kolektiva, Us,VarPlaean' najslabše, čeprav ^ Jamo največ prometa. iznie C*e*0 se c'a izmeriti in je držj rr|en0’ vocistvo TOZD p ia si Zastare^akŠnih okvirov’ ki glejte- 1 ln nesprejemljivi. Po na) fj' ^ekdo v pisarni je izraču tolir a k°lektiv ustvari toliko ii razde!;,dohodka- tolike ^ dLic-, z,d FIUIIIC ža h’ iZa slcuPne službe toliko ii ŽAM^^zdaJ 51-letnega JOŽETA v®dnQ (-TCA iz Podlehnika pri Ptuju je še [hiteli pZP°Iovljeno. Od takrat, ko mu je ^ahi0r j astav Pečnik na bizeljski šoli,. k'avo Vj ktatkohlačil iz rojstne Vitne vasi, v PravjCi Prve nauke 0 enakosti, delavski !e lože J1 .omaj dojemljivem komunizmu, Llv'i za razpolovljen. Del življenja jenoPolii;e-tdstvo ‘n hudi z n jim, del za druž-kak Cn° de'0- Tisti, ki ga poznajo, ve-n'k°li n? s 'em- Doslej Jože Križančič še de UsPeL da bi izkoristil letni dopust, arUžins,SePh dni, ko so trdno načrtovani za Poživi rn0r-'e' Preostal* del dopusta pa I'®črtu Er kakor pride in nanese. Če je v r- .en Vodn n-ia v°dovoda, bo dopust name-i žaseiv °du' načrtujejo elektrifikacij-6 ektrjfj|Ca°v na Halozah, bo porabljen za 'eta> od takrat po vojni, ko smo 'asaievaprnetre haložkih kolovozov, ko smo Ceho l .1 Prve trte v osiromašeno in zapuš-en°Sko zemh°> Pa do danes me vodi >inoa skrb: da bi omogočili Haložanu i P^Rov'0 le^e žaljenj6.« pravi, ko sediva Pravnik1 P'sarni v Podlehniku, kjer je adjars delovne enote vinogradništva in a Kmetijskega kombinata Ptuj. Jože Križančič je prišel v Ptuj kmalu po vojni. Prišel je z rodnega Bizeljskega, kjer je sodeloval pri ustanavljanju in obnavljanju kmetijskih zadrug. Premeščen je bil z dekretom, kot je bila to takrat splošna praksa. Sprva je bil nekoliko razočaran, kajti pri roki ni bilo praktično nič uporabnega, razen dela potrebne zemlje, narod pa je bil v mestih iačen, toda Jože ni popustil. To je bila dolžnost in izpolnjevanja dolžnosti se je navadil še kot fant, ko so ga skupaj s starši takoj po okupaciji izgnali v Nemčijo. Po uspelem begu se je po poldrugem letu vrnil na Kozjansko k sorodnikom, kjer je bil vse do izdaje aktivist. Potem pa iz zapora v zapor, dokler ni pristal v taborišču. Leta 1945, se je vrnil domov in takoj poprijel pri obnovi... »V Halozah v bistvu še nismo mnogo spremenili načina dela. Zvečine opravimo vse udarniško. Nihče ne vpraša kateri dan je. Državni praznik ali nedelja. Ko bomo uspeli v Haloze pripeljati vodo, bo to prelomnica. Takrat verjetno tudi ne bp več toliko selitev. O življenju Haložana je malo znanega. Le malokdo ve, da je večina Haložanov še do nedavnega morala stati v vrsti pred mlako, da je dobila malo motne vode za ljudi in živino. Da je lahko ogenj upepelil celotni zaselek, preden so prispeli gasilci in še ti so ostali brez moči, ker ni bilo vode. In vendar ljudje vztrajajo. Ko smo združili nekdanje zadruge, smo imeli 80 družin, danes jih je trikrat več. Letos bomo prvič gradili stanovanjske bloke za našega kmetijskega delavca. Vztrajam, da jih gradimo v ■ osrčju Haloz, v Zavrču, v Cirkulanah, v Žetalah. Da bo tudi naš delavec imel v stanovanju vodo in elektriko in stanovanje ob delovnem mestu. Kakorkoli zadeve lakiramo, je res, da delavec v kmetijstvu ni bil nikoli izenačen z delavcem v industriji. To je krivično. To je tudi eden izmed vzrokov za pomanjkanje delavcev v kmetijstvu. Kdo v industriji danes še dela od zore do mraka, namesto nadur pa nabira ure za zimski počitek. Kdo dela čez petek in svetek, da bi potem imel prost kakšen dan. In kaj bo s tem prostim dnevom, če so otroci v šoli, žena v službi? Po vseh teh letih dela, preobrazb, udarniš-tva in prevzgoje bom najsrečnejši tisti dan, ko bom spoznal, da so ob nas zrasli mladi kadri, ki bodo z enako predanostjo gojili skrb za našega človeka. Zadovoljen sem, ker imam tu v Podlehniku že nekaj mladih, pridnih strokovnjakov. Gre za mlade ljudi, ki so se zavestno odločili za življenje tukaj, ki se še. v veliki meri razlikuje od življenja v dolini, da ne govorim oživljenju vmestu. Toda ti mladi ljudje so poroštvo, da Haloze ne bodo opustele. Da naše delo ni bilo brez temeljev. Da nismo zastonj sejali in sestankovali od razprave v sindikatu, partiji ali SZDL, krajevni skupnosti, pri gasilcih ali Rdečem križu. Na podeželju to delo in funkcije niso tako razmejene, da bi lahko rekel, kako delaš samo v tej in tej organizaciji. Isti ljudje smo se zvečine srečevali na vseh zborih in sejah. Po nekajletnem delu v sindikatu, so te vpregli še v to ali ono komisijo, društvo ali organizacijo. Ko si se tolkel za sindikalno listo, si obenem tudi poudarjal potrebo po elektrifikaciji. Ko si uredil prehrano, si takoj začel pritiskati na razne kljuke za gradnjo vodovoda. Ko bomo vodovod tako razpletli, da bo na voljo vsaj večini prebivalstva v Halozah, bo že zopet kaj, kar nas bo tako prevzelo, da bomo napeli vse sile. In tega je mnogo. Delavec v kmetijstvu na območju Haloz in Slovenskih goric potrebuje še veliko let naporov vse družbe, da si bo lahko ustvaril boljše možnosti za življenje. To je dejstvo, pred katerim si ne gre zapirati oči. Na teh pogojih temelji marsikaj, tudi zeleni plan.« J. SEVER iz albuma sindikalnih delavtev JOŽE KRIŽANČIČ, Podlehnik po sledeh dogovarjanja 11. junija 1977 stran Kaj v sporazum o združevanju delavcev? Sleherna izmed 50.000 TOZD, kolikor jih je v državi v gospodarskih in negospodarskih dejavnostih, mora do jeseni sprejeti, do konca leta pa tudi uresničiti samoupravni sporazum o združevanju delavcev v TOZD. Kako pripraviti ta dokument, kaj vse naj vsebuje in kdo vse so njegovi podpisniki — to so zdaj vprašanja, s katerimi se ubadajo vse OZD. Samoupravni sporazum o združevanju delavcev v TOZD bo nedvomno zelo pomemben dokument, saj bo podlaga za izdelavo statuta in blizu 20 pravilnikov, kolikor jih bo morala imeti sleherna TOZD. Dokument bo moral vsebovati opredelitve o dohodkovnih odnosih, to je o živem in minulem delu, o delitvi, sredstvih, samoupravljanju, delovnih razmerjih in še o mnogih drugih vprašanjih. Sklep o sporazumu sprejema zbor, nato pa delavski svet, sindikat, ZK, strokovne službe in drugi oblikujejo njegovo vsebino, delavski svet pa ga da na referendum. Po referendumu pa dokument podpišejo vsi delavci in tako postanejo člani TOZD. Po mnenju komisije zvezne skupščine, ki ugotavlja, kako uresničujemo zakon o združenem delu, mora dokument predvsem vsebovati določbe o upravljanju s sredstvi, toda nikakor ne s povzemanjem splošnih norm iz zakona, temveč upošteva le konkretne razmere v TOZD. To zadeva uporabo družbenih sredstev in njihovo razpolaganje pa tudi sprejemanje sklepov v zvezi z uporabo in razpolaganjem z družbenimi sredstvi, pravicami in dolžnostmi organov upravljanja pri sprejemanju takih sklepov itd. Sporazum bi moral določiti tudi osnove in način pridobivanja dohodka, pri čemer ne bi smeli zapostaviti določanja tistega dela dohodka, ki priteka na podlagi minulega dela. Gre pravzaprav za vzpostavitev načel in kriterijev, na podlagi katerih naj bi določali del dohodka, ki je rezultat minulega dela. Slišati je mnenje, da bo to, če bomo našli prave rešitve, omogočilo, da bomo uresničili ustrezne spremembe v vsem sistemu delitve dohodka in prišli tudi do meril za delitev dohodka na podlagi minulega dela. In kako dohodek deliti? Glede delitve dohodka komisija zvezne skupščine sodi, da je bistveno, da TOZD določijo osnove za ustvarjanje delitve dohodka za tiste namene, za katere se sredstva zagotavljajo s samoupravnim odločanjem v TOZD. Sredstva za potrebe, ki jih krijemo iz skupnega dohodka, so namreč v glavnem že vnaprej določena. Potemtakem bistvo samoupravnega odločanja pravzaprav zadeva odločanje o delitvi čistega dohodka in o delitvi sredstev za OD delav- cev. Poleg določanja dohodka na osnovi minulega dela je to temeljni člen za vzpostavitev novih odnosov na podlagi zakona. Zato tudi zasluži kar največ pozornosti vprašanje določanja osnov za opredelitev odnosov v zvezi z razporejanjem čistega dohodka, sredstev za OD in za skupno porabo, za razširitev materialne osnove dela in za rezerve. Pri tem je temeljnega pomena, posebej določiti osnove za opredelitev odnosov v zvezi z razporejanjem dohodka, doseženega na podlagi minulega dela. Sporazum mora vsebovati tudi najpomembnejše osnove delovnih razmerij. Potrebno bi bilo posebno določiti tudi osnove za združevanje dela in sredstev z drugimi TOZD v delovno organizacijo za razširitev materialne osnove dela, za združevanje sredstev za skupno porabo kakor tudi za združevanje sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv delovne organizacije. Sporazum mora mimo tega vsebovati še načela za urejanje uresničevanja samoupravljanja delavcev v TOZD, kakor tudi obveznost delavcev, da bodo na samoupravnih osnovah urejali odnose v združenem delu in sprejeli odgovornost za svoje delo in upravljanje TOZD. S tem v zvezi mora določiti osnove glede načina upravljanja, in to ne samo s sredstvi, temveč tudi v drugih primerih odločanja o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev v TOZD. Morali bi, denimo predvideti, v katerih primerih bodo delavci neposredno odločali z osebnim izrekanjem, na referendumu. S tem še zdaleč ni izčrpano vse, kar mora vsebovati sporazum o združevanju dela v TOZD, toda najvažnejša vprašanja smo omenili. . Osrednje mesto v razpravi o vsebini sporazuma bodo imele osnovne organizacije sindikata, ki bodo vodile celotno akcijo, razumljivo, ob polni podpori sindikata v občinah, ki bo v to delo pritegnil tudi klube samoupravljavcev in druge ustanove, da bi ta dokument natančno izdelali in v kolektivih na najbolj demokratičen način sprejeli. Največ nalog v zvezi s sprejemom sporazuma je treba opraviti že do septembra. V dosedanjih razpravah se je pojavilo vprašanje, ali mora tudi sindikat podpisati ta dokument. Vprašanje pa je odveč, ker sindikat sodeluje v pripravah dokumenta, je zato logično, da ga tudi podpiše. Če pa se dogodi, da sindikat dokumenta ne podpiše, to ne pomeni, da se proces uresničevanja sporazuma zaustavi. Sindikat ali kdo drug lahko oporeka delu ali dokumentu kot celoti prek sodišča združenega dela. VINKO BLATNIK POSLEDICE VSE VEČJIH OBREMENITEV GOSPODARSTVA: PRITISK NA CENE TLAK NARAŠČA Porast pogodbenih obveznosti in življenjskih stroškov — Podcenjevanje pojma družbeni dohodek — Ponujene rešitve niso celovite Medtem ko je bila za obdobje uresničevanja prejšnjega srednjeročnega plana značilna nadpoprečna stopnja rasti cen na vseh področjih, je bila lani dosežena večja stabilnost gibanja cen. Vendar pa so bile, kot kaže, pravilne ocene, da je bila dosežena relativna umirjenost cen v znatni meri posledica sprejetih administrativnih ukrepov in le v manjši meri rezultat odpravljanja vzrokov rasti cen oziroma inflacije. Da so te ocene stvarne, se lahko prepričamo tudi iz podatkov za prve letošnje mesece, ki kažejo, da doseženi porast cen občutno presega dogovorjene meje — razen morda pri cenah industrijskih izdelkov. Tako vnovič postajajo sporna predvidevanja letošnje resolucije za to področje. Za letošnje prve mesece je značilno, da zlasti hitro naraščajo cene vseh storitev ter da tudi novejši zahtevki za zvišanje cen prihajajo predvsem s tega področja. Če bi popustili tem zahtevam, bi navsezadnje onemogočili kakršnekoli premike cen na področju materialne proizvodnje, ki so v številnih primerih ne le upravičeni, ampak tudi nujni. Kar zadeva problematiko ravni cen in odnosov med cenami, ki so se oblikovali v nekaj manj kot poldrugem letu uresničevanja tekočega srednjeročnega plana, lahko ugotovimo, da ta proces sicer poteka v skladu z usmeritvami načrta, vendar pa bolj ali manj na starih osnovah. Hitrejšo preobrazbo odnosov na področju cen ovira neusklajenost veljavnega zakona o cenah z ustavo in z zakonom o združenem delu. Očitno je, da tudi poli- tika cen ne spodbuja dovolj doseganja planskih ciljev. Ker niso bili sprejeti ustrezni ekonomski ukrepi, so se odnosi na tem področju še bolj zaostrili. Zato so zahteve gospodarstva, da bi čimprej sprejeli zakon o sistemu in družbenem nadzoru nad cenami, vsekakor upravičene. Dosedanja aktivnost pri pripravi omenjenega zakona je opozorila na vprašanja, ki bi jih morali rešiti, še preden bo izobli-.kovan dokončni predlog zakona. Med temi vprašanji so še zlasti rasmeje med planom in trgom, razmejitev pristojnosti med temeljnimi, delovnimi in sestavljenimi organizacijami združe-nega dela kot tudi med družbenimi organi, pristojnimi za cene v občinah, republikah in v federaciji. Pri razčlenjevanju gibanj na področju cen se ne moremo znebiti vtisa, da je pritisk na cene v čedalje večji meri posledica visoke rasti življenjskih stroškov. Povečanje osebnih dohodkov in pogodbenih obveznosti, se pravi bančnih in drugih storitev je domnevno posledica rasti življenjskih stroškov. Niso redke tudi zahteve, da bi se z višjimi cenami nadomestile vse oblike samoupravnega združevanja dela in sredstev, najsi bo za financiranje gospodarske infrastrukture ali družbenih dejavnosti. Ta prizadevanja v delu gospodarstva kažejo, da ponekod še vedno podcenjujejo pojem družbenega dohodka, medtem ko dohodek posameznih TOZD očitno precenjujejo. Na tem področju pa bo verjetno že letos prišlo do nekaterih premikov, ki bodo posledica prilagajanja samoupravne organiziranosti gospodarstva določilom zakona o združenem delu. V teh okvirih bodo med drugimi potekale razprave o celoviti delitvi doseženega dohodka za potrebe infrastrukturnih dejavnosti s področja gospodarstva, družbenih dejavnosti in splošne porabe. Kar zadeva zmanjševanje pogodbenih obveznosti, so poslovne banke za leto 1977 že uveljavile nekatere ukrepe, katerih namen je znižati obrestne mere pri posojilih za OBIŠČITE NOVO KNJIGARNO PRODAJNO GALERIJO! ČGP DELO — TOZD DELAVSKA ENOTNOST je v Tavčarjevi ulici 5 v Ljubljani odprla prenovljeno knjigarno-prodajno galerijo. V NJEJ VAM NUDIMO: — družboslovno in sociološko-marksistično literaturo — vsejugoslovanske dnevnike, tednike in druge publikacije — tuje časnike in revije — umetniška dela priznanih slovenskih slikarjev in kiparjev — izvirno domačo keramiko ter razna priložnostna darila POSEBEJ OPOZARJAMO NA MOŽNOST OKVIRJANJA SLIK V ENEM TEDNU. prednostne dejavnosti. Kljub temu pa te in podobne obveznosti ne pojemajo, marveč še naraščajo in vsaj posfedno pospešujejo zahteve za zvišanje cen izdelkov in storitev. Tem obveznostim se pridružujejo še obveznosti za odplačevanje najetih kreditov, ki se ob naraščanju deleža sredstev poslovnih bank v strukturi virov financiranja izdatno povečujejo. Tudi na tem področju lahko pričakujemo premike v prid krepitve akumulativne sposobnosti gospodarstva, če bodo uspela prizadevanja za širše uveljavljanje internih bank. Tako naj bi se zmanjšale potrebe posameznih delovnih organizacij po dodatnih bančnih sredstvih. Urejanje problematike cen je — če izvzamemo sektorje, kjer so za oblikovanje cen pristojne republike — dobesedno zastalo ne le zavoljo prepočasnega uveljavljanja dohodkovnih odnosov v gospodarstvu in zakasnitev pri združevanju dela in sredstev med proizvodnimi in trgovinskimi organizacijami, temveč tudi zato, ker so še vedno v veljavi nekateri predpisi, ki urejanje cen še naprej prepuščajo federaciji. V drugi polovici minulega leta je bil v zveznih organih sprejet dogovor, po katerem je mogoče urejati dohodkovne odnose med proizvodnjo in trgovino glede na delež te dejavnosti v končni prodajni ceni ter zadržane cene spremeniti s sklenitvijo samoupravnih sporazumov. S tem bo mogoče urediti nekatera najbolj kritična področja tako v proizvodnji kot v trgovini. Ti samoupravni sporazumi, še zlasti pa dogovorjena razmerja v delitvi v okviru končne prodajne cene med proizvodnjo in trgovino utegnejo pripomoči k sklepanju dogovorov o merilih delitve skupnega prihodka v samoupravnih sporazumih o združevanju sredstev med proizvodnjo in trgovino. N.Ž. IZ PRAKSE SODIŠČ ZDRUŽENEGA DELA Zastaranje kršitev delovnih obveznosti Delavec je storil v mesecu maršu 1976. leta več kršitev delovnih obveznosti, eno pa je storil tudi meseca aprila tega leta. Temeljna organizacija je uvedla disciplinski postopek in delavcu izrekla najhujši ukrep — prenehanje lastnosti delavca v združenem delu. Delavec z zahtevo za varstvo pravic ni uspel, zato se je s predlogom obrnil na sodišče združenega dela. Sodišče zdmženega dela je ugodilo zahtevku predlagatelja, ker je ugotovilo, da so vse kršitve, ki so bile storjene v mesecu marcu 1975. leta, že zastarale. Temelnja organizacija ima namreč v svojem samoupravnem sporazumu o medsebonnih razmerjih v združenem delu predvideno, da kršitve zastaraj p v šestih mesecih, če gre za hujše kršitve in v treh mesecih, še so kršitve lažjega značaja. Delavec je prejel dokončno odločbo v oktoljru 1976. leta, torej že potem, ko je minilo šest mesecev od krišitev storjenih v mesecu marcu. Glede kršitve, ki naj bi bila storjena v mesecu aprilu, pa je sodišče ugotovilo, da očitana kršitev ni dokazana. Temeljna organizacija je vložila pritožbo proti taki odločbi in v njej navedla stališče, da se zastaralni rok ne šteje od vsake kršitve posebej, ampak od zadnje kršitve. Glede na to, da je bila zadnja kršitev storjena v aprilu, niso zastarane kršitve, ki so bile storjene v marcu. Sodišče združenega dela SR Slovenije je pritožbo zavrnilo in v svoji odločbi med drugim navedlo: Zastaralni rok, ki ga določa člen 87 samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu, teče od dneva kršitve, zato se ta rok računa od vsake posamezne krišitve, ne pa od zadnje kršitve, kot to zmotno trdi pritožba. To velja seveda tudi v. primeru, če disciplinski postopek zadeva in obravnava več kršitev hkrati. V takem primeru je treba ugotavljati zastaranje za vsako kršitev posebej. Res je sicer, da je predlagatelj storil eno kršitev v mesecu aprilu 1976. leta, toda tudi če je krišitev dokazana, gre za lažjo, ki pa je v treh mesecih tudi zastarala. Prav zaradi tega je sodišče združenega dela prve stopnje utemeljeno ugodilo zahtevku predlagatelja ter ugotovilo, da mu ni prenehala lastnost delavca pri udeleženi temeljni organizaciji. IVAN ŽUŽEK Alkoholik — bolnik in delavec Znano je, da alkoholik pogosto prihaja v konflikte s svojo okolico, kar se zlasti kaže v zrahljanih družinskih odnosih, v napetih sosedskih odnosih itd. Delavec — alkoholik po navadi tudi svojih delovnih obveznosti ne izpolnjuje ali pa jih ne more izpolnjevati v redu. Prej ali slej pride do konfliktnih situacij, do kršitev delovnih obveznosti, zlasti še zato, ker alkoholiki pogosto izostajajo z dela. Na sodiščih združenega dela se s temi problemi srečujejo čedalje pogosteje, vendar vselej ni lahko odločati, saj gre pogosto za usodne odločitve. Delavec — alkoholik je bil že dlje v zdravniškem staležu, vendar po končanem staležu ni prišel na delo, ampak je sporočil, da bo izrabil letni dopust. Za to seveda ni imel dovoljenja, toda v temeljni organizaciji bi to spregledali, če bi se po končanem letnem dopustu vrnil na delo. Na delo pa ni prišek, ampak se je zglasil pri svojem zdravniku ter ga prosil, naj mu odobri bolniški stalež. Z zdravnikom se je dogovoril, da bo ostal v bolnišnici, ker se je sedaj odločil za zdravljenje, saj je uvidel, da naprej ne more več. Zdravnik mu ni hotel dovoliti bolniškega staleža vnaprej, saj je vedel, da je delavec prelomil že nekaj podobnih obljub in svojevoljno pobegnil iz bolnišnice. Zagotovil mu je, da bo dobil bolniški stalež, če bo vztrajal v bolničnici oziroma na zdravljenju. Res je delavec odšel v bolnišnico, vendar se je zgodilo tako, kot je predvideval zdravnik: čez pet dni je pobegnil iz bolnišnice. Zdravnik mu seveda ni hotel odobriti bolniškega staleža za tiste dneve, ko se je delavec pripravljal za odhod v bolničnico, v temeljni organizaciji pa so zaradi tega uvedli in izvedli disciplinski postopek. Ugotovili so, da je delavec huje kršil delovne obveznosti, ker je najprej samovoljno izkoritil letni dopust, nato pa je še več zaporednih dni izostal z dela. Delavec pa je uveljavljal varstvo svojih pravic pri sodišču združenega dela. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da gre za alkoholika, ki je močno prizadet zaradi prekomernega uživanja alkohola. Izvedenec — psihiater je namreč navedel, da ni možno pričakovati, da bi se delavec ponovno vključil v proces organiziranega dela. Gre za bolnika, ki ni storil hujše kršitve delovne obveznosti, saj je izostal zaradi bolezni, ne pa samovoljno. Sodišče združenega dela SR Slovenije pa se s takim stališčem ni strinjalo, čeprav je res, da je treba upoštevati mnenje psihiatra glede delavčeve zmožnosti za delo, vendar je isti izvedenec tudi poudaril, da je delavec mogel v celoti razumeti vse svoje pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz lastnosti delavca v združenem delu. Tudi lečeči zdravnik je izpovedal, da je bil delavec sposoben za delo, na katerega je razporejen, seveda pod pogojem, če je trezen. To pa pomeni, da bi delavec moral dobiti dovoljenje za nastop letnega dopusta oziroma bi moral priti na delo, ko je dopust izkoristil. Ni možno vsakega ravnanja delavca imeti za posledico bolezni, kajti v tem primeru delavca ne bi vezale nobene obveznosti, pač pa bi imel samo pravice. Marsikateri delavec — alkoholik, ki je prihajal v stalne težave s svojimi sodelavci, pa se je odločil za zdravljenje, saj je uvidel, da kot alkoholik ne more računati na redno in uspešno delo. Tako je delavec —; železničar moral zaradi alkoholizma sprejeti nižje delovno mesto, saj se je dogajalo, da je prihajal na delo vinjen, ali pa se je opil med delovnim časom. Tudi tega dela ni v redu opravljal, saj se alkoholu ni mogel odpovedati, zato je bil proti njemu izveden disciplinski postopek in izrečen najtežji ukrep — prenehanje lastnosti delavca v združenem delu. Takoj ko je bil disciplinski postopek uveden, se je delavec obrnil na zdravnika, začel je z resnim zdravljenjem ter je dosledno abstiniral, in sicer tudi potem, ko je bil disciplinski postopek končan. Prav zaradi tega, ker je zdravljenje uspešno potekalo, se je delavec obrnil na sodišče združenega dela s predlogom, da se sklep temeljne organizacije spremeni in izrečeni ukrep pogojno odloži. Sodišče združenega dela prve stopnje se s predlogom ni strinjalo, saj je ugotovilo, dn je bil delavec v zadnjih letih že večkrat v disciplinskem postopku in da mu je bilo izrečenih že več disciplinskih ukrepov. Potrdilo je sklep 0 izrečenem ukrepu. Na pritožbo delavca pa je sodišče združenega dela odločbo pr^6 stopnje spremenilo in izrečeni ukrep pogojno odložilo. Delavec j® pokazal trdno voljo pri zdravljenju, zavedal se je svojih dolžnosti, kaf daje trdno oporo za domnevo, da se bo v bodoče izogibal kršitvah1 delovnih obveznosti. Sicer pa gre za delavca, ki ima že 27 let delovn® dobe, ima družino, za katero skrbi, zato bi ga izguba dela pahnila v šilu® težak socialni položaj, zaradi katerega bi bilo težko pričakovati, da h1 vztrajal pri zdravljenju. - IVAN ŽUŽEK Pn?°V0R Z JANEZOM PRIJATEJEM, PRAVNIKOM V SKUPNOSTI n ,,o0JNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA SLOVENIJE u USTANOVITVI POSEBNEGA SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA DELAVEC - SODNIK ___SODNIK - DELAVEC ^ novim letom bo začelo delovati tudi prvo posebno sodišče združe-tei?a ^e*a ~ za področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja starostnega zavarovanja kmetov — Poslej zavarovanci in upoko-^ tudi kot sodniki sko ZvlJ1,h ljudi. Res, v plači6* bl>zu loo«? tanjenih brne še več PS0C’ prav to,iko’ ez Planinskelp" v hodl v Sore nstce legitimacije! DVE PLATI MEDALJE Nedvomno so vsi ti podatki zanimivi, po svoje presenetljivi pa tudi zelo zgovorni. Potrjujejo nam, da smo se Slovenci z dušo in srcem oprijeli enega najmikavnejših in obenem v slehernem pogledu najpopolnejših športov. Zato smo se tudi v Sloveniji, kjer imamo izjemne pogoje za razvoj planinstva, domenili, da bomo to zvrst rekreacije in športa vsestransko podpirali. Moralno, z besedami pa tudi z dejanji in sredstvi. Žal je vse skupaj ostalo še vedno le pri dogovoru. Pomoč naši najbolj množični telesno-kultumi organizaciji je namreč nezadostna, materialni položaj mnogih planinskih društev pa je več kot zaskrbljujoč. Zato smo tudi poprosili za razgovor dr. Miha Potočnika, dolgoletnega predsednika Planinske zveze Slovenije, da za naš tednik spregovori o problemih naše planinske organizacije in da pove tudi besedo o tem, zakaj prav hoja v gore združuje tolikšno število naših ljudi kot nobena druga športna dejavnost. Na dr. Potočnika se nismo obrnili zaradi njegove funkcije, temveč tudi zato, ker se že trideset let ukvarja s problemi Planinske zveze Slovenije, od tega dvanajst let kot njen predsednik. PROBLEMI RAZVITE DRUŽBE »O vzrokih, zakaj je prav v Sloveniji toliko ljubiteljev gora, nimamo znanstvene analize. Toda če upoštevamo intenzivno preseljevanje z dežele v mesto, velike spremembe pri vsakdanjem delu, dalje dejstvo, da imajo delovni ljudje vse več prostega časa pa tudi vse višjo življenjsko raven, ni čudno, da je tudi potreba po vračanju k naravi vse večja. Včasih smo delali na polju, travnikih, v gozdovih, na zraku in soncu... danes pa opravljamo svoje delo sede v zaprtih prostorih, pogosto v nezdravem okolju. Ni torej nič čudneg-nega, da nas tako množično vleče v planine, kjer se lahko v miru pogovorimo, marsikaj dobro premislimo in si obenem naberemo še novih moči za naš jutrišnji dan. Značilnost današnjega časa namreč je, da se moramo vse bolj ukvarjati s problemi razvite družbe. Delamo le še sedem do osem ur na dan, imamo plačan dopust, vsi smo zavarovani, skratka, večjih tovrstnih problemov, ki so nam še pred leti povzročali skrbi, praktično ni več. Zato pa se vse bolj srečujemo z vprašanjem, kako naj naš človek izkorišča svoj prosti čas. Možnosti za to je namreč vse več, se pa med seboj bistveno razlikujejo. Ni namreč vseeno, kako, denimo, preživljamo nedelje. Lahko jih na primer v gozdu, ob vodi, v gorah, lahko pa tudi v zaklenjeni sobi ob televizijskem ekranu ali v gostilni. In ker je vse več ljudi, ki se zavedajo oziroma so že občutili posledice nezdravega načina življenja, je tudi vse več ljubiteljev zdrave rekreacije na planem. Sicer pa je k razmeroma zelo velikemu obisku naših gora veliko pripomoglo tudi to, da imamo dobre prometne zveze, veliko svojih avtomobilov in, kar je morda še najbolj pomembno, okrog in okrog nas obdajajo gore, ki so med najmikavnejšimi na svetu. Res, Slovenija je za ljubitelje planin pravcati raj. Tudi vzpon na našo najvišjo goro je za izurjene planince pravzaprav le še vprašanje enega samega dne...«, nam je povedal dr. Miha Potočnik. VSAK MORA OPRAVITI LE SAM S SEBOJ! Značilno je, da si je mnogo delovnih ljudi, od najmlajših do najstarejših, izbralo prav planine za preživljanje svojih prostih dni v letu. In več kot očitno je, da to ni naključje. Dr. Potočnik komentira ta pojav takole: »Znano je, da hoja v gore ne pomeni le zelo primerne in zdrave rekreacije za staro in mlado, temveč da je ta oblika aktivnega razvedrila tudi sorazmerno cenena. Le kaj potrebuje človek, ki gre planine? Dobre čevlje, vetrovko, nahrbtnik in v njem nekaj za pod zob. Rekreacija v hribih je zares poceni, še posebno za člane planinske zveze. Le primerjajmo stroške za teden dni počitnic na morju, denimo nekje v Portorožu, s potrebnimi izdatki za enako dolge počitnice v naših planinah...« »Vendar sorazmerno nizki stroški verjetno niso edini vzrok, da je v Sloveniji tolikšno število planincev...? »Seveda ne, gre še za več drugih, prav tako pomebnih stvari. Pri tekmovalnem športu človek vedno tekmuje z nasprotnikom, mora biti boljši od njega, močnejši, vzdržlji-vejši, hitrejši, spretnejši. Pri ljubiteljih gora pa gre za povsem nekaj drugega. Ne tekmujejo z nasprotniki, skušajo premagati le sebe. Gre torej za tekmo, za premagovanje, za boj s časom... toda vse to nima nič skupnega z agresivnostjo, s številnim negativnimi pojavi, ki smo jim priča v tekmovalnem športu. Kot rečeno, v hribih mora opraviti človek sam s seboj in to je pogosto najtežje. Ne gre torej pri vsem skupaj le za rekreacijo, za sprostitev, temveč v dobršni meri tudi za vzgojo duha in srca, za več kot koristno življenjsko šolo...« OGROŽENA MATERIALNA BAZA Slovenski planinci imajo blizu 7000 kilometrov opremljenih poti in 160 planinskih postojank s 5600 ležišči. To z drugimi besedami pomeni, da imamo v naših planinah več prenočitvenih kapacitet, kot jih ima, denimo, Radovljica z Bledom in Bohinjem, več, kot jih imajo hoteli v Piranu, Bemardinu in Portorožu skupaj. Gre torej za pomembno materialno bazo, ki bi ji morala posvetiti širša družbena skupnost nedvomno vso pozornost. »Lani je bilo v Sloveniji v planinskih postojankah blizu 150 tisoč nočitev in precej več kot milijon obiskovalcev. V enakem času so registrirali v sosednji Avstriji, ki šteje med najbolj razvite alpske države in za katero je značilno, da ima dvakrat toliko organiziranih planincev, kot jih imamo v Sloveniji, kar 200 tisoč manj obiskovalcev gora. Ne glede na vse to pa seveda tudi v Sloveniji ne poslujemo v gorah na temelju ekonomske računice...« nam'razlaga predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik. »Zato smo iz leta v leto v slabšem materialnem položaju, saj je oskrbovanje visokogorskih planinskih postojank zelo zahtevna, predvsem pa draga naloga. Poglejte, vsak kilogram blaga, ki ga moramo spraviti, denimo, v Staničevo kočo, nas velja dodatnih deset dinarjev. To pa ni malo denarja. Za najbolj enostavno vzdrževanje postojank bi potrebovali letno blizu deset milijonov dinarjev. Če pa bi želeli koče nekoliko obnoviti in morda katero še nekoliko razširiti, bi morali omenjeno vsoto potrojiti. Od podpisnikov družbenega dogovora o finansiranju naših visokogorskih planinskih postojank pa smo prejeli lani le nekaj več kot štiri milijone dinarjev, kar ne pomeni niti polovico potrebnega minimuma. Hkrati pa v sosednji Avstriji, ob manjšem obisku gora namenijo za vzdrževanje planinskih koč kar dvanajstkrat več sredstev kot pri nas...« VSE SKUPAJ TUDI STVAR SINDIKATOV! Ugotovitvi, da je planinarjenje rekreacija zelo velikega števila delovnih ljudi, bi vsekakor težko opo-rekah. Zato predstavniki Planinske zveze Slovenije upravičeno pričakujejo, da jim bodo pri reševanju materialnih problemov priskočili na pomoč tudi slovenski sindikati. Veliko delovnih ljudi in njihovih najožjih svojcev preživlja vsako leto dopust v hribih. Če bi torej sindikati priskočili na pomoč slovenskim planincem, bi v prvi vrsti pomagali preejvsem svojim ljudem. »Smola je, da je največ planinskih postojank prav na območju nerazvitih občin. Po drugi strani pa je povsem očitno, da obiskujejo gore ljudje iz vseh krajev Slovenije. To pomeni, da moramo našim planincem priskočiti na pomoč vsi. S tem v zvezi smo tudi zaprosili predstavnike slovenskih sindikatov, da bi nam pomagali poiskati delovne organizacije, ki bi prevzele patronate nad najpomembnejšimi visokogorskimi postojankami. Akcija je že obrodila nekatere konkretne sadove in začetni uspehi vlivajo upanje, da naš trud le ne bo zaman. Sodim namreč, da pri planinstvu ne gre izključno za rekreacijo našega delovnega človeka, temveč da gre za dejavnost širšega družbenega pomena. Zato tudi ne bi bilo prav, da bi ji kdorkoli odrekal potrebno pomoč...«, je naš razgovor sklenil predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik. ANDREJ ULAGA VSAK IMA SVOJE KOMOLCE Republiški sindikat delavcev visokega šolstva in znanosti se je odločil za širšo »mrežo« pogovorov in izmenjave mnenj na temo svobodne menjave dela. Bili smo na takem pogovoru med predstavniki RO in Inštituta za kemijo Boris Kidrič. Slišali smo precej zanimivih stvari, ki jih — za začetek v poročevalski obliki — nikakor ne gre prezreti, saj nemalokrat zadevajo širše družbene interese in ne samo »specializirano« povezavo sodelovanja med industrijo in raziskovalno dejavnostjo. Kemijski inštitut Borisa Kidriča ne sodi med »velikane«, tudi v jugoslovanskih razmerah ne, saj ima komaj 165 zaposlenih, od tega nekaj nad sto z visokošolsko in srednjo izobrazbo. Vendar pomena ustanove ne gre meriti samo po številu zaposlenih, temveč predvsem po delovnem vplivu na okolico, sredi katere živi in dela. Gledano s takimi očmi je Inštitut Borisa Kidriča izrednega pomena za slovensko gospodarstvo. Vprašanje je le, ali bomo ta pomen ocenjevali (od leta do leta) samo z ozkimi pokazatelji odnosov med inštitutom in industrijo ali pa bomo pripravljeni inštitutu priznati tudi kaj več kot zgolj »uporabno vrednost«. Menjava dela. Ne glede na to, kaj si pod tem piedstavljamo,lahko že zdaj rečemo, da dobi inštitut že sedaj dve tretjini sredstev od sodelovanja z industrijo, skoraj tretjino od raziskovalne skupnosti in še nekaj borih odstotkov pod postavko »ostalo«. Ali bi dosedanje odnose lahko uvrstili med menjavo dela? Udeleženci pogovora so bili kategorični: Ne! Morda so že tu in tam zametki menjave dela, vendar bo treba storiti še vehko, da bodo omenjene povezave v resnici smiselne in — tudi dolgoročno— pomembne za vse udeležence. Morda se sliši kot anekdota, podatek za obrobno rabo in veljavo, vendar je res, da dosedanja praksa še ni našla odgovora na vprašanje, kako določiti ceno za strokovnjaka, ki ga je vzgojil inštitut. Strokovnjak je po svoji svobodni volji »odjadral« v industrijo, ki ga je uspešno uporabila ob prenašanju tuje licence v svojo proizvodnjo. Menjava dela? Tudi o tem bi lahko govorili, če že zanemarimo morda važnejše vprašanje, zakaj je bilo sploh treba uvoziti licenco... O svobodni menjavi dela med raziskovalno dejavnostjo (pri tem ne mislimo samo na kemijo) in industrijo bomo morali še veliko razmišljati. Tokrat bi veljalo opozoriti le na osnovno vprašanje, da gospodarstvo morda res ne »vidi« raziskave drugače kot od leta do leta,od programa do programa. Če pustimo ob strani interese inštituta, ki so lahko ozko lastniški, pa nikakor ne smemo zanemariti resnice, da inštitut ni slučajna skupina delavcev, ki jo lahko mimogrede ukinemo in čez pol leta spet ustanovimo, temveč je pomembna in skozi leta skrbno negovana dejavnost. Prav v tem pogledu pa bi težko izmerili vse črte dejavnosti inštituta. Preprosto rečemo, da gre za dejavnost splošnega družbenega pomena. Tako oblikovana formulacija pa tudi nekaj pomeni... Če torej govorimo o menjavi dela, nikakor ne sme ostati samo na ravni raziskovalna dejavnost — industrija, ker bi to pomenilo osiroma-šenje stvari. Zdi pa se, da se prav o siromaštvu na tem področju ne da pogovarjati nikomur niti v njem živeti. TIG EDVARD KARDELJ OBISKAL RK ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE_ DELEGAT ZORI, KO JE ŠE MLAD V torek dopoldne je tovariš Edvard Kardelj obiskal republiško konferenco Zveze socialistične mladine Slovenije in se s člani sekretariata predsedstva RK ZSMS zadržal v daljšem razgovoru. Ob tej priložnosti mu je predsednik republiške konference ZSMS Ljubo Jasnič izročil priznanje RK ZSMS »Zlati znak mentorja ZSMS«. Člani sekretariata so tovariša Kardelja seznanili z dejavnostjo ZSMS po 9. kongresu, njenimi uspehi in težavami. Ob tem so zlasti poudarili organizacijsko utrditev ZSMS, velik napredek pri uveljavljanju mladinskega prostovoljnega dela in napore ZSMS pri graditvi idejne in akcijske enotnosti mlade generacije. Tovariš Kardelj je v razgovoru posvetil največ pozornosti aktivnemu vključevanju mladih v delegatski sistem, ob čemer je poudaril, da je potrebna večja angažiranost družbenopolitičnih organizacij znotraj delegatskega sistema. Istočano je opozoril na pojave odtujenosti družbenopolitičnih organov od samoupravnih mehanizmov. Delegacija je ključna točka delegatskega sistema in delegat mora vedeti, za kakšne posledice glasuje, je menil tovariš Kardelj. ZSMS mora organizirati redna srečanja z mladimi delegati in z njimi obravnavati vsa aktualna vprašanja, z namenom, da bi tako pomagala dosegati večjo učinkovitost samoupravnega odločanja. Graditev in razvijanje učinkovitega delegatskega sistema mora postati najpomembnejša usmeritev delovanja mladih, organiziranih v ZSMS, njena naloga se mora izražati v usposabljanju mladih v temeljnih okoljih za delo v .sistemu samoupravnega odločanja, je poudaril Edvard Kardelj. V nadaljevanju je tekla beseda o mladinskem periodičnem tisku in še posebno o glasilu —- Mladini, ki je trenutno v zelo težavnem materialnem položaju. S tem v zvezi je tovariš Kardelj menil, da je potreben večji družbeni napor pri zagotavljanju nemotenega razvoja mladinskega tiska, ki je pomemben element socialistične vzgoje mladih, obenem pa tudi usmerjevalec in mobilizator družbenopolitične akcije. Mladinski tisk mora najti svoje mesto med mladimi v osnovnih sredinah, TOZD, šolah in krajevnih skupnostih, ki so objektivno zainteresirane za njegovo nemoteno izhajanje. Tovariš Edvard Kardelj se je posebno živo zanimal za rezultate na področju mladinskih delovnih akcij, za katere meni, od sobote Y do sobote V RAZPRAVI JE ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH V zvezni skupščini je konec minulega tedna, to pa je mogoče oceniti tudi po odmevnosti v tisku, zbudilo precej zanimanja poročilo Zveznega izvršnega sveta. Zajeto poročilo zajema prikaz stanja na vseh delovnih področjih tega organa, vsekakor pa je veljalo največ pozornosti njegovim prizadevanjem in ukrepom na področju gospodarskih gibanj in uresničevanja srednjeročnega plana razvoja. Tukaj namreč ostajajo še vnaprej v ospredju nekatere naloge, ki izhajajo iz sprejetih stabilizacijskih programov. Delegati so v razpravah o poročilu zlasti poudarjali potrebnost novih ukrepov v politiki cen, urejanju odnosov jugoslovanskega trga, v politiki izvoza in uvoza ter bančnem in kreditno monetarnem sistemu. Med pomembne pridobitve v načinu dela zveznih organov vsekakor sodi čedalje bolj razvito dogovarjanje in sporazumevanje republik in pokrajin, ki s tem odločilno vplivajo na sprejeto politiko ukrepov, hkrati pa tudi odgovorno prevzemajo svoje obveznosti. V slovenski skupščini so minule dni potekale razprave v odborih zborov o poročilu oziroma analilzi dosedanjega delovanja delegatskega in skupščinskega sistema, ki bo na dnevnem redu prihodnjih sej skupščine. Izvršni svet pa je te dni pripravil za skupščinsko razpravo nekaj pomembnih aktov, ki bodo še pred poletnimi počitnicami predmet razprave v delegatskih zborih. Zlasti je pomembna anliza letošnjih gospodarskih gibanj, ki daje realen prikaz uspehov in tudi težav, s katerimi se srečuje gospodarstvo. Prav gotovo bo prispevala svoj delež k razjasnitvi mnogih vprašanj, med katerimi je tudi oblikovanje proračunske porabe v prihodnje, k jasnejšim razmerjem v skupni porabi, skratka k ureditvi vprašanj, s katerimi se tako izvršni svet kot skupščinska telesa intenzivno ukvarjajo že vse prvo polletje. Zlasti pomemben je tudi novi zakon o delovnih razmerjih, ki ga je pripravil izvršni svet in prihaja te dni v razpravo v skupščinskih telesih in delegacijah. Novi zakon, ki temelji na določbah zakona o združenem delu, prinaša vrsto novosti v politiko zaposlovanja, sklepanja delovnih razmerij in urejanja samoupravnih delovnih razmerij v združenem delu. Zato je zanj veliko zanimanja zlasti v delovnih organizacijah, ker bo mogoče na tej osnovi uskladiti oziroma na novo oblikovati interne samoupravne akte. Med dogodki minulega tedna naj opozorimo tudi na izredno tehten prispevek seminarja v Zagrebu, ki se je ukvarjal s problemi religije in odnosa do verskih skupnosti z zornega kota že dolgo uveljavljenih in potrjenih stališč programov in politike ZK. Na seminarju so opozorili na nekatere nove vidike urejanja odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi, zlasti prek koordinacijskih odborov SZDL, ki smo jih skupaj z novim zakonom o pravnem položaju verskih skupnosti začeli razvijati zlasti v Sloveniji. Na seminarju so ocenili tudi pojave klerikalizma, zlasti še vlogo emigrantskih skupin, s katerim se le-ta povezuje, pojave sektaštva, ki niso nič manj škodljivi od sovražnega delovanja posameznikov in skupin od zunaj. V javnosti je te dni zbudil pozornost tudi intervju sekretarja IK predsedstva CK ZKJ Staneta Dolanca, v katerem je opozorila na nekatera bistvena vprašanja, ki se pojavljajo v pripravah za prihodnji 11. kongres ZKJ. Kot v že znanem televizijskem pogovoru je Stane Dolanc tudi tokrat podčrtal akcijski cilj prihodnjega kongresa, zlasti pa praktično delo in uresničevanje programa in politike ZK, ustave in zakona o združenem delu. Potrebno je delati, je izrazil Stane Dolanc svojo osrednjo misel, in manj broditi po suhoparnem papirju. Naj omenimo, da je v minulih dneh praznoval 70-letnico znani slovenski 'revolucionar Aleš Bebler, ki je ob tej priložnosti prejel tudi visoko odlikovanje predsednika Tita, Red narodne osvoboditve. GOK da so koristna šola mladih, tako s stališča razvijanja pozitivnih socialističnih vrednot, kot tudi s stališča solidarnosti z manj razvitimi območji v naši republiki. Zveza socialistične mladine je na tem področju dosegla pomembne uspehe, vendar se mora skupaj z drugimi organiziranimi socialističnimi silami še bolj angažirati pri uveljavljanju prostovoljnega dela mladih in zagotavljanju pogojev za čim številnejšo udeležbo mladih na mladinskih delovnih akcijah. S temi vprašanji je tovariš Kardelj povezal tudi probleme ustrezhih prostorov za izkoriščanje prostega časa mladih. Pri tem je potrebno, razen drugega, »vrniti« domove in druge tovrstne objekte mladini za njeno dejavnost. Edvard Kardelj je v razgovoru o tej temi menil, da je ZSMS v zadnjem času dosegla na tem področju sicer pozitivne rezultate, vendar je potrebno, še posebno v večjih stanovanjskih naseljih, zagotoviti ustrezne prostore za delovanje mladih na interesnih področjih. Mladinski prostori so sestavni del življenja v določeni krajevni skupnosti in morajo zato najti ustrezno mesto v urbanističnih načrtih za nova naselja, je poudaril. V organizaciji Zveze socialistične mladine Slovenije je potrebno združevati samoupravno socialistično usmerjene interese verne in neverne mladine, prav gotovo pa je potrebno tudi ostro diferencirati pojave klerikalizma med mladimi in na konkretnih akcijah, ki prispevajo k izgradnji samoupravne socialistične družbe pridobivati še nevklju-čeno verno in neverno mladino. JANEZ VIPOTNIK, član predsedstva SRS, v slavnostnem govoru v Borštu pri Podzemlju: Nihče v naši družbi nima pravice živeti jalovo, živeti brez dela, na račun drugega. Vsakdo je dolžan svoje sposobnosti in moči predati družbi, v korist samemu sebi in skupnosti. Blagostanje lahko raste le z delovno storilnostjo. Več ustvarjanja in njegova neprekinjena rast je najzanesljivejša pot iz gospodarskih in socialnih zagat. In z boljšim in odgovornejšim izpolnjevanjem dolžnosti rastejo tudi pravice. Zdaj vlagamo silne napore, da bi vsa družba do kraja uresničila težnje vsakega delovnega človeka, da bo v resnici gospodar svoje usode in da do kraja uveljavi svoje samoupravljavske pravice. Jugoslovanska ideja samoupravljanja ni ozek družbeni poskus, marveč je že zdaj mogočna materialna sila, ki prestopa zemljepisne okvire naše dežele in osvaja čedalje širše tokove in napredno misleče sloje v svetu. Samoupravljanje postaja v vedn° večji meri dnevna zahteva mi*1' jonskih množic po spreminjanju sodobnega sveta na različni11 poldnevnikih. EDVARD KARDELJ, član predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ, v intervjuju za ameriški časopis »Time«: Politika neuvrščanja močno omejuje možnosti konfliktov med blokoma že s tem, da se upira razdelitvi sveta na bloke. Nadalje se neuvrščene države močno zainteresirane za to, da se nasprotja med bloki ne bi povečala, ker bi to neizogibno pripeljalo k nadaljnjim blokovskim razdelitvam sveta, k okrepitvi pritiska na neodvisnost držav, njihovega razvoja, in k ogrožanju miru v svetu. Končno pa neuvrščene države predstavljajo v mednarodnih odnosih interese tistega dela sveta, ki je najbolj prizadet zaradi obstoječe gospodarske in politične ureditve. To se pravi, da jih njihove osnovne koristi spodbujajo, naj si prizadevajo okrepiti politiko popuščanja in doseči miroljubno reševanje nerešenih skupnih svetovnih problemov. Nujno je, da se med najodgovornejšimi silami oziroma blokoma in neuvrščenimi državami začne enakopraven dialog o poteh k reševanju tistih problemov sodobnega sveta, ki so v interesu vseh. MILOŠ MINIČ, podpredsednik ZIS in zvezni sekretar za zunanje zadeve, na zasedanju zvezne skupščine: Konferenca o evropski varnosti in sodelovanju v Helsinkih, čeprav je bila regionalne narave, se ni zaprla v evropske okvire niti ni njen zgodovinski pomen samo v tem. Njen poglavitni namen je, da dežele in narodi Evrope prispevajo k urejanju pomembnih mednarodnih vprašanj. Samo tako lahko konferenca o evropski varnosti in sodelovanju postane pomemben element širšega demokratičnega razvoja mednarodnih odnosov in pripomore k njihovemu nadaljnjemu razvoju. Beograjski sestanek kot ena izmed etap pri uveljavljanju smeri, ki jo je začrtala konferenca o evropski varnosti in sodelovanju, ne more spreminjati dogovorov, ki jih vsebuje helsinška sklepna listina. Lahko pa sprejme in tudi mora sprejeti, v skladu s sklepno listino, nove ukrepe in priporočila, ki bi pripomogla k okrepitvi in poglabljanju te težnje. Prepričani smo, da bo celotno delo beograjskega sestanka, tudi v danih mednarodnih okolišči- nah, v polni meri odsevalo poZ!^ livne težnje, ki se odražajo 1 sklepne listine konference evropski varnosti in sodelovanju; predvsem v nadaljnji krepitv. popuščanja napetosti, krepi' varnosti in tesnejšem sodelovu nju. f§ # m I « m m ft & W- POZIV organizacijam združenega dela, da prijavijo kapacitete in termine za KOLEKTIVNI ODDIH v zasebnih sobah v Poreču in Vrsarju. Prijave potrebujemo za dogovore in razpored. m ll ■ Organizacije lahko prijavijo kolektivni oddih v JULIJU in AVGUSTU. Bivanje lahko organiziramo za 7, 10 ali 15 dni (ali po dogovoru). f m NUDIMO Št i IH ZASEBNE SOBE po 50 Ulj do 65 dinarjev (samo bivanje za 1 osebo na dan) POLNI PENZION S SOBO ^ PRI ZASEBNIKU && od 125 do 140 dinarjev HOTELSKI PENZION (B in C kategorija) od 180 do 245 dinarjev n p I a «1 m m m TURISTIČKI BIRO 52360 Poreč, Trg slobode 3 Telefoni: (053) 86-126, 86-623 Telex: 25168 turist mami* 1 I kako in kje bodo potrošniki sodelovali s trgovino SIS ZA PRESKRBO O predlogu za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za preskrbo razpravljajo v Ljub-Uani, Celju in Mariboru — K organiziranemu reševanju tega vprašanja pristopajo tudi v drugih središčih K izboljšanju razmer na trgu °do med drugim pripomogle udi organizacije potrožnikov, ki e bodo povezale z organizaci-Junii združenega dela, s samou-Pt.avnimi interesnimi skupnost-mi’katerih dolžnost je skrbeti za zadovoljevanje interesov in Potreb potrošnikov. Lahko pričakujemo, da bo vse trse vključevanje organizacij Potrošnikov in neposrednih Porabnikov v urejanje tržnih Problemov prispevalo pomem-®n delež k preprečevanju enopolnih pojavov oziroma k dptranju posameznih zdaj bolj 1 manj zaprtih trgovin. Organi-acjje potrošnikov bodo s trgov-trni organizacijami in samoupravnimi interesnimi skupnostmi odelovale predvsem pri zago-avljanju ustrezne kakovosti in 're blaga ter storitev, po-j , no Pa b° tudi njihovo ^delovanje pri oblikovanju cen, 1 se samoupravno dogovarjajo med organizacijami združenega dela s področja proizvodnje in trgovine. Da bi se izboljšala oskrba prebivalcev z osnovnimi živili, a še zlasti s kmetijskimi pridelki, so v nekaterih večjih mestih in industrijskih središčih že ustanovili samoupravne poslovne skupnosti. Drugod že pripravljajo ustanovitev teh skupnosti za oskrbo prebivalcev z osnovnimi živili. Občine pospešujejo samoupravno organiziranost na tem področju in si prizadevajo, da bi z ustreznimi ukrepi zagotovile boljšo preskrbljenost z osnovnimi prehrambenimi izdelki. V skladu s temi prizadevanji je bil v Ljubljani sprejet družbeni dogovor o organizirani proizvodnji in preskrbi s kmetijsko-živilskimi proizvodi, medtem ko je predlog samoupravnega sporazuma za ustanovitev samou- pravne interesne skupnosti za preskrbo v obravnavi. O predlogu za ustanovitev takšne skupnosti razpravljajo tudi v Mariboru in Celju. Tudi v drugih večjih slovenskih mestih in industrijskih središčih nameravajo organizirano reševati problematiko preskrbe prebivalstva s kmetijskimi pridelki in živilskimi proizvodi. Prizadevanja za varstvo interesov potrošnikov so čedalje opaznejša po vsej Jugoslaviji. Kot je znano, dajejo določila zvezne in republiške ustave pravno in politično podlago za samoupravno organiziranost potrošnikov. S takšnimi oblikami naj se povezujejo interesi potrošnje s ciklom celotne družbene reprodukcije. Zakon o združenem delu oziroma njegov 78. člen spričo tega obvezuje organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga na drobno, da morajo sodelovati upiranje matičnih organizacij ustanavljanju tozd je zaman ^TOZD JE NUJA! Komisije v Alpini, Vezenini in Nanosu, ki bi morale proučiti, ali njihovi obrati v ajdovski občini lahko postanejo TOZD, so slabo opravile delo 41 delavcev in izpolnjuje vse tri ustavne in zakonske pogoje za ustanovitev temeljne organizacije. Mnenje generalnega direktorja, ki ga je posredoval konec lanskega leta, češ, da še niso ustvarjeni pogoji za TOZD, je povsem v nasprotju z dokazi, do katerih je prišel po zakonodaji družbeni pravobranilec samou- Kar je praksa potrjevala že dolgo časa, je dokazal tudi družbeni Pravobranilec samoupravljanja: pogoji, da bi se trije sedanji obrati v aidovski občini, ki imajo sicer sedeže svojih delovnih organizacij zunaj Ie> samoupravno organizirali v temeljne organizacije, so dani, treba jih o le uresničiti. Gre za obrat blejske Vezenine Čebelica v Vipavi, obrat Ipine na Colu in blagovnico postojnskega Nanosa v Ajdovščini. Vsi trije obrati zaposlujejo dovolj delovne sile in je moč njihove proizvode 0vrednotiti v okviru delovne organizacije same in prav tako na trgu. Pogoji torej so in zaman je strjevanje komisij v teh delov-nin organizacijah, ki so morale Preveriti možnosti za samou-Pravno organiziranje teh obra-0v> da to ni mogoče iz različnih Vzrokov, saj je analiza, ki jo je *Z e*al družbeni pravobranilec anioupravljanja, povsem jasna Ze prva primerjava z zakonom ? združenem delu pokaže, da so ornisije svoje delo opravile Po.vršno ali morda celo namerno P^transko. v. °brat TOZD Damska obla-‘a tovarne Vezenina Bled e elica v Vipavi zaposluje 106 j avcev, p0 večini žensk, in Polnjuje vse pogoje, da bi po-?VaJa kot temeljna organizacija k iUuenega be'a' L> tem so v o ektivu že razpravljali in se na z qnendumu pred dnevi odločili 0 odstotki za samostojno s rjn° organizacijo. Delavke e krati zavzemajo, da bi v ok-lru nove TOZD uredili tudi fojtlnico, ki je sedaj v okviru "Stičnega podjetja na Bledu. S £0|VZem°m krojilnice bi se še cesVa0kr5žili Proizvodni Pr°-dru! ar bi Pripomoglo k čistejšim ot^kovnim odnosom-sl izbrat Alpine na Colu zapo- delavcev, tudi tam p Vec!ni žensko delovno silo. daf° 1 za lastno TOZD so, ven-no Je komisija menila, da bi z noet- svarnouPravno organizira-n' dov^' po^a^ab’ ker v obratu pravljanja. Pogoji za popolno samoupravno organizacijo v vseh treh obratih so, vprašanje je le, kdaj jih bodo zaposleni izkoristili in uresničili določila zakona o združenem delu. V Čebelici so napravili prvi korak, v drugih dveh pa je čutiti veliko mlačnosti in neprizadetosti ob problemu, ki bi moral biti za delavce življenjskega pomena. Najbolj verjetno je, da družbenopolitične organizacije v njih niso naredile dovolj, da bi zaposleni spoznali svoje pravice, ki jim jih ponujata zakon o združenem ustava delu. M. HOŽIČ V priozvodni dvorani Čebelice v Vipavi NAZARJE Večja proizvodnja tudi sposobnih kadrov in šem ^.0premo niso na najbolj-besf-H tem Je Pred časom tekla nem 3 na ob^inskem sindikalno S^etu v Ajdovščini, kjer je ni2a„eCeno’da b* temeljno orga-d0e J° na CoIu ustanovili, ko bo proraiena nova tovarna, ki je v nia8ramu že od samega osnova- Bl'brata na Colu-a8°Vn'ca postojnskega °sa v Ajdovščini zaposluje Tovarna gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja, ki ima eno od temeljnih organizacij združenega dela tudi v Nazarjih, v občini Mozirje, in sicer TOZD Mali gospodinjski aparati, bo namenila letos za rekonstrukcijo in nadomestitev opreme v tovarni v Nazarjih blizu 30 milijonov dinarjev. Investicija bo med drugim omogočila nadaljnje povečanje izvoza, posebej še na za-hodnonemško tržišče za tvrdko Bosch, s katero so Velenjčani sklenili dolgoročno izvozno pogodbo. V temeljni organizaciji združenega dela Mali gospodinjski aparati v Nazarjih bo Gorenje povečalo proizvodnjo mešalcev ter začelo s proizvodnjo kavnih mlinčkov. Z delom te povečane proizvodnje se bo tovarna go- s potrošniki, ki se organizirajo v krajevnih in drugih samoupravnih skupnostih in organizacijah potrošnikov. Tudi zakon o temeljih poslovanja organizacij združenega dela na področju blagovnega prometa in storitev v blagovnem prometu, kot tudi o sistemu ukrepov, s katerimi se preprečuje spodkopavanje enotnosti jugoslovanskega trga, v svojem 11. členu izrecno določa, da morajo trgovinske organizacije na drobno samoupravno sodelovati z organizacijami potrošnikov in se z njimi dogovarjati o razvoju in lokacijah prodajaln, o izbiri, količini, kakovosti in ceni izdelkov, o delovnem času ter drugih vprašanjih skupnega pomena predvsem pa o preskrbi občanov z vsakdanjimi potrebščinami. V Sloveniji vodi akcijo za organiziranje potrošnikov iniciativni odbor v okviru republiške konference SZDL. Po podatkih tega odbora je bilo marca letos v 36 občinah oblikovanih že 350 svetov potrošnikov, medtem ko v drugih občinah ustanovitev teh svetov še pripravljajo. Do konca tega leta naj bi bili potrošniški sveti ustanovljeni v vseh krajevnih skupnostih, medtem ko bo prihodnje leto treba dokončno oblikovati samoupravne odnose s trgovino na drobno. Z vidika trgovine niso najpomembnejše oblike organiziranja potrošnikov, ki se po posameznih krajih in pokrajinah delno razlikujejo; pomembneje je, da v čimvečji meri poenotimo področja dogovarjaja med organiziranimi potrošniki in trgovino, ki jih sicer že opredeljujeta zvezni zakon in osnutek republiškega zakona o blagovnem prometu. Pri opredeljevanju področij sodelovanja med trgovino in sveti potrošnikov bo še nadalje sodelovala gospodarska zbornica. Pri tem bo treba posvetiti posebno pozornost udeležbi svetov potrošnikov pri dogovorih o založenosti trgovine, razmestitvi novih prodajnih zmogljivosti, o politiki oblikovanja cen ter pri sklepanju dogovorov o maloprodajnih cenah in deležu trgovine v skupnem prihodku. N. Ž. GOSPODARSKI KOMENTAR Visoko leteči načrti Slovenski proizvajalci stavbnega pohištva nameravajo do leta 1980 skoraj trikrat povečati lansko proizvodnjo oken in vrat. Povedano v številkah: lani so izdelali več kakor milijon oken in vrat, čez dobra tri leta pa naj bi jih izdelali približno 3 milijone. Zanimivo je, da proizvajalci sami priznavajo, da je takšen razvojni načrt ambiciozen. Mi pa trdimo, da ima celo hude pomanjkljivosti in da v tem primeru proizvajalci niso upoštevali nekaterih okoliščin, ki bodo vse močno vplivale na prodajo teh izdelkov. Vzemimo, da se bo načrtovani program gradenj stanovanj in poslovnih stavb uresničeval po napovedih. V naslednjih letih torej investitorji naj ne bi imeli ne administrativnih zaprek ne težav s finančnimi sredstvi ali gradbenim materialom, kar vse je v zadnjem obdobju ne enkrat pošteno zavrlo obseg gradenj. Denimo tudi, da bodo uspeli za sedaj skromen obseg neposrednega izvoza povečati (lanskega uspeha v izvozu ne smemo preveč poudarjati, saj so odstotki povečanja izračunani od zelo skromne osnove). Vsekakor pa je treba upoštevati naslednja dejstva, ki vsa govore proti tako obsežnemu povečevanju proizvodnje oken in vrat v naši republiki. Za kaj gre? Že zdaj slovenski proizvajalci narede več kot polovico stavbnega pohištva, kar ga jugoslovanski trg potrebuje. To razmerje se verjetno v bodoče ne bo bistveno spremenilo, vsaj po naših podatkih ne, vendar zavoljo tega, ker bodo povečevah obseg proizvodnje tudi v drugih republikah. Znani so načrti bosanskih proizvajalcev —v tej republiki se lesno predelovalna industrija zelo močno razvija, saj ima najmočnejše surovinsko zaledje v Jugoslaviji, poleg tega pa želijo povečati stopnjo predelave — da bi postavili nekaj tovarn stavbnega pohištva. Podobne načrte goje tudi v Srbiji in naši najbližji sosedi — Hrvaški. Skratka, oken in vrat bo v nekaj letih na pretek na domačem trgu, na katerem pa so, kot kaže, slovenski proizvajalci dokaj slabo udeleženi. Prodajajo namreč pretežno na ožjem domačem, se pravi slovenskem trgu, v drugih republikah pa so slabše zastopani. Proizvajalci se sami zavedajo te pomanjkljivosti v njihovi prodajni strategiji, hkrati pa se zavedajo še nečesa — da bodo namreč proizvajalci oken in vrat iz drugih republik vse huje pritiskali tudi na slovenski trg. Zavoljo tega jih bo treba tako na slovenskem trgu, še posebej pa v drugih republikah, »spodnašati« predvsem z večjo kakovostjo izdelkov in kakovostjo storitev. Hkrati pa bodo morali skladno s kakovostjo doseči tudi konkurenčnost cen. Ob vsem tem pa so proizvajalci zvečine v ne preveč dobrem gospodarskem položaju, nekateri so lani prigospodarih celo izgubo! Akumulacija torej ni takšna, da bi kolektivi lahko sami zbrah potrebna sredstva, pa bodo zavoljo tega morali pri bankah in poslovnih partnerjih zaprositi za večja posojila, kar bo tudi slabo vplivalo na gospodarski položaj teh podjetij v naslednjih letih in torej tudi na njihovo prilagodljivost razmeram na trgu. Na kratko: razvojni načrti temeljnih organizacij stavbnega mizarstva v Sloveniji so — če jih ocenjujemo kot celoto — na precej trhlih nogah, saj jim za zdaj manjkata glavna temelja — trg, ki bo sprejel tolikšne kohčine izdelkov, in sredstva za realizacijo razvojnih programov. Zavoljo tega je vprašanje, kako bodo posamezni investicijski načrti prešli skozi sito družbenega ovrednotenja planov razvoja. Poudariti velja, da bi morali odgovorni družbenopolitični dejavniki že v času nastajanja teh načrtov posamezne plane primerjati v širšem družbenem prostoru in jih tudi ovrednotiti skozi širše družbene interese, kot so občinski ali regijski, vendar tega povsod niso storili. Sredstva, ki jih bodo kolektivi in banke vlagali v tako megalomansko začrtan razvoj proizvodnje (če bo do tega seveda sploh prišlo v tako velikem obsegu), bi namreč marsikje lahko koristneje uporabili za iskanje novih, bolj obetavnih proizvodnih programov. Teh pa ne iščejo niti povsod tam, kjer so v izgubi. B. RUGEU NOV HOTEL PO LICENCI HOLIDAV INN AMERIŠKI STANDARD Investitor je hotel Union, novi hotel pa bo namenjen predvsem petič-nejšim gostom — Kolektiv zbiral sredstva pet let V ožjem središču Ljubljane, na ploščadi Borisa Kraigherja, so te dni spet zabrneli gradbeni stroji. Označili so začetek gradnje novega obrata v hotelski verigi Holiday Inn, katerega investitor je kolektiv Grand hotela Union iz Ljubljane. Hotel Holi- day Inn bo zgrajen do 1979. leta. Celotna površina hotela bo 12.000 kvadratnih metrov. V novem objektu bodo predvidoma zaposlili 50 novih delavcev, ki jih bodo sami izšolali v času gradnje. Glede na to, da bo sodil v verigo 1.700 hotelov Holiday Inn po spodinjske opreme Gorenje pojavila prek Boscha tudi pri Siemensu. Posodobitev opreme in proizvodnega procesa mora zagotoviti optimalno ekonomičnost v proizvodnji, ki je v veliki meri namenjena za tuja tržišča. Omenjena investicijska dela v tovarni Gorenje v Nazarjih v Gornji Savinjski dolini morajo biti končana do letošnjega oktobra. Po tej investiciji bodo v tovarni povečali proizvodnjo mešalcev za 50.000 kosov letno ter vpeljali proizvodnjo 350.000 kosov kavnih mlinčkov letno. Povečanje proizvodnje bo zagotovilo povečanje izvoza za za-hodnonemško tvrdko Bosch na vrednost najmanj 5 milijonov zahodnonemških mark. P. O. ... 31 KRAJEV SLOVENIJE ČEZ NOČ POVEZANIH Z ZAGREBOM IN BEOGRADOM ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO LJUBLJANA NOČNI SKOK PODROBNE INFORMACIJE VAM BOMO POSLALI V VAŠO DELOVNO ORGANIZACIJO vsem svetu, se bo ljubljanski hotel razlikoval od drugih pri nas po tem, da bo imel večje sobe. Vse sobe opremljene s TV sprejemniki, predvsem pa bodo vsi prostori v hotelu klimatizirani. Od drugih hotelov se razlikuje tudi v tem, da bodo v njem prodajali gostom sobe in ne ležišča, kar pride prav posebno družinam. Izgradnja hotela bo predvidoma veljala 112 milijonov dinarjev. Zgrajen bo izključno z »domačimi« sredstvi, kar je bil tudi pogoj kolektiva Grand hotela Union, preden se je zanj odločil. To pomeni, da bo kolektiv prispeval iz lastnih sredstev 27 milijonov dinarjev (prihranil jih je v zadnjih petih letih), 85 milijonov dinarjev pa bo pri Jugobanki najel kreditov za dobo 16 do 20 let po 6 do 8-odstotni obrestni meri. Če bo šlo vse po sreči, se hotel ne bo podražil med gradnjo. Toda kolektiv Grand hotela Union se je pripravil tudi na morebitne podražitve pri gradnji, ki pa ne bi smele presegati 10 odstotkov. V ta namen je predvidel del akumulacije v naslednjih dveh letih. M. ŽIVKOVIČ ljudje med ljudmi 11. junija 1977 stran 9 ljudje med ljudmi 11. junija 1977 stran 8 Komu ne subvencije? Stara ljudska modrost pravi, da je dobrota sirota. Ob pregledu 400 vseljenih solidarnostnih stanovanj v vljubljanskem Stepanjskem naselju se je res izkazalo, da je solidarnostna dobrota povsem izbirala pri tistih 16 odstotkih vseljenih, ki v škodo večine ne plačujejo najemnine, snažilke, centralne kurjave, vode in elektrike. Še bolj na psa je prišla pri tistih nosilcih stanovanjske pravice, ki zaračunavajo podnajemnikom za sobo po 1500 dinarjev mesečno, medtem ko sami plačujejo za celo stanovanje po 250 dinarjev ali pa ne plačujejo nič, saj so člani komisije v 360 solidarnostnih stanovanjih našteli kar 310 podnajemnikov, kar pomeni, da jih je nekaj tudi v tistih stanovanjih, ki so vključena v omenjenih 16 odstotkov. V kratkem bomo dobili tako imenovane ekonomske najemnine. Razumljivo, da za vse še ved-none bodo ekonomske. Takšnim, ki jih ne bodo zmogli, bo treba pomagati s subvencijami. Kako jih odmerjati, komu dodeljevati pomoč, to je zdaj vprašanje, na katero iščejo nekateri takšen, drugi drugačen odgovor. Treba bo najti tako rešitev, da tisti, ki se vseljujejo v solidarnostna stanovanja, ne bi zagospodarili tako kot nekateri v Štepanjskem naselju. In tako so, denimo, na redni seji skupščine občinske skupnosti socialnega varstva v Slovenski Bistrici sklenili, da imetniku stanovanjske pravice ne bo možno subvencionirati najemnine, če je on sam ali član njegovega gospodinjstva lastnik avtomobila ali počitniške hičice. Dokončno bodo o tem spornem vprašanju odločali zbori odčinske skupščine. Po predlogu odloka bodo do subvencionirane najemnine upravičeni stanovalci, ki bivajo v stanovanjih, ocenjenih z največ 140 točkami, če stanovanje ne presega določene površine, če stanovanja ne oddajajo v podna-. jem in če imetnik stanovanjske pravice ni lastnik vseljivega stanovanja. Tako v Slovenski Bistrici — in še ne vemo, če ravnajo prav. Drugi pa še kar po starem! VENCESLA V BODEŽ Reklama »po zagrebško« Ko smo pred leti po vztrajnih prizadevanjih naposled le dosegli, da so iz naših sredstev javnega obveščanja izginile reklame za tobačne izdelke, so mnogi pričakovali, da bo poslej tudi občutno manj cigaretnega dima in bo potemtakem začela padati tudi krivulja obolevnosti za pljučnim rakom. Če se je to res zgodilo, nam ni znano, vendar nas to vprašanje tokrat ne zanima. Na drugi strani je očitno dejstvo, da nobena tobačna tovarna pri nas ni zaprla vrat in da se na domačem trgu iz dneva v dan pojavljajo nove in nove vrste cigaret. Z njimi pa se je pojavil za tobačno industrijo nov problem: kako v propagandni ilegali sporočiti potrošniku, katera cigareta je najboljša, katera ima manj nikotina od druge... Tobačne tovarne so se v tej zmedi kajpak znašle različno. Nekatere gradijo svojo prodajo na tradiciji in zaupanju kadilcev, druge spet razmišljajo o novih poteh do kadilče-vega žepa. Med njimi se je bržčas najbolje znašla tovarna, ki je, kot kaže, po navodilu svojega licenčnega partnerja, izdala v sodelovanju z neko zagrebško reklamno agencijo pravcati zbornik izsledkov »medicinske znanosti« o škodljivosti kajenja, povezani Omika in Kdor dela med ljudmi, z njimi vedno vzpostavlja odnose, ki pa so seveda različni: dobri, manj dobri, slabi, zelo slabi... Pogosto pa se ti odnosi zaostre med starimi in mladimi. Na neko vodilno mesto pride na novo pečeni strokovnjak, kot v ljudskem žargonu pogosto rečemo tistemu, ki je pravkar zapustil šolo in vstopa na delo. Začne z delom, ki sledi ljudskemu pregovoru, da vsaka nova metla dobro pometa. A v Življenju je že pogosto tako, da si omiko in oliko prisvojiš v šolah, za tenkočutne medsebojne človeške odnose pa te obrusi šele življenje. Zakaj pišem to? Bil je že betežen učitelj. Med šolskimi klopmi in mladino, ki jo je poučeval, je preživel že petindride-set let. Zdaj pa so se zanj začela leta, ko pogosto tudi kaj pozabi, ko ga prenekateri dan zaboli glava, ko postane nenadoma utrujen in ko se mu kdaj pa kdaj upre delo za kakšno uro. Takšno je pač življenje. Vsi plezamo proti njegovemu vrhu. Vsi bomo postali slej ko prej manj sposobni iz tega ali onega vzroka, čeprav se bomo trudili nadomestiti tisto, Z rakom na pljučih, za katerim sem in tja umre tudi kateri kadilec...! V zborniku so zbrani tudi podatki o raziskavi, ki je celo pokazala, da se število kadilcev ne zmanjšuje. Kaj hočejo s tem povedati avtorji zagrebškega zbornika? Bržčas to: če mnogi že kadijo in morajo kaditi, naj pač vlečejo dim iz cigaret, ki imajo manj nikotina. Potemtakem je razumljivo, da je na koncu zbornika objavljena lestvica cigaret s količino nikotina in da tudi nekadilcem ni treba veliko ugibati, da je —po naključju, kajpak —zbornik izdala prav proizvajalka cigaret, ki je zapisana čisto na dnu omenjene lestvice! Seveda nam pri vsej stvari ne gre iz glave zakon, ki prepoveduje nelojalno konkurenco. Zato bi bilo prav, ko bi ob »zagrebškem primeru« posegel med proizvajalce tobačnih izdelkov tudi kateri od pristojnih organov, v prvi vrsti inšpekcijske službe. Pozabiti namreč ne smemo, da se je podobno kot za zagrebškega proizvajalca ob prepovedi oglaševanja tobačnih izdelkov tudi zanje pojavil hud problem: kako na skrivaj le nekako sporočiti potrošniku, katera cigareta je najboljša... 1. V. olika ni vse kar nas je načelo, z vestnostjo in prizadevnostjo. Toda tega noče razumeti vsakdo. Takole se postavi pred kolektivom: — Zame ste vsi enaki! Stari in mladi! Nobenih razlik ne trpim. Ali drug primer. Vzgojiteljica, žena z leti obložena, je zamudila pet minut. V zbornici je bil pravi vihar. Vihar v kozarcu vode, bi rekel. Mlad pedagoški vodja je terjal za vse enak red. Ali smo res vsi enaki, se sprašujem. Ali trideset in več let poklicnega dela ne napravi počasi iz človeka stroja, ki mu pač odpove zdaj ročica zdaj zavora... Ali nekateri pedagoško čuteči ljudje tega ne opazijo, ali tega preprosto nočejo videti? Te misli seveda ne vodi želja, da bi starejšim dajali potuho, češ, starejši si in lahko se odteguješ delu. Ne, nikakor! V mislih se skriva le želja, da bi vodilni delavci spoznali, da je dragoceno delo vsakogar, ki dela rad, tudi delo starejšega delavca, ki pa mu leta ne prizanašajo. V Grosupljem so se pomerili novinarji na 1. državnem prvenstvu v kolesarjenju. Vsaj dva — Janez Čadež (TV) in Tone Fornezzi (Dnevnik) — sta tekmovanje vzela resno in zmagala v svojih kategorijah, ker so se drugi bolj ogrevali za večerno zabavno prireditev. Poškodovanih ni bilo... — Foto: A. Agnič Kaplja v morje, a vendar... Dejstva so bolj ali manj znana: v ljubljanskih občinah je ta čas 40 vzgojnovarstvenih ustanov, ki imajo 100 enot in 533 oddelkov, od skoraj 30.000 predšolskih otrok pa jih je nekaj manj kot 12.000 ali nekaj več kot 40 odstotkov v vrtcih. Vendar je samo 1500 otrok, starih do dveh let, deležnih družbenega varstva in vzgoje. Še več: na eno prosto mesto v vrtcih čaka kar 4000 otrok, največ dojenčkov. V Ljubljani kljub pospešeni gradnji novih vrtcev, v največji meri.iz sredstev obeh samoprispevkov, ne moremo zagotoviti varstva vsem otrokom, ki bi ga potrebovali zaradi zaposlenosti obeh staršev. V iskanju izhoda v sili so se naposled odločili za varstvo v drugih družinah. To pomeni, da so upoštevali življenjske tokove in izhajali predvsem iz parktičnih izkušenj, kar je pri vsej stvari najbolj pomembno. Doslej se je že precej staršev odločilo za tako rešitev in vrsta družin je pokazala pripravljenost varovati njihove otroke. . V čem se pravzaprav družbeno nadzorovano varstvo v drugih družinah razlikuje od varstva, ki si ga starši otrok najdejo sami bodisi preko oglasov v časnikih ali znanstev? Predvsem v temr da so varuhinje izbrane, torej lahko zagotovijo otroku osnovne pogoje za zdrav telesni in duševni razvoj, vse to pa vključuje ustrezno ravnanje z otroki, možnost za gibanje in počitek. Poleg tega varuhinje, ki varujejo otroke doma, nadzorujejo sodelavke vzgojnovarstvenih ustanov. Ne nazadnje uživajo varuhinje enake pravice in dolžnosti kot delavci v združenem delu. Pa vendar je varstvo v drugih družinah le prehodna oblika organiziranega družbenega varstva otrok. Ta čas je v Ljubljani v družbeno nadzorovanem varstvu kakih 60 otrok, za katere skrbi 15 varuhinj. Za svoje delo dobivajo osebni dohodek, so socialno zavarovane, tečejo jim službena leta, skratka vse so redno zaposlene. V varstvu imajo od 3 do 5 otrok, ko pa otroci dopolnijo tri leta, jih sprejmejo v najbližji vrtec, varuhinja pa dobi v varstvo novega otroka. Tako smo po dolgih letih nestrpnih pričakovanj začeli tudi v Sloveniji z družbeno nadzorovanim varstvom otrok v drugih družinah uspešno reševati probleme tistih staršev, ki so doslej zaman čakali na prosto mesto v vrtcih. Potem ko so letošnjo pomlad vse skupnosti otroškega varstva v ljubljanskih občinah sprejele enoten pravilnik o varstvu otrok v drugih družinah, so zagotovljeni vsi pogoji, da dobi omenjena oblika družbeno nadzorovanega otroškega varstva z leti še večje razsežnosti. L V. _______ HUMORESKA IZVIRNA PREKINITEV DELA Predsednik osnovne organizacije sindikata tovariš Sindik se je že nekaj časa počutil močno nelagodno, ker se mu je zdelo, da se v družbi —torej v izjavah vodilnih po časopisih in podobno — nekaj premika in, skratka, dogaja nekaj velikega. Dobro, že res, da smo sprejeli zakon o združenem delu, vendar, kdo bi rekel, da se bo glavna gonja začela šele po sprejetju! »Nekaj bo treba napraviti, tovariši,« je rekel Sindik članom izvršnega odbora, »če ne, nas bodo dali na tapeto. Tisti v občini in potem še v republiki. Prišli bomo — za piko na i — še v Delavsko Enotnost, nakar lahko obesimo svojo sindikalno kariero na klin!« Člani izvršnega odbora so se strinjali s svojim predsednikom — namreč s tem, da je treba nekaj narediti. Po nekaj dnevih kljuvajočega razmišljanja (seja izvršnega odbora je bila ta čas »prekinjena«) se je Sindiku zarisalo v možganih, da bi se kazalo vključiti v sodobne družbene tokove tako, da bi njegov sindikat napravil nekaj epohalnega. Torej, nekaj takega, česar drugi še niso. V nadaljevanju seje (tiste prekinjene) je .Sindik dal ng dnevni red prekinitev dela: »Tovariši, gre za tako prekinitev dela — ali pa štrajk, če že drugače ne razumete! — ki jo bo vodil naš sindikat. Morda bo kdo rekel, da gre za obrobno zadevo... Ne, tovariši! Res, pustimo štrajk ob strani, vendar je ta hip pomembno, da pri nas sindikat organizira štrajk, ga spelje do konca in pravilno registrira. Lahko vam garantiram, da se nekaj takega v Sloveniji še ni primerilo. Prvi bomo, nakar bomo imeli lep čas mir pred spraševanjem, kako uresničujemo zakon o združenem delu in kakšna je vloga sindikata pri tem. Dajte no mir, naj se kardrugi bodejoz direktorji in podobnimi strukturami, mene že ne bodo dobili zraven!« Približno tako se je končal Sindikov monolog. In ker je imel' v kolektivu velik vpliv — ne kot sindikalec, ampak kot človek »ena a«, ki je enkrat na leto priredil sindikalni piknik v naravi, s sproščenimi odnosi na ražnju itd. — je dosegel, da so v petek od petnajst minut pred drugo do dveh prekinili delo v skupnih službah. Kurir Francelj je sicer izjavil, da v petek tiste ure tako ali tako nihče ne dela, vendar, če je Sindik okvalificiral dogajanje kot štrajk, potem je to tudi bil štrajk. In kakšen halo je bil! Štrajk skupnih služb. In to sindikalno organiziran štrajk...' Malce zapletov je bilo samo takrat, ko bi bilo treba natančneje povedati, zakaj so skupne službe sploh štrajkale, proti komu štrajkale in — kaj zahtevajo in, seveda, od koga. »Ničesar ne zahtevamo,« je rekel Sindik. »Bistvo je v tem, da je bil štrajk pod okriljem sindikata. Vse druge prekinitve dela so bile zaradi negodovanja delavcev proti privilegijem skupnih služb, mi smo pa le hoteli pokazati, kako ima vsaka kolajna dve strani. Ali zdaj razumete, tovariš, ki hočete vse vedeti?« Spraševanje o zgodovinskih okoliščinah prekinitve dela se je tako sicer končalo, Sindik pa je kljub vsemu zahteval, da mora iti kompletno poročilo o njegovi dejavnosti tudi na republiško raven, kjer — tako je dejal — vse preradi spregledajo izvirno dejavnost sindikalnih delavcev na terenu in se največkrat izgubljajo le v teoretičnih razmišljanjih. TIG GRADBINCI IZ TANZANIjE V GOSTEH ZNANJE JE VEČ KOT TOVARNA Odnosi med razvitim in nerazvitim svetom so že — in bodo še — bistvena svetovna tema nekaj desetletij. Jugoslavija si v gibanju neuvrščenih prizadeva, da bi v te odnose vnesla poteze, ki jih nasploh v »dialogu gluhih« med Severom in Jugom — kakor največkrat poenostavljeno pišemo — še kako pogrešamo. Ne gre samo za odnose na državni ravni. Jugoslovanski sindikati so se denimo odločili, da bodo s svojimi sredstvi postavili na noge gradbeni center v Tanzaniji. Ne gre samo za denar, temveč tudi za vzgojo kadrov, ki bodo potem v tem centru posredovali znanje naprej. Pri slovenskih gradbincih so bili zadnje tri mesece na strokovnem izpopolnjevanju trije inštruktorji iz Tanzanije. Pred odhodom domov jih je na RS ZSS sprejel tudi predsednik Janez Barborič. Ob tej priložnosti smo se pobliže seznanili s simpatičnimi fanti iz dežele južno od ekvatorja in v pogovoru zvedeli za njihove vtise iz bivanja v Sloveniji. Naj jih predstavimo: Eva-rist Euti, 33, iz Mošija pod Kilimandžarom, Venerable Mziba, 30, iz Musome ob Viktorijinem jezeru in Daniel Kanemba, 27, iz Morongora v osrednjem delu dežele. Euti: »Predvsem me je zanimal način usposabljanja mladih delavcev, vštevši s tem, kako ocenjevati njihove dosežke pri praktičnem delu. Če v grobem primerjam naš in vaš način poklicnega izobraževanja, ugotavljam kar precej razlik. Učne metode so si sicer podobne, vendar so naši učenci ves čas v šoli, vaše usposabljanje pa je najtesneje povezano z delom na gradbišču. Prav ta povezava s praktičnim delom me je najbolj navdušila in si bomo vsi trije prizadevali, da jo bomo vpeljali tudi pri nas.« Mziba: »Rad bi povedal,« J nasmehnil, »da smo vam fsh ukrast nekaj znanja. V te o?n''’ s.e dobro zavedamo, 1 pogoj vsakega napredka l,stni strokovni kadri. Roko na srce, veliko smo se nisn"'čePrav trije meseci lak t lk0' Saj vest !’ kako je omn ° V1nerazv'tem svetu: čni nias bodo Počakali kot košare t i"10 ■'irn Prinesli ušlr krUha' >>Kruh« bomo usah razdehti mednje po |Wboljših močeh. Skoda bi bilo, če bi bilo s nL1Zgradnjo cer|tra in [remi meseci v Slo- oi H Kec sode*°vanja. X1’ da bomo še kasneje Ssrpre“kuj”"'a Posebej zanimivo je bilo mn, ,nje 2 delavskim samoupravljanjem. Vsega ne tanzam° *prefditi<< "a naša !zredn JS a ■ a’ Vendar so o zanimive primerjave tmžk0 P01-*0 v socialistične dt„2bene odnose skozi vaške 5iin?n0Stl (jamma). Zave- d mo se pač vsi — vi in mi_ da samo delo še ni vse, temveč r-,1'ko odvisno od družbene P^detosti in osveščenosti ^ai se povrnem k gradbe-j’mu centru. Morda se vam ‘zdelo čudno: za nas po-m več kot tovarna. Znanje 'Možnosti za pridobivanje .. J1!® imajo večjo vrednost 1 eljavo kot moderni stroji, iNi°lebu-j’ če ni na voli° strojj k' bl znab uPravl.lati s u^acmba: »Čez nekaj dni fa ° šli domov — na delo! V Jičn^iji sem šel skozi ra-^r,Ae °blike strokovnega rdi i^ljanja, vendar se mi hjl’,a doslej še nisem pridobit b°rih treh mesecih toliko K jLPn vas. ker ^ težav je že bilo, res, L|J£Štruktorji niso znali ^ 81esko, vendar smo se sporazumeli tudi z rokami, če ni šlo drugače. Doma bomo naredili vse, da bomo uveljavili vaše metode pri izobraževanju gradbenih delavcev, saj smo se lahko sami prepričali, da so dobre in učinkovite, boljše od tistih, ki smo jih doslej lahko opazili doma pri Angležih i Kanadčanih...« Tako smo prišli do »kritične točke« pogovora. Vsi trije gostje iz Tanzanije so povedali, da so se pri nas počutili izredno dobro. Nad vsemi pričakovanji — ker jih naši ljudje niso gledali zviška. Pustimo ob strani dejstvo, da Slovenci nismo obremenjeni z rasizmom in drugimi navla-kami kolonializma... Za Afričane smo kljub vsemu — preden pridejo k nam — del Evrope in šele po prvih srečanjih se lahko otresejo predsodkov. To pa je tudi temelj za gradnjo novih odnosov med ljudmi in narodi. Niso samo deklaracije o sodelovanju med neuvrščenimi, ampak praktična, nenarejena, nepopačena manifestacija upoštevanja človeka kot človeka. Euti, Mziba in Kanemba so povedali, da prav zaradi tega ne bodo nikoli pozabili svojega bivanja v Jugoslaviji... In da si prav zato žele, da bi svoje jugoslovanske prijatelje lahko srečali tudi v Tanzaniji... V pogovoru smo izvedeli, da bo gradbeni center »pod patronatom« jugoslovanskih sindikatov zaživel v mestu Mbeja nedaleč od zambijske meje. Mbeja je središče gospodarsko pomembne pokrajine, ki je še posebej pridobila na veljavi po nedavni izgradnji železnice iz tanzanijskega primorja do Lusake v Zambiji. Gradbeni center v Mbeji bo imel tri oddelke, v vsakem od njih pa se bo lahko izobra- 1. T. Daniel KANEMBA cl V počastitev dneva gradbinci ,Janije je bilo v mariborskem Ljudskem vr fe(j ' tradicionalno proizvodno tekmovanje p ' nikov slovenskih gradbenih podjetij* ^ ,nle so preizkusili zidarji, tesarji, želez0 m postavljava gradbenih odrov. Ko je bilo naporno tekmovanje končano, smo zvedeli, da premore najboljše postavljavce gradbenih odrov Primorje iz Ajdvoščine, žele-zokrivce SGP Grosuplje, zidarje Tehnik iz Škofje Loke in tesarje kranjski Gradbinec. V skupni uvrstitvi pa so med dvanajstimi nastopajočimi ekipami slavili zmago delavci Stavbarja iz Maribora. Vsi, ki so se na omenjenem tekmova- Naloge vseh nastopajočih s0.l,L'l.ea|itetn!.IlL'.Sa^ je bilo treba delati kar najbolj * ^ ’ 000- nju v Ljudskem vrtu najbolje odrezali, bodo nem pa tudi hitro, po mož n0*0 nas. ltreie! zastopali barve Slovenije na zveznem proi-Sodnild so vseskozi spremlja1' jn Pajo- zvodnem tekmovanju gradbenih delavcev Jugo- .v.:i, c«: o« cnmti oroniovflli zn3°J etnost slavije, ki bo v mesecu septembru v Zrenjaninu. čih, saj so sproti ocenjevali zna fev, naših najboljših gradbenih dela Ob jubileju delovnega kolektiva SGP Stavbenik Koper V tem letu praznuje delovni kolektiv Splošnega gradbenega podjetja Stavbenik Koper pomemben jubilej — trideseto obletnico obstoja. Ob skromnih delovnih sredstvih — nekaj krampov, lopat, samokolnic — je bila v mesecu marcu 1947. leta z dekretom takratnega organa za gospodarstvo vojaške uprave svobodnega tržaškega ozemlja v Kopru ustanovljena stavbna delniška družba EDILIT kot prva organizirana povojna gradbena organizacija na slovenski obali. Edini porok za razvoj mlade delovne organizacije je bila izredna delavnost, iznajdljivost in prizadevnost maloštevilnih delavcev. Obnova podeželja, gradnja novih prepotrebnih gospodarskih objektov, gradnja prvih slovenskih šol na tem območju pa tudi prve sodobne stanovanjske zgradbe po več kot stoletni stagnaciji so bile prve naloge gradbincev na slovenski obali. Izvolitev prvih samoupravnih organov leta 1951, izpopolnitev gradbene mehanizacije, razširitev proizvodnje, razvoj spremljajočih gradbeno-obrtniških dejavnosti ter pripojitev manjšega' gradbenega podjetja Sloga iz Ilirske Bistrice — vse to je pripomoglo, da je podjetje do leta 1956 doseglo izredno hiter in dinamičen razvoj. Stagniranje investicijskih dejavnosti na širšem območju je narekovalo samoupravnim organom in drugim vodstvenim strukturam, da so začeli iskati možnosti za nadaljnjo neprekinjeno proizvodnjo in razširitev oziroma vključitev podjetja v širši gospodarski prostor. Posledica tega je bila odločitev, da se del zmogljivosti operative prenese v širši slovenski prostor. Tako je bila leta 1957 ustanovljena samostojna poslovna enota v Ljubljani, pozneje organizirana kot temeljna organizacija združenega dela, ki prav v tem letu slavi svoj jubilej — dvajsetletnico uspešnega in ustvarjalnega dela na območju Ljubljane. Da je temu tako, nam povedo podatki, da je maloštevilni kolektiv te temeljne organizacije poleg pomembnih gospodarskih, poslovnih in družbenih objektov zgradil skoraj 3000 udobnih in kakovostnih stanovanj in s tem pripomogel k uveljavitvi delovne organizacije kot celote v širšem" slovenskem prostoru. Za naslednje razvojno obdobje je značilna bolj umirjena, zato pa tem bolj organska rast. Izboljšali so opremljenost z mehanizacijo, kolektiv se je lotil zahtevnejših tehnoloških postopkov gradnje, načrtno je začel izobraževati strokovni kader in iz vseh teh teženj je prišlo leta 1962 do ponovne združitve dveh kolektivov, in sicer takrat že preimenovanega Gradbenika iz Izole in »1. maja« iz Kopra in nova delovna organizacija je dobila sedanji naziv. V letu 1968 se je matični delovni organizaciji pridružilo gradbeno podjetje Obnova iz Izole in s to združitvijo se je zaključil proces združevanja v obalnem gradbeništvu. Delovanje Stavbenika je bilo tesno povezano z gospodarskim, turističnim, socialnim in kulturnim razvojem slovenske obale. O tem pričajo številni zgrajeni objekti, med njimi 5.900 stanovanj, 35 šol, vrtcev, zdravstvenih domov, in drugih družbenih objektov, 42 poslovnih in trgovskih objektov, 80 industrijskih, proizvodnih in komunalnih objektov in 50 hotelsko-turi-stičnih objektov. Med zgradbe, na katere so delavci Stavbenika posebej ponosni, sodijo: Radio Koper, Intereuropa Koper, Luka Koper, PTT Koper, PTT Izola, SDK Koper, Inštitut Tomos, Hotelsko turistični kompleks Simonov zaliv v Izoli, Mehanotehnika v Izoli, hotela Marina in Belveder v Izoli, Grand Hotel Metropol in drugi hotelski objekti v Portorožu in Luciji, hotelska vas na Bernardino, hotel Luna, Parentium, Astra in drugi v Poreču, šola medicinskih sester v Ljubljani, garsonjerska stolpnica, upravna zgradba Litostroja, številne šole in vrtci. -Kolektiv Stavbenika je vložil največ dela in strokovnega prizadevanja v stanovanjsko gradnjo, saj je veliko objektov v zadnjih 15. letih zgrajenih po zamisli strokovnjakov — arhitektov delovne organizacije, v zadnjih letih pa tudi v sodobni tehnologiji tunelskih opažev oz. litega betona. Po tej tehnologiji gradijo stanovanja v Kosovi ulici v Izoli, na Prisojah v Kopru, v Luciji ter v štepanjskem naselju in v soseski BS 7 v Ljubljani. Poleg stanovanjskih objektov uspešno gradijo delavci Stavbenika potrebne družbene objekte, kot so bolnišnica v Izoli, dijaški dom v Kopru ter pomemben gospodarski objekt — upravna stavba Splošne plovbe v Portorožu. Pripravljenost skoraj 1200-član-škega kolektiva, da se kar najhitreje in najučinkoviteje vključi v tokove sodobnih dosežkov, je tudi notranja samoupravna organiziranost delavcev v sedmih temeljnih organizacijah združenega dela in v delovni skupnosti skupnih služb. Proizvodne naloge so med temi temeljnimi organizacijami oziroma celicami samoupravnih in družbenih odnosov tako razdeljene, da se koristno dopolnjujejo in da je zagotovljena kar največja učinkovitost skupnega dela. Načelo neomejene solidarne odgovornosti pa zagotavlja, da je delovna organizacija vsestransko povezana celota. Z namenom, da bi učinkovitost delovne organizacije še povečali, je kolektiv Stavbenika združil svoje proizvodne zmogljivosti v sestavljeni organizaciji združenega dela IMOS Ljubljana in GIPP Nova Gorica, v katerih aktivno deluje. S pomočjo lastnega izobraževalnega centra si je delovna organizacija zagotavljala in vzgajala nove strokovne kadre, tako da je letno vključenih v celoten proces izobraževanja več kot 120 učencev za različne poklice gradbene in kovinsko-strojne stroke, štipendistov na različnih srednjih in visokih šolah pa tudi izobraževanju ob delu posveča delovna organizacija veliko pozornost. Spoznanje, da so življenjske razmere delavcev v tesni povezavi in odvisnosti z uspešnim delom in doseženimi rezultati, je narekovalo, da je delovna organizacija ves čas mnogo vlagala v objekte družbenega standarda. Zgradili so sodoben samski dom v Ljubljani, zgrajena je bila funkcionalno in moderno opremljena samopostrežna restavracija v Izoli, prav v tem letu pa se je kolektiv odločil, da bo temeljito obnovil in posodobil samske aomove na obali. Vso skrb in pozornost posveča delovna organizacija tudi reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev z družinami, tako da z združenimi sredstvi zadovoljivo rešijo približno 40 stanovanjskih vprašanj letno. Preskromno je odmerjen prostor, v katerem bi lahko nadaljevali z naštevanjem delovnih zmag, težav in sadov, ki sojih delavci tega obalnega gradbenega podjetja z vztrajnostjo in delavnostjo vgradili v trajne vrednote s kamnom in betonom na obalnem območju v 30. letih skupnega organiziranega dela. Vsa prizadevanja in ustvarjalni napori kolektiva so usmerjeni v povečanje produktivnosti, izbo-Ijašnje kakovosti in ekonomičnosti proizvodnje, v ustvarjanje novih proizvodnih in tovariških odnosov in vsa ta prizadevanja so porok, da kolektiv z zaupanjem v lastne moči sprejema iz dneva v dan nove proizvodne in samoupravne naloge. novice iz organizacij ZP ISKRA, LJUBLJANA »Neresni in neodgovorni« Tako se sprašuje Lado Drobež v svojem prispevku v zadnji številki Iskre, glasila delovnega kolektiva združenega podjetja Iskra, in v nadaljevanju piše: »Verjetno smo, sicer se ne bi zgodilo, da se je razširjenega sestanka Iskrinih sindikalnih delavcev, ki smo ga sklicali za 27. maj, udeležila od vseh povabljenih komaj tretjina. Svojo neresnost in politično neodgovornost so ti ljudje pokazali že zato, ker so lansko leto na seminarju v Poreču sami predlagali, da bo treba že čez nekaj mesecev nadaljevati z delom. Še hujši očitek pa gre tem ljudem zato, ker jim je, kot vse kaže, malo mar, ali bodo delavke in delavci iz njihovih kolektivov pravočasno seznanjen z aktualnimi družbenopolitičnimi vprašanji, s katerimi se ta čas srečujeta Iskra in njena sindikalna organizacija, torej mi vsi.« Ker seja 27. maja ni bila .klepčna, se je izvršni odbor konference osnovnih organizacij sindikata ZP Iskra odločil, da jo skliče ponovno. Na njej so posvetili posebno pozornost uveljavljanju in krepitvi delegatskega sistema v ZP Iskra ter politični osnovi osnutka tez samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra. »Morda še to,« piše Lado Drobež. »Razširjene seje Iskrinih sindikalnih delavcev, ki je bila sklicana 27. maja, se niso udeležili trije predsedniki sindikalnih konferenc, 45 predsednikov osnovnih organizacij in trije člani izvršnih odborov konferenc OOS ZP Iskra.« Avtor prispevka jih je naštel poimensko in upravičeno se sprašuje, ali »smo v ZP Iskra res tako neresni in neodgovorni do sindikalnega dela?« VERIGA, LESCE Uresničevanje zakona Vodstvo konference osnovnih sindikalnih organizacij v leški Verigi je organiziralo pred dnevi problemsko konferenco o uresničevanju zakona o združenem delu. Udeležila sta se je poleg predsednikov osnovnih organizacij tudi predsednik medobčinskega sveta ZSS za Gorenjsko Zvone Labura in predsednik občinskega sveta ZSS Radovljica Marjan Vrabec. Dogovorili so se, da bodo pripravili analize samoupravne organiziranosti v delovnih skupinah, enotah, temeljnih organizacijah in v organizaciji združenega dela. Do dopustov pa bodo pripravili tudi predlog za popolnejšo organiziranost OZD in jo uskladili z določili zakona o združenem delu. TOVARNA KOLEKTORJEV, IDRIJA Srečanje mladih Predsedstvo osnovne organizacije ZSMS v tovarni kolektor-jev Idrija je skupno s sindikatom pripravilo srečanje z dijaki štipendisti delovne organizacije. Za mnoge je to bila prva seznanitev s tovarno. Štipendiste srednjih, višjih in visokih šol so predstavniki mladine, sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij ter samoupravnih organov in vodstva delovne organizacije seznanili z dosedanjim razvojem tovarne, s poslovnimi rezultati in investicijskimi načrti. Štipendisti so se predvsem zanimali za poslovne uspehe in za nadaljnji razvoj 450-članskega kolektiva, govorili pa so tudi o delu sindikata in samoupravnih organov ter o problemih pri uresničevanju družbenega dogovora o štipendiranju dijakov in študentov v republiki. CERTUS, MARIBOR Nezaupnica direktorju Pred 14 dnevi smo v članku »Direktor z dvema medaljama« opozorili na nepravilnosti v Cer-tusovi TOZD Medkrajevni promet. Po nezaupnici vodstvu temeljne organizacije je delavski svet te TOZD minuli petek razrešil Marjana Sukiča dolžnosti direktorja temeljne organizacije. Enaka odločitev je doletela tudi Draga Šegreca, vodjo splošnega kadrovskega oddelka in Antona Kranjca, vodjo sektorja za pro- met in vzdrževanje. Delavski svet je sprejel sklep o razrešnici treh vodilnih delavcev TOZD na podlagi poročila posebne komisije, ki je 11 dni raziskovala vzroke slabih medsebojnih odnosov v kolektivu. Komisija je raziskala predvsem tiste primere, na podlagi katerih je Sukiču, Šegrecu in Kranjcu izrekel nezaupnico že zbor delovnih ljudi Certusa TOZD medkrajevni promet. CELICA POD DROBNOGLEDOM - CELICA POD DROBNOGLEDOM - CELICA POD DROBNOGLEDOM Skupni napori rodijo sadove Občinski odbor sindikata delavcev kovinske industrije Nova Gorica, letošnji dobitnik prvomajske listine jugoslovanskih sindikatov — Izredno uspešne akcije odbora — Sindikat v delovnih organizacijah naj bo le pobudnik najboljših akcijskih rešitev v samoupravni skrbi ze dobro gospodarjenje in delavca Občinski odbor sindikata delavcev kovinske industrije v Novi Gorici povezuje 4500 delavcev, ki so vključeni v delo 16 osnovnih organizacij. Odbor sestavlja 32 delegatov; 24 jih je iz neposredne proizvodnje. Zanimivo pa je, da je med njimi 8 žensk in da je skoraj polovica delegatov mlajših od 27 let. Novogoriška občinska organizacija kovinarjev je bila oblikovana že pred celjskim kongresom slovenskih sindikatov, po kongresu ZSS pa se je konferenca sindikata delavcev kovinske industrije konstituirala v občinski odbor, pri katerem deluje tudi aktiv mladih kovinarjev. »Program dela uresničujemo s sodelovanjem sindikalnih konferenc in osnovnih organizacij v delovnih kolektivih kovinske industrije v občini,« pripoveduje Aldo Žazlin, predsednik odbora. »Tako smo imeli v zadnjih treh letih 14 sej, zvečine v delovnih organizacijah, kjer smo se pogovorili o konkretnih delovnih problemih njihovih osnovnih organizacij. Del svojih nalog je odbor uresničil ob sodelovanju z občinskimi sindikalnimi organizacijami s področja industrije ter z odbori in komisijami drugih dejavnosti. Za delo občinskega odbora sindikata delavcev kovinske industrije v Novi Gorici je značilno, da se je odločno zavzemal za poglabljanje samoupravnih odnosov v organizacijah združenega dela. Na podlagi analiz je zahteval tudi učinkovito in sprotno urejanje medsebojnih odnosov delavcev v združenem delu v temeljnih in drugih organizacijah kovinske industrije, razveseljivo pri tem pa je spoznanje, da na tem področju skoraj ni bilo akcije, ki mu ne bi uspela. Še več, s svojimi stališči je odbor v precejšnji meri prispeval k temu, da so v Vozilih oblikovali več temeljnih organizacij in da so v Cimosu v Šempetru kljub odporom slednjič le ustanovili temeljno organizacijo združenega dela. klajeni, akcije potekajo koordinirano in doslej se še ni zgodilo, da v osnovnih organizacijah sindikata ne bi vedeli, kaj dela občinski odbor.« »Najbolj zgovoren primer skupnega dela osnovnih organizacij in nami, da bi čimprej odpravili glavne težave.« Aldo Žezlin, predsednik občinskega odbora sindikata delavcev kovinske industrije Nova Gorica VPLIV NA NEPOSREDNO ODLOČANJE DELAVCEV Bogdan Likar, predsednik osnovne organizacije sindikata TOZD maloserijska proizvodnja Vozil Nova Gorica, pripoveduje: »Naša osnovna organizacija vseskozi dobro sodeluje z občinskim odborom. V veliki zmoti bi bili, če bi mislili, da prihajajo pobude za delo samo od »zgoraj«. Pri nas v Novi Gorici je to za razliko od nekaterih občinskih sindikalnih organizacij v Sloveniji precej drugače. Poglejte, naši delovni dogovori so vedno us- občinskega odbora so bile razprave o osnutku zakona o združenem delu,« nadaljuje Bogdan Likar. »Ne samo pri nas v Vozilih, tudi v drugih delovnih kolektivih kovinske industrije v občini (Gostol, Cimos in Iskra Šempeter) smo delegati odbora aktivno sodelovali v akciji za ugotavljanje dosedanjih slabosti in pri iskanju ustreznih rešitev, da bi zagotovili neposreden vpliv delavcev pri odločanju o vseh pomembnejših delovnih in življenjskih vprašanjih v sleherni delovni organizaciji, ki je vključena v naš odbor. Pogosto smo posegali tudi v urejanje problemov, ki so se pojavljale ob prekinitvi dela v nekaterih organizacijah združenega dela kovinske industrije. Spore skušamo reševati kar se da enostavno: takoj ko odkrijemo vzroke, se delegati odbora skupno s člani izvršnih odborov OOS in predsedstev sindikalnih konferenc dogovorimo o stališčih, potem pa o konkretnih zadolžitvah in o vsem kar mora storiti vsakdo med ENOSTAVNO, TODA DOVOLJ UČINKOVITO Bržčas se bo marsikdo vprašal, kje tiči skrivnost uspeha v delu občinskega odbora sindikata delavcev kovinske industrije v Novi Gorici in njegovih osnovnih organizacij in konferenc v Vozilih, Iskri, Gostolu in Cimosu? Pa prepustimo besedo o tem predsedniku osnovne organizacije Cimosa Francu Ferfolji: »Uspehi našega občinskega odbora in sindikata v vseh štirih delovnih organizacijah kovinske industrije so sad dolgoletnega prizadevanja vseh delavcev, ki smo sindikat v svojih delovnih kolektivih organizirali tako, da je postal resničen pobudnik dobre samouprave.« Potem nam je Franc Ferfolja pripovedoval, kaj vse so v šempetrskem Cimosu storili za svojo samoupravo. »Ne bi rad ponavljal, kaj se je dogajalo pred meseci v naši delovni skupnosti. S pomočjo občinskega odbora smo sicer odločno posegli v akcijo za ureditev poslovnih problemov, toda rezultatov na koncu ni bilo. Krivde za to ne moremo zvaliti na sindikat in druge družbenopolitične organizacije v tovarni, marveč na tiste, ki so prepričani, da imajo »vse v rokah«, pozabljajo pa, da o vsem odločajo samo delavci. Omenim naj samo naslednji primer: kljub zahtevi naše osnovne organizacije sindikalna konferenca Cimosa doslej še ni razpravljala o poslovnih izgubah v letošnjem prvem tromesečju. Čepra v so odpori veliki, bomo morali skupno z občinskim odborom narediti temu enkrat za vselej konec!« Pa še to je povedal Franc Ferfolja: »V našem sindikalnem delu skušamo vselej ravnati preprosto, toda hkrati tudi dovolj učinkovito. Za kaj gre? Ko se bomo v Cimosu samoupravno tako organizirali, kot se moramo po zakonu o združenem delu, potem bodo številne naloge, ki zadevajo dobro gospodarjenje in zaposlene, s katerimi se je doslej ukvarjalo zgolj vodstvo sindikata, včasih pa po svoje tudi vodilni, postale sestavni del delavske samouprave. Tako bo sindikat pobudnik najboljših akcijskih rešitev v samoupravni skrbi za gospodarjenje in delavce. Sodeč po dosedanjih izkušnjah pa je do tega — vsaj v Cimosu — še dolga pot__« njihovem sodelovanju z občinskij1' odborom sta nam pripovedov’3 Alojz Jazbec in Zmago Lasič. »Mnenja in stališča, ki jih vS' skupaj sprejmemo v sindikah11 skupinah in na zborih delavcev,«) povedal Alojz Jazbec, predsed1" konference OOS v Gostolu, »spoštu jejo tudi v delavskem svetu. Dog3) se, da sindikalno vodstvo tega 3 onega stališča ni oblikovalo v razg° voru z vsemi delavci in takrat ses>D dikat spopade z mnenjem vodila' delavcev in strokovnih služb, : takih primerov v našem kolektivU zadnja leta skoraj ni več. Vsi delavCl — ne glede na to, kje so zaposleni^ sč namreč zavedajo, da so člani sia dikata, tako da je možno ob upoš,e vanju enotnega interesa vseh zap0" slenih hitro urediti vsak problem P^ naj gre že za gospodarjenje ali Z‘ posameznika.« i Zmago Lasič, predsednik 00 delovne skupnosti skupnih sim Iskra: »Osnovna organizacija je hil3 pobudnik akcije za sprejetje neka!3' rih samoupravnih splošnih aktov’ med njimi sporazuma o razporejanj11 dohodka in delitvi sredstev za oseba3 dohodke. Največ pa je sindikat Iskri storil za sanacijo razmer v p1 ,roi' V GOSTOLU IN ISKRI DRUGAČE O delu konference in osnovne organizacije v Gostolu in v Iskri ter zvodnji malih zaganjalnikov. Tu stU0 bili s sodelovanjem delegatov obči3 skega odbora dokaj uspešni, čepr3' smo se spoprijeli z enim izm3 največjih problemov v zadnj1 letih. Ob številnih akcijah na^ omenim samo eno. Res je, da sm° zadnjem času precej postorili z3 družbeno prehrano naših delavce'1 vendar smo nehote pozabili na d'3 betike. Sedaj smo skupaj s socialu0 službo podjetja uredili tudi prehran' zanje. Pri nas je bil to dokajšen pr° blem, saj imamo v kolektivu 13 diabetikov.« Prizadevni sindikalni delavci ' Gostola, Vozil, Iskre in Cimosa sCI' nam pripovedovali še o marsičem,j največ pa o prihodnih nalogah, S | zlasti o prizadevanjih, da bi v akcij3" za uresničevanje zakona o združe nem delu uredili dohodkovne odno* med skupnostmi skupnih služb proizvodnimi enotami, ter do koflC' leta oblikovali tak sistem delitv‘ dohodka in osebnih dohodkov, ki" temeljil na vloženem delu in rezul13 tih gospodarjenja. To pa je tudi ena izmed številu1 letošnjih nalog občinskega odborj sindikata delavcev kovinske ind3 strije v Novi Gorici, dobitnika prv0 majske listine sveta Zveze sindikatu Jugoslavije. IVO VIRNII NAŠE IZKUŠNJE Sindikat in udarniško delo Andrej Tomšič, dolgoletni partijski aktivist in vodja splošnega sektorja OZD RIKO pripoveduje o prizadevanju njihovega sindikata, da bi delavci zgradili tovarno in hkrati uveljavili resnično samoupravo. Riku 550 ljudi. Tako so zapisali v svojem razvojnem načrtu. »Naš kolektiv se je samoupravno organiziral že takoj po vojni, saj je tistih nekaj ljudi, ki so bili zaposleni v tedanji obrtni delavnici, vsak dan tudi gradilo svojo tovarno. Udarniško! Najprej proizvodne prostore, potlej pa tudi upravno stavbo. In tako smo živeli kot garači in dobri samoupravljavci že takrat, ko še ni bilo zakona o samoupravljanju. Zdaj imamo dobro urejeno tovarno, tako dobro urejeno, da nam je tudi tuj kapital dobrodošel »gost«. Ko se bomo organizirali tako, kot zahteva zakon o združenem delu (pa smo na tem področju že veliko storili), bomo imeli v naši tovarni več temeljnih organizacij, ki nam bodo zagotovile še bolj popolno samoupravo.« »Vendar bodo udarniki, ki so ustvarili ta kolektiv z lastnimi rokami in ki so še danes pobudniki vseh dobrih rešitev na področju samouprave, tudi v bodoče morali delati tako kot pred leti.« smo v našem kolektivu resda šele začeli govoriti in zato je vse, kar zadeva naše podjetje, res vsakod kaj prida na tem področju še nismo storili. Res pa nevna skrb in potreba slehernega proizvajalca« x je, da pri na , zelo veliko ljudi dela v samoupravi in JANEZ VOLJ Še veliko bi lahko pripovedoval o tem, kaj je udarniško delo pomenilo za delavce tega ribniškega podjetja, ki so v tistih težavnih razmerah po resoluciji informbiroja, ko smo vsi skupaj imeli samo veliko volje pa tako malo materialnih dobrin, prizadevno delali in uspevali, kako so po delu gradili svojo tovarno in se hkrati že uveljavljali kot samoupravljavci. Z udarniškim delom so ljudje v ribniškem Riku zgradili takšno tovarno, da je lahko v njej res zaživela samouprava. »Pri nas sta samouprava in sindikat tako zelo pobratena (in nikoli nimamo problemov, s kakršnimikoli vodilnimi strukturami), da je sleherna odločitev, ki jo sprejmemo na delavskem svetu,res odločitev delavcev.« Kakih 30 jih je bilo, ko so začeli graditi svojo tovarno. Zdaj jih je 282, čez tri leta bo delalo v Zato imajo v Riku dober sindikat. »Naša sindikalna organizacija je bila pobudnik razprav o samoupravni organiziranosti v podjetju. Mnenja delavcev, izrečena na zborih in sindikalnih sestankih v skupinah so nam omogočila, da smo prav te skupine uveljavili kot osnovne samoupravne enote in da zdaj vso našo samoupravo začenjamo prav v teh enotah. Torej tako smo v razpravi med našimi delavci sprejemali zakon o združenem delu in hkrati smo ugotavljali, do kam smo sami prišli v sistemu samouprave in kaj še moramo storiti. Pa smo našli še kopico možnosti za večjo veljavo delavcev, zlasti pri delitvi dohodka in osebnih dohodkov pa še za urejanje dohodkovnih odnosov med enotami v podjetju. O urejanju teh odnosov Delavci, ki so leta 1969 udarniško zgradili poslovne prostore delovne organizacije RIKO v vj a. OD TU IN TAM OBUJANJE SPOMINOV NOVO MESTO: Na letošnjem srečanju delavcev vzgojnoizo-braževalnih organizacij občine Novo mesto, ki je bilo že deseto, Je zbranim govoril Tone Fajfar o zgodovini partizanskega Roga in Baze 20. POIŠČIMO ANIMATORJE VELENJE: Komisija za kul-'uro pri občinskem sindikalnem svetu je pozvala vse osnovne sin-®kalne in delovne organizacije, da poiščejo v svojih sredinah Gelavko ali delavca, ki se zanima Za kulturno delo in ki bi lahko Prevzel dolžnosti kulturnega animatorja. TRIJE KONCERTI ŽALEC: Kolektiv Tovarne nogavic Polzela je bil pokrovitelj nedavnima koncertoma Komor-nega orkestra RTV Ljubljana v Polzeli in Žalcu, občinska kul-•urna skupnost in ZKO Žalec pa Pokrovitelja gostovanja Partizanskega pevskega zbora v Preboldu. ZANIMIVO IZOBRAŽEVANJE PREBOLD: Krajevna organizacija Zveze rezervnih vojnih starešin Prebold skrbi za izobraževanje svojih članov. Nedavna poučna ekskurzija na vojaško letališče v Cerkljah ob Krki prav gotovo sodi med zelo zanimive oblike izobraževanja za potrebe SLO in družbene samozaščite. KULTURNO OBELEŽJE PROSLAVE LJUBLJANA: Vedno več je delovnih organizacij, ki svoje jubileje proslavjajo tudi tako, da v svojih prostorih pripravljajo razstave znanih slikarjev. Tako je tudi OZD Intertrade ob svoji 25-letnici priredila razstavo grafik Jožeta Spacala. POŽIVLJENA DEJAVNOST GORNJA RADGONA: Zadnji čas je v Radenski vedno bolj živahna kulturna akcija. V proizvodnih prostorih prirejajo proslave, načrtujejo likovno razstavišče v obratu Beračeva, izposojanje knjig po obratih, v pripravah je ustanovitev gledališke, recitacijske in likovne skupine, Poskrbeli bodo, da se bodo mladi literati — člani kolektiva lahko Predstavili le-temu. Vso to amatersko dejavnost bodo povezali v delavskem kulturnem društvu ‘Svoboda«, ki ga nameravajo ^stanovih jeseni. Poskrbeli bodo tudi za izmenjavo kulturnih programov z drugimi delovnimi kolektivi in krajevnimi skupnostmi v občini. S pomočjo ZKO Pa bodo posredovali v druge kraje občine tudi gostovanja znanih ansamblov, ki nastopajo v Radenski. T. ŠTEFANEC IMAMO 7E ENAJST POSEBNIH IZOBRAŽEVALNIH SKUPNOSTI_ KONKRETNOST JE RAZLIČNA Želja mladine in kadrovske potrebe posameznih delov združenega dela Proces podružbljanja odnosov na področju usmerjenega izobraževanja se z ustanavljanjem posebnih izobraževalnih skupnosti prav gotovo pospešuje. Potem ko so bile v prvih petih mesecih letošnjega leta ustanovljene še posebne izobraževalne skupnosti za gostinstvo, za blagovni promet, za tisk in papir, jih je v prvem polletju letošnjega leta v SR Slovenij že enajst, zadnje priprave pa tečejo še za ustanovitev posebnih izobraževalnih skupnosti za kovinsko stroko, elektro stroko, metalurgijo, rudarstvo in geologijo ter posebna izobraževalna skupnost prometa in zvez. Ko bodo ustanovljene tudi te posebne izobraževalne skupnosti, bo s to interesno obliko samoupravnega povezovanja ih organiziranosti pokrito tako rekoč celotno področje proizvodnega združenega dela. Posebno izobraževalne skupnosti prav gotovo povečujejo s svojimi delegati število udeležencev v samoupravnem dogovarjanju o splošnih problemih usmerjenega izobraževanja, še posebej pa o konkretni kadrov-sko-izobraževalni problematiki proizvodnega združenega dela. Še več možnosti za vpliv na razreševanje konkretnih kadrov-sko-izobraževalnih problemov pa bo mogoče zagotoviti, ko se bodo znotraj posebnih izobraževalnih skupnosti izoblikovale še temeljne skupnosti. Sicer pa si poglejmo, kako je letos posebna izobraževalna skupnost lahko sodelovala, denimo, pri usklajevanju poklicnih želja mladine s kadrovskimi potrebami v posameznih panogah združenega dela. Letošnji predvpis v šole je tako soočenje želja in potreb omogočal, saj so razprave znotraj posebnih izobraževalnih skupnosti opozarjale na številna neskladja. Na področju gozdarstva so opozorili, da je mnogo preveč prijav za poklic gozdarskega tehnika, medtem ko za poklic gozdarja sploh ni bilo prijav, prostih učnih mest pa je 25. V lesarstvu prav tako ostajajo še prazna učna mesta, medtem ko je za poklic lesarskega tehnika preveč kandidatov, predvsem pa te prijave niso v skladu z različnimi regionalnimi potrebami. Posebna izobraževalna skupnost agroživilstva je lahko ugotovila presežek pri prijavah za 285 prostih mest na šestih tehniških šolah, zelo velik pri- manjkljaj pa spet pri 934 učnih mestih, za katera bi morali pridobiti še skoraj 400 kadnidatov. V gradbeništvu so lahko ugotovili, da se želje in proste kapacitete v tehniških šolah nekako ujemajo. Nekoliko več kandidatov je le za poklic geodetskega tehnika. Skoraj 1000 učencev premalo pa se ogreva za gradbene poklice ozkega in širokega profila. Zanimanje za izobraževanje za gostinske poklice je majhno. Za poklica kuharja in natakarja se je javilo komaj 796 kandidatov, potrebe pa so skoraj še enkrat večje. Za poklice ozkega profila v gostinstvu pa sta se prijavila samo dva kandidata! Na področju usnjarstva in usnjarsko-predelovalne industrije so lahko ugotavljali vsesplošen deficit kandidatov: v poklicnih šolah, šolah za specializirane delavce pa tudi v tehniških šolah. Za konec si poglejmo še stanje v šolah za blagovni promet. Prostih mest v poklicnih šolah je še več kot 1.500, naj večji primanjkljaj je v prijavah za poklic prodajalca (primanjkljaj približno 1.350). Nekoliko več prijav, kot je prostih mest, pa je za poklic aranžerskega tehnika (za tega še posebej velja veliko zanimanje mladine). Razprave v posebnih izobraževalnih skupnostih so nam presežke in primanjkljaje v kadrovski usmeritvi mladine torej letos vendarle bolj nadrobno in konkretno prikazale in omogočile vpogled v marsikaj, kar se je minula leta skrivalo za skupnimi in splošnimi številkami. S. G. Minulo soboto je bilo v Lescah 4. srečanje pihalnih orkestrov slovenskih železarjev. Te velike in zelo uspele kulturne manifestacije so se udeležili pihalni orkestri ravenskih, štorskih in jeseniških železarjev ter pihalni orkester Svobode Lesce. Po mimohodu skozi Lesce so orkestri priredili v Lipnici koncert ob odkritju spomenika narodnemu heroju Stanetu Žagarju. Popoldne pa so na nogometnem igrišču izvedli glasbeno revijo za dobro razpoloženje udeležencev od blizu in daleč. Na sliki: pihalni orkester štorskih železarjev. B. B. Cvetka Stoklasova in Peter Kranjc v »Veliki žehti« (Trnovlje) XX. jubilejno ! srečanje V Trbovljah je bilo ves minuli teden 20. jubilejno srečanje gledaliških skupin Slovenije. Letošnje srečanje je bilo pripravljeno v počastitev 40. obletnice ustanovnega kongresa KP Slovenije na Čebinah in prihoda tovariša Tita na čelo KP Jugoslavije, hkrati pa Združenje gledaliških skupin Slovenije s to zak-Prireditelji letošnjega srečanja so Zveza gledaliških skupin Slo-| venije, Zveza kulturnih organizacij občine Trbovlje in Zveza kulturnih organizacij Slovenije. Odkar je bilo pred dvajsetimi leti v Velenju prvo srečanje gledaliških skupin Slovenije, je vsakoletna zaključna prireditev vedno posvečena pregledu dela, iskanj in dosežkov slovenskega gledališkega amaterizma, saj je časovno vedno po izteku gledališke sezone in po končanih občinskih in področnih srečanjih gledaliških skupin. Ob letošnjem jubilejnem srečanju je še posebej močna težnja, da bi prikazali smeri, hotenja in rezultate, ki so med gledališkimi amaterji danes živi in ki pomenijo poti in raven ustvarjalne kulture naših delovnih ljudi, ki se v svojem prostem času ukvarjajo z gledališčem. Kako se je to hotenje uresničilo, bomo poročali prihodnji teden. Na 20. srečanju v Trbovljah se je zvrstilo šest večernih predstav, na katerih smo videli naslednje uprizoritve: Vladimira Majakovskega » Veliko žehto« v uprizoritvi gledališke skupine KUD Zarja Trnovlje, Ivana Potrča »Krejle« v uprizoritvi kranjskega Prešernovega gledališča, v skupni predstavi Slavomira Mrožeka »Policija« v uprizoritvi skupine DPD Svoboda Pekre-Limbuš in Burns- Verasa » Vesele berače« v uprizoritvi skupine PD Šmartno ob Paki, G. F. Lorca »Dom Bernarde Albe« v uprizoritvi skupine KPD Prežihov Voranc Ravne na Koroškem, Paula Zindela » Vpliv gama žarkov na rast rumenih marjetic« v uprizoritvi amaterskega gledališča DPD Svoboda Medvode in Jožeta Javorška »Manevre« v uprizoritvi skupine PD Horjul. Na dopoldanskih in popoldanskih predstavah pa smo videli tudi nekaj najboljših lutkovnih in pionirskih gledaliških predstav, tako da je srečanje v Trbovljah pomenilo celovit pregled ustvarjalnih dosežkov slovenskega gledališkega amaterizma v letošnji sezoni. Kot vsako leto je seveda tudi v Trbovljah bil program srečanja gledaliških skupin izpopolnjen z delovnim programom. Bili sta pripravljeni okrogli mizi, za katerima so se pogovarjali o nekaterih pomembnih ustvarjalnih in organizacijskih vprašanjih slovenskega gledališkega amaterizma. Jutri, v nedeljo, pa bo v predavalnici delavskega doma Trbovlje VIL skupščina Združenja gledaliških skupin Slovenije. Naj povemo, da so bile vse predstave v gledališki dvorani ' delavskega doma, razen ene — pionirske — ki je bila v osnovni šoli Trbovlje. V času srečanja pa je bila v avli delavskega doma na ogled tudi posebna razstava, prireditelji pa so izdali tudi posebno jubilejno publikacijo. i S. G. J KAJ Ml POMENI KULTURNO DELO? SESTAVNI DEL VSAKDANJIKA L Peter Finžgar iz Škofje Loke se je prvič srečal s kulturnim delom leta 1950, ko je prišel na ljubljansko učiteljišče. »Spominjam se, da je veliko dijakov lz clrug‘h krajev stanovalo v domu Ivana Cankarja. Tudi sam sem bil med njimi. oleg učenja smo drug drugega spodbujali h kulturnemu delu. Sicer pa nas niti n‘ bH0 treba priganjati... Poglejte, že ko sem se odločil za učiteljski poklic, mi je Ho jasno, da bom moral na podeželju Pomagati ljudem pri organizaciji različ-' n‘h Prireditev, od proslav do dramskih ; Podstav amaterskih društev. Tega sem - se zavedal od vsega začetka. Verjemite, I a se nisem nikoli ustrašil dela, še zlasti ne tta kulturnem področju, ki je nekaj | tna'1i kot trideset let sestavni del mojega l‘v ienja. Od gimnazijskih let in tistih, ki ^ Ph Preživel na učiteljišču, sem sode- r Val Povsod, kjerkoli je bilo treba... V jj ec‘tatorski, dramski, pevski sekciji...« Ob tem kaže opozoriti na svojevrstno zanimivost. V domu Ivana Cankarja so imeli med Finžgarjevim šolanjem odlično dramsko sekcijo, ki sta jo vodila Jurij Souček in Marjan Kralj, med glavnimi organizatorji pa sta bila še znana igralca Stane Starešinič in Sandi Krošl pa Peter Ovsec... »Fantje so nas hitro vključili v delo. Sicer pa so nas znali pridobiti po svoje... Dramsko življenje v domu se je sčasoma tako razširilo, da je iz ene sekcije nastalo več skupin. Vsak razred je imel svojo skupino in kar tekmovali smo med seboj... Ena skupina je bila boljša od druge... Gostovali smo po Gorenjskem in Dolenjskem, največji uspeh pa je bil nastop v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer smo uprizorili Jurčičevega Domna in Nušičeve Žalujoče ostale.« Potem je prišla prva služba. Na Trebiji in v Javorjih, kjer je učiteljeval pet let, je bil aktiven režiser, igralec in pevovodja, njegovo neutrudno delavnost pa je bilo čutiti tudi v okoliških krajih, kjer je nesebično pomagal številnim skupinam domačih kulturnih društev, v največji meri pa društvu v vasi Martinj vrh. »Skratka, bil sem fant za vse...«, se danes pošali ko se spominja tistih let in s ponosom doda, da so na Trebiji, v Javorjih in v vasi Martinj vrh vsako leto uprizorili najmanj tri dramkku dela domačih avtorjev. Leta 1959. je prišel na novo delovno mesto v Škofjo Loko in se takoj vključil v delo tamkajšnje Svobode. »Na pragu šestdesetih let sem se v svojem kulturnem delu znašel pred pomembno nalogo. Ko je zbolel takratni predsednik Svobode, dr. Bojan Petrič, so mi člani zaupali njegovo mesto. Čutil sem, da s tem prevzema veliko odgovornost, saj je bil moj predhodnik izredno delaven, nemalo zaslug pa je imel tudi za to, da je bila tista leta loška Svoboda med najboljšimi v Sloveniji. Njeno delo je bilo precej razgibano, saj smo imeli več sekcij, od izobraževalnih do kulturnih. Zatorej je bila moja odgovornost ob prevzemu predsedniškega dela še toliko večja: vendar sem prepričan, da sem jo z leti upravičil.« Ne samo kot predsednik takratne Svobode, tudi kot tajnik občinske zveze Svobode in prosvetmih društev in od 1963 leta kot njen predsednik, se je Finžgar izkazal s svojimi organizatorskimi sposobnostmi. Z enako vnemo kot med službovanjem v Javorjih in na Trebiji je tudi v Škofji Loki znal pridobivati sodelavce in jih navduševati za svoje zamisli, z enako mero pa je vselej prisluhnil tudi pobudam drugih. Ko se je občinska zveza Svobod in prosvetnih društev preoblikovala v zvezo kulturno-prosvetnih organizacij, so mu loški kulturni delavci znova zaupali dolžnost predsednika, ki jo opravlja še danes. Tisti, ki ga dobro poznajo, pravijo, da se Finžgarjevo delo odlikuje predvsem s skrbjo za učinkovito organiziranost zveze in njenih društev, za vzgojo strokovnih in organizacijskih kadrov ter za pravilno idejno naravnanost celotne vsebine kulturnega dela in življenja v občini. Pred leti je bil tudi med pobudniki ustanovitve Loških poletnih prireditev, ki so dotlej precej razdrobljeno dejavnost strnile v množično kulturno akcijo v občini. Precej zaslug pa ima tudi za to, da je bila kulturna skupnost v Škofji Loki ustanovljena med prvimi v Sloveniji. »Čeprav je postala kultura sestavni del mojega vsakdanjega življenja, se zavedam, da sam ne zmorem opraviti tako raznolikega dela, kot se odvija v naši občini. Zato z vsemi, ki vedo, kaj še manjka našim občanom, sodelujem predvsem kot organizator.« Naš sogovornik, ki opravlja še veliko drugih, odgovornih funkcij v družbenopolitičnih organizacijah škofjeloške občine, nam je predstavil le drobec iz pestrega kulturnega življenja v krajih po Selški in Poljanski dolini. Pestrega in razgibanega tudi po njegovi zaslugi. 1 VIRNIK sindikati po Jugoslaviji AKCIJA SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA JUGOSLAVIJE ___________ Receptov ne bo! Vsak kolektiv mora izoblikovati sebi primeren model delitve po delu Do zadnjega roka za izvajanje zakona o združenem delu (še približno poldrugo leto) morajo kolektivi industrije in rudarstva Jugoslavije sprejeti 41.500 samoupravnih aktov. Gotovo je, da bo v vsakem izmed njih tudi nekaj določil o dohodku in njegovem razporejanju, zato morajo pravilniki in sporazumi o delitvi osebnih dohodkov, ki jih je treba sprejeti, biti povezani z drugimi akti. Organi zvezne organizacije sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije so doslej storili, kar so mogli, za izboljšanje sistema delitve. Po večme- sečni razpravi v grupacijah, zajela je 1636 delovnih kolektivov, je odborom tega sindikata uspelo »pripraviti teren« oziroma ločiti dobra (žal maloštevilna) merila za delitev osebnih dohodkov od tistih, ki so po zakonu o združenem delu zastarela. Tako bo prihodnje naloge v tej akciji lažje določiti. Kot se običajno dogaja, uspešnejši potek akcije ovirajo naloge, ki bi jih morale TOZD že opraviti. Recimo: mnogi kolektivi, ki so se »prilagodili« še v času izvajanja ustavnih dopolnil, se niso preoblikovali v smislu ustave, še manj pa po sprejetju zakona o združenem delu. V V znamenju dohodka Že nekaj let drugo polletje praviloma poteka v znamenju družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja o dohodku. Tako bo tudi letos. V nekaj dnevih bo dokončno določeno besedilo predloga družbenega dogovora o dohodku, v drugi polovici junija pa bodo o njem razpravljali republiški odbori vseh sindikatov. Ni naša namera pisati o tej fazi dejavnosti, saj smo se že itA>NI*KE H#yiHE navadili na takšno delo naših sindikalnih teles, ki jim kljub prekratkim rokom nekako uspe opraviti svojo nalogo. Opozoriti hočemo na važnejši del opravila, ki bo potekalo v grupacijah in nato v delovnih in sestavljenih organizacijah združenega dela. Ni redek primer, da pomembne dokumente, kot je ta, pripravljajo in o njih razpravljajo v najvišjih političnih telesih in organizacijah. Potem ko je treba akcije prenesti v organizacije združenega dela, pa vse zastane, pozornost se zmanjša in tudi skrb za uresničevanje usiha. Zato neredko izostane poglavitna vrednota teh dragih in zahtevnih akcij. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v prejšnjem ciklusu dogovarjanja in sporazumevanja o dohodku, ko smo pod pritiskom rokov in zaradi premajhne zavzetosti z akcijo komaj prispeli do občin in samo v najboljših primerih do delovnih organizacij. Priznati moramo, da delavci v glavnem niso bili vključeni v to dejavnost; nemalo jih je bilo med njimi, ki so bili povsem neobveščeni. Podobne napake ne bi smeli ponoviti letos in zato bi že zdaj morali ustvariti ozračje za široko politično akcijo v vseh organizacijah združenega dela. To bo letos laže, saj zaradi obveznosti v zvezi z uresničevanjem zakona o združenem delu v vseh organizacijah že pripravljajo ali pa celo izvajajo številne akcije. Tisti, ki bodo akcijo začeli šele po poletnem mrtvilu, bodo zašli v enak položaj kot v prejšnjih letih, koristi pa tako-rekoč ne bo. Z dogovorom o dohodku je treba takoj preiti v organizacije združenega dela, saj so navsezadnje delavci edini njegovi resnični udeleženci. Najboljše potrdilo za to je zanimanje za gradivo v številnih grupacijah in organizacijah združenega dela. R. N. njih, praviloma dohodka ne ugotavljajo in delijo po TOZD. Zaman je prepričevanje, da osebni dohodek zaposlenih v teh organizacijah ni rezultat njihovega dela in prispevka k dohodku, marveč je bolj rezultat nekakšnega izenačevanja in prelivanja sredstev. Zato akciji, ki jo izvaja sindikat delavcev industrije in rudarstva lahko očitamo, da je premalo usmerjena k obdelavi merilza pridobivanje in delitev dohodka. Še bolj pa lahko zamerimo tistim TOZD — in to večini — ki bi se rade ravnale po nekakšnem receptu. Čakanje na rešitev odzgoraj bi lahko bilo povod za mejo, ki zdaj ločuje dogovorjeno akcijo od praktičnega izvajanja. V Makedoniji je na primer po posvetovanju, ki ga je organiziral zvezni odbor, akcija obstala. Programi za izboljšanje sistema delitve, ki so jih sindikalne organizacije v Srbiji sprejele na volilnih konferencah, še nimajo akcijske moči. V Črni gori so kolektivi, ki poslujejo z izgubo, šele s sanacijskimi ukrepi predvideli pripravo meril za delitev po delovnih rezultatih. V Sloveniji na boljše pravilnike računajo samo organizacije, v katerih so poslovodni organi za to zainteresirani, sindikat na Hrvaškem je vztrajal, da morajo pravilnike v vseh delovnih organizacijah izdelati strokovnopoli-tične skupine, ki pa jih šele ustanavljajo. Podobno je tudi v drugih republikah. Izvajanje dohodkovnih odnosov seveda najbolj prizadene podjetja z izgubami, ki so trenutno ukvarjajo s sanacijskimi programi, poleg tega pa nimajo niti navade, da bi pri delitvi osebnih dohodkov razpravljali kot o stimulansu za večji zaslužek. Odvečno vprašanje, ali bi lahko podaljšali rok za sprejetje pravilnikov, pa si najpogosteje zastavljajo kolektivi, ki so začete akcije napovedali šele za september. Dobrih in popolnih sistemov delitve je malo, številnejše so pozitivne rešitve glede posamičnih meril. Če pa hočemo imeti resnično delitev po delovnih rezultatih, moramo doseči predvsem to, da bo vsaka temeljna organizacija združenega dela odkrila različna merila, je v razpravi dejal predsednik zveznega odbora Sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije Rade Galeb. Z. JOVANOV 11. junija 1977 stran GLAVA IN ROKE Iz obilice gradiva, ki ga dobivamo iz različnih krajev, smo kot povod za uvodnik vzeli članek z značilnim naslovom: »Kadar ga ni v tovarni — ustvarja«. Gre za visokokvalificiranega delavca v naši tovarni, ki svoj prosti čas preživlja v improviziranem ateljeju na podstrešju poslopja, kjer predava. Na steklo riše krajine in prizore, ki jih je zaznal kot otrok v planinski vasi. V zadnjem času pa piše tudi otroške pesmi. Kadar ga ni v tovarni, ta delavec — oče dveh otrok, član ZK in sindikalni aktivist — torej ustvarja. Tako je zapisano, tako pa tudi mislijo njegovi prijatelji in sorodniki. Morda tudi sam. Zaradi njegovih dvajsetih operacij je šel na poseben tečaj. Kaj dela zdaj v tovarni za modernim in zahtevnim strojem? Na tisoče delavcev piše dandanes pesmi ali prozo, slika, kleše, ali pa se ukvarja z glasbo. Umetnost zanje ni konjiček niti poklic, marveč resnična potreba, nekaj, brez česar ne morejo živeti. Izhajajo zanimivi zborniki stihov in proze, nastali v urah osamljenosti, prirejajo razstave slik in kipov delavcev, ki klešejo v temačnih podstrešjih in kleteh. Sen klasikov marksizma, da bodo delavci proizvajalci ne le materialnih, marveč tudi duhovnih dobrin, pri nas postaja resničnost. Še zmeraj pa počasi premagujemo inercijo meščanske miselnosti. Govorimo o zgodovinskem srečanju delavca s kulturo, podpiramo umetniško delovanje delavcev, vztrajamo pri kulturi dela, ob tem pa si ne upamo reči, da je celotno človekovo delo — kultura, ustvarjalnost. Že dolga leta si prizadevamo, da bi delitev izvajali na podlagi delovnih rezultatov in človeka cenili po delu. Kljub temu kulturne ravni delavca še zmeraj ne ocenjujemo na podlagi njegovega celotnega odnosa do dela, marveč pogosteje po tem, ali obiskuje kulturne prireditve, ali se ukvarja z amaterizmom itd. Po čudnih lestvicah več velja delavec, ki se v prostem času ukvarja s pisanjem pesmic, kot tisti, ki uspešno premaguje pasti moderne tehnologije. Tudi takrat, ko sta v eni osebi združeni obe funkciji, kot je to v našem primeru, se delo v tovarni šteje kot nekaj povsem normalnega, kot rutinsko delo, tisto popoldansko delo na podstrešju pa za ustvarjalnost, za nekaj vzvišenega. Vzroke za to delitev lahko spoznamo, če proučimo zgodovino dela. Korenine tako pojmovanje kulture so seveda razredno ekonomske. Takšna kultura, ki je oddaljena od dela, je ločevala ljudi ne samo poklicno, marveč tudi po načinu in vsebini življenja. Pojmovanje, da je materialna proizvodnja eno, duhovna pa povsem nekaj drugega, je dokaz, da obstajajo ostanki razredne razdrobljenosti. Za nas v samoupravni družbi pripadata glava in roke eni osebi (delitev dela je ločevala delo glave od dela rok). Kulturni delavec in fizični delavec morata hitreje izginiti s prizorišča in odstopiti mesto celovitemu delavcu oziroma človeku, katerega delo je ustvarjalno. M. PAVLOVIČ PRILOŽNOST ZA LJUBITELJE ZANIMIVIH KNJIG I JL I. . _______- - ■ - .........-v- - - - - — - - - ■ ............................................. čGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST je znižala cene naslednjim knjigam: K;X;:;X;X; |:::x:::x:x:; :::x:x:x::: j lxJX;X;:X:j ;:;:;:;X:X;::] NAVTIKA AVTORJEV T. Kožuha in R. Štoke (170 din) znižano 120 din Khjigo priporočamo ljubiteljem morja in vodnih športov, zlasti pa tistim, ki se pripravljajo na izpit za voznika motornega čolna. VELIKA STAVKA avtorja Vinka Trinkausa (150 din) znižano 95 din •...... MMiH im 1 NACIONALNO VPRAŠANJE V NOVEM OBDOBJU avtorja Najdana Pašiča (130 din) znižano 100 din '.X: XXX x:x ■ x- Delavski roman o dogodkih prve velike stavke Ml Knjigo priporočamo vsem družbenopolitičnim zasavskih rudarjev v letu 1889. §§§| organizacijam, predvsem pa tistim, ki se zani- majo za narodnostne manjšine. NAROČILNICA lllillilllM ■ . ■ ■ ' ■ ■ ■ ' 'T ' ■ ■ Nepreklicno naročam pri ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST . IZVODOV KNJIGE NAVTIKA — 120 din izvodov knjige VELIKA STAVKA — 95 DIN izvodov knjige NACIONALNO VPRAŠANJE V NOVEM OBDOBJU — 100 din Knjige pošljite na naslov:........................ Kraj. poštna št : ..................................... Datum: čitljiv podpis naročnika (z žigom za pravne osebe) Piše: Azra Kristančič, dipl. psihologinja SLAVJA V SLUŽBI Dolg je seznam dogodkov in posebnih dni v posameznikovem zasebnem življenju, ki jih je treba proslaviti tako kot »se spodobi«. Nekdo je dobil sina, drugi stanovanje, tretji je opravil kakšen izpit, četrti ima rojstni dan, peti se je izognil hujši nesreči... Tako pomembne stvari pa je treba seveda proslaviti in jih primerno zaliti. Kakšno bi sicer bilo slavje? In ker je znano, da človek živi tretjino dneva v delovni organizaciji, drugo tretjino doma, preostalo pa porabi za počitek, je treba proslaviti na vseh življenjskih področjih. Slavje se začne po navadi že kar lepo zgodaj tistega delovnega dne. Razlika je le, kako poteka. Delavec pri stroju povabi svoje najbližje sodelavce na požirek kar stoje, ob tem pa vsi udeleženci budno pazijo, da jih ne bi zalotil kakšen nebodigatreba, ko ga dajejo na zob kar iz steklenice. Pomembnejši tovariši in tovarišice proslavijo v pisarnah, prinesejo lične kozarčke, lepo okrašene sendviče in slaščice. Medtem ko slavijo, uredijo tudi kakšne najnujnejše stvari. Ljudje, ki prihajajo od zunaj, jih niti ne vznemirjajo niti se oni ne razburjajo. Le kako bi se mogli, ko pa je interni praznik. Kakšna je delovna bilanca tistega dne? Slaba, rezultati niso vredni omembe. Ali so drugi dan tovariške vezi bolj trdne po dopoldanskem popivanju v delovnem času in v delovnih prostorih? Prav gotovo ne. Včasih po prepirih, ob botrovanju količine miliganov, prav na takšnih slavjih nastanejo večletna iovraštva. Dobro, naj bo, če že mora biti. Toda nikakor ne med delovnim časom. Zakaj ne bi slavljenec povabil svoje najlubše delovne tovariše na zakusko in požirek po delu, v kakšno gostilno? Res je sicer, da včasih kdo tudi tako naredi, vendar so takšni primeri v naši praksi zelo redki. Treba pa je opozoriti še na nekaj. Po najrazličnejših slavjih je navadno v kolektivu veliko upravičeno užaljenih in prizadetih. Marsikdo bi rad bil prav tako prisoten, pa ga bodi niso povabili bodi nima trde kože, da bi se sam vsilil, bodi da mu delo ne dopušča. Rezultat pa bi lahko strnili v stavek: »Nekateri se imajo lepo, ko moramo mi delati!« Zato se je treba vedno in povsod zavedati: zasebna slavja v delovnem kolektivu imajo svoj smisel le, če koristijo delovnemu kolektivu, ga še bolj utrjujejo in zboljšujejo medosebne odnose ob pogoju, da imajo vsi enake možnosti in da se vse to dogaja izven delovnega časa. Kaj pa kdo počenja, ko je prost in ko ni v delovnih prostorij pa je njegova stvar. DELOVNI ČAS VODILNIH DELAVCEV VPRAŠANJE: Zaposlena sem v prosveti, kjer imamo več profilov poklicev, od učiteljev in vzgojiteljic do kuharic, snažilk in pisarniškega osebja. Vsi moramo biti na delovnem mestu 42 ur tedensko oziroma 42 ur na teden. Zanima me, ali velja tak delovni čas tudi za vodilne delavce, ravnatelja, njegovega pomočnika, pedagoškega vodjo. Slednji namreč delajo dobro uro manj kot drugi, pri tem pa se izgovarjajo, da imajo obveznosti tudi popoldne (sestanki, posvetovanja itd.) in da so zato upravičeni do takega delovnega časa. Zanima me, ali je stališče naših vodilnih pravilno in skladno z zakonom. M. B. — Celje ODGOVOR: Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in tudi zakon o združenem delu določata, da delovni čas ne sme biti daljši od 42 ur na teden. To je nominalni delovni čas, ta pa zajema efektivni delovni čas, čas priprave za delo in čas za odmor. Tak delovni čas velja za vse delavce, tudi za vodilne. Ti delavci imajo res posebne pravice in odgovornosti, vendar jih le-te ne opravičujejo, da delajo v organizaciji manj časa, kot je predpisano. Res je, da imajo vodilni delavci po navadi tudi popoldanske dolžnosti, toda prav to, da so vodilni delavci in da imajo že po zakonu posebne pravice in odgovornosti — pomeni, da so take popoldan- ske obveznosti sestavni del njihovih delovnih dolžnosti. To je upoštevano tudi v višini njihovega osebnega dohodka, katerega del zajema tudi delovne obveznosti v popoldanskem delu, kadar je to potrebno. Delovni čas imate urejen v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih in je za vse delavce vaše organizacije enak, torej tudi obvezen. Gotovo pa ta čas za vodilne delavce ni urejen tako, da bi bi zanje deljen, saj narava vaše organizacije tega ne zahteva. X kupon 5 PRAVNIK SVETUJ^ Stodnevni splošni stavki v franciji na rob RAZLITO NEZADOVOUSTVO B°j se bo nadaljeval jeseni, če bodo sindikati ocenili, da 9|aynim delavskim zahtevam vlada ni pripravljena ustreči vsaj ranih ,,m!"Jonov sindikalno organizi-neda. e'aveev Francije je sodelovalo Prot? V.etlo^nevni splošni stavki, nk n lra*' so zoper ostre varčevalne mierarT i'*1 ic uvedla vlada pre-Proor ”arra’ Vladin ekonomski kat. am namre«> tako menijo sindi-’ O8roza življenjsko raven delav- cev in povzroča nenehno naraščanje nezaposlenosti. To je bila po številu udeležencev najbolj množična stavka od majskih dogodkov leta 1968, ki so močno pretresli Francijo. Zato je povsem razumljivo, da je bila gospodarska dejavnost v velikih mestih in indu- strijskih središčih skoraj popolnoma ohromljena. Poziv k splošni stavki so naslovile na delavce vse francoske sindikalne centrale, kar je po dolgih letih edinstven primer, saj je znano, da razdeljenost in medsebojna trenja otežujejo enotne akcije. To pot so se na isti fronti znašle ne samo vodilne BOJU PROTI VOJAŠKI JUNTI ^ ______________________ Položaj se bo spremenil hitreje, kot mislimo -__govor z generalnim sekretarjem enotne centrale delavcev Čile_ Č!.lu n' nobene spontane ak- sinai česar se ljudstvo in "d‘kalno gibanje lotevata kon h- V0jaŠk0 koordm^^. junto, je sad ralniUlnflje’<< Je izjavil gene- delavcelčilafrimT 2es '“l*a j(_UT)LuisMene-RaHV P08°voru z urednikom Jugoasl^.nedaVnim °biSk0m V temu, da ima različne PritiskT n" 23 PrcganJanje in na r ?’ Pa JUI,ti ni uspelo vreči delavci,6113 čilskega ljudstva in Cz^l rtaZred3><( ie deJal odnor t Kot Pnmer ie navedel lovi ki’iukl J6 PrePrečil Pinoche-b (j,., kl’ da bi vsilila novi zakon kot '20no V,Sei državi Je bil° več rindikairTK egalnih in ilegalnih ie h n h večanj. Vojaški junti K0Pipodan’h 700 zahtev’ naJ lovne; sprejetja nove de- so vodiiikrn^daie- Mn°ie akciie levici —. uadie’ ki ne pripadajo neodvisni Tanski demokrati in eihan,„ *’ niso povezani z p0jr- . 01 narodne enotnosti. To JuJe širino odpora in moč v razmerju sil.« Generalni sekretar CUT je dalje povedal, da je junta soočena z dvojno izolacijo — notranjo in mednarodno. Prav zato se znotraj jun te pojavljajo nasprotia. Junta doživlja udarec za udarcem tudi na gospodarskem področju. Ekonomska politika Pinochetove vlade je doživela polom na vseh koncih. O tem priča tudi to, da so juntini ekonomski strokovnjaki mnenja, da inflacija v prihodnjih petih letih ne bi smela prekoračiti 200 odstotkov. Zdaj približno 40 odstotkov industrijskih obratov ne dela in več kot 20 odstotkov delavcev je nezaposlenih. Skratka: gospodarski položaj v državi pomeni popolno zmedo. Ko je govoril o solidarnosti z ljudstvom in delavci Čila, je Menezes poudaril, da je naravno, da zunanja komisija CUT, v kateri so zastopani socialisti, komunisti, krščanski demokrati, radikali, delavsko kmečko gibanje MAUD in druge sile, zatrju- je, da ona pomeni ogrodje vseh oblik mednarodne solidarnosti. V polnem zastopa sindikalno gibanje Čila v tujini. Generalni sekretar CUT gleda z optimizmom na izid boja čilskega ljudstva zoper vojaško junto. »Možnosti so zelo ugodne,« pravi. »Nekateri so prepričani, da utegne fašistični režim pasti do konca tega leta. Sam nisem tega mnenja, prepričan pa sem, da se bo položaj spremenil. Prek vašega časopisa zahvaliti delavcem in narodom Jugoslavije za vse kar so storili doslej za čilsko ljudstvo. Obenem vas prosim, da okrepite solidarnostne akcije.« Menezes je povedal, da mu je čilski veleposlanik v Združenih državah Amerike Kagnas predlagal, da bi se sešel z njim v New Yorku, Menezes je ta predlog seveda zavrnil, čeprav je po svoje tudi zanimiv: priča o tem da v vrstah Pinochetovih sodelavcev raste nezaupanje v trajnost sedanjega režima. B.RAKIDŽIČ organizacije — Generalna konfederacija dela (CGT) in Francoska demokratska organizacija dela (CFDT), ki že dolgo sodelujeta, ter Avtonomna federacija prosvetnih delavcev (FEM), ampak tudi desno usmerjena sindikalna organizacija — Konfederacija krščanskih delavcev Generalna konfederacija kadrov. Do enotnosti je prišlo pod pritiskom splošnega nezadovoljstva delavcev zaradi vladne ekonomske in socialne politike. To je prisililo celo tiste sindikalne voditelje, ki neradi privolijo v kakršnokoli skupno akcijo z levo usmerjenimi sindikati, da so vsaj za en dan nastopili na skupni fronti. To pa ne pomeni, da bo po stavki enotnost ohranjena. Nasprotno napovedi kažejo, da bo vlada skušala najti kompromis z zmernejšimi silami v sindikalnem gibanju. Generalni sekretar Francoske demokratične konfederacije dela je izjavil, da pomeni enotnost v tej akciji prelom v sindikalnem gibanju, ki se bo nadaljeval. V CGT ocenjujejo, da se je v sindikalnem gibanju zasidrala nova dinamika, ki se bo naglo razširila z raznimi novimi pobudami v vseh podjetjih in panogah, če vlada ne bo takoj odgovorila na vsa bistvena vprašanja delavcev. CGT in CFDT bosta do poletnih počitnic organizirali stavke po industrijskih panogah in področjih, medtem ko večjih akcij v državnem obsegu za zdaj ne predvidevajo. Očitno je, da se bo glavna bitka nadaljevala v jeseni, če bodo sindikati ugotovili, da vlada ni ustregla poglavitnim zahtevam delavcev. S. STEVIČ TA TEDEN V ŽARIŠČU BEOGRAD: Italijanski zunanji minister Amaldo Forlani je v začetku tedna uspešno zaključil dvodnevni uradni obisk v Jugoslaviji. Čeprav je bil njegov postanek v Beogradu kratek, je vendarle ostalo dovolj časa za intenzivne pogovore z jugoslovanskimi predstavniki: Milošem Miničem in Veselinom Djurano-vičem ter drugimi. Italijanskega zunanjega ministra je na daljši pogovor sprejel tudi predsednik republike tovariš Tito. V vseh teh pogovorih je prišla do izraza enotna ocena, da se naši .dvostranski odnosi zelo dobro razvijajo po ratifikaciji osimskih sporazumov. V Beogradu so veliko več govorili o konkretnih ukrepih, da bi osimske sporazume poživili. Ker je bil tik pred beograjsko konferenco o varnosti in sodelovanju v Evropi — pa je obisk prišel prav tudi za izmenjavo mnenj o evropskih in svetovnih problemih. Pri tem so ugotovili veliko sorodnost stališč do številnih mednarodnih problemov — zlasti kar zadeva položaj v Sredozemlju, na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Tako Italija kot Jugoslavija si bosta na beograjski konferenci prizadevali doseči celovito ureničevanje helsinških sklepov, še posebej pa ustvarjalno vzdušje. ANKARA: V Turčiji se je končalo daljše, zelo nemirno predvolilno obdobje. Turški volivci so se— tako kažejo neuradni podatki — odločili za voditelja dosedanje opozicije Bulenta Edževita. Edževitova republikanska ljudska stranka je zbrala 218 od 400 poslanskih mest v parlamentu. Samo število glasov sicer nima večjega pomena, saj je jasno, da Edževit ne bo imel posebnih težav pri sestavi nove vlade. Veliko bolj je pomembno to, da je zmagala republikanska ljudska stranka. Le-ta ima po splošni oceni veliko prožnejša stališča do notranjih problemov dežele, ki niso majhni: treba je okrepiti gospodarstvo, čim bolj omiliti brezposelnost, ne nazadnje pa ustrezneje rešiti tudi visokošolski sistem, ki že več mesecev povzroča hude težave. Tudi zaradi tega so študentovski nemiri postali del turške vsakdanjosti, vse to ob dejstvu, da študentje najbolj odločno in najbolj glasno zahtevajo družbenogospodarske spremembe. Še toliko bolj pomembna pa je Edževitova zmaga, če pomislimo na zunanjepolitični položaj Turčije. Poznavalci ugotavljajo, da ima voditelj republikanske ljudske stranke veliko bolj prožno stališče, kar zadeva turške odnose z Grčijo in zaplete v zvezi z Egejskim morjem. Toda v ospredju ostaja turško-grški spor zaradi Cipra. Sam Bulent Edževit je v predvolilnem boju napovedal odločilne spremembe na obeh toriščih — tako v odnosih z Grčijo kot v prizadevanjih za mirno rešitev ciprskega zapleta. Pričakovati je torej, da se bo tako notranje kot zunanjepolitični položaj Turčije pod vodstvom nove vlade in Bulenta Edževita stabiliziral uspešno. BRANKO DOBRANIČ Mednarodna usmeritev Evropske konfederacije sindikatov tovEv-P^a konfederacija sindika- ’ IC1 7(Jaj vključuje skoraj vse je začela izvajati skupno akcijo na še znatna razhajanja, in potem, ko • —j *ivijuvujv aivc/icij v os, je /.ciccm izvajan urvv.i zah 'T3*116 sindikalne organizacije socialnem in gospodarskem po- usta n°eVroPskih držav, je bila od dročju, se je konfederacija lotila rešev°V-tVe leta 1973 zaposlena z določanja svojih zunanjepolitičnih isl5anarriem notranjih problemov, izhodišč. Temeljne smeri konfede-n,ii„ J5.!n svoje identitete in naj- racije se zelo ujemajo z usmeritvijo razlTSlh ,zhodišč. ki naj bi zgladila zato '6 k° mno8'h vprašanjih. Prav rišču^zG 3113 mednarodnem prizo- Proh|tem ko ie Premostila nekatere čenr eme medsebojnih odnosov, " av je treba zapisati, da so ostala evropske gospodarske skupnosti, čeprav konfederacija zajema tudi sindikate držav, ki niso članice EGS (Finska, Švedska, Norveška). Evropska konfederacija sindikatov namerava težišče svoje mednarodne dejavnosti usmeriti k sode- lovanju s sindikati držav Sredozemlja, dalje držav OECD in držav takoimenovane Lome — konvencije (sporazuma o odnosih med EGS in 46 držav Afrike, Karibov in Pacifika). Vsiljuje se vprašanje, ali bo ta usmeritev koristila razvijanju resničnega sindikalnega sodelovanja, ali pa bo usmerjena h krepitvi sodelovanja med razvitimi zahodnimi državami (znotraj EOCD) in zagotavljanju ekonomskih interesov EGS v Sredozemlju in državah Lome konvencije. LAZA ČOVIČ kdo ie kdo ARNALDO FORLANI italijanski zunanji minister »Odnosi med Italijoin Jugoslavijo so dobri, k vam pa prihajamo, da bi jih še bolj poglobili.« Tako nekako je v ponedeljek ob prihodu v Beograd dejal voditelj italijanske diplomacije Amaldo Forlani. Ta dvainpetdesetletni diplomat šele slabo leto vodi zunanjepolitično krmilo Italije, a je — kot pravijo poznavalci — prinesel precej novega. Njegove izjave so premišljene in brez nepotrebnega pompa. Pravzaprav ves njegov politični vzpon kaže na premišljenega moža, ki zasleduje svojo smer. Italijo je v tem letu dni presenetil z odločnimi potezami. Okrepil je zanimanje Rima za dogajanja v bližnji soseščini, tj. za krizo na Bližnjem vzhodu in za dogajanja na Balkanu. Ko so pred časom v rimskem parlamentu razpravljali o osimskih sporazumih z Jugoslavijo, jih je odločno branil pred napadi neofašistov. Takrat je menda dejal: »Cilj nam je znan, zato ni potrebno posebno prepričevanje. Tako mora biti.« Parlament in vsa italijanska napredna javnost sta razumela odločnost moža, ki je v zamotani italijanski politiki doma, še zlasti pa je razumela, da ureditev spornih vprašanj z Jugoslavijo lahko samo okrepi položaj naprednih sil. Človek iz Pesare na jadranski obali, pravnik in novinar, krščanski demokrat Arnaldo Forlani torej ve, kaj hoče pa naj gre za zadeve krščanskodemokrat-ske stranke ali za interese, ki jih mora upoštevati kot zunanji minister sosednje republike. Jasnost njegove usmeritve se je v zadnjem letu večkrat pokazala. Ko pa se Arnaldo Forlani enkrat odloči, potem vztraja pri svoji odločitvi, dokler je ne uresniči. BD ^555== r- ^Eokovnjak opozarja na pravice in dolžnosti Varstvo pri delu in 7. člen najb0[aVne8a sta'išča gotovo ni člene / l ^rav’ da posamezne ali nia6-tarno kot pomembnejše theria Pomembne. Če pa pri-fen0 vsebm°» ali bolje re- Zakona ej°’ Posameznega člena ha tQ varstvu pri delu glede halaga u°8a P°vezuje, kaj mu *abko h 1 do'znost> tedaj pač členi zau lm°’ da so nekateri °dloČiln na zelo pomembni ali gih. -p 0 Pomembnejši od dru- Povgg So Posebno tisti členi, ki tak°> da^0 druzbene interese nice'indr12 u^lh nastaiajo smer-odločii Zbene akcije, ki lahko hja. ° sPreminjajo neka sta- Zakona n 6'en ie Sokovo 7. člen doloČa n° ,varstvu pri delu, ki »Or, aSlednje: dela ianizacije združenega ?,VenepaPa°fd s Področja zdrav-ldskeea ’,POk°jninske8a in inva-Zainleresir!Var°Vania ter dru8e ln,eresne I"6 samoupravne skupnosti, gospodar- ske zbornice in druge asocijacije združenega dela, skupnosti za varstvo okolja, zavarovalne skupnosti in sindikati s samoupravnimi sporazumi usklajujejo medsebojne interese na področju varstva pri delu, določajo naloge, načine in oblike uresničevanja teh nalog ter s temi sporazumi dogovorjenih varstvenih ukrepov in programov za izpopolnjevanje varstva pri delu ter zagotavljajo sredstva, ki so v ta namen potrebna.« Ta člen gospodarsko gledano, oblikuje družbene obveznosti za uveljavljanje skupnih varnostnih interesov. To je pravzaprav področje, kjer se varnostna politika začenja in izvaja v merilu gospodarskih dejavnosti in združenj oziroma poslovno enakih in podobnih interesov. To je tisto področje, ki ne pomeni več upravnopravno urejanje, temveč ekonomsko in poslovno urejanje ter omogoča varstvo! Nastaja vprašanje zakaj v 7. členu naštete organizacije ne uveljavljajo medsebojnih interesov s področja varstva? Celo analize sindikatov potrjujejo, da v zaključnih računih in v obravnavanjih le-teh sploh ni govora o realizaciji medsebojnih interesov na področju varstva! Če bi hoteli odgovoriti na to vprašanje objektivno, bi bila potrebna posebna študija, ki bi raziskala odnose, notranje in zunanje interese v naštetih organizacijah. Šele takšna študija bi v svojem projektivnem delu lahko dala temelj za oblikovanje skupnega interesa ali bolje rečeno področij in struktur skupnih in medsebojnih interesov na področju varstva. Omenjeni družbeni subjekti tudi niso v najboljših pogojih glede denarnih virov in financiranj, zato svoja ožja področja zapirajo in se ne usojajo posegati na vmesna interesna področja. Tako nastaja na področju oblikovanja interesov izključna introvertiranost, ki ne dovoljuje nobenih tveganj. Pooblaščene organizacije, ki se ukvarjajo s preučevanjem stanja, napredka in pospeševanja varstva pri delu (zavodi in instituti za varstvo pri delu), bi lahko z ustrezno pripravo (raziskavo in preučitvijo) opredelile strateški načrt varnostnega razvoja, področij in ukrepov, ki bi lahko razgibali interesna področja omenjenih organizacij glede skupnih akcij za učinkovito izboljšanje varstva pri delu. Seveda je treba pri predložitvi preučitve strateškega načrta za oblikovanje skupnega in vzajemnega varstvenega interesa oskrbeti tudi jamstvene ukrepe, s katerimi bi sestavljalci lahko zagotovili nosilcem skupnega interesa napredek v uveljavljanju varstva pri delu. L. P. sprašujete ^idgOVarjamo Prosimo za odgovor na naslednje vprašanje: Ali je temeljnaorganizacija združenega dela dolžna vračati stroške za prenočevanje brez računa šoferjem na daljših relacijah, ki imajo v kabini avtomobila prirejeno ležišče in tam tudi spijo? OZD — MARIBOR Odbor sindikatov Slovenije za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pojasnjuje: Način povračila stroškov prenočevanja brez računa, ki ga predvideva 17. točka sindikalne liste, mora biti urejen v samoupravnem splošnem aktu temeljne organizacije združenega dela. Prenočevanje v kabini avtomobila, kjer je v ta namen prirejeno ležišče, se lahko šteje za organizirano prenočevanje in delavec zaradi tega nima povečanih stroškov. Temeljna organizacija torej v takšnem primeru ni dolžna vračati stroškov za prenočevanje po 17. točki sindikalne liste za leto 1977. ŠPORTNE IGRE KLINIČNEGA CENTRA Uspela prireditev Na letošnjih igrah osrednje slovenske zdravstvene ustanove je sodelovalo 950 športnikov iz vseh temeljnih organizacij Kliničnega centra — Ekipni zmagovalec spet zastopstvo Golnika V športnem parku na Golniku so bile minulo nedeljo pete jubilejne športne igre ljubljanskega Kliničnega centra, na katerih je nastopilo 950 delavcev iz 29 temeljnih organizacij združenega dela. »Predvsem smo zadovoljni,« nam je v pogovoru povedal dr. Avgust Župevc, predsednik konference osnovnih organizacij sindikata Kliničnega centra, »da so na letošnjih igrah sodelovali športniki iz vseh naših temeljnih organizacij. Na srečanje smo prvič povabili tudi pripadnike JLA iz Ljubljane, s katerimi sodelujejo člani naše mladinske organizacije že nekaj časa na številnih področjih. Seveda so vojaki nastopili na igrah zunaj konkurence, v spomin na naše prvo srečanje in na njihovo udeležbo na največji vsakoletni športni manifestaciji Kliničnega centra, pa so prejeli posebne spominske plakete.« Za naslove letošnjih prvakov sindikata Kliničnega centra se je 950 športnikov pomerilo v osmih panogah, in sicer v namiznem tenisu, streljanju, kegljanju, košarki, odbojki, malem nogometu, krosu in šahu. Kar 70 članov delovnih koelktivov temeljnih organizacij pa se je udeležilo tradicionalnega planinskega pohoda na Kriško goro, ki ga vsako leto organizira sindikalna konferenca Kliničnega centra vzporedno s športnimi igrami. NOVI ŠPORTNI OBJEKTI Na rob letošnjim športnim igram Kliničnega centra še to: na Golniku gredo h koncu dela pri izgradnji osrednjega športnega parka zdravstvenih delavcev Slovenije. Tako so za parkom odprli novo trimsko stezo, uredili novo nogometno in košarkarsko igrišče ter preuredili dosedanje igrišče za odbojko. »Športni park bo dobil svojo dokončno podobo,« nadaljuje dr. Avgust Župevc, »ko bosta zgrajeni še strelišče in teniško igrišče. Upamo, da bomo te objekte uredili do letošnje jeseni, ko bodo na Golniku prve letne igre zdravstvenih delavcev Slovenije, na katere nameravajo prireditelji povabiti športnike iz vseh bolnišnic. Izkušnje zadnjih let namreč kažejo, da je med našimi zdravstvenimi delavci za aktivno preživljanje prostega časa vedno več zanimanja in da kaže poleg vsakoletnih športnih iger Kliničnega centra organizirati tudi osrednje srečanje vseh delavcev s področja zdravstva v republiki. Zato smo se tudi odločili, da po dopustih pripravimo na Golniku doslej največjo športno prireditev delavcev slovenskih bolnišnic. Ta pa nam bo prav gotovo pokazala, ali bomo igre kasneje razširili na vse ali bomo ostali le pri vsakoletnem snidenju športnikov iz naših bolnišnic. Pa še nekaj: športne igre Kliničnega centra so v precejšnji meri prispevale k temu, da se v naših temeljnih organizacijah ukvarja z rekreacijo čedalje več delavcev. Kljub temu pa z doseženimi rezultati na tem področju v sindikalni konferenci centra še nismo zadovoljni. Delati bo treba naprej. Prepričan sem, da smo v Kliničnem centru na najboljši poti, da uresničimo zastavljene načrte. Začetki so namreč spodbudni... V okviru centra smo organizirali košarkarsko trimsko ligo, tradicionalna postajajo tudi nogometna srečanja med kirurgi in internisti,« je sklenil naš pomenek dr. Avgust Župevc. NAJVIŠJI NASLOV SPET GOLNIKU Letošnje športne igre Kliničnega centra so vsekakor uspele. Precej zaslug za to ima poleg številnih nastopajočih zdravstvenih delavcev tudi organizacijski odbor, ki ga že neaj let uspešno vodi Peter Košir, prizadevni referent za šport in rekreacijo pri konferenci sindikata Kliničnega centra. Kot vsa leta doslej je odbor tudi tokrat odlično opravil svojo nalogo. Poglejmo še zmagovalce letošnjih iger — namizni tenis, moški: Potočnik (Prehrambena); ženske: Kokalj (Interna); kegljanje, moški: Tehnične službe L; ženske: Inštitut Golnik; streljanje, moški: Petrič (Psihiatrija); ženske: Obrenovič (Gastroen-tereološka); košarka, moški: Stomatologija; ženske: Transfuzija; odbojka, moški: Inštitut Golnik; ženske: Inštitut Golnik; mali nogomet: Patologija; šah, moški: Sila (Psihiatrija); ženske: Milanovič (Mikrobiologija); kros, moški do 30 let: Pavliha (Tehnične službe), od 31 do 40 let: Ma-rion (Stomatologija), od 41 do 50 let: Peternel (Pshiatrija); nad 50 let: Zofič (Psihiatrija), ženske do 30 let: Lazar (Infekcijska), od 31 do 40 let: Kasler (Dermatološka), od 41 do 50 let: Bregar (Transfuzija). V ekipni konkurenci je zmagalo zastopstvo Golnika pred ekipama Tehničnih služb in Psihiatrijo. I.VIRNIK PO SLEDEH DOLOČIL SINDIKALNE LISTE O REGRESIRANJU LETNIH DOPUSTOV (Vlil.) Solidarnost in razumevanje Delavci SGP »Gorica« bodo svoje počitniške kapacitete še povečali Tudi v Splošnem gradbenem podjetju »Gorica«, s sedežem v Novi Gorici, so letos veliko razpravljali o politiki regresiranja letnih dopustov. Želeli so namreč, da bi kar najbolj spoštovali določila sindikalne liste, predvsem pa, da bi omogočili zaslužene počitnice čim večjemu številu delavcev in njihovih najožjih svojcev. Predlog, kako naj bi letos porabili namenska sredstva za regresiranje letnih dopustov, so seveda izdelali predstavniki konference sindikata. Po temeljitem premisleku so se odločili, da bodo dosledni oziroma, da bodo omenjena namenska sredstva dejansko porabili za regresiranje počitnic. Razumljivo je bil predlog sindikata sprejet celo s strani onih, ki letos ne nameravajo na počitnice in bodo zato kar dvakrat prikrajšani: prvič, ker bodo deležni manjšega regresa od drugi in drugič, ker bodo pač, iz kateregakoli razloga že, ob zasluženi letni oddih. Sicer se pa zaradi tega v omenjenem novogoriškem gradbenem podjetju ni nihče prepiral. Več je bilo namreč razumevanja in solidarnosti kot pa nevoščljivosti in egoizma. VIŠINA DOHODKA — GLAVNO MERILO! »V bistvu smo se pri nas domenili za dva regresa: za tistega, ki ga dobi delavec ,na roko' in drugega, ki so ga deležni ljudje v našem počitniškem domu oziroma ob predložitvi računa za počitnice...,« nam v SGP »Gorica« pripoveduje Željko Humar, vodja kadrovske službe. »Letos bo prejel vsak naš delavec — podjetje zaposluje že blizu 1800 delavcev — okroglo tisočaka za redni letni dopust. Vsi, ki se bodo poslužili naših počitniških kapacitet, pa bodo poleg omenjenega regresa deležni še regresiranih cen, ki bodo bistveno nižje od ekonomskih. Te cene ne bodo za vse enake. Tisti z višjimi osebnimi dohodki, bodo odšteli za počitnice več, drugi, z nižjimi pa manj. Glede na višino osebnih dohodkov smo se torej določili za štiri kategorije cen, ki se bodo sukale od 53 do 81 dinarjev za popolno celodnevno oskrbo. Otroci do dveh let bodo na počitnicah brezplačno, za starejše pa bo potrebno odšteti od 20 do 38 dinarjev na dan. Omenjena merila veljajo tudi za naše upokojence in zakonce naših zaposlenih, ki nimajo svojih dohodkov...« ZA SEDAJ ŠE VEDNO PRETESNE KAPACITETE Kljub temu, da razpolagajo delavci SGP »Gorica« s počitniškimi kapacitetami v Trenti, na Bledu, v Poreču, Bašaniji in na Cresu — vsega skupaj imajo skoraj 200 ležišč — je povpraševanje še vedno večje od ponudbe. »Problem je tudi v tem, da bi večina ljudi rada šla na počitnice sredi sezone, kar je glede na omejene kapacitete praktično nemogoče,« je nadaljeval Željko Humar. »Zato smo se morali odločiti za več kriterijev, s katerimi si pomagamo pri dodeljevanju počitniških kapacitet. Tako pri vseh interesentih upoštevamo, kdaj so se nazadnje posluževali naših domov, dalje socialne in zdravstvene razmere pa udeležbo v NOB, težkost dela, osebni dohodek in šoloobvezne otroke. Seveda, če ne bi imeli toliko prošenj za julij in avgust, potlej bi bilo problemov precej manj. Tako pa moramo upoštevati marsikaj, saj je v interesu nas vseh, da so določitve čimbolj pravične...« Za regresiranje cen v počitniških domovih podjetja bo šlo letošnje poletje več kot 700 tisoč dinarjev. Zato bodo morali delavci z najnižjimi osebnimi dohodki odšteti za desetdnevne počitnice le nekaj več kot 500 dinarjev, kar znaša komaj polovico dejanske oziroma ekonomske cene. Tisti pa, ki se bodo odločili za dopust po glavni sezoni, bodo deležni še 10-odstotnega popusta! ANDREJ ULAGA ORGANIZATORJI REKREACIJE NA KOMNI Center za družbeno izobraževanje RS ZSS v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije bo pripravil v soboto in nedeljo, 18. in 19. junija, dvodnevni seminar za organizatorje rekreacije v delovnih organizacijah, ki so absolvirali ustrezne tečaje v Mozirju ali Poreču. Osnovna tematika seminarja je organiziranje planinskih tur za skupine delavcev in praktičnega pohoda na Triglavska jezera. Zborno mesto za udeležence planinskega seminarja bo v Bohinju v planinskem domu pri Savici, v soboto, 18. junija ob 9. uri. Po pregledu opreme bodo udeleženci razporejeni v skupine, ki jih bodo vodniki Planinske zveze Slovenije, spremljali na Komno in Triglavska jezera. Povratek v Bohinj bo v nedeljo, 19. junija, po kosilu. Pismene prijave za seminar sprejema Center za družbeno izobraževanje RS ZSS, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljapa, potrebna obvestila pa na tel. 310-033, int. 259 ali 230. ZAKLJUČEK 32. ŠPORTNEGA PRVENSTVA LAO V POSTOJNI POTRDITEV VREDNOT »V minulih dneh se niste borili le za metre in minute, zadetke in točke, ampak ste se borili tudi — kar je za vas najvažnejše in najpomembnejše — za našo moralnopolitično enotnost in pripravljenost, da enotni in telesno dobro pripravljeni uresničujemo naloge, ki nam jih daje naš vrhovni komandant tovariš Tito...,« je poudaril ob zaključku 32. športnega prvenstva ljubljanskega armadnega območja zbranim športnikom, vojakom in gledalcem v novem postojnskem športnem parku poveljnik LAO generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok. Slovesnosti ob koncu prvenstva se je udeležilo tudi več tisoč občanov in pred- stavnikov družbenopolitičnega življenja notranjskih in primorskih občin, ki so prevzele pokroviteljstvo nad osmimi ekipami iz Ljubljane, Maribora, Kranja, Vrhnike, Novega mesta, Ajdovščine, Celja in Postojne. Med gosti se je slovesnosti udeležil tudi načelnik štaba LAO, generalpodpolkovnik Jože Ožbolt, ki je med drugim dejal: »Na 32. športne igre LAO smo lahko zelo ponosni, saj je delovnim ljudem in občanom ter mladini v sodelovanju s pripadniki JLA uspelo, da so v rekordnem času zgradili športni park. Letošnje prvenstvo je po organizacijski in tekmovalni plati prekosilo vsa dosedanja. Rezultati in prikazano znanje nam vlivajo veliko upanje, da se bodo naj- boljši tekmovalci tega prvenstva izkazali s svojimi rezu*" tati in moralnimi kvalitetami tudi na vsearmadnet11 prvenstvu v Mariboru. Pra'’ nič pretirano tudi ne zveni)0 besede, da so se v času tekmovanj v Postojni, Vipavi 1°' Kopru med pripadniki JLA ter delovnimi ljudmi in ntla' dino sklenile nove prijateljske vezi, da smo utrdili brat' stvo in enotnost naših narodov, da smo tako v celot' uresničili zastavljene enJe 32. športnega prvensN3 LAO...« In še rezultati: L Postoj00 62 točk, 2. Kranj 61,5,/' Maribor 60,5, 4. Ajdovščin0 60, 5. Ljubljana 57, 6. Ceh 35, 7. Novo mesto 21 in Vrhnika 20,5 točke. V MARIBORU JE BIL FINALE XXVII. LETNIH ŠPORTNIH IGER GRADBENIH DELAVCEV SLOVENIJE Prvouvrščene ekipe se bodo udeležile zveznega tekmovanja v Zrenjaninu TRETJE SREČANJE POSLOVNIH BANK V počastitev dneva gradbincev so organizirali slovenski gradbeni delavci v Mariboru več prireditev: razstavo svojih likovnih in fotografskih del, slovesno akademijo s pestrim kulturnim sporedom, kjer je bil slavnostni govornik podpredsednik zveze sindikatov Slovenije Emil Tomažič, dalje svoje tradicionalno proizvodno tekmovanje in obenem tudi zaključna tekmovanja XXVII. letnih športnih iger. Tako razstava kot tudi svečana akademija — za kulturni spored so poskrbeli delavci sami — pričata, da posvečajo sloven-. ski gradbeni delavci veliko pozornost ustvarjalnemu kulturnemu delu kljub napornemu vsakdanjemu delu. V finalnem delu XXVII. letnih športnih iger gradbenih delavcev Slovenije, ki jih je ob 30-letnici organiziral mariborski Stavbar, je tekmovalo več kot 400 gradbincev. V odlični organizaciji Stavbarja so potekala tekmova- nja v Ljudskem vrtu, kjer so predstavniki slovenskih gradbenih podjetij tekmovali v sedmih športnih panogah: streljanju, kegljanju, balinanju, malem nogometu, odbojki, namiznem tenisu in v šahu. Vreme je bilo organizatorjem in tekmovalcem naklonjeno; za vsa srečanja, ki so se zvrstila v enem samem dnevu, je bilo dobro poskrbljeno. Izkazali so se tako organizatorji kot tudi tekmovalci, zato je ostalo častno razsodišče tako rekoč brez pravega dela, seveda v zadovoljstvo vseh! Ob zaključku tekmovanja pa so vsi udeleženci iger znova ugotavljali, da je reorganizacija športnih iger gradbincev obrodila zaželene sadove: spodbudila je množičnost. Predtekmovanj se namreč udeležuje iz leta v leto več gradbincev, poenostavili so organizacijo in obenem veliko pripomogla k zmanjšanju stroškov organizacije za tako veliko športno prireditev. Večletno iskanje nove poti se je torej vsestransko obrestovalo. Prvo mesto v skupni uvrstitvi in s tem najbolj dragoceno lovoriko je to pot znova osvojilo zastopstvo celjskega Ingrada. Na drugo mesto so se uvrstili šport- niki ljubljanskega Gradisa, na tretje pa mariborskega Konstruktorja. Najuspešnejše ekipe se bodo udeležile meseca septembra zveznih športnih iger gradbenih delavcev Jugoslavije, ki bodo v Zrenjaninu. V dneh od 26. do 29. maja je bilo v Ohridu tretje medbančno srečanje poslovnih bank Jugoslavije, ki se ga je udeležilo 1500 predstavnikov osemnajstih bank. Srečanje je bilo delovno za okroglo mizo s kvizom znanja s področja bančništva in športa, športni del pa je zajemal nastop v osmih moških in sedmih ženskih disciplinah. V tridnevnih dvobojih na športnih terenih so nekatere ekipe z več, druge z manj športne sreče izkazale znanje in požrtvovalnost, v dežev- nem vremenu pa je bilo tud' mnogo priložnosti za fa'r play. Največje število točk v športnem delu je zbrala 10' članska ekipa Ljubljanske banke, ki je ponovno osvojil3 prehodni pokal prvaka v skupni ekipni uvrstitvi. Organizacijski odbor III. bančnega srečanja je na zadnji seji sprejel predlog, da na četrtem medbančnem srečanju vključijo tudi novo disciplino — vojaški mnogoboj-^ Nogometaši mariborskega Konstruktorja (v svetlih majicah) so bili boljši od svojih kolegov iz trboveljske Cementarne, zato so zaslužen0 osvojili prvo mesto. V. GAŠPERŠIČ iz zgodovine delavskega gibanja 11. junija 1977 stran l92estojanuarska diktatura ^ ,Je dokončno prepovedala del Vlsn.e s>ndikate, ki svojega tj 0Vanja niso smeli več obnovi- sinHM^0- ai{tivnost v razredi tudj' a,‘^ j£ bilo opaziti sei ta?v. komunisti. Zlasti s0 ‘rlen! seji CK oktobra IS BlerlaCe'* komunisti praviln sind'3/1 na delo v sindikatih. elast;x3*n.0 delo so se vključe\ ^"eje kot prej v sindika Ljubi6 18' marca 1934 ie bil v koRlisijezas,°n8reS Strokovne 43 j .Jc^a Slovenijo; na njem je članp! e|Tatov zastopalo 12.000 Lesk v vja kongresu je bil Franc nikai0Sev izvoUen za predsed- komi2-rsne^a °^ora Strokovne ljeS!!;7.? Prej Pa je bil iz vo- ta^n*La oblastnega odbora SerencfivTdrKfVni/artijKki I934 I1C1V Ljubljani decembra je tr S? med drugim sklenili, da Poteki3 .P()Prav't' napake iz '■ ostl da morajo biti ističn-l,i navzoči tudi v refor-glavn„n, sindikatih in da so , •'•«iosti, ko%nist glav^nih neoan h ^aza njibovega sindikat najmn5la.sindikati URSSJ, kot in ra7rC!'ie^a delavska strokovna edna organizacija. V raSdnih^e "a,preun^ gibanja začeli tau19 Slndikatih, ki so jih nistj 2 v° uspešno voditi komu- ' ^^istov-Te tZaVrla- r.eakcija gonjo n •’ le'ti so zaceli pravo VedniiriH i Lomunistomin za-Zali v st delavcem, ki so se izkazih ]ptavL°vnem gibanju prete-VodStva .LlJnčevali so jih iz vrst. T.,19 cel° >z sindikalnih Franca t ° so izključili tudi S'rokm J-esk°ška, predsednika kovinarrif k j0misiie in Zveze K‘h delavcev Jugoslavije tudi Mnogi delavci pa so 5’tokovn1-!. izst°Pali iz ursovih Sali Ustan ^FSanizacij in posku-organjl!, avljati nove strokovne talno del e’ k° so videli razdi-gonjo o,-0 .te^ornristov in pravo k* jo je 99 zavednim delavcem, kovno a°dtlo socialistično stro-easopisje. za izboljšanje mezd in socialne zaščite. Te sklepe in načela so te organizacije 14. aprila 1939 objavile v deklaraciji slovenskih delavcev in nameščencev. Peta konferenca KPJ, ki je bila od 19. do 23. oktobra 1940 v Dubravi pri Zagrebu (takrat je štela KPJ 6.455 članov), je sindikalnemu vprašanju posvetila vso pozornost. Referat je podrobno prikazal razvoj sindikalnega gibanja, napake in blodnje KPJ v preteklosti, pojasnil je položaj delavskega razreda in analiziral sindikalne akcije, ki so bile v zadnjih letih in so imele velike ekonomske in politične uspehe. Ugotovili so, da brez vztrajnega dela komunistov v sindikatih, in sicer v vseh sindi- nameščencem, vsej mladini, članom URSSJ, HRS, JSZ, NSZ, Jugorasa itd.«. V njem je pozival delavstvo v delavsko enotnost in v nadaljevanje boja za delavske pravice. »Kapitalistični razred se bo lotil zniževanja mezd, preganjati bo začel delavske zaupnike in borbenejše delavce v tovarnah in delavnicah. Poizkušal bo zlomiti enotnost delavstva in tako preprečiti boj delavstva za višje mezde in boljše življenjske razmere. Kapitalisti hočejo obogateti za ceno življenja delavcev. Ta naklep moramo preprečiti. Preprečili pa ga bomo z ustvaritvijo čvrste enotnosti delavcev v tovarnah in po delavnicah. Zato nadaljujmo akcijo za obrambo Proletarci radt dežel, »dražite «e I Cen^ 3 din Organ Centr. Odbora Komunistične Stranke Slovenije Januar 1941. Štev. X V. KONFERENCA Komanistične Partije Jugoslavije Nadavot se Je vršila V. KONFERENCA KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE, ki Iz več razlogov predstavlja enega najvažnejšiI) datumov v zgodovini revolucionarne proletarske avantgarde v deželah, Jugoslavije. Ml se bomo na ten mesta omejili na par ugotovitev, ki same po sebi dovolj jasno govore o orjaškem napredka, ki ga ja napravila naša partija, zlasti v zadnjih letih. I. Na konferenci (e prisostvoval 101 delegat, pri čemer se bili delavci v večini, a poleg njih je bil dobršen procent kmetov. V. kom- T*vta»vvi V V«. V IMS, ta »«vvwt»w»a p« Meeecevve Ve rovav fcrenca Je bila torej številčno najmočnejša konferenca, odkar se naša partija nahaja v nelegalnosti. Dejstvo, da se je pod težkimi pogoji nasilja vlade Cvetkovič - Maček-Korošec moglo zbrati na enem mesta preko sto najboljših aktivistov oaše partije Tn daje konfereaea. nafta nekolike dni neovirano In intenzivno delati, to dejstvo je jasen dokaz tako porasta moč, naše partije^ kakor tudi njene notranje sdranostl in ftvrstlnz. . Z Vsi prisotni delegati so MII Izkraal pa predhodnih nacionalnih in pokrajinskih konferencah. Pred temi pa so se Izvrlile rajonske, krajevne in okrožne konference po vseh deželah Jugoslavije. Skozi Poročilo o V. državni konferenci KPJ, objavljeno januarja 1941 v »Delu«, glasilu komunistične stranke Slovenije. letih ia9VS° 8‘banje je prišlo v ak° v rir, \n ,*939 v novo fazo Zv°ja delali notranje8a ra- niZacii km jk'k str°kovnih orga-I'aL, v kat P? 2unanjih okolišči-sPrejeti„ enb se je razvijalo. Po ^ezdah 7 ° minimalnih ln P« crl "6 12-februarja 1937 rezi«iskpoad,eVanju >n zahtevah ( Prvakov s, .Soras ter njegovih k°viea n(“*°Jadlnoviča in Cvet- snovanje !„U 1938- Je postalo a vtističnihzrednib’ krščansko S>nih "'h'n narodno-sociali- lrez akciisk lkatov nemogoče lovanja 'Jske enotnosti in sode- akcijsko ije Prizadevala doseči kSeb strok°tnOSt ,ub' z vrtiovi redi anrjia ?o9'b organizacij. t'va vlil1139 so sc predsed-.1Zacij eb strokovnih orga-fn8osiovansk0kovne komisije, 7ri Narodne 6 str°kovne zveze odrhUŽila v o!tr0,kovnc zveze) b°r Za SloVprednj' strokovni k cdsebojn. niJ° kot organ za n?0rdinirani„ p°SVetovanja in ,r8ani2acj. J akcij strokovnih ,skSe Co aC6lno so sklenili, 1 bon9"0 in z vLPrihodnie borili V7d° sirokovn u11 Silami za svo-Zpostavjte” "lh organizacij, za sk Vah delaVswamouprav v usta- lkne8,a zavali6 Zaščite in delav-Pr|hodnje zdrnj.a In da se bodo nzevali v akcijah katih, kjerkoli so bili delavci, ni enotnosti niti moči delavskega razreda. Brez tega pa se partija tudi ne more uspešno bojevati niti za vsakodnevne zahteve delavskega razreda niti za njegove trajne interese in delavski razred brez tega v boju ljudstva ne more postati vodilna sila. Zato se morajo komunisti bojevati za enotnost delavskega razreda, za krepitev njegovih razrednih sindikalnih organizacij, za ustanovitev odborov enotnosti delavskega razreda v vseh podjetjih, v katerih naj se komunisti bojujejo za vsakodnevne zahteve in pravice delavcev; odločno morajo pobijati sektaška mnenja, da je treba izstopiti iz organizacij URSSJ spričo izdajalske vlade in navzočnosti socialnodemokratskih voditeljev v teh sindikatih; boriti se morajo tudi proti sektaštvu nekaterih komunistov, ki ne želijo sodelovati z nerazrednimi sindikalnimi organizacijami. Konec leta 1940 je delavstvo prizadel hud udarec. Dne 28. decembra 1940 je režim razpustil razredne sindikalne organizacije URSSJ, njihovi prostori so bili zapečateni in imovina zaplenjena. To je bil tretji generalni napad kapitalističnega razreda na razredno delavsko sindikalno gibanje v Jugoslaviji. CK KPJ je ob razpustu URSSJ izdal januarja 1941 letak z naslovom »Delavcem in delavkam, pridobiljenih pravic, zajamčenih s kolektivnimi pogodbami, borimo se za nove pridobitve. Skupno branimo ustanove delavskih zaupnikov. Postavljajmo liste delavske enotnosti in sami izvedimo volitve delavskih zaupnikov.« CK KPS je ustanovil komisijo delavske enotnosti, ki so jo sestavljali znani sindikalni delavci Tomo Brejc, Tone Šušteršič in Ignac Tratar. Enake komisije so ustafiovili tudi po okrožnih komitejih KPS za pomožne organe partijskih komitejev. Njihova naloga je bila vključiti v odbore delavske enotnosti delavce, ki so bili do tedaj organizirani v razpuščeni Strokovni komisiji, in nadaljevati delo sindikatov, protidraginjske akcije ter'akcije proti vojni in proti fašističnemu 'režimu. V teh akcijah so sodelovali tudi aktivisti Jugoslovanske strokovne zveze, katerih vodstvo je jeseni 1940. leta sklenilo s partijo akcijski sporazum. Boris Kidrič je v Kratkem obrisu razvoja OF leta 1944 napisal, da sta pravilno delo v amsterdamskih (socialističnih) strokovnih organizacijah in pravilen odnos do krščanskoso-cialističnega delavstva omogočila, da je KP že za časa predapril-ske Jugoslavije dejansko vzpostavila enotnost delavskega razreda Slovenije. — Kako ste se pri vas lotili nove turistične sezone? — Temeljito! Najprej smo nabrali rezervacije po vsej zahodni Evropi, nato smo temeljito dvignili cene penzionov, nakar smo se le še sporazumeli, kje bomo začeli kopati za temelje prvega hotela v našem kraju... Karikatura: I. Antič NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve pošljite do 22. junija 1977 na naslov: CZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA št. 23. Nagrade so: 200, 150 in 100 din. DE NAl&oLT STEVIL&J SiRtNKAUdl lUSIRUMEUT tsA>l|t zeadaza SE'.-W;E ibšto&Az. TAiUA REŠtdAL- H' ČOLfJ V GORAH ATRISRA REPUMKA V bicrrR^) ^.AmiKG A!jAM y RoHorjc ZG DtLTe^ ZEM-SBORji IZ AWM.iW SIUC.MIH PRITOIZ. Romale iV.1 ULMU Pijte. S&JAC0A L A_s LA 'Nosa i&ilMt''-NA. IUDW-niAtAS SIOVEUJKA simm, i Tl TA N0 d SiUHAT, STEM ' G,cal&c &JIMESS bos viEre-PoD2£Ml]Vl ifif a«.E,o$i-W?A LUNE SEJT. b£U atomov NAŠE a Trne 5AS STAN to . 'JRAX Ras to nOi/A- TORTI OTDIZ.V AA.H fm< TJ A KOTLI iZBAHSi« teisiAT- ŠC.F NAŠ MA£,-ZAbAVM! FLEMIN& - aiPc. • sjjShi *oe, veter z bEZ7EM DE IZSESA*-NOE ZANl/\ AU taočirj l6RAltdlW it>štot)5A ZiA.ltRAH K£>oR UKVIMRA ŽElfZoU Oksib l&MLKA t/vTTT OKENSlAA MStORJUlCi] iRtlOUlUVj MINESAL- mencajan FoSiEtji luitsiUNA bARIZA ?IAVALni ičurs ZZANOSOM, (VS1AS&I) CKJAilA SOfiLASMM S0tTHE]B(Q m An - tVlOSAte il eiASB 1 SESTAVU «..N. . Ulito SRA- tenauer SR&oa VETROV PoPalAftj' soham Scotta V StMlC ALPAH EDEM 01) eUToV IME SRSSt FfSAtEpA SČEMCA feUtSAFSliA MewA C£!lW&td(C,l eR.cRto NOV! SAb pufctod. MOŠ. IM t (adoif! voEnmn tETRLA IVAM tav(5aiR. MjlOAlCr PA VI Ki A :wrRAN;A 20 RA ea/tbk PlSATElD [ .ICU&A’) MlCOlAS IjAVOuT ►CM PEMIR IN PISATEU NtK IZRftltE pElKAZaNJl PRliA SlD-uEnskA hlmsmA KRa-LCA MESTo v 1 ORAMJE Primorska jed s' TTŽOtoM Tu A L žiDotsito Mos. ime \ ■ \ ^ M. S« MORSA EO&.KAfbl Pol RlAA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE ŠTEV. 21: Fotoreporter, onomatopoija, novela, odred, Emil, til, aki, talar, poanta, IT, Ade, Tkon, Kolubara, Art, aluminij, Onon, Tamara, Oger, nadev, mikica, torba, Al, teta, real, natezalo, NR, avalit, aba, Ist. Na, milar, koren, manira, skale, granat. \__________________________________ \ Izžrebani reševalci križanke št. 21: 1. nagrada, 200 din: Pavlina Klančnik, Jurčičeva ul. 6, 63000 Celje 2. nagrada, 150 din: Lojze Puncer, 63330 Mozirje 190 3. nagrada, 100 din: Josip Pum, 66230 Postbjna, Kidričevo naselje 25 Nagrade bomo poslali po pošti. HEJ BRIGADE... Spet so prišli v Suho krajino brigadirji, spet je zapela pesem krampov in lopat, brigadni ho-ruk in zdravo-zdravo-zdravo! V Suho krajino, na območje med Trebnjem, Žužemberkom, Hinjami, Zagradcem pa skoraj do Grosupljega in Kočevja, so prišli mladi iz vse Slovenije: prišli so gradit vodovod. Letos že tretjič. Pred dvema letoma jih je bilo 550, lani 650, letos jih bo 600. Vodovod, primarni vodovod je njihovo delo. Kopanje jarkov, polaganje cevi in zasipavanje. V dolgoročnem načrtu imajo izgradnjo skoraj 80 km vodovoda. No, to je tisto, kar morajo narediti, pa še tisto, udarniško, ko popoldne pomagajo delati priključke k posameznim hišam oziroma kmetijam. Lani in predlani so bili zelo pridni: to potrjuje dvajset kilometrov položenih vodovodnih cevi. Za letos načrtujejo gradnjo šestih kilometrov vodovoda. Teren je težji in zato bo potekalo delo počasneje. »Letos delamo v vseh štirih suhokrajinskih občinah«, je ob otvoritvi letošnje MDA »Suha krajina« v Prevojah ovedal Marjan Pavlin, predsednik skupščine te delovne akcije. »Prvo leto bi lahko označili kot uspešno. Ker pa naša naloga ni le delo, ampak tudi povezava z domačini, je treba povedati, da je takrat le-te manjkalo zaradi zaprtosti domačinov in naše nerodnosti. Na udarniške akcije je takrat prišlo morda le po pet domačinov. Lani je bilo že bistveno drugače. Zaupanje domačinov v naše delo se je bistveno spremenilo. Tudi po petdeset jih je prišlo pomagat, ko smo delali udarniško. Letos bo gotovo še bolje, saj ste lahko videli na otvoritveni slovesnosti, da je bilo domačinov vsaj petkrat več kot brigadirjev.« Prizadevnost mladih, kar priča dvajset kilometrov zgrajenega vodovoda, je prav gotovo prepričala domačine, da je akcija resnično pomembna. Njihovo začetno nezaupanje je bilo tudi razumljivo, saj danes brigade gradijo vodovod po načrtih in obljubah še iz leta 1935. Na otvoritvi letošnje delovne akcije v Prevolah pri Hinjah, kjer so začele delo brigade »Janko Kosec« iz ljubljanske občine Šiška in »Ljudska pravica« iz Murske Sobote, je brigadirje pozdravil in jim spregovoril o pomenu mladinskih delovnih akcij sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc. Posebej je poudaril pomen MDA pri vzgpji oz. »izgradnji« samih brigadirjev. Zato je pomembno, da v prihodnje vsi družbenopolitični dejavniki vključujejo mladinske delovne akcije v svoje dolgoročne programe. Namen in dosedanji rezultati to upravičujejo in zahtevajo. Mladi medtem že delajo in prvi metri jarkov so že izkopani. Še malo pa bodo začeli polagati tudi vodovodne cevi. • a. AGNIČ m !llllll!llllllllllllllllllllllllllll!lllllllll!l!l!lll!lillllllllllllll!l!llllllllllll!llillllllllll!l!lllll!lll!llllll!l!lllllll!llllll!lllllll!lllllllli Bila sta dobra prijatelja. Skupaj sta študirala in spoznavala svet ter zakone življenja. Istega dne sta se zaposlila v OZD Kovstroj, temeljna organizacija Vijak in istega dne sta se poročila: Janez Horvat z Malko Kovačevo, Peter Hribar pa z Angelco Šteblajevo. Obe sta takrat končali tretji letnik administrativne šole in obe sta bili dobri prijateljici. Od tod do vsesplošnega prepiranja teh, doslej tolikanj prijateljskih parov pa je manjkalo le nekaj korakov. Prvi korak je bil, ko je Angelca pripovedovala svojemu možu: »Ne bom je več pogledala. Taka malomeščanka, ki se kiti z nercom, da bi skrila svoje neznanje, ni več moja prijateljica.« »Prekleti malomeščan,« je rekel Horvat, » sam gobec te je.« »Poserjem se na tvoje funkcije in na tvoj direktorski položaj,« je rekel Hribar, »nisi vreden, da bi te pes povohal.« Četrti korak: Včeraj sta se nekdanja prijatelja tako zelo sprla zaradi sence, ki jo meče Horvatova jablana 'na Hribarjev vrt in m §§ Pred kakimi petimi leti sta j družini Horvat in Hribar na = sosednjih parcelah v Dolnjem g Dolu zgradili počitniški hišici. g In tako bi lepo prijateljsko §§ živeli še dolga leta, če ne bi H prišlo do nepredvidenih zaple-11 tov. H Lani je Janez Horvat postal H direktor Kovstroja, Peter Hri-M bar pa tehnični direktor TOZD g Vijak. In so Horvata — po M službeni dolžnosti — poklicali g na sprejem pri republiškem g izvršnem svetu, kjer so delili g Kidričeve nagrade, za kar si je g njegova Malka omislilla čudovit g plašč iz nerca, s katerim se je g pokazala zbrani vodilni struk-g turi. Angelco, ki je bila doma in g takega plašča ni imela, je prvi H javni družbeni nastop prijate-g Ijice Malke gledala po televiziji. M To jo je tako razburilo, da jo je Drugi korak: Peter Hribar je mnenje svoje soproge povedal Janezu Horvatu in še dodal: »Pa še prav ima; res je, kar je rekla, še posebej tisto o malomeščanstvu tvoje žene.« Pa je Janez Horvat užaljeno zaloputnil vrata počitniške hišice Petra Hribarja in rekel: »Poserjem se na takšno prijateljstvo.« Tretji korak: Hribar je Horvatu prepovedal prevoz in prehod čez njegovo parcelo, dokler se mu ne bo opravičil. Ker pa Horvat drugače ni mogel priti do svoje počitniške hiše, opravičiti pa se ni hotel, je nekajkrat prišlo do fizičnih obračunavanj, ki so se končala nekako takole: začela gristi zavist. Illlllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllll bojda zaradi nje ni Hribarjeva solata zrasla, kot bi morala. Pa so se dajali nekaj ur, ne da bi našli drugo rešitev, kot jo je zahtevala Malka, da zadevo uredijo s pomočjo sodišča. Nato je Angelca rekla: »Še je pravica, in to se bo pred sodiščem izkazalo.« Danes, v ponedeljek, 6. junija, sta tovariša Horvat in Hribar šla na sestanek političnega aktiva organizacije združenega dela Kovstroj in oba sta vedela veliko dobrega povedati, kaj naj bi komunisti še storili, da bi se delavci uveljavljali kot samoupravljavci in da bi se s pomočjo članov partije, katere člana sta Že skoraj trideset let, naučili, kaj je tovarištvo in poštenje, kaj sta razredna zavest in delavska solidarnost. JANEZ VOLJČ llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll jUČ D O VA^, jr * a <0 Kako napišete prošnjo za službo? Znate sprejeti poslovne partnerje? Veste, kako naj se oblači idealna tajnica? Kakšni so poslovni običaji v Angliji, na Japonskem ali v Afriki? Kako se vedete na poslovnem kosilu? Kaj boste izbrali z jedilnega lista v Španiji? / Veste, kako napišemo poslovno pismo? Nič strahu, če ne poznate odgovorov na vsa vprašanja. V POSLOVNEM BONTONU, ki ga boste imeli v pisalni mizi ali v aktovki, boste vsak trenutek našli odgovor nanja! POSLOVNI BONTON lahko naročite na naslov: GOSPODARSKI VESTNIK, TOMŠIČEVA 1-3, Prodaja, 61000 Ljubljana, tel. 20-463. Naročam...... izvodov POSLOVNEGA BONTONA, ki mi ga pošljite na naslov: Priimek in ime ......................................... Ulica, hišna št......................................... Kraj, poštna št........................................ Znesek.155.— bom poravnal po povzetju! Podpis: ......................... % G i X > h s 9) Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja ČGP Delo, TOZD Delavska enotnost. Listje bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNIČ, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični urednik), BORIS RUGELJ, BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, POLDE VERBOVŠEK (redaktor in lektor), IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313-VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554, T t«1’: 316-695 in 310-033; komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva 312-691. Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-601-11807, u ,tr račun pri Ljubljanski banki, št. 501-620-7-121100. ^>osajne ne\/^' vilka stane 4,00 din, letna naročnina je 200,00 din. Rokopisa čarno. Poštnina plačana v gotovini. Tisk »Ljudska pravica«, LJ S; Delovna skupina predlaga zboru podpisnikov družbenega dogovora osnutek predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji v obravnavo, s tem, da ga po razpravi in dopolnitvah na zboru ter po končani obdelavi v delovni skupini ter ustreznih redakcijah da kot predlog v javno razpravo. Delovna skupina predlaga zboru, da določi rok za javno razpravo o spremembah in dopolnitvah dogovora do 30. septembra 1977. leta. Takšno javno razpravo predlagamo zato, da bi mogli resnično razčistiti in uskladiti še ne dovolj izoblikovane predloge ter opraviti opredelitve do nakazanih predlogov, prav tako pa bi v tem času lahko opravili potrebne javne posvete in razprave o predlogu. Predlagamo, da zbor naloži vsem podpisnikom družbenega dogovora, da do navedenega roka to je do 30. IX. 1977. leta posredujejo (Zvezi skupnosti za zaposlovanje Slovenije): 1. Opredelitev do variant v osnutku predloga (za katere se opredljujejo); 2. Soglasje za vse tiste predloge členov ali odstavkov v njih, s katerimi se strinjajo; 3. Predloge za spremembe in dopolnitve tistih členov ali odstavkov v njih, s katerimi se ne strinjajo, vendar naj bodo spreminjevalni ali dopolnilni predlogi izoblikovani kot amandmaji z ustrezno obrazložitvijo. Take opredelitve, soglasja in amandmaje bi že imenovana ali novo ustanovljena delovna skupina ponovno pregledala, jih poskušala uskladiti, nato pa bi tako obdelan predlog posre- DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO SPREMEMB IN DOPOLNITEV DRUŽBENEGA DOGOVORA O OBLIKOVANJU IN IZVAJANJU ŠTIPENDIJSKE POLITIKE V SR SLOVENIJI V MAJU 1977. LETA Osnutek predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v dovala zboru podpisnikov. Delovna skupina naj bi to delo opravila do konca oktobra 1977. leta. Zbor podpisnikov naj bi predlog obravnaval v drugi polovici novembra 1977. leta, pred tem pa naj bi ga obravnavala pristojna telesa podpisnikov družbenega dogovora. Po razpravi na zboru in če bi se zbor strinjal s predlogom ter ga sprejel, bi ga podpisali poblaščeni delegati podpisnikov dogovora. Spremembe in dopolnitve družbenega dogovora naj bi nato skupaj s prečiščenim besedilom objavili v Uradnem listu SRS. Na podlagi takega dogovora naj bi se lotili oblikovanja sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o štipendiranju. Predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma naj bi bil posredovan v javno razpravo do konca januarja 1978. leta. Javna razprava naj bi trajala do konca marca 1978. leta, ko bi ga kot predlog sprejela skupna komisija (sedanja) na ravni republike. Občinske skupne komisije (sedanje) naj bi nato v dveh mesecih po sprejetju predloga v skupni komisiji na ravni republike, to je do konca maja 1978. leta, organizirale razpravo in podpis samoupravnega sporazuma v svojih občinah (pri vseh podpisnikih). Najkasneje 10 dni po sprejetju soglasij najmanj dveh tretjin občin bi skupna komisija na ravni republike ugotovila veljavnost samoupravnega sporazuma. Hkrati pa je potrebno izdelati in sprejeti tudi merila o načinu in pogojih združevanja sredstev in o zagotavljanju solidarnostnega prelivanja SR Sloveniji ZBORU PODPISNIKOV DRUŽBENEGA DOGOVORA združenih sredstev, pravila o delu skupščin delegatov podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju (na ravni republike in občine) ter sporazum o ugotavljanju in sankcioniranju kršitev samoupravnega sporazuma. Vsi navedeni akti bi morali biti hkrati v obravnavi in bi jih morali hkrati sprejeti, ker dopolnjujejo samoupravni sporazum. Pa tudi drug drugega. Celotno oblikovanje vseh navedenih aktov bi tako bilo zaključeno do konca maja 1978. leta, uporabljali pa bi jih že v razpisih za šolsko leto 1978/ 1979. Delovna skupina sodi, da bi le po tako izvedeni javni razpravi vseh navedenih aktov (od dogovora do sporazumov, meril in pravil) lahko oblikovali ustrezne akte o štipendiranju, saj bi v tako zasnovani razpravi lahko razčistili dileme ter uskladili še v marsičem nasprotne poglede, ki se kažejo že iz predlogov pred začetkom dela delovne skupine, pojavljali pa so se tudi v razpravi v delovni skupini. Prav tako predlagamo, da bi bil sestavni del predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora, ki bi ga sprejel zbor podpisnikov, tudi poročilo delovne skupine pred obravnavo predloga v zboru pa tudi razprava na zboru. O načinu in obliki objave predloga sprememb in dopolnitev ter drugega gradiva naj se izreče zbor. Delovna skupina predlaga zboru, da se izreče tako o predlogih kot o načinu poteka in rokih javne razprave in o končnem sprejemu navedenih aktov o štipendiranju. Za delovno skupino: Boris FELDIN, s. r. OSNUTEK PREDLOGA UVODNO POJASNILO: Zaradi lažjega pregleda in primerjanja prvotnega besedila in predlaganih sprememb in dopolnitev navajamo najprej pri vsakem členu: prvotno besedilo (veljavno), nato predlog sprememb, in slednjič obrazložitev predloga sprememb. Tako je predložen celotni sedanji družbeni dogovor, iz predloga sprememb sledi, kakšna naj bi bila njihova vsebina, iz obrazložitev pa pojasnilo za predlagane spremembe. Iz dosedanjega dogovora ne navajamo uvodne obrazložitve pa tudi ne obrazložitev pri posameznih členih, saj sodimo, da jih vsi podpisniki poznajo (objavljene so bile v posebnem priročniku, ki so ga prejeli vsi podpisniki). BESEDILO DRUŽBENEGA DOGOVORA O OBLIKOVANJU ŠTIPENDIJSKE POLITIKE V SR SLOVENIJI, KOT GA JE POTRDIL ZBOR UDELEŽENCEV NA SEJI 27. JUNIJA 1975. LETA (objavljen v U.l. SRS, št. 25, dne 6. 11. 1975) IN OSNUTEK PREDLOGA SPREMEMB IN DOPOLNITEV DOGOVORA, KOT GA JE PRIPRAVILA DELOVNA SKUPINA PREAMBULA a) Veljavno besedilo: Ob upoštevanju, da so štipendije pomembna oblika uresničevanja kadrovske politike in da morajo omogočati tudi bolj izenačene materialne možnosti za izobraževanje, da z načrtno medsebojno povezano družbeno dogovorjeno kadrovsko in štipendijsko politiko lahko bistveno vplivamo na vključevanje večjega dela mladine v izobraževanju na vseh stopnjah šolanja glede na kadrovske potrebe združenega dela, da že v sedanjih razmerah lahko zagotovimo štipendije vsem učencem in študentom, ki bi jim slabše materialne razmere preprečevale nadaljnje šolanje, s tem da: — določimo enotne kriterije štipendiranja v SR Sloveniji, — bolj izenačimo možnosti kadrovanja organizacijam združenega dela iz manj razvitih in obrobnih predelov naše republike, — učence in študente za uspehe v šoli primerno nagrajujemo in spodbujamo k boljšim rezultatom, zlasti še h kvalitetnemu in pravočasnemu končanju študija, in z namenom, da spodbujamo mladino za izobraževanje v skladu z družbenimi potrebami, njenimi sposobnostmi in nagnjenji, sprejemamo samoupravne interesne skupnosti v SR Sloveniji, skupščine občin v SR Sloveniji, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije, Zveza socialistične mladine Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, skupnosti in združenja vzgojnoizo-braževalnih zavodov v SR Sloveniji. b) Predlog sprememb: Ni predlaganih sprememb. DRUŽBENI DOGOVOR O OBLIKOVANJU IN IZVAJANJU ŠTIPENDIJSKE POLITIKE V SR SLOVENIJI I. TEMEUNE DOLOČBE 1. člen a) Veljavno besedilo S tem družbenim dogovorom se udeleženci dogovorimo o nalogah, obveznostih in pravicah pri oblikovanju in izvajanju temeljnih načel in kriterijev za štipendiranje učencev srednjih šol in študentov. b) Predlog sprememb Ni predlaganih sprememb. 2. člen a) Veljavno besedilo Pri oblikovanju temeljnih načel in kriterijev upoštevamo določila družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter smernice, stališča in sklepe organov družbenopolitičnih organizacij in skupnosti o kadrovski politiki in o izenačevanju materialnih možnosti za šolanje otrok ne glede na njihov socialni položaj. Pri izvajanju politike štipendiranja bomo uveljavljali poklicno svetovanje in usmerjanje, tako da bodo ob izenačenih materialnih možnostih odločale o šolanju po osnovni šoli sposobnosti in nagnjenja mladih. b) Predlog sprememb Pri oblikovanju temeljnih tačel in kriterijev upoštevamo določila družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter smernice, stališča in sklepe družbenopolitičnih organizacij in skupnosti o kadrovski politiki in o izenačevanju materialnih možnosti za šolanje otrok. Pri izvajanju politike štipendiranja mora biti uveljavljeno poklicno svetovanje in usmerjanje, tako da bo proučena primernost za izbrano šolanje in študij in s tem zagotovljen vpliv na odločanje pri podeljevanju štipendij v skladu s kadrovskimi potrebami združenega dela. c) Obrazložitev sprememb V prvem odstavku je le redakcijska sprememba, saj je črtana beseda »organov«, medtem ko je črtanje besedila na koncu prvega odstavka — ne glede na njihov socialni položaj — že vsebinskega značaja. Ce opredeljuje- mo (čeprav je bila tudi doslej tako opredeljena) štipendijsko politiko kot kadrovsko in poudarjamo prednost tistih, ki so v slabšem socialnoekonomskem položaju (ob izpolnjevanju drugih pogojev, denimo ustreznost usmeritve po potrebah združenega dela itd.), potem ni umestno, da vse to v bistvu negiramo z navedeno formulacijo. V dosedanji praksi se je tudi pokazalo, da je bila ta formulacija pogosto uporabljena v tem smislu, da so štipendije (tako iz združenih sredstev in še bolj kadrovske štipendije) dobivali tisti, ki so študirali ne glede na njihov socialni položaj, izpadli pa so tisti, ki bi naj imeli prednost zavoljo svojega socialnega P°tožaia- 3. člen , a) Veljavno besedilo Spodbujali in podpirali bomo samoupravno sporazumevanje delovnih ljudi o usklajevanju njihovih interesov na področju štipendiranja. Pri tem se bomo zavzemali za uveljavitev načel in kriterijev iz tega dogovora in skrbeli, da bodo štipenditorji zagotovili pri štipendiranju prednost učencem in študentom, ki so v slabšem položaju in dosegajo boljše učne uspehe, ter otrokom iz delavskih in kmečkih družin. Obenem bomo spodbujali tudi k vključevanju v Titov sklad za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev in uveljavili za štipendiranje iz tega sklada kriterije, ki so sestavni del dogovora. b) Predlog sprememb Spodbujali in podpirali bomo samoupravno sporazumevanje delovnih ljudi o usklajevanju njihovih interesov na področju štipendiranja. Pri tem se bomo zavzemali za uveljavitev načel in kriterijev iz tega dogovora in skrbeli, da bodo štipenditorji zagotovili prednost predvsem tistim učencem in študentom iz delavskih in kmečkih družin, ki so v slabšem materialnem položaju ter dosegajo učni uspeh, ki bo zagotavljal uspešno šolanje in se odločajo za štipendije iz organizacij združenega dela in samoupravnih interesnih skupnosti, iz združenih sredstev pa v primeru, ko si niso mogli pridobiti druge štipendije in se odločajo za deficitarne poklice, ki jih ugotovijo skupnosti za zaposlovanje v soglasju z združenim delom. Obenem bomo spodbujali tudi k vključevanju v Titov sklad za štipendiranje mladih delavcev in otrok delavcev. Za štipendiranje iz tega sklada bomo uporabljali pravila in kriterije, ki jih sprejme skupščina Titovega sklada ter so sestavni del tega dogovora. c) Obrazložitev sprememb Preformulacija drugega dela prvega odstavka še bolj poudarja prednost učencem in študentom iz delavskih in kmečkih družin, ki se odločajo za kadrovske štipendije, če pa teh ne morejo dobiti (vendar iz objektivnih razlogov), pa prednost za štipendije iz združenih sredstev, vendar takrat, ko se odločajo za deficitarne poklice, ki jih določajo skupnosti za zaposlovanje v soglasju z združenim delom. Za kakšno območje se bodo navedeni dejavniki sporazumeli, je odvisno od potreb v občini, regiji pa tudi v republiki. S tem je dan večji poudarek kadrovski vlogi štipendij. Ce so razpisane kadrovske štipendije, je kadrovska vloga že tako upoštevana, če pa takih štipendij še ni, morajo biti kadrovsko opredeljene tudi tiste iz združenih sredstev. Posebnega poudarjanja prednosti učencem in študentom iz delavskih in kmečkih družin ter njihovega slabšega socialnoekonomskega stanja ni potrebno posebej pojasnjevati. Drugi odstavek, ki navaja vključevanje v Titov sklad, je preformuliran le zaradi večje jasnosti. Kriteriji in pravila tega sklada so tedaj, ko jih sklad sprejme, sestavni del tega dogovora. II. OSNOVNA NAČELA 4. člen a) Veljavno besedilo Štipendiranje naj bo po načelih in kriterijih iz tega dogovora omogočeno za vse, ki nadaljujejo šolanje po končani osnovni šoli. Upoštevano naj bo, da so štipendije — sestavni del vlaganj v družbeno reprodukcijo, — instrument kadrovske politike združenega dela, — nagrada in spodbuda za uspešno delo učencev in študentov, ki se povezujejo z organizacijami združenega dela, — pomembna oblika izenačevanja materialnih možnosti za šolanje. b) Predlog sprememb Štipendiranje bo omogočeno tistim, ki po načelih in kriterijih iz tega dogovora izpolnjujejo pogoje in nadaljujejo šolanje po končani osnovni šoli. Upoštevano bo. da so štipendije: — sestavni del vlaganj v družbeno reprodukcijo, — instrument kadrovske politike združenega dela, — nagrada in spodbuda za uspešno delo učencev in študentov, ki se povezujejo z organizacijami združenega dela, — oblika izenačevanja materialnih možnosti za šolanje. c) Obrazložitev sprememb Dosedanji dogovor je navajal, da bo štipendiranje omogočeno vsem, ki nadaljujejo šolanje po osnovni šoli. Glede na to, da štipendiranje opredeljujemo kot bistveni del kadrovske politike, ta pa mora biti usmerjena, to pomeni, da so vendarle možni nekateri . pogoji za pridobitev štipendije, denimo uspeh, smer, materialni položaj itd. Zato je potrebno tudi določiti, da bo štipendiranje omogočeno tistim, ki izpolnjujejo pogoje po tem dogovoru; torej je štipendiranje omejeno. Te omejitve pa morajo biti dogovorjene zato, ker je potrebno tudi in predvsem združena sredstva za štipendiranje usklajevati z družbenoekonomskimi možnostmi združenega dela in s potrebami. Tako kot združena sredstva niso neomejena, tako tudi možnosti niso neomejene. 5. člen a) Veljavno besedilo štipendiranje mora biti sestavni del razvojnih načrtov združenega dela, tako da bo zagotovljena učinkovitost sredstev, vloženih v ta namen. Za štipendiranje na območju SR Slovenije naj bodo uveljavljeni enotni kriteriji, ki naj prispevajo k zmanjšanju odliva kadrov iz manj razvitih območij in k omejevanju prehajanja kadrov ter obenem zagotavljajo enakopravne možnosti kadrovanja organizacijam združenega dela glede na njihove potrebe v skladu z družbenimi plani razvoja. b) Predlog sprememb štipendiranje mora biti sestavni del razvojnih načrtov združenega dela, tako da bo zagotovljena učinkovitost sredstev, vloženih v ta namen. Za štipendiranje na območju SR Slovenije uveljavljamo enotne kriterije, ki prispevajo k zmanjševanju odliva kadrov iz manj razvitih območij in k omejevanju prehajanja kadrov ter obenem zagotavljajo enakopravne možnosti kadrovanja organizacijam združenega dela glede na njihove potrebe v skladu z razvojnimi plani ter omogočajo izenačevanje materialnih pogojev šolanja. c) Obrazložitev sprememb Delna preformulacija zadnjega dela drugega odstavka in na novo dodano besedilo na koncu drugega odstavka najprej le spreminja poimenovanje, nato pa poudarja, da morajo vse vrste štipendij (iz združenih sredstev in kadrovske) omogočati izenačevanje materialnih možnosti šolanja. V dosedanji praksi je veljalo, da je to predvsem stvar združenih sredstev, medtem ko so štipenditorji kadrovskih štipendij sodili drugače (in tako tudi ravnali) in niso dovolj ali pa sploh niso upoštevali materialnega položaja prosilcev ter podeljevali štipendije tudi zelo dobro situiranim dijakom ali študentom ter na ta način onemogočali izenačevanje materialnih možnosti šolanja, celo nasprotno, to je vodilo k večjemu socialnemu razlikovanju. Novi 5. a člen b) Predlog sprememb Štipendisti, ki prejemajo štipendije iz združenih sredstev ali kadrovsko štipendijo ter ponavljajo letnik ali se zavoljo ponavljanja vpišejo v drugo šolo, v novem šolskem letu ne morejo prejemati štipendije ali razlike iz združenih sredstev, če zato ni opravičljivih razlogov. c) Obrazložitev sprememb Določilo 5. a člena izključuje podeljevanje štipendij tistim, ki razreda ali letnika ne končajo uspešno. Seveda pa določilo daje možnost, da neuspešnega dijaka ali študenta individualno obravnavajo izvršilni organi skupščine delegatov. III. ŠTIPENDIJE IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV 6. člen a) Veljavno besedilo V samoupravnem sporazumevanju naj bodo uveljavljeni enotni kriteriji za štipendiranje učencev in študentov, ki zanje združeno delo še nima neposrednega kadrovskega interesa in jih starši v času šolanja ne morejo v celoti vzdrževati. V skladu z načelom izenačevanja materialnih možnosti za šolanje naj se zato s samoupravnim sporazumom o štipendiranju sredstva za namene iz prvega odstavka tega člena združujejo v občinah, kjer imajo podpisnice samoupravnega sporazuma svoj sedež. Obenem naj podpisnice prevzamejo tudi obveznost solidarnega prelivanja združenih sredstev v manj razvite občine in v občine, ki v njih združena sredstva ne bodo zadoščala. Z združenimi sredstvi gospodarijo skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občinah in zbor delegatov skupnih komisij. Naloge, pristojnosti obveznosti in pravice skupnih komisij urejajo podpisnice samoupravnega sporazuma o štipendiranju s pravili. Za uresničitev določil tega člena naj bo v samoupravnem sporazumevanju določen prispevek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v SR Sloveniji. b) Predlog sprememb V samoupravnem sporazumevanju bodo uveljavljeni enotni kriteriji za štipendiranje učencev in študentov, ki sicer imajo perspektivo, da se vključijo v združeno delo, vendar zanje še ni neposrednega kadrovskega interesa in so v slabšem socialno-eko-nomskem položaju. V skladu z načelom izenačevanja materialnih možnosti za šolanje se zato s samoupravnim sporazumom o štipendiranju sredstva za namene iz prvega odstavka tega člena združujejo v občinah, kjer imajo podpisnice samoupravnega sporazuma svoj sedež. Obenem podpisnice prevzamejo obveznost solidarnega prelivanja združenih sredstev v manj razvite občine in v občine, v katerih združena sredstva ne bodo zadoščala, kar uredijo podpisniki samoupravnega sporazuma z merili o načinu in pogojih združevanja sredstev in za zagotavljanje solidarnostnega prelivanja združenih sredstev. Z združenimi sredstvi gospodarijo delavci v združenem delu prek svojih delegatov v skupščinah delegatov podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občinah in v skupščini delegatov na ravni republike, oblikovane iz delegatov skupščin podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občinah. Pravila o delu skupščin delegatov v občini in republiki podrobneje določajo sestavo, delovanje, naloge in pristojnosti skupščin delegatov, samoupravnega nadzora, njihovih izvršilnih organov in strokovnih služb. Ta pravila morajo biti sprejeta po enakem postopku kot samoupravni sporazum o štipendiranju. V skupščinah podpisnic samoupravnega sporazuma *o štipendiranju se mora uveljaviti neposreden kadrovski interes delavcev, ki prispevajo sredstva za štipendiranje, tako da delegati zastopajo njihova stališča in jim odgovarjajo za delovanje v skupščinah podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju, skladno s tem dogovorom in samoupravnim sporazumom o štipendiranju. Za uresničitev drugega odstavka tega člena bo v samoupravnem sporazumu o štipendiranju dogovorjen prispevek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v SR Sloveniji. c) Obrazložitev sprememb 1. odstavek: Predlagamo dopolnitev odstavka s stavkom, ki pojasnjuje, da morajo imeti tudi štipendije iz združenih sredstev kadrovsko podlago. V dosedanjem odstavku navedena formulacija je bila pojmovana predvsem tako, da vsi, ki niso pridobili kadrovske štipendije, lahko pridobe štipendijo iz združenih sredstev, ker pač zanje še ni kadrovskega interesa. Ker ga še ni, tudi ni mogoče reči, da je izbran poklic potreben ali ne. Novi odstavek, ki pravi, da mora biti izkazana perspektiva vključitve v združeno delo, pa pomeni, da bodo morali organi skupščin delegatov v občinah upoštevati perspektivno izkazane kadrovske potrebe združenega dela, ki so vsaj okvirno znane iz razvojnih planov (vseh ravni), ali pa se bodo podpisniki v občini dogovorili, kakšne so te perspektivne kadrovske potrebe, za katere sicer še ni neposrednega interesa združenega dela, je pa znana ali ugotovljena splošna potreba. V razpisu štipendij naj bo to navedeno, če prosilci tega ne bi želeli upoštevati in ne bi hoteli uskladiti svoje sposobnosti in nagnje-4 nja s potrebami, ne bi mogli pričakovati, da bodo štipendirani bodisi v celoti ali pa vsaj ne tako, kot bi bili, če bi to upoštevali. Samo slabši materialni položaj, čeprav ob boljšem učnem uspehu, še ne more biti poroštvo za štipendijo iz združenih sredstev, če prosilec meni, da ni dolžan upoštevati družbene potrebe. 2. odstavek: V dosedanjem dogovoru je bila sicer dogovorjena solidarnost, ni pa bilo točneje opredeljeno, kako naj se ureja. Od tod tudi pripombe na tako solidarnost. Menimo, da je solidarnost, ki je načelno opredeljena v dogovoru, potrebna dopolnitve tako, da to materijo uredimo z MERILI. Merila sprejemajo vse skupščine delegatov v občinah, ugotovitev o tem pa sprejme skupščina delegatov na ravni republike (delegati iz občin). 3. odstavek: Družbeni dogovor opredeljuje in poudarja, da z družbeni-, mi sredstvi gospodarijo delavci v združenem delu. Tudi v primeru izvajanja štipendijske politike gre za dohodek združenega dela. Odločanje o razporejanju in delitvi dohodka pa je neodtujiva pravica tistih, ki dohodek ustvarjajo. Določilo tega člena prinaša tudi novost, saj dosedanjo komisijo zamenjuje s skupščino delegatov. Že sam naslov skupščina delegatov tako v občinah kakor v republiki zahteva takšno samoupravno organiziranost, kot je opredeljena v delegatskih razmerjih in v zakonu o združenem delu. Podrobneje pa bo samoupravna organiziranost opredeljena s pravili o delu skupščin delegatov. V občinah in v republiki naj bi namesto dosedanjih skupnih komisij bile SKUPŠČINE DELEGATOV podpisnic samoupravnega sporazuma. Menimo, da to ni le formalna sprememb?, temveč predvsem vsebinska, pri čemer smo si prizadevali vnesti v dogovor tudi ustavne in zakonske opredelitve. že sam pojem komisij ne izraža prave vloge, saj so predstavniki podpisnic delegati (voljeni kot delegati za zbore združenega dela), tako da je poimenovanje skupščina primernejše in skladnejše z našim sistemom. Če pri tem upoštevamo v celotnem 6. členu poudarjeno vlogo interesa in vpliva združenega dela in odgovornost delegatov, je naziv skupščina delegatov še toliko bolj upravičen in primeren. 4. odstavek: že v dogovoru je potrebno opredeliti, da urejajo delovanje skupščine delegatov in drugih organov podpisniki s pravili in da so ta pravila sprejeta po enakem postopku kot sporazum, ta pa pomeni s soglasjem skupščin delegatov v občinah. Da bi bilo vsaj v osnovi opredeljeno, za katere organe gre, vnašamo v dogovor, da so to vsaj skupščina delegatov, samoupravna kontrola in iz- vršilni organi. Doslej namreč v delovanju organov pri štipendiranju ni bilo organov samoupravne kontrole (nadzora). Menimo, da bi morala imeti vsaka skupščina delegatov v občini in tudi v republiki organ samoupravne kontrole, ki bi moral poleg drugega delovati tudi in predvsem kot organ nadzora pri delu izvršilnih organov in strokovnih služb, hkrati pa imel tudi nadzor nad tem, kako podpisniki izpolnjujejo sporazum (podpis sporazuma, izplačevanje, izvajanje sporazuma pri podpisnikih in podobno). Ker morajo biti pravila sprejeta po postopku, ki velja za sporazum, to zagotavlja, da si noben organ (niti izvršilni v pbčini in niti organi po sporazumu v republiki) ne bi mogel prisvajati pristojnosti, če to ni dogovorjeno v pravilih. Samoupravna kontrola (nadzor) pa bo lahko odigrala pomembno vlogo pri delu strokovnih služb, ki opravljajo delo za podpisnike, kar doslej ni bilo urejeno oziroma so to opravljali ali ne izvršilni organi. 5. odstavek: V tem odstavku poskušamo posebej poudariti odgovornost delegatov in do delegatov za resnično uveljavljanje interesa združenega dela v skupščinah delegatov in prek teh pri uresničevanju dogovorjene politike. Med vrsticami to določilo pomeni, da bodo morali imeti delegati mnenje svoje delegatske baze in ji tudi poročati in odgovarjati o delu v skupščini. V sporazumu in pravilih bo to potrebno še podrobneje opredeliti. Ob podrobnejši opredelitvi odg&< vornosti delegatov v 5. odstavku je še toliko bolj pomembna vloga samoupravne kontrole. V sporazumu in pravilih pa bo potrebno natančneje opredeliti tudi sestav samoupravne kontrole, da bo zagotovljen odločilen vpliv predvsem neposrednih proizvajalcev. 6. odstavek: Ta odstavek je le delna preformulacija sedanjega. 7. člen a) Veljavno besedilo Osnova za odmero višine štipendije iz združenih sredstev naj bodo mesečni življenjski stroški učencev in študentov, ki naj jih vsako leto ugotavljajo podpisnice samoupravnega sporazuma o štipendiranju v sodelovanju s pristojnimi organi in institucijami. Pri analizah višine življenjskih stroškov pa naj bo upoštevano, da obsegajo: — stroške stanovanja in prehrane v času šolanja, — stroške obleke in obutve, — stroške za šolske potrebščine, — stroške prevoza, — stroške za kulturo in rekreacijo. Določila prvega odstavka tega člena ne veljajo, če življenjski stroški študentov, ki se šolajo izven kraja stalnega bivališča, presežejo najnižji dogovorjeni osebni dohodek (neto), opredeljen s sindikalno listo in s samoupravnimi sporazumi o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v SR Sloveniji. V primerih iz prejšnjega odstavka je treba pri odločanju višine življenjskih stroškov glede na kraj šolanja štipendistov upoštevati dosedanja razmerja. b) Predlog sprememb Pravico zaprositi za štipendijo iz združenih sredstev imajo učenci in študenti, če mesečni dohodek na člana v družini prosilca ne presega zajamčenega mesečnega osebnega dohodka (ZNOD) v SR Sloveniji in če izpolnjujejo druge pogoje, določene s tem dogovorom in s samoupravnim sporazumom na podlagi tega dogovora. Štipendija iz združenih sredstev upošteva stroške šolanja in obsega mesečno: — osnovno štipendijo, ki upošteva del življenjskih stroškov (prehrana, obleka, obutev, šolske po rebščine ter kultura in rekreacija) učencev in študentov, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča ter sme dosegati za učence največ do 50 % in za študente največ do 60 0/o zajamčenega OD (neto) v SR Sloveniji; — dodatek k osnovi štipendij za povečane stroške za čas šolanja zunaj kraja stalnega bivališča (staršev, skrbnikov oz. zakonitih zastopnikov), ki znaša največ do 40 % zajamčenega mesečnega OD v SR Sloveniji; — dodatek za stroške prevoza v šolo, ki presegajo 1. varianta: 5 °/o zajamčenega mesečnega OD v SR Sloveniji, 2. varianta: 10«/a zajamčenega mesečnega OD v SR Sloveniji. Stroški mestnih prevozov se ne upoštevajo. štipendija (osnovna z dodatki) iz združenih sredstev ne more presegati mesečnega zajamčenega osebnega dohodka (neto) v SR Sloveniji. Dodatki se med seboj izključujejo. Kriterije za pridobitev pravice do štipendije in za višino osnovne štipendije ter dodatkov iz združenih sredstev po prejšnjih odstavkih tega člena določi skupščina delegatov podpisnikov samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike, in sicer vsako leto pred razpisi štipendij iz združenih sredstev. Štipendije iz združenih sredstev se razpisujejo in podeljujejo enkrat na leto in hkrati v celotni SR Sloveniji. c) Obrazložitev sprememb Bistvene spremembe so v tem členu. V dosedanjem dogovoru ni bila opredeljena pravica do štipendije iz združenih sredstev, zato tudi ni bilo jasno, ali imajo do tega pravico vsi ali pa je ta pravica omejena. V dose- danjem 4. členu so bili sicer opredeljeni prednostni kriteriji, ki pa so bili premalo upoštevani. Dosedanji 7. člen je v bistvu že izhajal iz tega, da je pravica za vse, opredeljeval je le višino oziroma vsebino (kaj je zajeto v štipendiji). Sodimo, da je potrebno točneje opredeliti, kdaj je možno (pravica) zaprositi za štipendijo, šele nato govoriti o njeni vsebini (kaj je v njej zajeto). Ta pravica je najprej omejena glede na socialni položaj prosilca. Izhajamo iz tega, da bi naj imeli pravico do štipendije tisti dijaki in študenti, pri katerih dohodek na družinskega člana ne presega zajamčenega mesečnega neto OD v SR Sloveniji (ki je vsako leto posebej določen, in to po zakonu in s sindikalno listo). Sodimo, da združevanje sredstev iz 0,5fl/o od OD ne omogoča širjenja te pravice nad predvidenim cenzusom. To pomeni, da uvajamo cenzus. Ker izhajamo iz prepričanja, da bi smele biti štipendije iz združenih sredstev le izjema, to pa predvsem za tiste, za katere združeno delo še nima neposrednega interesa, vendar so perspektivne potrebe v globalu vsaj izpričane in brez družbene pomoči ne bi mogli nadaljevati šolanja (predvsem po osnovni šoli), ker so v slabšem materialnem položaju, sodimo, da je omejitveni cenzus potreben tudi zaradi omejenih sredstev. Mislimo, da bo v prespektivi usmerjeno izobraževanje bolj organizirano v skladu s potrebami združenega dela (idealno bi bilo, če bi bilo v celoti usklajeno); takrat bo praviloma vsako šolanje prilagojeno potrebam, zato bo tudi pokrito s kadrovskimi štipendijami. Dokler pa reforma usmerjenega izobraževanja ne bo izpeljana, bo potrebno še korigirati štipendiranje s štipendijami iz združenih sredstev, toda v omejenem obsegu. Predlagani cenzus pa bo potrebno skladno z reformo usmerjenega izobraževanja zniževati (vedno več bo kadrovskih štipendij, ker naj bi bile tudi šolske kapacitete prilagojene kadrovskim potrebam), dokler sčasoma (pač glede na dobo za popolno uveljavitev reforme usmerjenega izobraževanja) ne bi štipendiranje iz združenih sredstev praviloma prenehalo, ker bi združeno delo kadrovsko štipendiralo vse, ki se bodo šolali v usmerjenem izobraževanju. Predlagani člen tako omogoča šolanje tistim sposobnim dijakom in študentom, ki bi ne mogli nadaljevati šolanja zavoljo še neusklajenega šol-iskega sistema s potrebami združenega dela in zaradi slabšega materialnega stanja. V letu 1977 je zajamčeni mesečni neto OD v SRS 55 «/o poprečnega mesečnega neto OD v gospodarstvu v minulem letu. Ker je bil poprečni OD 3.932 din, je zajamčeni mesečni neto OD (ZNOD) 2.162din. Če bi torej uveljavljali ta odstavek 7. člena v celoti in takoj, bi praviloma imeli pravico zaprositi za štipendije iz združenih sredstev tisti, pri katerih dohodek na družinskega člana ne presega 2.162 din mesečno. če bi sprejeli načelo izjemnosti štipendiranja iz združenih sredstev, bi skladno z reformo usmerjenega izobraževanja in preusmerjanja v kadrovsko štipendiranje zmanjševali število štipendistov iz združenih sredstev, s tem pa tudi združevanje sredstev za to (sedanjih 0,5 %>). Pozneje bi morebitne socialne primere morali reševati drugače — predvsem iz sredstev tistih skupnosti, katerih naloga je socialno izenačevanje. Novi člen drugače opredeljuje osnove za odmero višine štipendije glede na življenjske stroške. Doslej je bila višina štipendije praviloma enotna in je bil maksimum življenjskih stroškov hkrati maksimum štipendije. Taka štipendija je bila namenjena tistim, ki so bivali v času šolanja zunaj stalnega bivališča. Tistim, ki so se vozili v šolo ali pa so bivali doma, se je del štipendije odbijal. Odločili smo se, da tudi v tem primeru predlagamo spremembo, zato smo stroške šolanja sicer upoštevali, vendar drugače kot doslej. Tako predlagamo osnovno štipendijo, ki zajema del stroškov šolanja za tiste, M se šolajo v kraju stalnega bivališča (tedaj v domačem kraju oziroma je to merilo za osnovno štipendijo). Mislimo, da šolanje v domačem kraju ne predstavlja takega deleža, kakor je bil to doslej (odbitki niso bili 50-odstotni). Tudi večina pripomb in poslanih predlogov za spremembe se zavzema, naj bi bila štipendija za šolanje v kraju stalnega bivanja manjša, ker bivanje doma štipendistu zmanjšuje stroške v primerjavi s tistimi, ki se vozijo oziroma bivajo zunaj kraja stalnega bivališča. Ocenjujemo (na osnovi stroškov v domovih ali bivanja in hranjenja zunaj dijaških in študentskih domov), da delež osnovne štipendije ne bi mogel biti večji od 50 fl/o za učenca in 60 % za študenta, kot je ZNOD v SRS, lahko pa bi bil tudi manjši. Letos bi to pomenilo: A. Pri osnovni štipendiji: do 50 Vo za učence = 1.081 din, do 60 %> za študente = 1.297 din. Razlika med stroški učencev in študentov je predvsem v stroških šolskih potrebščin; v drugih stroških ni bistvene razlike. Taka osnovna štipendija bi tedaj veljala za tiste, ki bivajo v času šolanja doma, za tiste pa, ki se vozijo v šolo ali pa bivajo v času šolanja zunaj kraja stalnega bivanja, pa pomeni to osnovo. Pri vseh je to možni maksimum, dokler se ne odšteje delež staršev (po 8. členu). B. Ce učenec ali študent biva zunaj kraja stalnega bivališča (staršev itd.), mu gre dodatek do 40 %> ZNOD k osnovni štipendiji. To pomeni, da so v tem primeru priznani življenjski stroški: a) za učenca: do 50% ZNOD — osnovna štipendija do 40 % ZNOD — dodatek = do 90% ZNOD — skupaj b) za študenta: do 60 % ZNOD — osnovna štipendija do 40 % ZNOD —- dodatek = do 100% ZNOD — skupaj Ta dodatek pomeni povečane stroške, ki jih ima dijak ali študent, ki ne biva doma. Dodatek je enak za učence in študente za to, ker je razlika v stroških učenca in študenta zajeta že v osnovni štipendiji. C. Ce pa se učenec ali študent vozi v šolo, bi mu pripadali stroški prevoza, vendar z omejitvami. Tako bi stroške prevoza do 5% (varianta 10%) ZNOD ne šteli; upoštevali bi le stroške, ki presegajo ta limit. Praktično bi to letos pomenilo: krili bi stroške nad 108,00 din (5% ZNOD) oziroma 216,00 (10% ZNOD), vendar največ do višine 100% ZNOD v SRS, kolikor bi bili priznani življenjski stroški po osnovni štipendiji in za prevoz največ možni. Zakaj ne bi upoštevali vseh stroškov prevoza? Najprej zato, ker tudi učenci obvezne osnovne šole, ki bivajo do 4 km od šole, nimajo pokritih teh stroškov (brezplačen prevoz je zagotovljen nad to mejo), in drugič zato, ker mestni prevoz za učence obvezne osnovne šole ni priznan staršem in torej ni razloga, da bi to priznali za učence srednjih šol in za študente. Prav tako pa ta delež (5 % ali 10%, kar se ne prizna) ne predstavlja tolikšne vsote, da bi ogrozilo tistega, ki študira. Velja pa tudi še omejitev, da osnovna štipendija in dodatek ne smeta presegati 100% ZNOD, kar omejuje možnost priznanih življenjskih stroškov na priznani ZNOD. Sprejeli smo načelo, da priznani življenjski stroški ne morejo biti za učence in študente večji, kot imajo zaposleni delavci (taki delavci ponavadi vzdržujejo tudi družino) zajamčeni mesečni neto OD. Prav tako pa tudi ne bi bilo primerno podpirati tistih, ki bi se želeli voziti na dolge (daljše) relacije, saj to ne vpliva dobro na učni uspeh. Ugotavljamo, da učenci in študenti zapuščajo dijaške in študentske domove, ko dobijo štipendijo, ki vsebuje tudi stroške za prevoz, zato predlog omogoča, da jih štipenditorji vežejo na bivanje v domu, če bi bili stroški prevoza večji, kakor je osnovna štipendija in bivanje v domu. Dodatek je tedaj le delež k stroškom prevoza, ne pa nadomestilo za celotni strošek. Zadnji odstavek predlaganega člena omogoča prilagajanje življenjskih stroškov oziroma štipendije in pravice do nje. Iz prejšnjih odstavkov tsledi, da je možna osnovna štipendija in tudi dodatki do 40%, do 50%, do 60 % itd. — torej največ toliko, lahko pa tudi manj. Prav tako je pravica za pridobitev štipendije omejena tako, da je ZNOD določen kot zgornja meja (do ZNOD). Da bi lahko štipendije prilagajali dejanskim razmeram (potrebam in možnostim), je predvideno, da se določijo kriteriji za pridobitev in višina štipendije vsako leto pred razpisi. 8. člen a) Veljavno besedilo Pri odmeri višine štipendije iz združenih sredstev naj se od osnove iz prejšnjega člena odšteje delež staršev v višini polovice dohodka na člana družine in otroški dodatek za štipendista. Ce je delež staršev enak ali višji od osnove, učenec ali študent nimata pravice do štipendije iz združenih sredstev. Štipendije iz združenih sredstev naj bodo usklajene z višino življenjskih stroškov vsako leto na novo. b) Predlog sprememb I. varianta: Višina mesečne štipendije iz združenih sredstev se izračuna tako, da se od osnovne štipendije in dodatkov odšteje otroški dodatek kandidata in delež staršev v višini 50 % poprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana. Ce tako izračunana mesečna višina za štipendijo znaša do vključno 10% (varianta: 5%) zajamčenega mesečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, se štipendija ne podeli. II. varianta: Višina mesečne štipendije iz združenih sredstev se izračuna tako, da se od osnovne štipendije in dodatkov iz prejšnjega člena odšteje: a) če znaša poprečni b) je delež pri- mesečni dohodek na 'spevka staršev družinskega člana — od dohodka na (vključno otroški do- družinskega datek ): člana: 90,1—100% zaj. OD 75 % 80,1— 90% zaj. OD 70% 70,1— 80% zaj. OD 65 % 60,1— 70% zaj. OD 60% 50,1— 60% zaj. OD 55% 40,1— 50% zaj. OD 50% 30,1— 40 % zaj. OD 40 % pod 30% zaj. OD 0 Ce tako izračunana mesečna višina za štipendijo znaša do vključno 10 % (varianta: 5%) mesečnega zajamčenega OD v SR Sloveniji, se štipendija ne podeli. III. varianta: Višina štipendije iz združenih sredstev se izračuna tako, da se od osnovne štipendije in do- datkov iz prejšnjega člena odšteje otroški dodatek štipendista in prispevek staršev, ki znaša v primeru kadrovsko ustrezne poklicne usmeritve štipendista 50% poprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana, v primeru kadrovsko neustrezne pa 100 %. Ce tako izračunana mesečna višina za štipendijo znaša do vključno 10% (varianta: 5%) zajamčenega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji (mesečnega), se štipendija ne podeli. c) Obrazložitev sprememb Navedeni člen je med določili družbenega dogovora, ki so omogočali izigravanje pri uveljavljanju pravice do Štipendije, kar je seveda povzročalo na eni strani pritisk mladine na združena sredstva, na drugi strani pa enako oziroma nižje število razpisanih kadrovskih štipendij, ki niti niso bile v celoti podeljene, saj se mladina ni odločala zanje. Visok materialni cenzus ob uveljavljanju pravice do štipendije iz združenih sredstev je omogočal in vplival na neugodno uresničevanje načela povezovanja mladih neposredno z združenim delom, saj je bila obveznost pri prejemanju štipendije iz združenih sredstev manjša kot pri kadrovski štipendiji, mimo tega pa je bilo to ugodneje za jemalce štipendij, ker niso bili vezani na izbiro študijske usmeritve pa tudi ne na konkretno organizacijo združenega dela in celo učni uspeh ni bil pomemben (ob tem moramo upoštevati, da so sicer lahko kadrovski štipendisti uveljavljali razliko iz združenih sredstev, če je bil njihov materialni položaj tak, da je to opravičeval). Štipendije iz združenih sredstev so bile torej manj obvezujoče in ugodnejše ter so se zato mladi raje odločali zanje. Delovna skupina je na podlagi teh ugotovitev ter posredovanih predlogov za spremembe sodila, da bo potrebno pri dopolnjevanju sistema štipendiranja uveljaviti selektivne kriterije, na podlagi katerih bo ohranjen pomen socialnega korektiva. Tako bi lahko dosledneje uveljavili načelo neposrednega povezovanja mladih z združenim delom prek kadrovskih štipendij. Delovna skupina je na tej podlagi izoblikovala tri variante predloga za spremembo tega člena: I. varianta: Ta predlog ne vsebuje novosti za izračun štipendije, ker upošteva enak prispevek staršev, kot je bil doslej in ne glede na dohodek na družinskega člana. Sicer pa je možnost pridobiti štipendijo sedaj manjša, in to zaradi sprememb v 7. členu, ko je pravica zaprositi za štipendijo omejena z višino mesečnega zajamčenega neto osebnega dohodka (2.162 din), medtem ko so dosedanji kriteriji omogočali zaprositi za štipendijo, če doho- dek na družinskega člana ni presegal 2-kratne višine življenjskih stroškov. Primer: Na osnovi vzorčne finančne ocene te variante predstavlja izračun za 184 dosedanjih štipendistov iz združenih sredstev v občini Brežice poprečno mesečno štipendijo 779,00 dinarjev za učence in 963,00 din za študente. II. varianta: Ce obravnavamo štipendijo iz združenih sredstev tudi kot socialno kategorijo, na osnovi katere bomo izenačevali materialne pogoje šolanja, je bržčas sprejemljiv variantni predlog diferenciranega prispevka staršev k šolanju njihovih otrok v mejah predlaganih dohodkovnih skupin. Pri tej varianti je prispevek staršev z manjšimi dohodki manjši ter se glede na dohodek povečuje. Primer: Na osnovi vzorčne finančne ocene te variante, v kateri pa ni upoštevan odbitek otroškega dodatka, predstavlja izračun za 184 dosedanjih štipendistov iz združenih sredstev iz občine Brežice poprečno mesečno štipendijo 680,00 din za učence in 824,00 dinarjev za študente. III. varianta: Ta varianta vsebuje predlog za različen prispevek staršev glede na kadrovsko usmerjenost kandidatov. Predlagatelji se .avzemajo, da bi s stimulacijo ustrezne kadrovske usmeritve lahko vplivali na večje povezovanje mladih z organizacijami združenega dela oziroma bi destimulirali neustrezno kadrovsko usmeritev. 9. člen a) Veljavno besedilo Pri presoji materialnega položaja kandidatov za štipendiranje naj bodo uveljavljena čimbolj objektivna merila, pri čemer naj s svojim mnenjem sodelujejo vzgojno-dzobraževalni zavodi, krajevne skupnosti, družbenopolitične in druge organizacije, zlasti pa socialno skrbstvo in organi, ko bodo obravnavali prijave kandidatov in družin samohranilk in prijave poročenih študentov. Pri presoji dohodkov naj bodo upoštevani vsi dohodki družine v preteklem letu. b) Predlog sprememb Pri presoji dohodkov morajo biti upoštevani vsi dohodki družine, ki se štejejo za dohodek po predpisih o prispevkih občanov in po zakonu o davkih občanov. Poleg kriterijev za presojo materialnega stanja za štipendiranje bomo pri dodeljevanju štipendij iz združenih sredstev začeli vgrajevati tudi elemente primernosti za izbrani poklic oziroma smer šolanja, potreb po kadrih, učnega uspeha in usklajenosti s predhodnim vpisom. a) Varianta: Pri presoji upravičenosti do štipendije se obvezno upošteva mnenje krajevne skupnosti in skrbstvenih služb oziroma skupnosti. b) Varianta: Pri presoji upravičenosti do štipendije se upošteva mnenje krajevne skupnosti in skrbstvenih služb oziroma skupnosti. K vlogi za štipendijo predlože prosilci mnenje vzgoj no-iizobraževalnih organizacij, družbenopolitičnih organizacij in drugih, če mnenja zahteva štipenditor. c) Obrazložitev sprememb V bistvu je dosedanji 9. člen v celoti spremenjen. Zato predlog prikazujemo po odstavkih: Prvi odstavek natančneje opredeljuje, kateri dohodki se upoštevajo. To pa so vsi dohodki, ki se štejejo za dohodek po predpisih in zakonih. Tako v bodoče ne bi moglo biti sporno, kateri dohodki so to. Drugi odstavek uvaja poleg materialnih elementov še dodatne elemente za presojo upravičenosti do štipendije. Tretji odstavek, ki je opredeljen v dveh variantah, predvideva v prvi varianti obvezno mnenje krajevne skupnosti in skrbstvenih organov, v drugem primeru pa tega ne zahteva in presoja štipenditor sam, ali bo zahteval mnenje. Četrti odstavek predvideva, da lahko štipenditor zahteva tudi druga mnenja (denimo o učnem uspehu, o sposobnostih in nagnjenjih itd.). To določi štipenditor sam glede na to, kako bo pridobil objektivna mnenja. Seveda mora to štipenditor navesti v razpisih. 10. člen a) Veljavno besedilo Dosledno naj bo uresničeno načelo čimprejšnjega povezovanja mladih v šolah z organizacijami združenega dela. Zato naj pravico do štipendije iz združenih ^sredstev izgube učenci in študenti, ki se na razpise organizacij združenega dela ali skladov samoupravnih interesnih skupnosti za Štipendiranje v strokah, za katere se izobražujejo, ne prijavijo ali tako štipendijo odklonijo. b) Predlog sprememb Dosledno in čimprej bomo uresničili načelo povezovanja štipendistov iz združenih sredstev in mladih v šolah z organizacijami združenega dela ter drugimi, ki potrebujejo tak profil kadra, za katerega se štipendist iz združenih sredstev šola. V ta namen so dolžni vsi štipenditorji kadrovskih štipendij posredovati skupščinam podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju oziroma njihovim strokovnim službam svoje letne potrebe po štipendistih vsako leto do 30. januarja za tekoče leto. Preusmerjanje štipendistov iz združenih sredstev v kadrovsko štipendiranje mora biti stalen proces in Skrb vseh štipenditorjev ter mora zagotav- ljati, da bodo potrebe združenega dela čimprej tudi pokrite. Pravico do štipendije iz združenih sredstev izgube učenci in študenti, ki se na razpis kadrovskih štipendij za stroke, v katerih se izobražujejo, ne prijavijo ali tako ponujeno štipendijo odklonijo in zato nimajo upravičenega razloga. c) Obrazložitev sprememb V predlogu gre za dvoje novosti, in sicer: — Štipenditorji morajo posredovati letne potrebe, na podlagi katerih bo možno začeti uresničevati prioriteto pri podeleljevanju kadrovskih štipendij. Tako sporočene potrebe bodo tudi »signal« za kooordiniranje dela in odločanje na področju kadrovskih potreb ter za tesnejše sodelovanje poklicnega usmerjanja in šolstva v usmerjenem izobraževanju. — V predlogu je obveznost preusmerjanja štipendistov iz združenih sredstev na kadrovske štipendije opredeljena kot stalen proces. To bo zavezovalo tako strokovne službe kot druge dejavnike, da bodo ažurno in kontinuirano skrbeli za pokrivanje vseh ali večine razpisanih kadrovskih štipendij, in to ne le v občini, temveč tudi regionalno in na republiški ravni. Jasno je, da bodo prosilci ali štipendisti iz združenih sredstev izgubili pravico do štipendije iz združenih stedstev, če ne bodo upoštevali zadnjega odstavka navedenega člena. IV. ŠTIPENDIJE ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA IN SKLADOV SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI 11. člen a) Veljavno besedilo Za določanje višine štipendij organizacij združenega dela in skladov samoupravnih interesnih skupnosti naj veljajo kriteriji učnega uspeha in hitrosti šolanja tako, da bodo sporazumno sprejete enotne lestvice točkovnih vrednosti teh šipendij: za učence srednjih šol z zadostnim uspehom 350 točk z dobrim uspehom 400 točk s prav dobrim uspehom 450 točk z odličnim uspehom 500 točk za študente s poprečno oceno 6.0— 6,5 oziroma 2,0—2,4 450 točk 6.6— 7,2 oziroma 2,5—2,9 500 točk 7.3— 7,9 oziroma 3,0—3,4 570 točk 8.0— 8,6 oziroma 3,5—3,9 650 točk 8.7— 9,3 oziroma 4,0—4,4 750 točk 9.4— 10,0 oziroma 4,5—5,0 850 točk število točk oziroma višina štipendije po prvem odstavku se določi vsako šolsko leto na novo, upoštevaje doseženi učni uspeh v prejšnjem šolskem letu. štipenditorji v manj razvitih občinah lahko povečajo štipendije iz prejšnjega odstavka do 200 točk. študentom, ki opravijo vse obveznosti iz prezšnjega šolskega leta do konca decembra naslednjega šolskega leta, se štipendija poviša za 100 točk, če pa opravijo te obveznosti do konca septembra istega šolskega leta, pa za 250 točk. Vrednost štipendij po prvem od-i stavku tega člena se lahko poveča do 200 točk za šolanje v tehniških, pedagoških in v zdravstvenih strokah, b) Predlog sprememb KADROVSKE ŠTIPENDIJE Kadrovske štipendije so osnova štipendiranja, za to bomo podpisniki družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov o štipendiranju skrbeli, da bo prejemal kadrovsko štipendijo pretežen del novih kadrov, ki jih predvidevajo programi razvoja podpisnikov družbenega dogovora, samoupravnega sporazuma o štipendiranju in drugih. štipenditorji bodo zagotovili pri dodelitvi kadrovske štipendije prednost štipendistom iz združenih sredstev ali tistim kandidatom, ki izpol-njujejo pogoje za pridobitev štipendije iz združenih sredstev, pri čemer pa bodo upoštevali otroke iz kmečkih in delavskih družin ter slabši socialnoekonomski položaj in boljši učni uspeh. Za določanje višine kadrovskih štipendij organizacij združenega dela, skladov, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih delovnih skupnosti ter drugih veljajo kriteriji učnega uspeha učencev in študentov tako, da so sporazumno sprejete enotne lestvice točkovnih vrednosti teh štipendij : I. varianta: za učence srednjih šol z zadostnim uspehom 350 točk z dobrim uspehom 400 točk s prav dobrim uspehom 450 točk z odličnim uspehom 500 točk za študente s poprečno oceno 6.0— 6,5 oziroma 2,0—2,4 450 točk 6.6— 7,2 oziroma 2,5—2,9 500 točk 7.3— 7,9 oziroma 3,0—3,4 570 točk 8.0— 8,6 oziroma 3,5—3,9 650 točk 8.7— 9,3 oziroma 4,0—4,4 750 točk 9.4— 10 oziroma 4,5—5 850 točk a) Varianta: Štipenditorji kadrovskih štipendij lahko povečajo štipendije do 200 točk za tiste poklice, za katere vlada izjemno pomanjkanje in jih za svoje področje opredelijo skupščine podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju na podlagi podatkov skupnosti za zaposlovanje in drugih podatkov. b) Varianta: Štipendije se lahko povečajo do 200 točk za šolanje v tistih deficitarnih poklicih, ki jih za svoje področje opredelijo v razpisih skupščine podpisnic samoupravnega sporazuma o S štipendiranju v občinah, za območje republike pa jih opredeli skupščina delegatov podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike. Število točk oziroma višina štipendije se določi vsako šolsko leto na novo, upoštevaje doseženi učni uspeh v preteklem šolskem letu, razen v prvih letnikih srednjih in njim ustreznih šol, kjer je enotna točkovna vrednost za štipendije v prvem letu 400 točk. II. varianta: Za učence srednjih šol z zadostnim uspehom 380 točk z dobrim uspehom 450 točk s prav dobrim uspehom 540 točk z odličnim uspehom 650 točk za študente s poprečno oceno 6.0— 6,5 oziroma 2,0—2,4 600 točk 6.6— 7,2 oziroma 2,5—2,9 650 točk 7.3— 7,9 oziroma 3,0—3,4 720 točk 8.0— 8,6 oziroma 3,5—3,9 800 točk 8.7— 9,3 oziroma 4,0—4,4 900 točk 9.4— 10 oziroma 4,5—5 1000 točk število točk oziroma višina štipendije se določi vsako šolsko leto na noro, upoštevaje doseženi učni uspeh v preteklem šolskem letu, razen v prvih letnikih srednjih in njim ustreznih šol, kjer je enotna točkovna vrednost za štipendije v prvem letu 450 točk. c) Obrazložitev sprememb Zadnji dve leti, kar uveljavljamo novo štipendijsko politiko, opažamo precejšnje upadanje števila razpisanih in podeljenih kadrovskih štipendij. To je povzročalo še večji razkorak med kadrovskimi potrebami združenega dela in odločitvami mlade generacije za poklice. Ugotovljeno je bilo tudi, da so nekatere OZD razpisovale le minimalno število kadrovskih štipendij za pokritje svojih potreb ali pa jih sploh niso razpisovale ter so čakale na štipendiste iz združenih sredstev. Zato v spremembah predlagamo, da bi moral v bodoče pretežni del učencev in študentov dobivati kadrovske štipendije, ki jih bodo morale delovne organizacije in drugi štipenditorji razpisati v skladu s programi tako lastnega kot tudi širšega razvoja. To pomeni obveznost štipenditorjev kadrovskih štipendij, da bodo skrbeli za razpisovanje in podeljevanje kadrovskih štipendij resnično za pretežni del bodočih potreb. Doslej je bil edini kriterij za pridobitev kadrovske štipendije učni uspeh. Zato so jo prejemali mnogi učenci in študenti, čeprav to ne bi bilo potrebno. Predlog spremenjenega družbenega dogovora prav zaradi navedenih slabosti predvideva pri dodeljevanju kadrovskih štipendij poudarjeno upoštevanje socialnega elementa, kar pomeni, da morajo imeti pri podeljevanju kadrovskih štipendij prednost štipendisti iz združenih sred- stev oziroma tisti, ki sicer še nimajo štipendije iz združenih sredstev, izpolnjujejo pa pogoje za pridobitev take štipendije. Točkovne lestvice za ugotavljanje višine kadrovskih štipendij so v predlogu opredeljene v dveh variantah: I. varianta: Za šolski uspeh je predvideno enako število točk kot v doslej veljavnem dogovoru, izpuščena pa je možnost nagrajevanja glede na opravljene obveznosti študentov iz minulega leta to pa zaradi spremenjenega študijskega režima na višjih in visokih šolah. Pri dodatkih za deficitarnost sta predlagani dve varianti, katerih smisel je v prvem primeru dodatek za izjemno deficitarne poklice, v drugem primeru pa za vse deficitarne poklice. V obeh primerih določijo deficitarne poklice podpisniki sporazumov. Razumljivo je, da bo določanje deficitarnih poklicev zahtevna in odgovorna naloga vseh pristojnih služb in organov ter samoupravnih teles. V drugem delu navedene variante je tudi predlog, da bi učencem, ki se prvič vpisujejo v srednjo ali njej ustrezno šolo, upoštevali enotno točkovno vrednost ne glede na doseženi učni uspeh v preteklem letu v osnovni šoli. Tako mislimo, da bi delno odpravili razlike, ki nastajajo v osnovni šoli zaradi učnega uspeha, ta pa ni vedno le rezultat znanja, pač pa tudi neenakih pogojev šolanja. Morda bi tako vsaj delno odpravili možne neupravičene razlike. II. varianta: Število točk se zvišuje vsem kategorijam po uspehu, vendar tako, da je boljši učni uspeh bolje stimuliran kot doslej. Srednješolci bi imeli 270 točk razlike med zadostnim in odličnim uspehom, študentje pa 400 točk. Doslej je bila ta razlika pri srednjih šolah 150 točk. Pri študentih naj bi začetno in končno vrednost zvišali za 150 točk. Ker zaradi spremenjenega študijskega režima ni možna stimulacija za pravočasno opravljene obveznosti, dodatki za to odpadejo . 12. člen a) Veljavno besedilo Da bi bile višine kadrovskih štipendij usklajene z gibanji osebnih dohodkov, naj se vrednost točke iz prejšnjega člena določa z upoštevanjem teh gibanj v poprečju za vso SR Slovenijo ter vsako leto na novo. b) Predlog sprememb Da bi bile višine kadrovskih štipendij usklajene z gibanji osebnih dohodkov zaposlenih, naj se vrednost točke iz prejšnjega člena določa z upoštevanjem teh gibanj v poprečju za vso SR Slovenijo v vsakem koledarskem letu (varianta: v vsakem šolskem letu). c) Obrazložitev sprememb Opredeliti bi bilo potrebno, ali naj pri kadrovskih štipendijah valorizaci- jo odpravimo vsako koledarsko ali vsako šolsko leto. 1. Razlika je v tem, da ob valorizacijah ob začetku šolskega leta še niso znani vsi elementi valorizacije, kadrovske štipendije pa bi veljale do naslednjega šolskega leta. Zato bi bilo možno: a. Na osnovi gibanj v preteklih 12 mesecih (pred zadnjim šolskim letom) določiti vrednost točke, ki bi veljala za vse naslednje šolsko leto. To bi pomenilo, da bi bila do konca koledarskega leta morda poprečna vrednost štipendije višja kot dejansko, nato pa bi v naslednjih 8 mesecih ta vrednost padala, vendar bi bila za vse leto le prilagojena oziroma usklajena. b. Kadrovski štipenditorji bi imeli administrativno tehnično delo le enkrat letno (ob uspehu iz minulega leta bi hkrati valorizirali točke in tako do naslednjega šolskega leta ne bi bilo sprememb). 2. Če bi določali vrednost točke po koledarskem letu, bi bilo potrebno dvakratno delo: a. V začetku šolskega leta bi morali določiti število točk po uspehu iz minulega leta in izračunati po takratni (a do zadnjega koledarskega leta veljavni) vrednosti. b. Nato bi morali v začetku koledarskega leta izvesti popravek vrednosti; ker pa po navadi vrednost v januarju še ni ugotovljena (statistika objavi podatek v marcu ali aprilu), so potrebni še obračuni za nazaj. To seveda povzroča težave: štipenditor ima dvakratno delo, štipendist pa nekaj mesecev čaka na razliko. 13. člen a) Veljavno besedilo Štipendisti organizacij združenega dela in skladov samoupravnih interesnih skupnosti lahko uveljavljajo iz združenih sredstev v svoji občini pravico do razlike med najnižjo štipendijo iz 11. člena tega dogovora (350 oziroma 450 točk) in višino štipendije, ki bi jim pripadala iz združenih sredstev (8. člen). b) Predlog sprememb: Štipendisti, ki prejemajo kadrovsko štipendijo lahko uveljavljajo iz združenih sredstev v občini stalnega bivališča pravico do razlike med najnižjo štipendijo iz 11. člena, ki je: I. varianta — (vezana na I. varianto v 11. členu) za učence srednjih šol 350 točk za študente višjih in visokih šol 450 točk in višino štipendije, ki bi jim pripadala po 7. in 8. členu tega dogovora iz združenih sredstev. II. varinta — (vezana na II. varianto v il. členu) za učence srednjih šol 380 točk za študente 600 točk in višino štipendije po 7. in 8. členu tega dogovora iz združenih sredstev. c) Obrazložitev sprememb: Določilo družbenega dogovora poudarja, da lahko prosilci uveljavljajo razliko samo v kraju stalnega bivališča. Obe varianti sta v tesni povezanosti s 7., 8. in 11. členom tega dogovora. Druga varinta vsebuje večje število točk. V povečanem številu točk je zajeto število točk iz četrtega odstavka 11. člena sedaj veljavnega družbenega dogovora, ki je upošteval hitrost študija. V. RAZPISI ŠTIPENDIJ IN ŠTIPENDIJSKO RAZMERJE 14. člen a) Veljavno besedilo: Uveljavljeno mora biti načelo javnega razpisovanja štipendij. Razpisi vsebujejo vsa določila, ki so pomembna za štipendijsko razmerje (člen 16., 17. in 18). Za prijavo na razpise naj se uporablja obrazec DZS — 1,65 »Prošnja za štipendijo«, kandidati pa naj obvezno prileže tudi dokazila o materialnem položaju in učnem uspehu. b) Predlog sprememb: Uveljavljeno mora biti načelo javnega razpisovanja štipendij. Da bi to dosegli, bodo: a) razpisi kadrovskih štipendij za naslednje šolsko leto objavljeni za vso SR Slovenijo hkrati, in to do konca maja tekočega leta (na podlagi podatkov iz 10. člena tega družbenega dogovora), b) razpisi štipendij iz združenih sredstev za naslednjo šolsko leto bodo objavljeni hkrati za vso SR Slovenijo, in sicer do konca aprila; v razpisih bodo opredeljene prednostne smeri v skladu z določili tega družbenega dogovora. O obliki, načinu in pogojih skupnih razpisov se posebej dogovore podpisniki samoupravnega sporazuma o štipendiranju. Razpisni postopek in podelitev kadrovskih štipendij morata biti zaključena do 15. septembra, za štipendije iz združenih sredstev pa najkasneje do 30. septembra. Praviloma ni mogoče podeljevati štipendij iz združenih sredstev, dokler niso podeljene vse kadrovske štipendije. c) Obrazložitev sprememb: Da bi štipendisti pridobili štipendijo na kolikor mogoče preprost pa tudi javen ^ način, je potrebno zagotoviti načelo javnega razpisovanja. 1. štipendije iz združenih sredstev se bodo (za razliko od kadrovskih štipendij) razpisovale do konca aprila. Ti razpisi morajo vsebovati tudi jasno opredeljene prednostne smeri, ki naj bi se v navedenem tekočem letu na področjih posameznih skupščin podpisnic sanfoupravnega sporazuma pokazale kot deficitarne. Tako bi dobili pregled nad upravičenimi prosilci, ki bi jih lahko usmerili na kadrovske štipendije. 2. Kadrovske štipendije, to je štipendij organizacij združenega dela in interesnih skupnosti, je nujno potrebno razpisati najkasneje do konca meseca maja tekočega leta, in sicer zaradi povezave z združenim delom (povezave s prakso) kot tudi da bi omogočili proces usmerjanja bodočih štipendistov iz združenih sredstev na kadrovske štipendije, da bi omogočili pridobiti štipendijo iz združenih sredstev res tistim, ki so iz socialno slabše situiranih delavskih in kmečkih okolij. Na ta način naj oi stimulirali tudi kadrovsko povezavo štipendistov z združenim delom. Da bi bil razpis v vsej SR Sloveniji enoten, se bodo o vsebini in tehnični izvedbi razpisa dogovorili podpisniki samoupravnega sporazuma. V razpisu — tako za kadrovske štipendije (15. september) kot za združena sredstva (30. september) mora biti naveden datum kdaj je razpis zaključen in kdaj bodo podeljene šti- ,,endiie- 15. člen a) Veljavno besedilo: Štipendiranje je vezano na dobo šolanja ali študija na posameznih vzgojnoizobraževalnih zavodih v skladu z določili zakonov o trajanju šolanja ali študija in s statuti vzgojnoizobraževalnih zavodov. b) Predlog sprememb: Kadrovsko štipendiranje je vezano na dobo šolanja ali študija na posameznih vzgojno-izobraževalnih organizacijah v skladu z določili zakonov o trajanju šolanja ali študija in statuti vzgojnoizobraževalnih organizacij. štipendiranje iz združenih sredstev je vezano na čas, ko štipendist izpolnjuje pogoje za prejemanje štipendije v skladu s tem dogovorom in s samoupravnim sporazumom na podlagi tega dogovora. c) Obrazložitev sprememb: Dosedanji odstavek je le delno pre- formuliran. Nov je drugi odstavek, ki določa čas štipendiranja iz združenih sredstev z izpolnjevanjem pogojev iz dogovora in sporazuma, med temi pa je tako učni uspeh (ponavljanje) kot tudi obveznost povezovanja z združenim delom oziroma iskanje in sprejetje kadrovske štipendije. To pomeni, da štipendija iz združenih sredstev ni pridobljena za ves čas študija, temveč le če štipendist izpolnjuje pogoje in sprejete obveznosti. 16. člen a) Veljavno besedilo: štipendijska razmerja se urejajo s pogodbami. Pogodbe o štipendiranju vsebujejo zlasti naslednja določila: — obveznosti štipendista do šolanja ali študija ; — obveznosti štipendista do štipendiranja (delovna praksa, naloge s področja bodočega dela štipendista); — določila o višini štipendije in čas, ko mora štipendist šolanje končati in začeti delati v združenem delu štipenditorja; — obveznosti povrnitve štipendije, če štipendist ne izpolni pogodbenih obveznosti, razen v primeru, ko je vzrok neizpolnitve daljša bolezen ali trajna nezmožnost za delo in šolanje; — druga določila, ki naj prispevajo k hitremu in kvalitetnemu študiju oziroma bodo izhajala iz samoupravnega sporazuma o štipendiranju in splošnih aktov štipenditorjev. b) Predlog sprememb: štipendijska razmerja se urejajo s pogodbami. Pogodbe o štipendiranju vsebujejo zlasti naslednja določila: — obveznosti štipendista do štipenditorja (delovna praksa, naloge s področja bodočega dela štipendista); — določila o višini štipendije in čas, ko mora štipendist šolanje končati in začeti delati v združenem delu štipenditorja; — obveznosti štipenditorja, ki so redno nakazovati štipendije in nuditi zaposlitev po končanem šolanju; — obveznosti povrnitve štipendije, če štipendist ne izpolni pogodbenih obveznosti, razen v primerih, ko je vzrok neizpolnitve obveznosti daljša bolezen ali trajna nezmožnost za delo in šolanje; — druga določila, ki naj prispevajo k hitremu in kvalitetnemu študiju oziroma bodo izhajala iz samoupravnega sporazuma o štipendiranju in iz splošnih aktov štipenditorjev. c) Obrazložitev sprememb: Člen je enak veljavnemu, dodana je le četrta alinea, ki določa, da se v pogodbo vnese tudi obveznosti štipenditorja. 17. člen a) Veljavno besedilo: Pogodba o štipendiranju iz združenih sredstev naj vsebuje smiselno enaka določila kot pogodba iz prejšnjega člena. štipendisti iz združenih sredstev v posamezni občini naj s pogodbo prevzamejo obveznost, da se bodo po končanem šolanju vključili v združeno delo na območju iste občine, vendar naj ta obveznost preneha, če se štipendist poveže s štipenditorjem v skladu z določilom 10. člena tega dogovora. b) Predlog sprememb: Pogodba o štipendiranju iz združenih sredstev naj vsebuje smiselno enaka določila kot pogodba iz prejšnjega člena, opredeljuje pa naj še obveznosti štipenditorja in štipendista glede povezave z združenim delom. štipendisti iz združenih sredstev v posamezni občini naj s pogodbo preit) vzamejo obveznost, da se bodo po končanem šolanju vključili v združeno delo na območju iste občine, vendar naj ta obveznost preneha, če se štipendist poveže s štipenditorjem v skladu z določilom 10. člena tega dogovora. štipendist iz združenih sredstev je med prejemanjem štipendije iz združenih sredstev tudi sam dolžan iskati možnosti za pridobitev kadrovske štipendije in s tem povezavo z združenim delom pred koncem študija. O tem je dolžan obvestiti dajalca štipendije iz združenih sredstev najmanj dvakrat letno. Roki se določijo v pogodbi. c) Obrazložitev sprememb Za določitev obveznosti med štipendistom in štipenditorjem se uveljavlja akt civilnopravne veljave, ki ima moralno in materialno moč — pogodba. Ta akt mora vsebovati določila, ki podpisnika obvezujejo, da jih tudi oba izpolnjujeta redno in v predvidenem času, kot se na osnovi družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov dogovorita. K pogodbam je možno dodati tudi spremembe v obliki aneksa. Pogodbeno razmerje se vzpostavi med obema strankama za pridobitev štipendije iz združenih sredstev in za kadrovsko štipendiranje. 18. člen a) Veljavno besedilo: Za štipendiranje iz skladov samoupravnih interesnih skupnosti naj se smiselno uporabljajo določila 16. in 17. člena tega dogovora. b) Predlog sprememb: štipendijsko razmerje in združevanje dela v rednem delovnem razmerju (za določen ali nedoločen čas) se medsebojno izključujejo. c) Obrazložitev sprememb: Na osnovi pogodbene pravice prejemanja štipendije je izključena možnost da bi štipendist ob pridobitvi štipendije prejemal v času štipendiranja še osebni dohodek, pa naj bo to za določen ali za nedoločen čas. Verjetno je to razumljivo brez posebnega komentarja. Dosedanje besedilo tega člena se v celoti črta, ker je upoštevano drugje, namesto tega pa je vne-šeno novo besedilo. VI. JAVNOST IN EVIDENCA PODATKOV 19. člen a) Veljavno besedilo: Vsi podatki s področja štipendiranja so javni in vselej na razpolago organom upravljanja in delavskega nadzora. b) Predlog sprememb: Vsi podatki iz evidence s področja štipendiranja so javni, štipenditorji so dolžni zagotoviti ustrezne oblike javnega dela pri podeljevanju štipen- dij iz združenih sredstev in kadrovskih štipendij, tako da bodo imeli podpisniki družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma možnost preverjanja opredeljene štipendijske politike kakor tudi možnost usmerjanj združenih sredstev v skladu s potrebami združenega dela. c) Obrazložitev sprememb: Za javnost podatkov pri. razpisu in odobritvi štipendij s področja štipendiranja skrbe strokovne službe. Te so dolžne obveščati o stanju na področju štipendiranja samoupravne organe in štipendiste, ko na tem področju pride do kakršnekoli spremembe. 20. člen a) Veljavno besedilo: S samoupravnim sporazumom naj bodo urejene tudi skupne evidence. V ta namen naj kadrovske službe skupščin občin v sporazumu z organizacijami združenega dela na svojih območjih zbirajo: — splošne akte štipenditorjev, s katerimi urejajo štipendiranje, — razpise štipendij, — pregled razpoložljivih Štipendij za posamezno šolsko leto, ki naj bo objavljen vsako leto do 30. aprila, — rezultate razpisov in pregled neizpolnjenih potreb, — druge podatke, ki se nanašajo na štipendiranje in so v skupnem interesu. Kadrovske službe skupščin občin naj vodijo tudi register udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini in opravljajo tehnično administrativne posle za skupne komisije podpisnic v občini. b) Predlog sprememb: Pristojne službe skupščin občin vodijo register udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini- Zato morajo vsi štipenditorji posredovati pristojni službi skupščine občine vse splošne akte, s katerimi urejajo štipendiranje. Za uspešno izvajanje nalog s področja štipendiranja se organizirajo strokovne službe, ki so dolžne voditi ustrezne evidence, določene s tem družbenim dogovorom ali pa se o njih sporazumejo podpisniki. Vsi štipenditorji so dolžni pošiljati pristojnim strokovnim službam: — pregled vseh štipendistov, ki prejemajo kadrovsko štipendijo, — napoved predvidenih potreb po kadrovskih štipendijah za tekoče leto, — pregled razpoložljivih štipendij za posamezno šolsko leto, ki bo uporabljen za razpis kadrovskih štipendij (prijave razpisanih štipendij), — pregled podeljenih kadrovskih štipendij v tekočem letu na osnovi razpisa, — druge podatke, ki zadevajo štipendiranje in so v skupnem interesu ter se zanje dogovorijo podpisniki samoupravnega sporazuma. Način in roke pošiljanja podatkov pristojnim strokovnim službam določi izvršni organ skupščine delegatov podpisnic sporazuma na ravni republike. c) Obrazložitev sprememb: Za redno in tekoče izvajanje tehnično administrativnih finančnih in strokovnih poslov, ki jih opravljajo strokovne službe, je potrebno uvesti evidence in register podpisnikov samoupravnega sporazuma v občinah. Strokovne službe pa so na podlagi vodenja podatkov dolžne redno posredovati pristojnim samoupravnim organom s področja štipendiranja tako razpisne roke, podatke o podelitvi štipendij, podatke o kadrovskih štipendijah, o štipendijah iz združenih sredstev o socialni strukturi in strukturi vpisa na šole, o doseženih uspehih štipendistov in o finančni realizaciji pri združenih sredstvih kot pri kadrovskem štipendiranju v SR Sloveniji. Da ne bi prihajalo do zahtev različnih organov za raznovrstne podatke, je predvideno, da vrste, način in roke za podatke določi izvršni organ podpisnic na ravni republike. To je potrebno tudi zaradi enotnosti, obdelave in primerjave podatkov. VIL SANKCIJE 21. člen a) Veljavno besedilo: V samoupravnem sporazumevanju naj bodo dogovorjene poti, ki bodo preprečevale neupravičeno prevzemanje štipendistov in upoštevale moralno in politično odgovornost delavcev na delovnih mestih, povezanih s štipendiranjem in kadrovanjem. Zato naj bodo uveljavljene tudi ustrezne sankcije. Ukrepe zoper kršilce samoupravnega sporazuma naj izrekajo stalna samoupravna razsodišča, ki naj jih izvolijo podpisnice v občini. Razsodišča naj se odločajo o ukrepih zoper kršilce samoupravnega sporazuma glede na sedež podpisnice, ki je sporazum kršila. Vsak udeleženec samoupravnega sporazuma o štipendiranju v SR Sloveniji in skupne komisije udeležencev v občini imajo pravico predlagati uvedbo postopka za ugotovitev kršitve sporazuma. V skladu z nalogami iz tega dogovora pa naj bo v samo-* upravnem sporazumu omogočeno udeležencem tega dogovora, da predlagajo ugotavljanje kršitve sporazuma. V skladu s pomenom in vlogo razsodišč naj bodo njihove odločitve dosledno izpolnjene. b) Predlog sprememb: KRŠITVE IN SANKCIJE Vsaka podpisnica samoupravnega sporazuma o štipendiranju v SR Sloveniji in skupščine delegatov podpis- nic samoupravnega sporazuma o štipendiranju imajo pravico predlagati uvedbo postopka za ugotovitev kršitve sporazuma. Kršitve in postopke določijo podpisnice v samoupravnem sporazumu o štipendiranju. a) varianta: Pristojno sodišče združenega dela obravnava kršitve samoupravnega sporazuma in izreka sankcije. b) varianta: Pristojno sodišče združenega dela obravnava kršitve samoupravnega sporazuma in izreka sankcije, ki jih določijo podpisnice samoupravnega sporazuma v samoupravnem sporazumu o štipendiranju. c) Obrazložitev sprememb: V dosedanjem dogovoru so bile sicer navedene nekatere kršitve, o organih (razsodiščih) pa ni bilo nič določenega (sestav, kje deluje itd.). Delovna skupina sodi, da ob obstoju samoupravnih sodišč, predvsem sodišč združenega dela (ki že sedaj obravnavajo spore med štipenditorji in štipendisti) ni potrebno ustanavljati posebnih razsodiščih za spore iz tega sporazuma in dogovora. Ob tem bi namreč morali podrobno opredeliti tako kršitve, sankcije kot tudi posledice odločitev razsodišč (npr. moč izvršbe itd.). To bi tudi preveč zapletlo odnose in tudi izvajanje štipendijske politike. Zato predlaga komisija le to, da bi se v sporazumu dogovorili o kršitvah (kaj so), da pa to področje obravnavajo in določajo sankcije sodišča združenega dela. Uvedbo postopka pa lahko predlaga vsak podpisnik sporazuma. Mislimo, da je tak način reševanja kršitev primernejši. Morda bi kazalo v sporazumu določiti tudi sankcije za posamezne kršitve. To bi ob določenih kršitvah po sporazumu in ob določenih sankcijah omogočilo sodišču združenega dela tako odločitve, kot po potrebi sporazumevanje. To vsebuje varianta k tretjemu odstavku (b. varianta). 22. člen a) Veljavno besedilo: Razsodišča naj za kršitve samoupravnega sporazuma izrekajo javni opomin in druge sankcije iz družbenih dogovorov o kadrovski politiki, za hujše kršitve samoupravnega sporazuma o štipendiranju naj bodo kršilke tudi materialno odgovorne. Za hujšo kršitev štejemo ravnanje, ki je v nasprotju s temeljnimi načeli tega dogovora in nespoštovanje odločitev razsodišč in skupnih komisij podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občinah. Ce odločitve razsodišč ne bodo upoštevane, naj ima vsaka podpisnica pravico sprožiti postopek pred pristojnim sodiščem združenega dela. b) Predlog sprememb: Besedilo se v celoti črta, ker so osnove opredeljevane že v prejšnjem členu. c) Obrazložitev sprememb: Ker so pripombe na določila, ki vsebujejo kršitve in sankcije, zagovarjale predlog, naj vlogo stalnih samoupravnih razsodišč prevzame pristojno sodišče združenega dela, je temu ustrezno neoblikovan tudi ta člen, s tem da podpisnicam samoupravnega sporazuma omogoča, da same s samoupravnim sporazumom opredelijo vsebino kršitve. VIII. NALOGE POSAMEZNIH UDELEŽENCEV 23. člen a) Veljavno besedilo: Samoupravne interesne skupnosti bodo v razvojne načrte in programe družbenih dejavnosti vključevale štipendiranje kadrov za organizacije združenega dela na področjih, ki so zanje ustanovljene, in sicer: — občinske izobraževalne skupnosti in skupnosti otroškega varstva za področje predšolske vzgoje, osnovnega šolstva in varstva, — Izobraževalna skupnost Slovenije in posebne izobraževalne skupnosti za področje srednjega šolstva in visokega šolstva, s tem da bodo z visokošolskimi delovnimi organizacijami s posebnim sporazumom uredile štipendiranje podiplomskega študija raziskovalnih, pedagoških in strokovnih kadrov (sklad Borisa Kraigherja), — raziskovalna skupnost za področje znanstveno-raziskovalnega dela in vse oblike podiplomskega študija (sklad Borisa Kidriča), — kulturne skupnosti za področje umetnosti in kulture (Prešernov sklad), — telesnokulturne skupnosti za področje telesne vzgoje, rekreacije in vrhunskega športa, — skupnosti zdravstvenega zavarovanja za področje zdravstvenih dejavnosti. Skupne naloge na področju štipendiranja bodo samoupravne interesne skupnosti uredile s posebnim sporazumom. S tem sporazumom bodo uredile tudi štipendiranje po načelih solidarnosti in vzajemnosti za organizacije združenega dela s področja družbenih dejavnosti v manj razvitih območjih. Izobraževalna skupnost SR Slovenije bo v obdobju uveljavljanja tega dogovora in samoupravnega sporazuma o štipendiranju zagotovila sredstva za intervencijska posojila študentom, ki ne bodo dobili štipendije. Za podeljevanje teh posojil veljajo dosedanji kriteriji sklada Izobraževalne skupnosti Slovenije za štipendije in posojila. b) Predlog sprememb: Samoupravne interesne skupnosti bodo v razvojne načrte in programe družbenih dejavnosti vključevale štipendiranje kadrov za organizacije združenega dela na področjih, ki so zanje ustanovljene, in sicer: — občinske izobraževalne skupnosti in skupnosti otroškega varstva za področje predšolske vzgoje, osnovnega šolstva in varstva, — Izobraževalna skupnost Slovenije in posebne izobraževalne skupnosti za področje srednjega šolstva in visokega šolstva, s tem da bodo z visokošolskimi delovnimi organizacijami s posebnim sporazumom uredile štipendiranje podiplomskega študija raziskovalnih, pedagoških in strokovnih kadrov (sklad Borisa Kraigherja), — raziskovalna skupnost za področje znanstveno-raziskovalnega dela in vse oblike podiplomskega študija (sklad Borisa Kidriča), — kulturne skupnosti za področje umetnosti in kulture (Prešernov sklad), — telesnokul turne skupnosti za področje telesne vzgoje, rekreacije in vrhunskega športa, — skupnosti zdravstvenega zavarovanja za področje zdravstvenih dejavnosti, — skupnosti socialnega varstva za področje socialnega varstva. Samoupravne interesne skupnosti in organizacije združenega dela na področju, za katero je ustanovljena samoupravna skupnost, se s posebnim sporazumom dogovore o združevanju sredstev za realizacijo štipendiranja iz prvega odstavka, če organizacije združenega dela same ne štipendirajo ali ne štipendirajo v skladu s programi razvoja in dogovori. c) Obrazložitev sprememb: Zadnja dva odstavka sedaj veljavnega dogovora se črtata zato, ker nista več potrebna. Dodana odstavka pa omogočata združevanje sredstev v okviru SIS v primeru, da organizacije združenega dela za področja, za katero je ustanovljena SIS, ne štipendirajo dovolj ali pa sploh ne. Ta del sredstev združujejo take organizacije pri SIS (ki nato štipendira) iz preostalih sredstev za izobraževanje, vključujemo pa tudi novonastale SIS socialnega skrbstva. 24. člen a) Veljavno besedilo: Skupnosti za zaposlovanje bodo s svojimi službami poklicnega usmerjanja sodelovale s štipenditorji in udeleženci tega dogovora in tako prispevale k usklajevanju kadrovskih potreb združenega dela s poklicnimi orientacijami in željami učencev in študentov. b) Predlog sprememb: Zveza skupnosti za zaposlovanje in skupnosti za zaposlovanje s svojimi strokovnimi službami opravljajo stro-kovno-tehnična in finančno-adminh strativna opravila v zvezi s štipendiranjem iz združenih sredstev in delovanjem organov po tem dogovoru in po samoupravnem sporazumu za štipendiranje. Skupnosti za zaposlovanje prispevajo k usklajevanju kadrovskih potreb združenega dela s poklicnimi usmeritvami, nagnenji in interesi učencev in študentov. c) Obrazložitev sprememb: Preformulacija dosedanjega člena omogoča po prvem odstavku predloga, da poenotimo strokovno službo v SRS. Tako bi omogočili realizacijo že tolikokrat izrečene zahteve večine sedanjih skupnih komisij in vseh družbenopolitičnih organizacij na ravni republike in večine regij. Le tako bo mogoče izpeljati zastavljeno štipendijsko politiko. V nasprotnem primeru tudi v bodoče ne bo mogoče enotneje in kvalitetneje urejati zadev ter odpravljati dosedanjih pomanj-t kljivosti v delu strokovnih služb, ki niso bile niti poenotene v delovanju, še manj pa v odgovornostih. V okviru Zveze skupnosti za zaposlovanje bi bilo mogoče v vseh skupnostih doseči ustrezno delovanje, seveda pa bi tudi točno vedeli za odgovornost. Vse DPO v svojih stališčih zastopajo tako rešitev, veza skupnosti/ pa mora prav tako jasno opredeliti svoje stališče. 25. člen a) Veljavno besedilo: Skupnosti in združenja vzgojno izobraževalnih organizacij bodo sodelovale s štipenditorji in tako omogočila učinkovito izvajanje politike štipendiranja. b) Predlog sprememb: Ni predloga. 26. člen a) Veljavno besedilo: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo kot eden od nosilcev družbenega planiranja skrbel za usklajevanje štipendijske politike z načrti družbenega razvoja zlasti v okviru svojih pristojnosti in nalog po družbenem dogovom o osnovah kadrovske politike v SR Sloveniji. Urejal bo vprašanja štipendiranja naših učencev in študentov v sklopu mednarodnih sporazumov in pogodb, usklajeval štipendiranje za potrebe upravnih, političnih izvršilnih in pravosodnih organov v SR Sloveniji in v okviru sredstev republike skrbel za štipendiranje mladih iz zamejstva in otrok slovenskih izseljencev. b) Predlog sprememb: Izvršni svet Skupščine SR Slovenije bo spremljal izvajanje tega dogovora o štipendiranju in bo kot eden od nosilcev družbenega planiranja skrbel za usklajevanje štipendijske politike z načrti družbenega razvoja zlasti v mejah svojih pristojnosti in nalog po družbenem dogovoru o osnovah kadrovske politike v SR Sloveniji in v drugih družbenih dokumentih. Urejal bo vprašanje štipendiranja naših učencev in študentov na podlagi mednarodnih sporazumov in pogodb, usklajeval štipendiranje za potrebe upravnih, politično-izvršnih in pravosodnih organov v SR Sloveniji in v drugih družbenih dokumentih. Urejal bo vprašanje štipendiranja naših učencev in študentov na podlagi mednarodnih sporazumov in pogodb, usklajeval štipendiranje za potrebe upravnih, politično-izvršilnih in pravosodnih organov v SR Sloveniji in v mejah sredstev republike skrbel za štipendiranje mladih iz zamejstva in otrok slovenskih izseljencev. c) Obrazložitev sprememb: Prvi odstavek: Naloga Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o spremljanju izvajanja družbenega dogovora je v predlogu sprememb posebej poudarjena, čeprav sicer sodi v njegovo pristojnost. Drugi odstavek ostane nespremenjen, obstajajo tudi predlogi, da se črta tisti del odstavka, ki govori o štipendiranju za upravne, politično izvršilne in pravosodne organe, da bi se tako izenačili z drugimi. 27. člen a) Veljavno besedilo: Skupščine občin bodo v skladu z nalogami in pristojnostmi na področju kadrovske politike spodbujale organizacije združenega dela k samoupravnemu sporazumevanju v skladu z določili tega dogovora in po potrebi predpisalo, katere samoupravne organizacije in skupnosti so dolžne izvesti postopek sporazumevanja. V sporazumu z organizacijami združenega dela s svojih območij prevzemajo skrb za enotne evidence in tehnično administrativne posle skupnih komisij udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju. b) Predlog sprememb: Skupščine in izvršni sveti občin bodo spremljali izvajanje tega dogovora in samoupravnega sporazuma na svojih območjih v skladu z nalogami ter pristojnostmi na področju kadrovske politike spodbujali organizacije združenega dela k samoupravnemu sporazumevanju v skladu z določili tega dogovora in razvojnimi načrti družbenopolitičnih skupnosti. Po potrebi bodo tudi predpisali, katere samoupravne organizacije in skupnosti so dolžne izvesti postopek samoupravnega sporazumevanja o štipendiranju. c) Obrazložitev sprememb: S preformuliranim členom je posebej poudarjena naloga skupščin in izvršnih svetov občin v zvezi s sprem- Ijanjem izvajanja tega dogovora in samoupravnih sporazumov na območju občine. 28. člen a) Veljavno besedilo: Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije in Zveza socialistične mladine Slovenije bodo s samoupravno in družbenopolitično akcijo na vseh ravneh tvorno delovale za uresničitev določil tega dogovora in za učinkovito samoupravno sporazumevanje o področju, urejenem s tem dogovorom. b) Predlog sprememb: Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije, Zveza sindikatov Slovenije in Zveza socialistične mladine Slovenije bodo s samoupravno in družbenopolitično akcijo na vseh ravneh tvorno delovale za uresničitev določil tega dogovora in za učinkovito samoupravno sporazumevanje ter izvajanje štipendijske politike, urejene s tem dogovorom in samoupravnim sporazumom. c) Obrazložitev sprememb: Vloga družbenopolitičnih organizacij je v dopolnjenem členu razširjena tudi na uresničevanje nalog pri izvajanju štipendijske politike opredeljene z družbenim dogovorom in s samoupravnim sporazumom. 29. člen a) Veljavno besedilo: Gospodarska zbornica Slovenije bo v samoupravnem sporazumevanju ob upoštevanju nalog iz dogovorov o kadrovski politiki uveljavljala zlasti potrebno načrtovanje kadrov ter tako prispevala k usklajenem razvoju združenega dela na območju SR Slovenije. b) Predlog sprememb: Gospodarska zbornica Slovenije bo, upoštevaje naloge iz dogovorov o kadrovski politiki in drugih družbenih dogovorov, uveljavljala zlasti potrebno načrtovanje kadrov in kadrovsko štipendiranje ter tako prispevala k usklajenemu razvoju združenega dela na območju SR Slovenije. c) Obrazložitev sprememb: Delna dopolnitev navedenega člena omogoča, da bo gospodarska zbornica SR Slovenije v prizadevanjih za pospeševanje povezovanja mladih z združenim delom pripravila plane (načrte) za štipendiranje in za vezavo kadrovskih. štipendistov tako, da bo možno kar največji del mladih že na začetku šolanja vezati na organizacijo združenega dela in na samoupravne interesne skupnosti. A) VELJAVNO BESEDILO IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 30. člen Samoupravne sporazume iz III. poglavja tega dogovora bomo sprejeli do 31. maja 1975. 31. člen Organizacije združenega dela naj se sporazumejo, da v skladu z določili 8. člena tega dogovora združujejo od 1. julija 1974 iz svojega dohodka sredstva v višini 0,5 odstotka od bruto osebnih dohodkov. Vrednost točke iz 11. člena tega dogovora znaša v 1975. letu 1,25 dinarjev. Mesečni življenjski stroški učencev in študentov znašajo 1.550 oziroma 1.650 dinarjev in so za 300 dinarjev nižji za tiste, ki se vozijo na relacijah do 20 kilometrov oziroma 450 dinarjev nižji za tiste, ki se šolajo v kraju stalnega bivališča. Za občane, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in pristopijo k samoupravnemu sporazumu o štipendiranju, se smiselno uporabljajo določila, ki urejajo štipendiranje organizacij združenega dela. štipenditorji iz prejšnjega odstavka, ki se jim ugotavlja dohodek iz teh dejavnosti, združujejo sredstva v smislu prvega odstavka tega člena. 32. člen Sporazumemo se, da vodi evidenco udeležencev tega dogovora Izobraževalna skupnost Slovenije in jo obenem pooblaščamo za sklic zbora delegatov udeležencev tega dogovora. 33. člen Izvajanje tega dogovora spremlja odbor udeležencev, ki je pristojen tudi za tolmačenje tega dogovora. Do izvolitve odbora iz prejšnjega odstavka opravlja posle odbor, ki so ga imenovali udeleženci dogovarjanja. 34. člen Ta dogovor se objavi v Uradnem listu SRS. B. PREDLOG SPREMEMB — POJASNILO 1. Vsi dosedanji členi od 30. do vključno 34. člena se v celoti črtajo. 2. Namesto teh členov se vnesejo novi členi z naslednjim besedilom: IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 30. člen a) Predlog: Podpisnice samoupravnega sporazuma o štipendiranju združujejo iz dohodka v skladu s 6. členom tega dogovora sredstva v višini 0,5 odstotka od bruto osebnih dohodkov. Sredstva po prejšnjem odstavku vplačujejo podpisnice samoupravnega sporazuma ob vsakokratnih izplačilih osebnega dohodka. Za izpolnjevanje te obveznosti skrbi SDK. b) Obrazložitev: To je dosedanji 31. člen, vendar prilagojen v 1. odstavku tako, kot je to določeno s sedanjim dogovorom. Drugi odstavek pa določneje govori o izplačevanju in o pravici SDK (ki bi tako s sporazumom bila pre-nešena na SDK), da skrbi za izpolnjevanje obveznosti vplačevanja 0,5 odstotka. To pomeni, da SDK podpisnike opozori in jim naroči denarni odvod, če tega sami ne storijo. Prav to, da so se nekatere podpisnice doslej izogibale vplačil, je povzročalo težave, zato so bili sicer sprejeti nekateri sklepi in priporočila. S tem določilom pa bi samoupravno sprejeti sporazum uveljavil to kot obveznost. 31. člen a) Predlog: Vrednost katastrskega dohodka v družini prosilca se upošteva (računa) v štirinajstkratni vrednosti od uradno ugotovljenega katastrskega dohodka, ki je davčna osnova za odmero in plačilo davka. b) Obrazložitev: Vrednost katastrskega dohodka je bila izračunana 1963, zato je predlagana valorizacija izračunana na podlagi uradnih povečanj vrednosti od 1963 leta dalje. Razumljivo je, da se katastrski dohodek računa v dohodek le pri osebah, ki od njega plačujejo davek, pri vseh drugih, ki ne plačujejo davka na podlagi katastrskega dohodka (čeprav imajo dohodek od tega), se dohodek ne računa (so oproščeni, višinski kmetje itd.). Seveda pa se računa v dohodek tudi nekmetom, če plačujejo od katastrskega dohodka da- Vek' 32. člen a) Predlog: Določila tega dogovora veljajo tudi za občane, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in pristopijo k samoupravnemu sporazumu o štipendiranju. b) Obrazložitev: To je skrajšana formulacija prejšnjega tretjega odstavka 31. člena, ki zajema le bistvo. a) Predlog: 33' člen Za štipendiranje iz namenskih skladov se smiselno uporabljajo določila tega dogovora, če ni s posebnimi družbenimi dogovori drugače urejeno. b) Obrazložitev: Obstoječi namenski skladi, Prešernov, Kidričev, Kraigherjev in Titov, imajo predvsem nalogo zagotavljati kader na svojih področjih. Akte skladov je potrebno — če to še niso — uskladiti z družbenim dogovorom o izvajanju štipendijske politike ter še naprej skrbeti za razširitev kadrovskega štipendiranja. Drugače lahko urejajo štipendiranje ti skladi le, če posebni družbeni dogovor tako določa. Tak dogovor podpisujejo isti podpisniki, ki so tudi podpisniki tega dogovora, ali vsaj del podpisnikov, zato ob sprejemanjih posebnih dogovorov tudi skrbe za skladnost s tem dogovorom. 34. člen a) Predlog: 1. Varianta: Izvršni svet Skupščine SRS in izvršni sveti skupščin občin ter Zveza skupnosti za zaposlovanje in skupnosti za zaposlovanje, se dogovorijo o financiranju nalog iz 1. odstavka 24. člena tega dogovora najkasneje v treh mesecih po objavi sprememb in dopolnitev tega dogovora v Uradnem listu SRS. 2. varianta: Naloge iz 1. odstavka 24. člena tega dogovora so sestavni del programa skupnosti za zaposlovanje in se financirajo iz prispevne stopnje za zaposlovanje. (ali: ... se financirajo iz sredstev za dejavnost skupnosti za zaposlovanje). b) Obrazložitev: Obe varianti sta pogojeni s 24. členom. Če naj uredimo enotno strokovno službo pod enotnim vodstvom in z enotno odgovornostjo, da bomo vsaj v določenem času lahko obvladovali štipendiranje, ga povezovali s poklicnim usmerjanjem, povezovali z zaposlovanjem in kadrovskim štipendiranjem, potem je utemeljen 24. člen. Če to želimo, moramo tudi vedeti, da mora biti urejeno financiranje strokovne službe. Obe varianti nakazujeta možne rešitve. 35. člen a) Predlog: Evidenco udeležencev tega dogovora vodi Zveza za zaposlovanje Slovenije, ki opravlja tudi strokovno tehnično in finančno administrativna opravila v zvezi z delom samoupravnih organov s področja štipendiranja na ravni republike. b) Obrazložitev: Zveza skupnosti je že pred letom in pol prevzela te naloge od Izobraževalne skupnosti Slovenije. S tem določilom bi le formalno potrdili obstoječe stanje, seveda s pogojem, da bo Zveza bolje skrbela za delovanje organov kot doslej. 36. člen a) Predlog: Samoupravni sporazum o štipendiranju mora biti prilagojen spremem-bai tega dogovora najkasneje v šestih mesecih po objavi spremenjenega in dopolnjenega družbenega dogovora v Uradnem listu SR Slovenije. Samoupravni sporazumi, dogovori, merila, poslovniki in drugi akti po tem dogovoru, za katere ni posebej naveden rok prilagoditev ali novega sprejema, morajo biti sprejeti ali prilagojeni najkasneje v šestih mesecih po ob tvi tega spremenjenega in dopolnjenega družbenega dogovora v Uradnem listu SRS. b) Obrazložitev: V uvodni obrazložitvi je podan okviren rokovnik za sprejem dogovora in drugih aktov. Ta člen je prila- gojen tem rokom. Menimo, da je nujno in potrebno v tem času opraviti navedene naloge. 37. člen a) Predlog: Samoupravno organiziranost v skladu s 6. členom tega dogovora izvedejo podpisniki družbenega dogovora in podpisnice samoupravnega sporazuma najkasneje v enem letu po objavi spremenjenega in dopolnjenega družbenega dogovora v Uradnem listu SRS. Z izvolitvijo novih samoupravnih organov preneha mandat samoupravnih organov po dosedanjem družbenem dogovoru in samoupravnem sporazumu o štipendiranju. b) Obrazložitev: Čeprav bi bilo zaželeno, da bi tudi samoupravne organe po tem dogovoru in sporazumih volili ob volitvah v letu 1978, pa menimo, da časovno to ne bi bilo možno. Večini teh organov tudi začel teči tudi mandat v začetku leta 1975 ter bi se jim iztekel v začetku leta 1979. če predvidevamo sprejetje dogovora ob koncu tega leta, se enoletni rok za organiziranost po tem dogovoru izteče v decembru 1978, kar bi bilo tudi realno. 38. člen a) Predlog: Izvajanje tega dogovora spremlja in razlaga zbod podpisnikov ali pooblaščeni organ, ki ga po potrebi izvoli. Zbor podpisnikov izvoli izmed delegatov zbora na predlog RK SZDL predsednika zbora z mandatom štirih let. b) Obrazložitev: Dokler ni odstopil predsednik odbora po dosedanjem 33. členu dogovora, je spremljal in razlagal dogovor ta odbor. Menimo, da ni potreben še poseben organ zbora, če bodo potrebna pojasnila in razlage, jih tako mora predlagati zboru bodisi izvršni odbor bodisi skupščina delegatov podpisnikov sporazuma (sedanje skupne komisije). Tudi spremljanje izvajanja dogovora — predvsem prek samoupravnega sporazuma — naj opravljata izvršni odbor in skupščina delegatov podpisnikov samoupravnega sporazuma, ki sta dolžna zboru poročati o delu in stanju najmanj enkrat na leto. Sicer pa so po dopolnjenih členih dolžni spremljati izvajanje DD tudi drugi podpisniki in zato tudi predlagati potrebe po razlagi dogovora. 39 člen a) Prei : Izvršni oubor skupščine delegatov in skupščina delegatov podpisnikov samoupravnega sporazuma o štipendiranju sta dolžna predložiti zboru vsakoletni obračun za združena sred- stva in poročati o delovanju najmanj enkrat letno. b) Obrazložitev: Take obveznosti ta dva organa doslej nista imela, menimo pa, da je to nujno, če naj bi vsaj v bodoče bolj usklajeno delovali organi na področju štipendiranja. 40. člen a) Predlog: Zbor podpisnikov sprejme na prvi seji po sprejetju teh sprememb in dopolnitev družbenega dogovora poslovnik o delu zbora. V poslovniku določi način in postopek za spremembe in dopolnitve družbenega dogovora, pravice in dolžnosti predsednika, način in postopek za izvolitev ter mandatno dobo predsednika, začasnih ali stalnih drugih organov zbora ter druge zadeve, pomembne za delovanje zbora in izvajanje tega dogovora. b) Obrazložitev: Doslej je zbor deloval brez poslovnika, nujno pa je treba tudi to urediti. • 41. člen a) Predlog: Spremembe, dopolnitve in prečiščeno besedilo tega dogovora po sprejetju pripravi posebna delovna skupina, ki jo izvoli zbor podpisnikov. Spremembe, dopolnitve in prečiščeno besedilo tega dogovora se objavijo v Uradnem listu SRS ter veljajo od dneva objave, uporabljajo pa se od dneva sprejema na zboru podpisnikov. b) Obrazložitev: Po javni razpravi in sprejemu dogovora na zboru je treba opraviti tudi redakcijo dogovora in ga objaviti. Navedeni predlog to ureja. Možno pa je pooblastiti tudi kak drug organ. SKLEPNO POJASNILO V predlogu predvsem pa ne v prehodnih in končnih določbah predloga nedvomno niso obdelane vse zadeve, ki bi jim bile potrebne. Delovna skupina tudi ni mogla vsega opraviti brez potrebne strokovne pomoči. Zato delovna skupina tudi predlaga, da v nadaljnji razpravi pregledajo in opravijo strokovno-pravne ter druge redakcije zato usposobljeni strokovnjaki, ki naj jih angažira Zveza skupnosti za zaposlovanje. Pri tem pa morajo upoštevati redaktorji smisel izoblikovanih predlogov. V skladu s tem pojasnilom je potrebno ocenjevati tudi stilizacijo (pravno in drugo) posredovanih predlogov. Za delovno skupino: Boris FELDIN, s. r. POROČILO DELOVNE SKUPINE ZA PRIPRAVO PREDLOGA SPREMEMB IN DOPOLNITEV DRUŽBENEGA DOGOVORA O OBLIKOVANJU IN IZVAJANJU ŠTIPEDIJSKE POLITIKE V SRS I. UVOD Zbor podpisnikov družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SRS (v nadaljevanju besedila Zbor podpisnikov DDŠ) je na 3. seji 21. februarja 1977 sprejel sklep o pripravi predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SRS (v nadaljevanju DDŠ) ter hkrati določil organizacije in organe, ki naj določijo delegate za delovno skupino, ki naj pripravi predlog. Za pripravo predloga sprememb in dopolnitev DDŠ je bil določen rok konec meseca aprila, delovna skupina pa je delo opravila do 10. maja 1977.leta. Na začetku meseca marca so bili pismeno pozvani vsi podpisniki DDŠ in vse skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju ter drugi, da posredujejo predloge in pripombe za spremembe in dopolnitve DDŠ do 31. marca 1977. leta. Na ta poziv je bilo posredovanih komisiji izredno veliko predlogov in pripomb, ki jih je delovna skupina uporabila pri sestavi osnutka sprememb DDŠ. Delovna skupina je pri pripravi sprememb upoštevala tudi predloge in pripombe za spremembe, ki so bile posredovane v zadnjem letu, kolikor jih je dobila. Vseh predlogov in pripomb je bilo več kot 300, nekatere so identične, nekatere pa si popolnoma nasprotujejo. Prav tako so bili na začetku meseca pozvani organi in organizacije, ki so bili s sklepom zbora podpisnikov DD določeni za delegiranje delegatov v delovno skupino za pripravo predloga sprememb, da imenujejo delegate. Te so tudi imenovale delegate do konca meseca marca. Na tej osnovi oblikovano delovno skupino so sestavljali delegati: — Izvršnega sveta Skupščine SRS (1 delegat iz RK za vzgojo in izobraževanje); — republiške konference SZDL (2 delegata); — republiškega sveta Zveze sindikatov (1 delegat); — republiške konference ZSMS (3 delegati); — Gospodarske zbornice SRS (3 delegati); — Zveze skupnosti za zaposlovanje SRS (2 delegata); — skupne komisije na ravni republike (1 delegat, tj. predsednik, ki ga je za to zadolžil zbor podpisnikov DDŠ in mu*' naložil vodstvo delovne skupine) ter — sodelavec strokovne službe (1 član). Skupno je sodelovalo v skupini 13 čla- nov-delegatov in 1 sodelavec strokovne službe, občasno pa so sodelovali še predstavniki nekaterih drugih organov oziroma organizacij. Delovna skupina je imela 7 celodnevnih sej v polni (vsi člani) ali ožji sestavi (5 članov) in je v času od začetka aprila in do 10. maja 1977. leta več kot 80 ur samo oblikovala predloge sprememb (brez administrativno tehničnih del). Pri desetdnevni zamudi, ki je nastala pri pripravi predloga, je potrebno upoštevati, da so člani-delegati v delovni skupini redno zaposleni v svojih delovnih organizacijah. II — PREDLOG ZA JAVNO RAZPRAVO Na skupni (in zadnji) seji delovne skupine in sekretariata sveta za vzgojo in izobraževanje pri RK SZDL je bil sprejet predlog: A. Da se zboru podpisnikov DDŠ predloži predlog sprememb in dopolnitev kot osnutek, ki naj ga zbor podpisnikov (z dopolnitvami) določi za javno razpravo. Javna razprava naj bi trajala od 3—4 mesece po dnevu seje zbora, ko bo sprejel osnutek kot predlog. B. Da pripravi izvršni odbor skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike predlog kriterijev razpisa štipendij iz združenih sredstev in predlog solidarnostnega prelivanja združenih sredstev za šolsko leto 1977/78 ter ga posreduje zboru podpisnic DDŠ v oceno, po pridobljenih mnenjih skupnih komisij na ravni občin pa naj ga obravnava in sprejme skupna komisija na ravni republike v mesecu juniju. Predlog kriterijev razpisa in solidarnostnega prelivanja naj upošteva sklepe zbora podpisnikov DDŠ ter stališča in sklepe družbenopolitičnih organizacij, ki so bili posredovani po 6. seji skupne komisije. Ta dva predloga utemeljujejo predvsem naslednji razlogi: L Ko je delovna skupina sprejela in obravnavala vse pripombe in predloge za spremembo DDŠ, je ugotovila, da je teh izredno mnogo in da so si zelo različni ter je zato ocenila, da jih sama ali pa tudi le zbor podpisnikov ne moreta oceniti dokončno in brez javne razprave. Posebej je bilo upoštevano, da terja izvedba določil DDŠ prek drugih aktov, ki se morajo prilagoditi DDŠ, toliko časa, da jih ni mogoče uveljaviti z novim šolskim letom, ker bi morali'biti urejeni vsaj dva meseca pred tem. 2. Šele ko bo sprejet spremenjeni DDŠ, bo mogoče na tej osnovi pripraviti predloge sprememb samoupravnega sporazuma, po sprejetju tega pa še druge spremljajoče akte (pravila, merila za solidarnost, poslovnike itd.). Tudi ti normativni akti morajo biti v javni razpravi. Vse to ni bilo realno pričakovati v enem ali dveh mesecih. 3. Ker se je v času dosedanjega izvajanja DDŠ nabralo veliko predlogov in pripomb na zastavljeni sistem in ker so se. pri nedoslednem izvajanju pokazale slabost in pomanjkljivosti, je delovna skupina ocenila, da kaže spremembe in dopolnitve temeljito proučiti in preveriti v javni razpravi ter v DDŠ vnesti v največji možni meri in z največjim možnim soglasjem vse tsto, kar bi omogočalo in zagotavljalo realizacijo v osnovi že pred leti zastavljene štipendijske politike kot sestavnega dela kadrovske politike v smislu sprejetih političnih in druž-benh dokumentov. V času dosedanjega izvajanja DDŠ so bili namreč sprejeti pomembni dokumenti (resolucije kongresov ZKJ in ZKS, Zakon o združenem delu, družbeni plani razvoja, temelji planov razvoja različnih dejavnosti itd.), kar vse moramo v največji možni meri in upoštevaje tudi dinamičnost razvoja upoštevati pri spremembah in dopolnitvah DDŠ. V kratkem času in brez javne razprave to ni niti mogoče in niti sprejemljivo. 4. Opredeljevanje za ustreznejšo izpeljavo neposrednega vpliva združenega dela na štipendijsko politiko, na sistem solidarnosti v štipendiranju, na vlogo poklicnega usmerjanja v štipendijski politiki, na vpliv preobrazbe usmerjenega izobraževanja na kadrovsko politiko in štipendijsko politiko, na usklajevanje interesov in potreb po kadrih in na druge bistvene elemente štipendijske politike kot sestavnega dela kadrovske in družbene reprodukcije ni mogoče opraviti na hitro in brez javne razprave, ki bi pripomogla k jasnejši opredelitvi bistvenih elementov štipendijske politike. Spremembe in dopolnitve DDŠ ter vseh drugih iz tega izpeljanih aktov želimo izvesti po taki demokratični in samoupravni poti, da bodo končni dogovor in drugi akti zavestno sprejeti dokumenti, saj le tako lahko pričakujemo tudi realizacijo dogovorjenega. 5. Tudi še veljavni DDŠ in drugi akti ob njem so bili pred končnim sprejemom skoraj dve leti v razpravi in dopolnjevanju, pomanjkljivosti v dosedanjem izvanjanju nam zato še toliko prej narekujejo, da sprejmemo dobro proučene in utemeljene spremembe in predloge. Možno bi sicer bilo sprejeti tudi v kratkem času spremembe in dopolnitve, ki pa bi brez javne razprave in zavestnih opredelitev ne mogle biti realizirane ali pa bi bile ponovno slabo izvedene. Ponovnih defektov v sistemu štipendiranja zaradi nedorečenosti pa ne moremo dovoliti tudi zaradi možnih družbenopolitičnih posledic. 6. Za šolsko leto 1977/78 se predlagani kriteriji za štipendiranje in solidarnost sicer zdijo začasni, vendar po svoji vsebini že slede načelom in opredelitvam v predlogu sprememb. 7. Stališča in sklepi družbenopolitičnih organizacij (IK PCK ZKS, IO RK SZDL, Zveze sindikatov, predsedstva RK ZSMS) in zbora podpisnikov, sprejeta po 6. seji skupne komisije, nalagajo odgovorno nalogo in dajejo jasna izhodišča, zato jih je treba tudi z vso odgovornostjo upoštevati v spremembah in dopolnitvah DDŠ. 8. V dosedanjem obdobju izvajanja DDŠ ter samoupravnega sporazuma o štipendiranju se ni ali pa ne dovolj odgovorno pristopilo k prilagajanju in dopolnjevanju teh aktov in k pravoča'sne-Itnu odpravljanju pomanjkljivosti, kar vse še toliko bolj narekuje temeljitejšo proučitev sprememb in dopolnitev. Navedeni razlogi so bili osnovni, ki so narekovali predlog, da se spremembe in dopolnitve posredujejo v. širšo javno razpravo preko vseh družbenopolitičnih in samoupravnih mehanizmov in, da bodo sprejete le, če bo dosežen naj večji konsenz vseh podpisnikov, predvsem pa podpisnikov samoupravnih sporazumov o štipendiranju iz združenega dela, ki združujejo sredstva in so tudi osnovni nosilci in realizatorji dogovorjene štipendijske politke ter majo zato tudi največjo dolžnost in pravico neposrednega oblikovanja in vplivanja na izvajanje štipendijske politike. III. OSNOVNA IZHODIŠČA Delovna skupina je pri oblikovanju sprememb in dopolnitev upoštevala osnovna načela veljavnega DDŠ, predloge in pripombe, ki so bili posredovani, in stališča, sklepe in opredelitve družbenopolitičnih organizacij, sprejete po 6. seji skupne komisje. IK P CKZKS (11. 1. 1977), IO RK SZDL (10. 1. 1977), P RK ZSMS (27. 12. 1976) , RS Zveze sndikatov Slovenije (15. 2. 1977), Zbor podpisnikov DDŠ (21. 2. 1977) so predvsem poudarili in se izrekli v dograjevanju štipendijske politike za razreševanje in upoštevanje: — pospeševanje procesa sprememb, ki morajo imeti in imajo vpliv v štipendijski politiki in nanjo; — povezanost poklicnega usmerjanja s sistemom usmerjenega izobraževanja in prek tega za vpliv na graditev takega sistema štipendijske politike, ki bo zagotavljal čimprejšnjo in čimvečjo povezanost mladine s kadrovskimi interesi in potrebami združenega dela in družbe kot celote; — pridobitev štipendije mbra biti odvisna od kadrovskih potreb, učne in štu- dijske uspešnosti in socialnoekonomskega stanja; — sistem žtipediranja (kadrovskega in iz združenih sredstev) je nujno potrebno približati vplivu delavcev v združenem delu ter ga vgraditi v samoupravne družbeno-ekonomske odnose združenega dela; — potrebna je tesnejša naslonitev štipendiranja' na poklicno usmerjanje; — povezovati je treba štipendiranje z reformo vzgoje in izobraževanja in ga zato sproti prilagajati reformi; — zaostriti je potrebno zlasi raz-"ednosocialne aspekte v štipendiranju (kadrovskem in iz združenih sredstev); — organizirati enotno strokovno službo v skupnostih za zaposlovanje zato, da bi tako bolje in hitreje povezovali potrebe združenega dela s poklicnim usmerjanjem in zaposlovanjem, da bi celovito obvladovali štipendiranje iz združenih sredstev ter ga usklajevali s kadrovskim štipendiranjem v združenem delu; — ugotoviti ustreznost samoupravne organiziranosti na področju štipendiranja in jo uskladiti z družbenimi dokumenti; — podpirati napore za opredel je vanje cenzusa kot kriterija za pridobitev štipendije na socialni podlagi; cenzus' naj bo enoten; — mehanizem in kriterije solidarnostnega sistema prelivanja sredstev za štipendiranje izdelati tako, da bodo veljali vse šolsko leto in da bodo omogočali odgovorno in racionalno gospodarjenje z združenimi sredstvi in socialno varnost štipendistom; — vpliv delavcev v združenem delu na usmerjanje in uporabo združenih sredstev je treba zagotoviti tako, da bo zajemal preverjanje uresničevanja štipendijske politike prek samoupravne delavske kontrole; — spremeniti in sproti je treba spreminjati tista določila DDŠ, ki se pokažejo neustrezna; _— zagotoviti moramo delovanie vseh delavnikov štipendijske politike skladno z DDŠ in zaostriti njihovo odgovornost za izvajanje štipendijske politike; — v sistem preverjanja upravičenosti -1o štipendije (vseh vrst) moramo vključiti vse potrebne družbene organizme fkrajevne skupnosti, socialne službe, šole, družbenopolitične organizacije, davčne službe itd.); _— informiranje o problematiki in izvajanju štipendirania je treba vgraditi kot stalen element obveščanja, ki naj temelji na točnih podatkih, da tako omogoča popolnejši vpliv delavcev v združenem delu na celotno štipendiisko politiko (v OZD in na združena sredstva); — v DDŠ moramo vgraditi obveznost vključevanja štipendiranja v razvojne načrte ter kadrovske plane združenega dela in zagotoviti učinkovitost vlaganja sredstev za štipendiranje; — postopoma moramo zmanjševati število štipendiranih iz združenih sred- stev ter na ta način zmanjševati sedanji delež 0,5 %, zmanjšani in vrnjeni delež pa uporabiti v združenem delu za kadrovsko štipendiranje; — štipendiranje iz združenih sredstev naj se bolj veže na kadrovske potrebe, sposobnost kandidatov (učni uspeh), realnejši materialni cenzus in ustreznejši delež staršev; — v solidarnostno prelivanje združenih sredstev moramo vgraditi elemente oziroma kriterije, ki bodo stimulirali racionalno gospodarjenje z združenimi sredstvi; — zagotoviti moramo enoten sistem zbiranja in obdelovanja podatkov o štipendiranju in enotnost ter enkratnost razpisov štipendij; — vgraditi moramo v DDŠ elemente obveznosti stalnega preusmerjanja štipendistov iz združenih sredstev na kadrovske štipendije; — vgraditi moramo v DDŠ elemente za spodbujanje in obveznost povečevanja števila kadrovskih štipendij; — predvideti moramo možnost in pogoje za izredne ukrepe pri štipendiranju iz združenih sredstev; — zagotoviti je treba veljavnost kriterijev za vse šolsko leto in nespremi-njanje med letom; — izdelati moramo vse potrebne in novelirati vse obstoječe normativne akte ob DDŠ; — vključiti moramo predstavnike ' učencev in študentov v organe podpisnikov samoupravnih sporazumov o štipendiranju; Navedene so le bistvene ugotovitve, opredelitve, stališča in sklepi, ki so jih sprejele prej navedene družbeno-politič-ne organizacije. Dokaj podobne predloge in stališča so posredovali tudi drugi dejavniki od občinskih skupnih komisij do posameznih OZD. V spremembah in dopolnitvah oziroma v predlogu smo si prizadevali kar najbolj ustrezno uveljaviti navedena stališča in opredelitve, stvar javne razprave pa je, da oceni, ali je to storjeno v zadovoljivi meri oziroma v čem je to uspelo, v čem še to ni uspelo, kaj je potrebno še bolj upoštevati v predlogu sprememb in dopolnitev in kaj ni ustrezno zajeto. Opozoriti pa moramo, da predvsem poglavje prehodnih in končnih določb še ni dovolj dodelano (izredni ukrepi, spremembe), zato pričakujemo v javni razpravi tudi predloge in opredelitve o še nevnešenih, vendar že predlaganih spremembah in dopolnitvah. Delovna skupina ocenjuje, da je skušala v naj večji meri upoštevati predloge, uspešnost tega dela pa naj oceni javna razprava. IV. ZAKLJUČEK V obrazložitvah k posameznim predlogom sprememb in dopolnitev so dana pojasnila, ki pa verjetno v izrazoslovju ne zajemajo vsebine tako, kakor to sledi iz opredelitev oziroma je možno, da ob- razložitve niso dovolj popolne. Prav tako ni dovolj pojasnil k tistim predlogom in pripombam, ki niso upoštevani ali pa so premalo upoštevani v predlogu sprememb. Delovna skupina zato prevzema obveznost, da bo na vsa vprašanja, ki bodo dana v javni razpravi, izoblikovala tudi ustrezne odgovore in pojasnila, če posredovano poročilo, predlogi sprememb in obrazložitve ne bi zadoščale in iz njih ne bi bilo mogoče razbrati usmeritve in namena sprememb in dopolnitev. Prav tako se delovna skupina zaveda, da izrazni jezik predlogov še ni dovolj pravno in stilistično izpiljen, kar pa bo opravljeno v nadaljnjih fazah (redakcije). Potrebno pa je poudariti, da je DDŠ le eden izmed aktov o štipendiranju, ki zajema v bistvu le osnovna načela in izhodišča, v razpravi je potrebno zato upoštevati, da DDŠ sledijo še spremenjeni in dopolnjeni samoupravni sporazumi o štipendiranju, pravila o delu, pravicah in dolžnostih organov, merila o solidarnostnem prelivanju združenih sredstev, poslovniki in drugi, ki bodo konkretizirali v DDŠ navedeno in širše obravnavali posamezna vprašanja. Vseh aktov pa ni mogoče pripraviti, dokler ni sprejet DDŠ, ker bodo morali biti temu prilagojeni. Sedanji predlog sprememb pa še ne pomeni, da bo v celoti tudi sprejet, saj sicer javna razprava ne bi imela smisla. Sodimo, da predlog sprememb in dopolnitev pomeni vsaj osnovo za poglobljeno in širšo razpravo o bodoči usmerjenosti izvajanja štipendijske politike, seveda s pogojem, da bomo DDŠ, ki bo spremenjen in dopolnjen sprejet po javni razpravi ter bo pomenil najširši dogovor, tudi v resnici odgovorno in dosledno izvajali, sicer bo ponovno le napisano besedilo in ne v življenjski in družbeni praksi uveljavljen dogovor. Zavedati se moramo tudi, da DDŠ ne bo nikoli dokončen in veljaven enkrat za vselej; zato bo treba skrbeti, da se bo stalno in tekoče dopolnjeval v vseh tistih elementih, ki jih bo narekoval družbenoekonomski razvoj in potrebe družbe kot celote. Končni cilj pa je združitev štipendij iz združenih sredstev s kadrovskimi v enovite kadrovske štipendije, s čimer naj bi zagotovili uporabo in odločanje o sedanjih združenih sredstvih za štipendiranje neposredno v združenem delu, od koder tudi izhajajo, socialno in drugače pogojene izjemnosti pa naj bi reševali. v samoupravnih organizmih in skupnostih, katerih ustavna naloga in funkcija je zmanjševanje in odpravljanje neskladij v razvoju družbe. Delovna skupina predlaga, da se v javni razpravi upoštevajo poleg predlaganih sprememb in dopolnitev DDŠ ter obrazložitev tudi osnovna izhodišča. Ljubljana, 30. 5. 1977 Za delovno skupino: Boris Feldin, l. r.