Stev. 64.	V UnHIanl. v soboto, dne 18. marca 1911.	Leta KKXIX,
=5 Velja po pošti: =
Za celo leto naprej . K 26'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 0-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12— ssa četrt leta „ . „ 6'— za en meseo „ . „ 2'—
V	opravi prejemali mesetio K 1*90
===== Inseratl: ■-1
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v
za dvakrat......13 „
za trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popnst.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev
===== Izhaja: 1
vsak dan, izvzemši aedelje in praznike, ob 5. ari popoldne.
KšT Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/IU. Rokopisi se ne vračajo; natrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo |e v Kopitarlevl niiol štev. B. Teq Avstr. poštno bran. račun št. 24.797. Ogrske poštne bran. račun št 26.511. — Upravnlškega telotona št. 188.
Današnja številka obsega 18 strani.
Habsburški irializem.
O tem važnem vprašanju, ki je zadnji čas zopet na površje prišlo, piše »Tržaški Lloyd«, glasilo jugoslovanskih trgovskih krogov sledeče:
»Ni nobenega dvoma, to, kar se mora izvršiti, se bo izvršilo ali preje ali kasneje. Rešitev habsburške države je v tem, da pade sedanji zloglasni du-alizem in se skoraj trializem upostavi. Irializem habsburške; države je ključ do rešitve vseli vprašanj, ki pretresajo našo politično javnost, je pogoj za naš gospodarski napredek, bodisi v industriji, v pomorski trgovini, sploh vsega napredka. Zakaj v hiši, kjer gospodarita nasilno samo dva gospodarja v svojo lastno korist, no morejo biti zadovoljni ostali člani, ki imajo sicer težke dolžnosti, a so jim no prizna in da ni-kakih pravic. In ravno to se dogaja v Avstro - Ogrski, kjer so si Nemci in Mažari prisvojili moč, gospodstvo, vlado, koristi, kratko rečeno vse v vsem. Ta krivica mora izginiti! Zakaj svaka je sila za vremena. Vsak pritisk na zdrave organizme, ki se gibljejo, žive, in dela jo, mora s časom pasti.
Ustanovitev trializma je tudi rešitev habsburškega prestola in njega obstanka. To jo gola ^resnica. Zakaj avstro - ogrski dualizem, v katerem so danes Mažari vso moč, ves politični vpliv in gospodarske koristi nase potegnili, je. strašen smrtonosen organizem za bodočnost habsburške države in za obstanek habsburške dinastije. Govorimo odkrito! Mažari so večji sovražniki habsburško države kakor marsikatera druga zunanja država, ki bi rada na njenih razvalinah sezidala svoje gospoclstvo. Mažari bi so sprijaznili magari s Belcebubom in Luciferjcm, samo da bi uničili habsburško dinastijo in državo, na katere grobu bi sami zasadili mongolsko žezlo Alilo in Arpa-da. Mažarska domišljavost sanja o ma-žarskem carstvu, ki naj bi so razprostiralo od Donave in Jadranskega morja, tja do Črnegore, Sredozemskega in Egejskega morja. Magyar kiralv orszag bi rad pogoltnil Hrvaško, Slavonijo, Dalmacijo, Rosno in Hercegovino, Srbijo, Bulgarsko, Makedonijo in evropsko Turčijo.
Da. Ako hoče habsburška dinastija vzdržati sebe in svojo državo, mora presekati ono vrv, ki je zadrgnjena okoli vratu avstrijskih narodov, da jih
duši. Na jugu Avstrije na pragu Balkana mora vstati nova kraljevina, iz hrvaških in slovenskih pokrajin. To kraljestvo bi bilo podnožje in zaslone k habsburške državo in obenem vzdrževalo politično gospodarsko ravnotežje te države. Obenem pa jo lahko dragocena pomoč severnim avstrijskim Slovanom, ki se bodo lahko prepričali, da je hra lovska pomoč Jugoslovanov v tri-alistični državi boljša in jačja od največjih političnih nasilnikov, ki sedaj gospodarijo nad avstrijskimi Slovani.«
Tako prodira misel jugoslovanskega zjedinjenja čedaljebolj med vso kroge, ki imajo kaj zmisla za naše življenjske interese in znajo trezno preudariti, kaj jc v korist slovenskemu in hrvaškemu narodu.
Politični roKovnjači.
Zoper naš list in našo stranko se je dvignil silen popirnati vihar, od strani kopico mladih ljudi, ki se vrtijo okoli lista »Jutro«. Kdo so tisti možje, ki so pričeli v slovenski žurnalistiki svoje rokovnjaštvo, in začeli naravnost na gnjusen in nespodoben način vlačiti politične nasprotnike na sramoten o de is nam je sedaj znano. In dobro je, da jih poznamo. To so ljudje, ki v politični javnosti in sploh nikjer nič ne pomenijo, navadni pustolovci, od katerih nima slovenski narod - nič pričakovati, ki pa mislijo v svoji otroški naivnosti da bodo z večinoma izmišljenimi škandali naših političnih pristašev našo pozicijo v Ljubljani omajali. Predvsem moramo omenili, da jo to metodo in maniro že svoj čas »Slovenski Narod« uporabljal, pa kakor se je izkazalo, popolnoma brezuspešno. Zakaj kdor misli S. L. S. s tem škodovati, njeno moč in silo na ta način pobijati, da. privleče danes toga, jutri druzega somišljenika, ga sleče vpričo vsega občinstva, opljuje, obrca, nazadnje doda pa šo par sleparjev, goljufov, prešest-nikov, je lo sicer strupeno in nečedno orožje, ali političnemu rokovnjaštvu tudi to ne bode na nogo pomagalo.
Nas puste to strupeno pšico popolnoma mirne in hladno. Prestali smo že druge bolj viharno in bolj nevarne čase, zato gremo čisto hladnokrvno preko teh političnih smrkolinov. V naši domovini je preveč dela, pa. tudi preveč politične pameti in razsodnosti, da bi so ugnjezdili kaki lačni politični klati-vitezi. To so oblaki brez vodo, ki gredo hitro mimo kakor so prišli.
Ko bi mi hoteli gnjilobo in gnoj v
javnosti na dan nositi, bi imeli silno veliko posla in bi do neba smrdelo. Ko bi hoteli listo kopico okoli »Jutra« na pranger postaviti, bi so javnost naravnost čudila, kako je mogoče, da se ljudje takega kalibra predrznejo sploh kamen pobrati in v druzega zalučati. To smo hoteli pribiti enkrat za vselej, ker nas ni več vol ja, pečati se s takimi ljudmi, ki stoje zadaj za »Jutrom«. Najbolj značilno za. naše politično razmere pa. je. dejstvo, da drži temu listu, ki širi de-moralizacijo in smrad po Ljubljani naše liberalno učitelj stvo roko. To dokazuje, da jo liberalno učiteljstvo še vedno izmed vseh stanov najbolj zagrizeno in. strupeno, kakor bi bilo res neločljivo združeno s kranj. liberalizmom. Na eni strani vpije in se kremži, da stoji popolnoma na krščan. tleli in da jim je bila versko-nravna vzgoja mladine vodno pri srcu, na drugi strani pa omogočuje, da se izdaja tak podli in cinični list, ki se roga vsemu krščanstvu in uprizarja politično smrdolinstvo.
Prav dobro nam jo tudi znano, da se skrivajo za. tistimi umazanimi dopisi v »Slovenskem Domu« večjidel liberalni učitelji, katerim še zdaj ne da žilica miru, da nosijo svojo liberalno kožo na prodaj. Za vso to lopovščino, ki .jo »Jutro« proti naši stranki uprizarja, delamo soodgovorno tisto učiteljstvo, ki se skriva za »Učiteljsko tiskarno«.
S. lj,. S. si bo to versko - nravno delo liborčHfiČgt, učiteljstva dobro zapomnila in tudi primerno poplačala.
Mmu mi"
Novi narodni kolek »JBrezja« je natisnjen. Slovenci, pridno posegajte po njem! Priporočen bodi posebno romarjem k Mariji Pomagaj na Brezje.
Slomškov- dar čez 20 K:
Dr. V. Pegan, odvetnik v Ljubljani, v nekih kazenskih zadevali, <40 K.
Nadalje sc je nabralo kot Slomškov dar:
Po preč. g. Tomažu Ulbing, kaplanu v Dohrlivasi, Koroško, nabral pri duhovnikih povodom pogreba č g. I'rana Cepič, vpokojenega župnika v Ka-zazali, 18 K. — Dobljeno stavo dveh začasnih popolnih abstinentov v Celju, 15 K. — Josip Jurše, posestnik v Smol-niku, G K. — Nabrano po g. A. Stergar-ju, trgovcu v Skalah, (j K 50 v. — Nabral g. Janko Telban, občinski tajnik v Borovnici v veseli družbi v Društvenem domu, 2 K. — Stevo Miholič, ka-varnar, Ljubljana, 5 Iv. — Družba v ka-
varni »Central«, 3 K 80 v. — I. Cvctreč-ni k izročil dar č. fračiškanskega vratarja v Ljubljani, 1 K 30 v. — Dijaki Zadružne šole v Ljubljani, 10 K,
Iz nabiralnika:
I■/. nabiralnikov moške podružnic* »Slovenske Straže« v Trnovem na No< tranjskem, 10 K 15 v.
Sklad Mohorjanov 1910:
251. Mohorjani v Lučinah, po g. Krami Rajčevič, župniku, 1 K. 225. Mohor« jani v Po d graj ah pri Ilirski Bistrici, 2K 30 v. 256. Mohorjani v Božeku, po g, K. IIlitini', župniku, 3 K 70 v. — 257, Mohorjani Preska, po g. I. Branu, 5 K 80 v. 58. Mohorjani št. Jurij prj Kranju, po župnem uradu 17 K 1-2 v. —. 259. Mohorjani v Tržiču, po g. Josipu Potoka r, župniku, 10 K. Mohorjani \ Vojniku, drugi dar, Ii K. S prejšnjim, dne i. jan. t. i. vred 26 K. nabrano po g, Alfonzu Požar, takratnemu vojuiškemti kaplanu, sedaj župniku na Krankolo-vem, Štajersko.
Za zavarovanje
po posredovanju »Slovenske Straže« smo dobili od zavarovalnic zopet 160 K, Kdor se hoče zavarovati za življenje, doživetje, otroško doto, pogreb, sta< rostnn xonto, naj to stori potom »Slovenske Straže« in bo najboljše postre< žen. Mesto agonta, naj dobi »Slovenska Straža« provizijo!
»Slovenska Straža <_,priporoča, da pri nakupovanju kupujete izključno:
V težavnem boju, I i ra bi jejo obmejni Slovenci za svoj obstanek, jim jc »Slovenska Straža« zvesta in zanesljiva opora. Za svoje delo za obmejne Slovence pa potrebuje »Slovenska Straža« denarja,.mnogo denarja. Kje naj ga dobi. Bogat vir jc, oziroma bi moralo bili blago, ki se prodaja v korist, obmejnim Slovencem, v prvi vrsti »Kolinska kavina primes« v korist obmejnim Slovencem. Somišljeniki, knnnite jo. razširjajte jo tudi med znanci, dajte s tem na razpolago »Slovenski Straži« sredstva, da bo mogla še uspešneje vršiti svoj program: delo za obmejne Slovence. Vsaka škalljica »Kolinsko kavine primesi v korist obmejnim Slovencem« mora biti onroinljena s pečatom »Slovenske Straže«.
Drože (kvas) iz drožarno Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska ulica št. S. v korist obmejnim Slovencem. Izborno blago, da mu ni nara.
Vsaka zavedna slovenska gospodinja zahteva vedno in povsod tc drože. Velikonočni kolači in potico zamesijo naj se edino! c s Košmcrlovimi d rožami.
(Piše dr. Leop. Lenard.)
2. Grabštajn.
Grabštajn je prva železniči\a postaja od Celovca na progi Celovec— Maribor. Leži torej skoraj neposredno pod Celovcem: Prebivalstvo jo skoraj izključno slovenske narodnosti in kmečkega stanu, toda istotako skoraj izkljupno nemško-nacionalnega mišljenja.
Slovenskim rojakom po drugih krajih se bo (a prikazen zdula čudna in nerazumljiva, kako zamoro koroški kmet ob istem času in z isto sapo priznali, da je Slovenec in da je nemški nacionaloc. Koroškemu ljudstvu po teli okolicah sc zdi pa to Čisto lahko mogoče in no vidi v teh dveh pojmih nobenega nasprotja.
Vozil sem so nekoč nekaj postaj skupaj z nekim koroškim kmetom. V Celovcu jo na. kolodvoru in potoni v vlaku s sprevodnikom govoril po nem-fcko. Ivo sc jc z mano spustil v pogovor, me jc nagovoril slovensko in raz-Kovarjala sva so ves čas v slovenskem jeziku. Samo proti koncu, ko jo pogo-
vor prešel na politična vprašanja, se jo zopet, spomnil, da jc pravzaprav neni-škonarodnega prepričanja, ter jc zopet pričel govoriti po nemško.
»Jaz sem Slovenec« — rekel mi .je čisto odprto — »pri nas so vsi Slovenci. Toda jaz sem Nemec. Nemščina jc pri nas občevalni jezik. Šola mora biti nemška in ljudje morajo znati nemško. Pri nas smo vsi ncntškonarod-nega mišljenja.«
Tomu kmetu — in bil je precej inteligenten — sc je torej videlo to dvoje čisto zedinljivo: biti Slovenec po rodu in bili nemški nacionaloc po mišljenju. Tu odrečejo vsi narodnostni dokazi. Govori človeku ter mu dokazuje, da jo Slovenec in no bo li nasprotoval. Obenem bo pa hud nemški narodnjak. Kaj hočeš reči? Da to dvojo no gre skupaj? - lo ga boš jako težko prepričal. Tu li bodo odrekli vsi dokazi in uo boš našel besedo s katero hi mu mogel do živega.
Pri ljudskem štetju ponekod niso nič vprašali po občevalncm jeziku, ampak samo po političnem prepričanju. Komisar jo vprašal:
->Si črn ali bol.
Če je rekel »črn«, lo jo pristaš katoliških načel, so ga vpisali za Slovenca, če je pa rekel »bol«, to jo liberalec, so ga vpisali za Nemca.
V teh okolicah nc igra torej narodno vprašanje kot tako toliko vloge, ampak gre se predvsem za versko-social-no-politično stran vprašanja. Ker je. človek liberalnega mišljenja, so čuti pristaša vladajočo liberalno stranke. Ker jc pa la stranka po veliki večini nemška, so tudi on čuti Nemca. Ljudstvo jc nemškega mišljenja, ker .jo liberalno. Boj se mora torej v prvi vrsti obrniti na versko in na socialno polje. Ako bo boj na tem polju izvojevan, ho tudi narodnostno vprašanje samoob-sebi rešeno.
Toda sedaj se moram vrnili k predmetu.
Z gosp. Vajncislom, tajnikom koroške krščansko socialne zvezo, sva se odpravila v Grabštajn. On jo imel predavanje, jaz seni se peljal ž njim na sprehod. Dan .je bil pust in vlažen, pol s kolodvora v Grabštajn sicer kratka, toda blatna in slaba. Grabštajn sam ima pa jako lepo lego. Kakor sploh na Koroškem, ni tudi tukaj nobeno večje vasi skupaj. Cerkev, no daleč proč žup-nišče, nekoliko daljo pa, gostilna. Potem stoje posamezne hišo skrite za. drevjem ju bregovi. Kraj jo videli premožen, ljudstvo krepko in zdravo.
Grabštajn je središče nemškega Bauornbunda«, najnevarnejšega sovražnika koroških Slovencev.
Nekoliko v daljavi se vidi cerkvica sv. Petra, ki jo ekspozitura grabštajn-sko fare. Tu je živel in deloval do nedavnega časa vrli gospod Serajnik, narodni trpin, ki je sedaj prestavljen v Gosposveto. Pred tedni jo bil obsojen v šesl tednov ječo, trpeti jo pa moral tudi že večkrat poprej, t) dotični pravdi, ki je bila posebnost svoje vrsto, so poročali listi obširneje.
Koroški slovenski list »Mir« je prinesel kratek dopis iz Grabštajna, kjer je pisal neimenovani dopisnik med drugimi, da učitelj nc razume slovenščine in no uči nič slovenski. Radi toga dopisa .je bil tožen gosp. Serajnik kot domnevani dopisnik. Pri sodniji se ni moglo z a trdno dokazati, da bi res on poslal ta dopis. Istotako se ni moglo dokazati, da hi bilo v dopisu kaj neresničnega. ali nečastnega. Toda gospod Serajnik jc bil obsojen v ječo.
Bado se očila koroški duhovščini, tla je premlačna in premalo odločna in delavna. V posameznih slučajih bo to očitanje več ali manj opravičeno, toda gledati od daleč in očitati je lažje kakor pa delovati. Priznati sc pa tudi mora, da ima koroška duhovščina v svoji sredi celo vrsto tihih trpinov in mučonikov za dobro stvar, o katerih se ne govori in ne piše v širokem svetu. Splošno se ji mora pa priznati pred
Opozarjamo vso trgovino na deželi, 'da naj že sedaj sporoče drožarni, koliko drož in kateri dan v velikem tednu naj se odpošljejo za Veliko noč. To pa radi tega, da bodo vsi odjemalci točno postrežem. Drožarna bi imefk namreč pred velikonočnimi prazniki radi številnih naročil preveč posla; tako pa že sedaj pripravlja razna dela za poznejše razpošiljanje. Toraj, trgovci naši, storite tako in glejte, da bodete imeli vedno le te drože v zalogi! Kdor želi imeti reklamne plakate (opozorilo nušiift gospodinjam), naj javi drožarni.
Užigalice: V korist obmejnim Slovencem. Glavni založnik C. Menardi v Ljubljani je izročil od užigalie 900 K. Dolžnost vseh naših somišljenikov jo, da sc med našim ljudstvom v vsaki hiši, v vsaki gostilni, v vsaki trgovini nahajajo naše užigalice.
Popir vseh vrst za vse urade, pri-prost in fin, jo sedaj urejen v tovarniški zalogi »Slovenske Straže«. Številnim naročnikom so pošljejo v kratkem vzorci. Vse urade prosimo, da zahtevajo vzorce in cenik potom pisarne »Slovenske Straže : v Ljubljani.
C. Menardi, Ljubljana. Glavna zaloga navadnega perilnega mila, ki so kosa z vsakim tujim izdelkom. Zahtevajte povsod!
Tovarniška zaloga »Hermes«, Ljubljana, šelenburgova ulica. Razprodaja vsakovrstne tkanine za obleko in perilo. Priporočamo.
Kregar in Seljak v Ljubljani, Sv. Petra cesta, izdelujeta izvrstno čistilo za črevlie in vsako usnje.
S podpiranjem domačih podjetij podpiramo sami sobe in »Slovensko Stražo«. Čemu kupovati tuje izdelke, ko imamo izvrstne domače?! Poznajmo najprej sobe in svoje dobro, potom še lo pridejo tujci na vrsto!
Kupujte narodni kolek in razglednice »Slovenske Stražo«!
Zavedajmo so svojega narodnega položaja in storimo svojo dolžnost!
Najboljše pisalne stroje »Under-urood« ima v zalogi domačin J. Perko, Ljubljana. Preskrbi tudi pisalne stroje vseh različnih sistemov. Predno naročite, sporočite o svojem naročilu po dopisnici Slovenski Straži«, ker je to nji v korist.
Zavarujte se po posredovanju »Slovenske Straže za življenje, za doživetje, za rento, za otroško doto ali pogreb.
»Slovenska Straža« preskrbi najku-lantnejše pogoje. Sporočite svoje želje po dopisnici.
Maks Tušek, Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. Stavbno in umetno steklarstvo, slikanje na okna. Edini slov. strokovnjak. Prav toplo priporočamo mladega izvrstnega mojstra vsej slovenski javnosti, posebno čč. gg. župnikom pri cerkvenih delili.
idrijske novice.
i Občinska seja jo bila 13. marca, da so sc rešili računski sklepi za loto 1010. Kako so zanimajo naprednjaki za občinsko gospodarstvo, so pokazali s tem, da jih niti k oni najvažnejših soj v letu, kakor jo računska, ni prišlo toliko, da bi bila. soja brez pristašev S. L. S. sklepčna. Vseh opravičenih odborni-
kov je 30, naprednjakov je pa prišlo z zastopniki soc. demokratov vred 19, naša zastopnika sta bila dva, du je bilo mogočo račun pretresavati.
i Kdo dela zgago pri nas, je pokazala zadnja seja. Odbornik Fil. Vidic pri točki dnevnega reda »odobrenje računa« vstane in kratko naznani: Finančni odsek je račune pregledal in jih našel v rodu. Prebirati gospodom točko za točko ne gre, ker bi se s tem preveč zamudili, gospodom se je pa že itak dostavil račun na doni. Da naj se abso-lutorij. — Kaj ne, kar prikimati, pa bo dobro in mir! S predlogom Vidičevim ni bil zadovoljen odbornik Leopold La-pajne ter predlagal, da so prečitajo posamezne postavke in o njih razpravlja. Odbornik Vidic na to pravi, da jo prosto vsakemu predlagati razpravo o postavkah, ki mu niso všeč. Odbornik Štravs omeni na to, da ni prav, ker se je pri vodovodih toliko prihranilo; pro-računjenih jc bilo samo 3000 K, pa še te se niso porabilo. Ogenj pa je bil v strehi, ko vstane odbornik Leopold La-pajne, da poda svojo opombe. Na galeriji, kjer so zastopali ljudski glas med drugimi profesor Lončar, učitelj Gangl in Otmar Novak, so so začeli oglašati: Le hitro povej, kar te je navad u Os-wald itd. Ko je navajal Lapajne svoje pomisleke proti posameznim postavkam, je nastal vrišč na galeriji, tako, da je bilo komaj umeti, zakaj so gre. Zupan j<i imel le z zvoncem opraviti radi razgrajanja peščice svobodomisol-cev. Iver so pokazali svobodomiselci, da no pripuščajo svobodne kritiko, ni nihče več govoril k računu. Zupan ga .ie dal na glasovanje, in 18 odbornikov ga je potrdilo v celoti, proti sla glasovala pa dva odbornika.
i Telefonska zveza z Idrijo se vpelje, če bo kazalo.
i Za klavnico je glasom županovega poročila znižal deželni odbor prispe-vek od 20.000 K na 16.000 Iv. Govorilo sc jo pri seji. o takojšnji graditvi. — Če bo šlo!
i Argentinsko meso se zopet naroči, a manj kot zadnjič.
i Štravs želi, da so takoj zgradi j a v n o p e r i š č e ob Nikovi. A pomislek imajo drugi, kaj bo s periščem, če se Nikova takoj regulira! Župan pravi, da so bo poizvedlo od gozdnega ravnateljstva v Gorici, kako je z regulacijo, starešinstvo bo pa zadevo glede pe-rišča vzelo v pretres.
i Tajna seja se prične, a odide od-' bornik Val. Lapajne, tako, da jc samo še 20 odbornikov. Na vrsto pride prošnja župana Josipa Šepetavca za gostilno. Zupan kot prizadeta oseba gre iz dvorane. Sklene se podpirati prošnjo, a nekdo pripomni, da seja ni več sklepčna, ker jo samo še 19 odbornikov. »Pa župana noter pokličimo, saj ne bo glasoval,« predlaga modra glava in vrata odpre, da je bilo zopet 20 odbornikov. Ali jo župan razveljavil sklop, ki je bil napravljen, ko seja ni bila sklepčna, bo že vedelo e. kr. okrajno glavarstvo.
i Člane in prijatelje »Kat. delavske družbe« še enkrat opozarjamo na zanimivo predavanje g. dr. Mirko Božiča, ki Ijo v nedeljo dne 19. t. m. ob osmi uri zvečer v Didičevi dvorani. Pridite vsi!
i Ministerialni svetnik pl. Poseli jc te dni pregledoval razne naprave pri
rudniku. Zadnji dan jo obiskal še čipkarsko šolo in otročji vrtec ter gospodinjsko šolo naših uršulink. »Pohvalil je praktično upeljavo na zadnji šoli. V sredo se jo zopet odpeljal na Dunaj.
i Vrtnarski tečaj hoče vpeljati ministrstvo pri svojih rudnikih. Ker imajo nekteri rudarji malo vrtička pri era-ričnih hišah, hoče poučiti kako bi se primerno in kolikor mogoče ploilonos-no obdelavalo, da se iz zemlje dobi kar največ mogoče. En dan se je tu mudil vrtnarski inšpektor, da si je .ogledal kraj in podnebje, čez par mesecev se vrne, da bode kakih deset dni praktično poučeval.
Jesenice novice.
j Nesreča na jeseniškem kolodvoru.
Pretekli ponedeljek 13. t. m. je postal žrtev železnico premikač Anton Kokalj, doma iz Prečine pri Novem mestu. Ko jo hotel speti železniške vozove, so ga prijeli »pufarji« črez prsi, da je one-sveščen omahnil in padel pod železniški stroj, ki mu je odtrgal še nogo. Bil j c takoj mrtev.
j Predavanje, ki ga jc imel preteklo nedeljo g. Iva lan v Dol. domu na Savi, je bilo jako dobro obiskano in silno zanimivo. S skioptikonom nas jo popeljal v Sveto deželo, kamor smo v duhu romali s slovenskimi romarji preteklega leta. Strokovno društvo, ki jo to predavanje oskrbelo, nam je napravilo uprav izreden užitek. G. predavatelju in Strokovnemu društvu naša iskrena zahvala! — Po skioptičnemu predavanju je imel g. Kalan še daljši nagovor za naš abstinenčni krožek, ki so ga navzoči poslušali z velikim zanimali jem. Mladih abstinentov se veselimo!
j Z velikanskim snegom nas jo
oblagodaril letošnji sušeč. Ga imamo že mnogo nad en meter in ko to pišemo, ga nam nebo še vedno krepko siplje. Po lepih pomladnih dnevih imamo zopet belo zimo. Pri Bohinjski Boli se jo v sredo utrgal plaz ter zasul železniško progo. En tovorni vlak se je v plazu prevrnil; prekucnilo se je 17 vagonov. Promet se vzdržuje s prestopanjem. Na jeseniškem kolodvoru vse mrgoli snežnih kidačev, ki so tem boljše volje, čini bolj sneg pada. Vlaki imajo precejšnje zamude.
j Kako se sociji pripravljajo za javne shode? Zopet prav po svoje! V žepe si nabašejo gnilih jajc, vrčke natočijo s pivom in oljem vmes, roke si nama-žejo z mastjo, glave imajo že itak vse polne neumnosti in bedarij, iz »Napre-ja« se nauČe nekaj zabavljic črez papeža in dr. Šustoršiča, pod pazduho vzamejo nekaj soc. demokraških »devic«, katerih cvetke razprostirajo daleč naokoli socijom prijeten duh, in — hajdi na shod, vse je pripravljeno! Na shodu siknejo nekaj strupa proti papežu, dr. Šusteršiču in S. L. S.; ker jim ljudje ugovarjajo, jamejo metati gnila jajca, izlivati po oblekah z oljem pomešano pivo, grabiti obleke z mastnimi rokami, da jih uničijo sodelavcu - trpinu v svoji »bratski ljubezni«, vmes reg-ljajo rdeče »devico in ženice«, mesto cla bi svojim sodrugom kuhale večerjo, po shodu pa gredo rdeči bratje drugam — »na košto«! Tako-le je na soc.
demokraških shodih in tako-le jc bil tudi preteklo nedeljo na Savi »pri Je lenu«, kjer so se sociji tako tresli prei vrstami naših možakov.
j Te nesrečne kase! Hudo je, če ji kasa prazna; še hujše, če je društveni kasa prazna; še hujše, če jo blagajnil nepostavno izprazni; še hujše, če ji morda izprazni — že tretji blagajnik še hujše, če morajo potem blagajniki zarubiti; če najhujše pa, čo pri blagaj niku no najdejo drugega, kar bi žaru bili, kakor blagajnika samega, za kato rega nihče ne da počenega groša! Tak nekako tožijo člani nekoga soc. demo kraškega društva. Jc žc hudir! Bonn še poročali! Ni čudno, cla ti »blagajni ki« hrepene po občinskih kasah. Pi mislimo, da bi tucli v teli kasah kmali ne bilo drugega, nego »blagajniki« -vzorci brez vrednosti! Muster ohni Wert!
j Katol. delavsko društvo na Jese nlcah vabi na koncert, ki ga prired društveni orkester v zvozi z društve niin pevskim zborom v nedeljo dne 1!) marca 1911 v Delavskem domu na Sa vi. Spored: 1. A. Jaki: Orel, koračnica 2. .). Gleisner: Novoletni pozdrav, pot puri. 3. Reissiger: Večerna, pesem s so lo na rog. 4. J. Gleisner: Slava Avstri ji, overtura. j. Fr. Filipovsky, op. 21 Čhant du Rossignol. koncertna polk s pikolo-solo. 6. .T. Straufl: Potpuri i operete Cigan baron. 7. a) Fr. Ferjan čič: Tone solnce, tone, delavska pesem b) Fr. Ferjančič: Planinarica, s sopran solo; c) J. Aljaž: Pri zibelki; č) Fi Ferjančič: Na morju, moški zbor. 8. Fr Witt: Koncert v gozdu, ženski zbor spremljevanjem orkestra. 9. J. Verd Overtura k operi Nabukodonozor. 10 I. Ivanovici: La fille du Marin, koti certni valček. 11. A. Jaki: op. 40: Slo venski biseri, narodni potpuri. 12. A Jaki: Viribus unitis, koračnica. Vse sodelujočih moči je 60! Vstopnina: Sc d oži od I. do III. vrste 1 K, IV. do \ vrste 80 V, od VII. dalje 60 v. Stojišči 30 vin. Blagajna se odpre eno uro prec začetkom. Začetek točno ob pol 8. ur zvečer. Po koncertu prosta zabava, pr kateri svira tucli orkester.
TrZiSke novice.
t Visoko odlikovanje. Sv. Oče Pi
X. so odlikovali z viteškim križcem sv, Silvestra tukajšnega veletovarnarja in predsednika Vincencijeve konferenci g. Andreja Gassnerja vsled njegovih zaslug, ki si jih je pridobil na karita tivnem polju, zlasti vsled njegove iz redne radodamosti do revežev in pod pore katoliških društev.
t Dekliška Marijina družba je pri redila zadnjo nedeljo domačo veselici s petjem, živo sliko ter dvema ljubki ma, izvirnima igrama, namreč: »Kd< jc kradel?« veseloigra v treh dejanjil in igrokazom »Čarodejni mošnjiček« t Ženski odsek društva sv. Jožefi priredi jutri zvečer v svojih prostorih ob pol osmi uri veselico s petjem it splošno priljubljeno, ganljivo ign »Cvetina Borograjska«. — Igra se bc ponavljala prihodnjo nedeljo, 26. t. m ob pol peti uri popoldne. Iv najobilnejš udeležbi vabi odbor.
t Kužna živinska bolezen je skoro popolnoma prenehala v naši župniji
Vsem ena zasluga in dobra lastnost: da skuša, krčevito držati to, kar jo in pričakati boljših časov.
Po litanijah se jo vršila prireditev krščansko socialnega izobraževalnega društva. Pokojni Andrej Einspioler, blagega spomina, jo imel nekdaj tukaj svoj tabor. Od onega časa se pa menda ni vršila tukaj nobena slovenska prireditev več. Namesto tega jo pa deloval tukaj Bauernbund in druga nemško nacionalna društva. Ni čuda, da vlada v tužnem Korotanu tako mrtvilo. Saj se ni delalo med ljudstvom cela desetletja nič. Staro narodnjaško li-beralstvo, ki jo vladalo na Slovenskem, je bilo za obmejne Slovence pravo p r o k 1 o t s t v o. Ža ljudstvo se ni brigali nič, nudilo mu ni ničesar, potrebovalo jo je samo pri volitvah. Ako pa ljudstvo ni našlo na slovenski strani ničesar, ji- obračalo tja, kjer se mu je kaj kazalo in ponujalo. Naše staro narodnjaštvo ni imelo nobenega krepkega haska, ki bi zamoglo prevzeti ljudsko dušo in jo potegniti za sabo. šlo je torej za Bauernbundom, ki mu je kaj obetal in dajal. Samo verska in socialna ideja nam zamorc nazaj pridobiti odpadle množice.
Ker ni bilo mogoče v nobeni gostilni dobiti prostora, se je vršila prireditev v župnišču. Župnik je v Grab-štajnu Čeh, prijazen in razumen gospod. Kaplan pa domačin. Soba jo bila v pritličju, obširna, nizka. Velika težava je dobiti na Koroškem za prireditve pripravnih prostorov. Gostilničarji so po večini nasprotni, župni^cn so manj-
ša in manj pripravna, kot na Kranjskem. Pa tudi ljudje no gredo tako radi v župnišče.
Dasiravno torej prostor ni bil posebno ugoden, vendar se je nabralo ljudij, da je bilo v sobi vse natlačeno. Večina je bilo žensk, zlasti deklet, a tudi mnogo moških.
Ljudstvo jo zdravo, krepko, inteligentno. Poglej moža, ki na celovškem glavnem trgu ubija lintverna in videl boš tip slovenskega kmeta iz graštajn-sko okolice. Izgleda, kakor cla bi bil hotel umetnik s tem pomnikom izraziti boj koroških Slovencev z nemšku-tarskim zmajem.
Najprej jc govoril gospod Vajncirl in udeleženci so poslušali njegov govor z veliko pazljivostjo. Potem sem povedal še jaz nekaj besed, nato se je pa pričel zabavni del. Stal sem pod odrom za kuliso, da nisem videl na oder. Naenkrat mi zazveni uho otročji glas, ki je deklamoval:
»Ime je meni Miei, povedala vam nekaj bom nocoj pri veselici.«
In deklamoval je dalje znano do-klamacijo, ki se je prednašala prvič pri abstinenčni veselici v Ljubljani. Stegnem se in pogledam na oder. Res stoji tu deklica, čisto, kakor je bila Krekova Micika. ko je prvič prednašala lo deklamacijo. Počakam, da je končala, potem pa pristopim k nji ter jo vprašam, kako ji jo ime. Šolo, ko mi jo povedala svoje, čisto nemško zvoneče, ime, sem verjel, da ie to mlada koroš-
ka Slovenka, no pa moja stara prijateljica Krekova Miei.
Po deklantaciji se je pel jako izvrstno duot »Prepir mecl možem in ženo«, narodna pesem iz Koritnikovc zbirke. Spremenile so so seveda nekatero robatosti, ki so nahajajo v tej stari pesmi. Sledilo jo šo več pevskih točk in potem neka kratka igra. Pelo so jo v resnici izborno in nekatere točko bi uspele celo pred večjim in bolj izbranim občinstvom. Vsa čast gospodičnam pevkam.
Trajajo je nekako od drugo ure po-popoldne, pa do 6. ure zvečer. V sobi jo bilo tesno in zaduhlo, celo po veži je bilo natlačeno ljudi. Jaz nisem mogel vzdržati dolgo v sobi in sem moral iti večkrat na zrak. Domačini so pa vzdržali krepko in navdušeno do konca.
Prišlo je tudi nekaj sosednjih duhovnikov in po končani prireditvi smo šli v župnikovo sobo in «e razgovarjali. Prišel ie tudi gospod prošt iz Tin j, mili gospod Gregor Einspioler, dolgotrajni in zaslužni voditelj koroških Slo-vonccv in jaz som bil srečen, cla som se seznanil s tem gospodom slavnega imena.
V Celovec sem se vrnil z vtiskom, da je polje okrog Celovca sicor trdo in zanemarjeno in opustošenje, katero jo povzročil nemški liberalizem, je grozno, toda vse šo ni izgubljeno in mod ljudstvom sc še dobi zdravo jedro, iz katerega zamorejo pognati kali boljše bodočnosti.
»Sam Buli ga hod zahvalen, de nism sluvensk šaušpilar! Sej tud moj ni odn ta narbulšeh antverhu, ampak iz slovenskem šaušpilarjam pa uso glili na. grom mejnat, če b mo tud ublebil napredn prvakari, de ni uja prštimal usak let pu eneh pet. petndvojsetletneli juboleumu.« Tku sni zdihnu druh dan pu gespud Verouškumu jubeleume, k« sm slišu, kuku sa so »prjatli sluven-skega glediša« nuscajhnal preko gc-spude Vorouško. Nak, raj mam pa spet de me Pauerjuva mama s forštata tam pr znamno usak dan ket klerekalcfl nahrulja, ušimfaja in ubereja, kokr pa de b me napredn prvakari in prvakari« tku pu t ognilo!
Še dons mani pred učmi gespud.i VerouSka. kuku je stavu z ud vesela
10. clo 28. februarja vršil sv. misijon. Udeležba velikanska. — V Draždanih je policija prepovedala operetni pevki nastopati v ženskih hlačah. — Magi-stratovci so zadnjo nedeljo sklicali dva shoda: na Turjaškem trgu in na Tržaški cesti. Na prvem shodu, kjer jc bilo 36 oseb je Pustosleinšek lagal o »Zadružni zvezi«. Na drugem, kjer je bilo 40 ljudi, je pa dr. Tavčar sam priznal, da so liberalci norci. — Najnovejše ime za ljubljansko liberalno stranko so iznašli narodni socialisti. Imenujejo jo »Stranko Polomga«. — Živinski promet v Ljubljano je zopet prost, ker je kuga na gobcu in parkljih prenehala. Redni živinski sejmi so se zopet začeli zadnjo sredo. — Ponarejeni 20 vinarski novci so začeli zopet cirkulirati. — V ljubljanski predilnici je v ponedeljek vse delavstvo stopilo v štrajk zaradi žalitev in šikan uradnika Debevca. Posredovati je začela Jugoslovanska Strokovna Zveza in dr. Zaje z vodstvom. V par dneh se je posrečilo štrajk končati. Delavstvo je doseglo dve tretjini svojih zahtev, in plača se jim izboljša od 20 do 30 odstotkov. Ta uspeh naj privabi vse delavstvo v Jugoslovansko strokovno organizacijo. — Trž^ško-koperski škof dr. Andr. Kariin se je odpeljal čez Brezje v Gorico in od tam v Trst, kjer je bil slovesno sprejet od vseh načelnikov raznih oblasti. Na dan sv. Jožefa bo posvečen. — V Št. Janžu na Koroškem so v nedeljo ustanovili Orla. — Na Savi pri Jesenicah so socialni demokratje na svojem shodu doživeli blamažo. — Siolni prošt pri Sv. Justu dr. Petronio je bil odlikovan s komturnim križem Franc. Jožefovega reda. — V Št. Juriju pod Kumom, kjer so že lani našli grobišče sežganih mrli-čev, so sedaj pri reguliranju šolskega vrta našli nekaj rimskih novcev iz 2. in 3. stoletja. — Na železnici so uvedli nove vrste lokomotive in vozove. — Na Pruskem imajo 8300 milijonarjev. — V Prvačini je vlak odtrgal v petek glavo uslužbencu Kikeljnu. — V avstrijski zbornici je poslanec Roškar govoril zakaj nazaduje kmečki stan in povdarjal potrebo velike zboljševalne akcije od strani države. — Slovenski liberalci so v svojem »Slov. Narodu« začeli delati reklamo za jubilejne slavnosti zedinje-ne Italije, in so izrekli trapasto misel, naj se tega slavlja udeleže avstrijski Slovenci. To kaže, da so liberalci politični norci. Noben Avstrijec ne more namreč proslavljati tega slavlja, ker je to slavlje združeno s spominom, da je Avstrija izgubila Lombardijo in Benečijo. Pa tudi noben Slovenec se ne more zavzemati za to slavlje, ker bodo Lahi slavili ono zmago, v kateri je padlo mnogo slovenskih fantov. Seveda liberalcem je zato, da želijo papeža. Liberalci so se zopet enkrat pokazali kot sovražnike vsega, kar je vzor vsakega Avstrijca in katoličana. — »Jutrovi« agenti vzdržujejo sebe in »Jutrove« pisače z grožnjami in izsiljevanjem. Od trgovcev in obrtnikov izsiljujejo dobro plačano inserate, če ne jih pa napadajo v listu in skušajo gmotno oškodovati. Tako so od g. Kre-garja hoteli dobiti nekaj denarja in so si izmislili zato hudobnih dejanj, katere .naj bi bil zagrešil pri volitvah v trgovsko in oblino zbornico. Pa manever je padel v vodo. — Na celovški gimnaziji imajo ravnatelja, ki Slovence hudo šikanira. — Za okrožnega zdravnika v Št. Vidu na Ljubljano jo imenovan g. dr. Maks Dereani. — V
Trstu so ustanovili novo krščansko politično društvo. — Sv. Oče je odlikoval lekarnarja g. G. Piccolija z zaslužnim križcem. — Poslanec Gostinčar se jo v drž. zbornici pritoževal, zakaj vlada tako počasi rešuje zadeve za pomoč po uimah. — V Brnu jo morala policija na konjih varovati neko žensko v hlačah. — Železnični uradnik g. Zvoni-mir Masle je v Ljubljani pri Iglieu iz-ložil troje svojih iznajdb. Pi iznajdba je aparat, ki prepreču trčenje vlakov. Druga iznajdba je .iodel sve-činc kapice zoper okapanje sveč in tretja iznajdba je higijenična posodica za sol in poper. — Na Koroškem ustanove deželni kulturni svet, ki bo imel hude posledice za Slovencc. Edino sredstvo za Slovence je: krepko in široko razpredena zadružna organizacija, ki bi dajala ljudem več koristi, kakor deželni kulturni svet. — Ker v državni zbornici nc gre delo naprej, se množe glasovi, da namerava vlada zbornico razpustiti in razpisati nove volitve. — O sanaciji »Glavne posojilnice« se je vršilo v sredo 15. t. m. pri deželnem odboru posvetovanje, ki je trajalo dve dobri uri. — Zaradi poloma pri koroški Centralni blagajni zlivajo liberalci cele golide gnojnice na klerikalce. Ne povedo pa, da so škofje in samostani prevzeli poroštvo, da kmetje ničesar ne izgube. Pri »Glavni« pa niti eden liberalnih prvakov ni segel v svoj žep. — Na notranjski Snežnik bodo smeli zanaprej samo oni, ki bodo dobili dovolilni list, ali pa jih bo spremljal eden ali več graščinskih gozdnih čuvajev. — V Št. Gotardu pri Trojanah so ustanovili živinorejsko zadrugo. — Umrla je v Krškem blaga dobrotnica Josipina Hočevar in davčni kontrolor Bož. Žnidaršič. — Na Bohinjski Beli se je pripetila železniška nesreča, ki znaša okoli 100.000 K škode. — Ljubljanski volilski imeniki štejejo skupno 13.828 volilnih upravičencev, med njimi je 2884 žensk. — Na Portugalskem je štrajk železničarjev. Stavka jih že 20.000. — Na Dunaju je v sredo začelo štrajkati 7000 šivilj. Zahtevajo večjo plačo. — Nov slučaj črnih koz se je pojavil na hčerki mesarja Franceta Rodcta na Studencu, občina D. M. v Polju.
Godovi prihodnjega tedna:
Nedelja 19. marca: 3. postna; Jožef, ženin D. M.
Ponedeljek 20. marca: Feliks in tov.j» Evgenij, mučenec.
Torek 21. marca: Benedikt, opat; Serapijon, mučenec.
Sreda 22. marca: Benvenut, škof; Bazil, mučenec.
Četrtek 23. marca: Viktorijan, mučenec; Miklavž F., mučenec.
Petek 24. marca: Gabrijel nadangel.
Sobota 25. marca: Oznanjenje Marije Device.
Državni zbor.
Bienerth in Nemci zopet prijatelji. — Zakon o lokalnih železnicah. — Konferenca z voditeljima »Slovanske Unije«.
V seji poslanske zbornice 17. t. m. se je začela razprava o rekrutnem kontingentu. Govorili so poslanci dr. Fili-pinsky, češki soc. demokrat, član »Slovenskega kluba« E. J are in češki ra-dikalec Fresl. Govor poslanca Jarca objavljamo posebič na svojem mestu.
fedaj je zopet dovoljeno prosto tekanje p;:oin in mačkom po trgu. V Lomu pa še vedno obstoje stroga določila glede vožnje z govejo živino.
t V trgu strašijo po mnogih hišah med otroci ošpice. Tudi žkrlatico imajo v par hišah.
t Soc. demokrat jc so otvorili podružnico ljubljanskega konsuma pri Čepelniku. Hudomušni jeziki trdijo, da bodo tukajšnji mnogoštevilni trgovci izgubili vse odjemalce, ker bodo v kon-surau dajali blago napol zastonj. O srečni časi!
Tedenski prepleti.
Katoliško gibanje je zbudilo tudi Slovence v sosednjem laškem kraljestvu. Najprej sc je začelo beneško slovensko ljudstvo zanimati za slovensko knjigo, in tako se je položil temelj za krščansko-socialno organizacijo. Posrečilo se je pa tudi v slovenski Benečiji osnovati kmečko zadružništvo. Ta gospodarska organizacija je za beneške Slovence silno potrebna, ker vlada zanemarja ljudstvo. Stanje zadružništva je tako-le: V Št. Petru ob Nadiži in v Marsinu konsumna, zadruga, v št. Lenartu hranilnica in posojilnica rajfajznovka, v Tarpeču pa mlekarna z lastnim domom. V novejšem času se snuje gospodarska organizacija za prebivalstvo občini Grmak in Drcnkija. Slovenska duhovščina je v ta namen izdala slovensko okrožnico. — Zoper grdo, umazano, blasfemično govorjenje, ki se razširja povsod, so ponekod ustanovil »društva dobre besede«, ki imajo namen iztrebiti in uničiti strupeno grdo govorjenje. Tako na Španskem in Nemškem. Kaj pa pri nas? — V Spodnji Šiški je imel v soboto občinski odbor sejo, pri kateri jc šlo za to. da prevzame občina v svojo oskrbo dobavo vode, za kar sedaj skrbi vodovodna zadruga. Občina bo to izvršila, če dovoli država občini enako podporo, kakor jo je zadrugi. — Dne 10. in 11. t. m. so ustanovili na Dunaju avstrijsko sadjarsko in pomološko (jabolčno) družbo, od katere pričakujemo največjih gospodarskih in znanstvenih uspehov in povzdige sadjarstva. — V Belgiji je že 26 let katoliška vlada na krmilu. Ta vlada kaže, kak napredek nastane na podlagi katoliških načel v prosveti in gospodarskem dalu. Železnic ni nikjer toliko kot tam, in življenje ni nikjer v Evropi tako poceni kakor v Belgiji. Delavstvo ne pozna bede in 26 let ni vlada uvedla nobenega novega davka, razven cla je zvišala davek na alkohol. — Prekmorskim Slovencem pošiljajmo prebrane slovenske časnike in knjige, posebno v Dedonce pri Radgoni na ondotno izobraževalno društvo. — »Jutru« se slabo godi, odkar se je začel odločen odpor zoper »Učiteljsko tiskarno«. Tiskarna ga toži za 23.000 kron. »Učiteljska tiskarna«, ki daje streho »Jutru«, ne zasluži, da bi jo naši somišljeniki podpirali. — Liberalni listi pišejo vse mogoče laži zoper »Zadružno zvezo«, da bi škodovali njenemu ugledu. V istem času pa moledujejo liberalni denarni zavodi pri »Zvezi«, cla jih podpira. — Zadnji pastirski list ljubljanskega knezoškofa zoper slabo časopisje je prinesel olo-muški dnevnik »Našinec« kot uvodni članek. — Proti županu Vehovcu kandidira za socialno demokraško stranko Etbin Kristan. — V Ribnici se je od
souznem učmi na odre, ke sa mu :; prcefral na enmo pouštre petndvejset . —• cekinu. Še mene sa zbodl te cekini ! u uči in skori en mejčkn fouš sm biu 'i gespude Verouške, de je on sluvensk šaušpilar in ne jest. Sej vem, de fouša-rija ni pusebn lepa čednast, al pu-mislte: petndvejset cekinu, praveh, zlateh cekinu, tu je že en lep gnar, pusebn zdej pr teh slabeli časeh, ke se še argentinskega mesa na dubi drgač, i kokr de se preh gespude placrešpehtari : zajn prpuruči in zaveže, de ga u ta i narmn petndvejset kil skp uzeu.
»No, gespude Verouške so na u j treba zdej za argentinsk mesu pu plač \ pretepavat; zdej s u že lohka tud kej bulšga prvošu,« sm s mislu in ferbec me je začeu gnat, kdu je biu tku pu-črtuvalen. clo. mu jh je špenderu. U Iblan se šliš namreč sam tekat ruž-la jne s cekinom, kedr se lebcraln prva-kari na knšn rodalubn slaunast iz rvičkam tulk rodalubja naužijeja, de fcačneja iz šlampanskeh flaš štofelce u strop spuSat, drgač je pa use tih in suša laka. do se Rugu smil.
»Kdu je nek gespude Verouške Špenderu tku bugat dar, kaj praute?« j sm se ubrnu du sojga suseda na ta Icu plat u glediš.
»Kaj jest vem! Druh gvišn ne, ! sokr če rnu je špenderu te cekine sam i :>redsednk dramatičnima društva!«
»Tu je pa mugoče! Lej, lej; sej vndr ni tku, kokr sm s mislu. Sej nahter znaja še use glih cent kašne zasluge,« prznou sm sojmo susede.
»No, sej jest glih na vem za gvišn; ampak jest s le tku mislem; ke zdej sa res preslab časi, d b Ide tku s cekinem ukul metal, če jm ta reč glih tku na-raunast am na gre. Puglejte, jest mam lep kšeft---«
»Kdu pa ste, če smem prašat? Jest se mam čast predstaut za Boltatuga Pepeta s Kudeluga.«
»Me prou veseli! Jest se pišem pa za Bunača —«
»Mene še bl veseli! Ko ne, tamla nasprut pošte mate štacuna iz puper-jam?«
»Tku je! Lej te, jest mam prou lep kšeft, kokr veste, in tud dobr se je predajal. Ja, tu vam puvom, samga kluset-puperja sm usak teden prdau za eneh deset guldinarju pu ta malem, dokler nisa začel tistga »Jutra« vn dajat. Ud tistga časa pa kokr de b udrezu, še tud za en krajcer tistga klusetpuperja liism spravu u gnar, in tu se čluvek neki puzna. Pol nej pa člouk cekine šaušpilarjem tala. Tu ja ni mugoče!«
»Kaj m na puveste! Tok tku je šla kepčija iz klusetpupirjam nazaj, udkar I tist »Jutr« vn dajeja?«
»Kaj na u šla nazaj! Usak holt gleda, kua je cnej in ki se kašn krajcer pršpara, Nazadne m a pa tud res prou: pupir je holt pupir in za unga je use dobr.«
Tku m je prpoudvou gespud BunaČ in Buh vč, kua b m še use na puvedu, č b na šou fernk dol. Tku srna se pa lepu prjatlsk pusloula in sma udšla iz glediša usak na soja plat — spat.
Druh jutr, ke sm se zbudu in sm vidu, de je lep dan uzuni, me je pa kar neki začel vn ulečt na lft pud mil nebu.
»Pa pejma mal naukul,« sm s mislu. In ustou sm in sm ja mahnu preke mest. »Murde še gespuda Verou-Ška kej srečam in mu lohka gratuleram,« sm s mislu in sm ja zaviu preke Šternaljem. In glej, kumi pridem du tiste štacune, ke učaseh en prefesar notr bunbone predaja, ja pa res prmaha sm ud jeralke gespud Veroušek in tku klavern se držu, kokr de b še nč na fruštku.
»Gratuleram!« in pumulu sm mu roka tri klaftre deleč.
»Pena z luč! Kua se uš norca delu iz mene, sej jc dost, de se ta druh.«
»Jest. de b se iz tebe norca delu?« snu se jest začudit, ke nisni mogu zapu-past, de b se mogu ker iz kerga norca delat, če dubi petndvejset cekinu za ju-bcDeum. »Prjatu, jest se nč norca na
Stranke večine so včeraj pri mlh. predsedniku konferiralo glede delovne, ga programa zbornico. Nemški »fraj-zin« je vsled svojih sicer kaj klavrnih zmag na Severnem Češkem dobro raz-položen in pripravljen vladi vse dovoliti ter so več no kremži. Baron Bienerth jo poslance večino zagotovil, da ne mi« sli na razpust, zbornice in od njih zahteval, da se še pred Veliko nočjo reši: rekrutni zakon in budgetni provizorij s posojilom čez 70 milijonov K, da se pokrijejo izdatki za od delegacije dovoljene dreadnouglite; za bančno predlogo jo čas do konca maja. Lahi naj potr« po s svojo fakulteto, ki pride po Veliki noči gotovo na vrsto.
Večina si je zaradi lepšega izpro* sila čas za premislek, zahteva pa od vlade, da predloži po Veliki noči zakon o lokalnih železnicah. Glede te stvari se vrše zdaj pogajanja, ker bo ta zakon veliko stal. Fin. minister je za to, da so kvečjemu 233 miljo-nov izda. Med temi lokalnimi železnicami je večina takih, ki Nemcem prav pridejo, toda tudi nekaj za naše kraje važnih, tako: Šmohor - Koče, Polzela-Braslovče, Celje - Velenje na Motnik. Vrše se pa pogajanja tudi za železnico Polzela - Motnik - Kamnik, za katero je projektiranih 109 miljonov.
Vlada bo zakon po dokončanih pogajanjih zbornici predložila po Veliki noči. Pomisleki so nastali na raznih straneh seveda veliki, ker načrt veliko stane.
Baron Bienerth je konferiral tudi t načelnikom »Slovanske LTnije« dr. F i e d 1 e r j c m in I. podnačelnikom dr. Š u s t o r š i č e m. O vsebini pogovora se ničesargne poroča.
Dr. Krek je v zbornici glede na živinsko kugo v kamniškem o k r a j u stavil sledeči nujni predlog:
Kamniški okraj, čegar prebivalci so večinoma navezani na živinorejo, je silno hudo prizadet vsled kuge na gobcu in parkljih. Ogromna škoda, ki jo imajo kmetje vsled toga, jc tembolj vredna obžalovanja, ker jc kuga samo nov obroč v verigi nesreč prošlih let. Suša, toča, črv v neposrednje minolih letih imajo sedaj v živinski kugi novega hudega zaveznika, da povečuje bedo v okraju. Vsled kuge so prepovedani semnji. Kmetje tudi zdrave živine ne morejo prodati; klaje primanjkuje in čc se brž ne pomaga, bo škoda le tem večja. Prepovedani semnji z gospodarskim nazadovanjem kmečkega ljudstva pa vplivajo, če je sploh mogoče, še hujše na obrtnike, zlasti v kamniškem mestu. Obrtni promet pada tako silno, da se je bati najresnejših posledic. Podpisani zvršuje sa,mo svojo dolžnost, če s tovariši vred predlaga:
Visoka zbornica skleni:
Vlada se poživijo, da takoj preišče bedo, ki vlada med kmeti in obrtniki kamniškega okraja vsled živinske kuge in jo polajša z izdatno državno podporo, — pri obrtnikih zlasti s tem, da jim odpusti davek.
Govor poslanca jarca pri rekrutni predlogi.
Kak ugled si je »Slovenski klub« v celi javnosti pridobil, spričuje med drugim tudi to, da vse časopisje posveča veliko pozornost nastopom naših poslancev v parlamentu, dočim svoje-
delani, ampak gratuleram t res, de fl dubu tulk cekinu.«
»Kašneh cekinu?« zarežu je nad mana gespud Veroušek. »Tle puglej!« in segu je u varžet, vrgu ub tla ena cela pest tisteh cekinu in udšou gudrnaje naprej.
Jest nism Vedu a sni mandlc al babca. »Kua pa je dons temu čluvek; sej drgač jo zmeri iz mana prjazen in cekine ga še tucl nism nckol vidu, de b jh pu tleh metu,« sm so začudu in tou začet puberat tiste cekine. Kumi pa ta peruga primem u roka, udprle sa se m uči na stežaj: »A take cckine talaja naš putentiran rodalubi sluvenskem šau-špilarjam za jubeleum?« in vrgu sm še iz več jeza kokr sam gespud Veroušek tist puzlačen »pleh« ub zid. »Ja zdej pa vidni, do pr napredneh prvakarjeh res ni use zlatu, kar se svet. »Pleh« je nhn rodalubjo, »pleh« je nhna pužrtu-valnast, »pleh« sa nhne besede in ublu-be, »pleh« nhna djanja, iz ena beseda: cela nhna naprednast je sam »pleh«. Pristnga na nh ni druzga, kokr hinau-šna pred vulitvam, pu vulitvah pa ušabnast. Sam Buh ga hod zahvalen, de nism tud jest tak rodalub in pa de nism tud jest sluvensk šaušpilar ampak čist navadn
Boltatn Pepe iz Kudeluga.
čase Slovencev nemški listi niti omenili niso.
V razpravi, ki se je včeraj dne 17. f. m. na Dunaju otvorila glede rekrut-ne predloge, je govoril poslanec »Slovenskega kluba«, profesor E. J a r c, kojega govor vsi listi obširno objavljajo, med tem ko govora njegovega predgovornika soc. demokratu in radi-kalca Fresla, ki je za njim govoril, le povrh omenjajo.
Poslanec Jarc je izvajal približno sledeče:
Izjavil je najprej, da ima »Slovenski klub;; navado, presojati vojaška vprašanja s strogo stvarnega stališča, kar se bo zgodilo to pot. Avstrija mora biti močna, to kaže nje lega in zgodo-vina. Samo močna prijateljstva so trdna in zanesljiva!
Laška fakulteta iu nemški frajzin.
To stvarno stališče je pa Slovencem otežkočeno, ker se je zlorabljala laška fakulteta v zunanje politične namene. Kulturne zahteve avstrijskih narodov ne smejo biti nikdar odvisne od zunanjih vplivov. Romanje nemškega »frajzina« v Rim je za govornika samo smešna epizoda. Starikavi frajzin bi rad posnel smetano pri stvari, za katero nima nobene zasluge. Seveda ima pri tem frajzin dvakratno smolo. Prvič mu parlament ne izkaže usluge, da bi rešil laško fakulteto še pred Veliko nočjo. Kljub temu jih hoče Nathan rnilostljivo sprejeti! Druga smola so volitve na Češkem. Dvomiti treba, bodo li krščanski socialci tudi šc vnaprej hoteli nemško »Gemeinbitrgschaft« tolmačiti tako, da. bodo podpirali frajzin, kjer je v nevarnosti, ta pa bo volil na Dunaju socialne demokrate! Morda pa se frajzin v Rimu pokloni še rimskemu škofu, kakor imenuje papeža Malik, eden najboljših iz frajzina — da dosežejo po njegovem posredovanju zavarovalno pogodbo za svoje mandate, ki so v nevarnosti. Volitve na Češkem so dokazale, da frajzin ne pomeni nič več. Eden njegovih kandidatov je dobil pri prvi volitvi samo 42 odstotkov, drugi celo samo 30 odstotkov. Zalo ni frajzin več opravičen, govoriti v imenu nemškega naroda, kakor lahko govori S. L. .S., ki ima za seboj ogromno večino volivcev.
Izseljevanje.
Za vojno moč države je važno izseljensko vprašanje. Na Kranjskem manjka pri naborih tretjina fantov, v črnomaljskem okraju do 65 odstotkov. Enako se pozna izseljevanje pri vajah. Avstrija je zanemarjala doslej neod-pustno to vprašanje kakor vlada sploh nima zmisla za to, da bi pospeševala naš gospodarski razvoj.
Vojaška vprašanja.
Govornik se dotakne raznih aktualnih vojaških vprašanj. Vlada hoče baje certifikatistom odpreti še več služb. To bi bilo napačno, ker bi utegnilo slabo vplivati na upravo. Za podčastnike naj sc poskrbi na drug način za starost! Domobranski minister se naj izjavi, kako sc je obnesel kmetijski poduk, ki se naj pospešuje po vzgledu drugih dežel, da ohrani kmečki fant zmiscl za domačijo. Z dopusti ob žetvini košnji je ljudstvo prav zadovoljno. Naj ne delajo pri tem glavarstva sitnosti! Konečno naj so bolj goji polkovni jezik, ki ga naj zna popolnoma vsak častnik! Pri vojaških godbah, ki naj ne konkurirajo brez potrebe civilnim, se ne smejo dogajati slučaji, kakor v Celovcu, kjer Slovenci niso dobili godbe, kakor jo dobi »Sud-rnarka«.
Vlada in gospodarska vpvašanja.
Sedanja politično pasivna vlada nima načrta za naš gospodarski razvoj. O finančnem načrtu se skoraj nc upa govoriti. Sanacija deželnih financ čaka in čaka. Delavnih deželnih zborov centralna vlada ne podpira. Zakoni Čakajo včasih leta in leta, preden se vlada izreče o njih. Pri pošti in telefonu so čudne razmere. Govornik omenja pošto na Brezjah, kjer bi občina prevzela vse stroške, pa poštna uprava ne dovoli pošte! Neodpustno je, kako se zavlačuje pomožna akcija zaradi bede! Nekatera glavarstva več mesecev niso poslala poročil vladi, in vendar je zadnji čas, da se kaj stori. Imamo pač vlado, v kateri je morda nekaj dobrih teoretikov, mož dejanja pa ni!
Konično stališče »Slovenskega kluba« bo zavisno od sklepa »Slovanske Enote«! Naj konečno prodre prepričanje, da je bodočnost države odvisna od zaupanja vseh državljanov do nje! Pravi patriotizem pomenja prepričanje, da je Avstrija zmožna, kulturno in gospodarsko se razvijati! Slovenci so žrtvovali vsele) za državo, kar je zahtevala njena korist. Naj jim tudi država d6, kar Jim grel (Živahno ploskanje in odobravanje.)
Volilo f f
Sedaj ho se bližajo dolenjske
nadomestne »oiifue, liberalci na use načine begajo ljudi. Ha osefi krajih na tihem agitlrajo za razne lokalne kandidate, da bi cepili naše glasooe. IKlandelj ne kandidira. Edini naš kandidat je
Ivan lfehDivec
župan in posestnik o Žužemberku. Usi uolite tega kandidata in se ne dajte motiti! Liberalci nimajo poguma, da bi očitno nastopili, zato pa izknSajo o kalnem ribariti. Usi o boj za kandidata S. L. S.
luana VehoucaI
• Novi Knjigi.
»Valerija« ali zmagoslavni izhod iz Katakomb. Spisal Anton de Waal. Cena 1 K 50 v. Katoliško Bukvama. — Ta krasna povest najboljšega poznava-telja Katakomb in stare rimske zgodovine je pač ena najlepših iz one smrt in muke prezirajoče dobe krščanstva. Konča pa se povest z zmago Ivonštan-tina velikega nad Maksencijem, ko zašije Kristusovi cerkvi zlata svoboda, se zdrobijo v prah stari rimski bogovi in ko zavlada mir in pravica po širnem cesarstvu. Povest je za vsako knjižnico neprecenljive vrednosti.
»Domen«. Narodna igra s petjem v petih dejanjih. Po Jos. Jurčiču priredil Ivan Česnik. I. zvezek novo dramatične zbirke z mešanimi vlogami za »Ljudski oder«. Cena 80 v; založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. — Zelo srečna je bila misel Jurčičevega »Dom-na« dramatizirati in tako vsposobiti za naše ljudske odre. Igra je v resnici narodna s krepkimi pristnimi kmečkimi značaji, domačim in časih izvirno dovtipnim jezikom, dejanje se tudi plete velezanimivo, tako, da si bo ta ljudska igra gotovo namah vse naše odre osvojila iu postavila ena najbolj priljubljenih. Vsaka uprizoritev te igre je navezana na malo tantijemo. Podrobnosti so označene na drugi strani naslovnega lista.
Dnevne novice.
-f V torek 21. t. m. — na volišče!
V torek 21. t. m. stopijo volivci kmečkih občin v sodnih okrajih Trebnje, Litija, Višnjagora, Radeče, Mokronog in Žužemberk na volišče, cla izvolijo deželnega poslanca. Somišljeniki Slovenske Ljudske Stranke posvetite ure, ki Vas še ločijo do volitve, izključno delu za to volitev — ker z ogromnim številom glasov je ravno v sedanjem času treba manifestirati za načela Slov. Ljudske Strankel Volivci, opozarjamo Vas, da dobro pazite na svoje legitimacije, ki jih je treba k volitvi seboj prinesti. (brez legitimacije ni mogoče voliti). Pazite na glasovnice, ki jih je treba izpolniti pravilno: Ivan Vehovec, župan v Žužemberku. Tudi pri tej volitvi je volivna dolžnost in mora vsak voliti. Vsi kot en mož na volišče za kandidata Slovenske Ljudske Strankel Naj se nobena občina ne zanaša na drugo, vsaka naj si z velikim številom glasov osvetli lice. Vsi somišljeniki na delo, vsi somišljeniki na voliščel
Resnica o »vlomu« v trgovsko ln obrtno zbornico kranjsko. — Na izbruhe časnikarskih banditov se Kregar in Štefe nimata opravičevati! Izvestni časnikarski rokomavharji so spravili v svet vest, da sta Kregar in Štefe pri volitvi v trgovsko in obrtno zbornico ulo-mila ponoči v družbi nekega uradnika trgovske zbornice in Stefetove soproge v prostore trgovske in obrtne zbornice, ter pečate z volivne posode odstranila, se polastila volivnega akta in popravila volivne spise v korist svoji stranki. Ta vest jo bila sama na. sebi tako neverjetna d a n o b e n p a mete n č 1 o v, e k ni v e r j e 1, t c r s c jo je popolnoma prav taksiralo za j a>k o neduhovit in nečeden v o -livni manever. Kregar in štefe z ozirom lia te napade nista Sla po pojasnila k diSnemu Mifcetu Plutu in njista
šla k »Narodu« po lekcijo o ulomih, tatvinah in goljufijah, ampak sta se obrnila naravnost na predsednika takratne volivne komisijo g. vladnega svetnika Kulavicsa in tajnika trgovske in obrtno zbornice g. dr. Murnika, ki sta jima dala v pogled zapisnik, ki ga jo takrat podpisala cela volivna komisija. Iz tega zapisnika sledi, da se je dne 28. januarja 1909, takoj po zaključeni volitvi pričelo s skrutiniranjem volivne skupine malega obrta in je bilo to skrutiniranjc dovršeno še isti dan in izid v tej skupini še isti dan proglašen. O kakem ponarejanju volivnih spisov torej niti govora biti ni moglo! Po tej skrutinaciji je komisija zaprla glasovnice ostalih skupin, pri katerih pa naša stranka ni prišla v poštev, v omaro, katero je zaprla, in je ključ vzel k sebi g. vi. svetnik kot predsednik komisije. V od komisije podpisanem zapisniku pa stoji črno na belem, da je komisija drugo jutro našla vse intaktno, da torej o kaki odstranitvi volivnih spisov ali o falzifikaciji nc more biti govora. Tudi je komisija že prej po strankah preštela in uredila vse glasovnice! Komisija bi, če bi bili očitki resnični, ne le opazila neintaktnost omare in spisov, morala bi posebno opaziti, da je na že preštetih glasovnicah kdo s popolnoma svežim črnilom prečrtaval kandidate narodno - napredne stranke in nove pisal. Vse pa je bilo popolnoma intaktno in kar se je prejšnji večer preštelo in uredilo je vse »oglašalo! Tudi bi bila Kregar in Štefe popolnoma brezumna, ako bi ulamljala v pisarno trgovske in obrtne zbornice radi kategorij, pri katerih naša stranka niti v poštev ni prišla. Kakor sledi iz zapisnika volivne komisije, katerega so podpisali člani vseh treh strank, volivnega akta Kregar in Štefe sploh v roke dobiti nista mogla. Tak j e t o r e j t a »u 1 o m« v trgovsko in obrtno zbornico ! Popolnoma mirno prepuščamo sodbo o tem slovenski javnosti in o tem — s kakimi nasprotniki in s kakimi njihovimi nizkimi sredstvi se nam je boriti. Od milosti »Kranjske hranilnice« odvisno »Jutro«, ki je tako odvisen list, da mora molčati o vsem, kar je z njegovimi dolgovi ali z drugimi njegovimi denarnimi špekulacijami v zvezi, pa naj le napolnu j c svoja predala z lažmi o Kregarju in Štefetu. Pošteni ljudje sc boelo s struclom obrnili od takega boja in vrgli daleč proč od sebe take nemoralne zastopnike slovenske javnosti in vsakega, ki ga taka družba priporoča. Ljudje so te dni prav pametno sodbo izrekli: Res ni vredno dati 4 vinarje, tla se bere samo od Kre-garja in Štefeta. In to naj velja, — ne kupuje naj se takega revolverskega lista — pa se bo preprečilo ponižanje slovenskega časopisja. »Slovenski Narod« včeraj pravi, da o tej stvari več ne bo pisal. To »Narod« in njegovi v svojo korist res najbolje store, ker jih je lahko sram, da so sploh »Jutru« nasedli! Kar se pa tiče zaupanja izrečenega po trgovski in obrtni zbornici g. Kregarju ,je to soglasno izrečeno zaupanje tem dragocenejše, ker je bil g. Kregar soglasno izvoljen za podpredsednika v času, ko so bili napadi »Ju-trovih« revolverjev že znani in je zbornica Kregarja na tako sijajen način počastila, ker so člani trgovske in obrtne zbornico vedeli, kako lažnjivi so ti napadi in — zakaj sc vrše.
-f Kdo vzdržuje »Jutro«? »Jutro« podpira »Učiteljska tiskarna«, ki ga na puf tiska. »Učiteljsko tiskarno« pa po svoji moči podpira kranjski okrajni šol. svet, ki je te dni zopet ukazal vsem krajnim šolskim svetom, da morajo za vse šole naročati izključno le tiste tiskovinske obrazce, ki so izšli v zalogi »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. Ta značilni odlok se glasi: Vsem krajnim šolskim svetom. Dodatno k izvršilnemu predpisu c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 16. januarja 1907, št. 4776 ex 1906 k § 136, dokončnega šolskega in učnega ^reda se krajnemu šolskemu svetu naznanja, da je izšla v zalogi »U čiteljske tiskarne« v Ljubljani nova tiskovina »Šolsko naznanilo ponavljavne šole« (obrazec 66 b). O tem se krajni šolski svet vsled razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta obvešča s pristavkom, da je v bodoče rabiti za šolska naznanila na ondotni ponavljavni šoli izključno le gori omenjeni tiskovlnski obrazec. C. kr. okrajni šolski svet v Kranju, dne 7. marca. 1911. Merk. — Mi ne vemo, s kakšno pravico pride c. kr. okrajni šolski svet v Kranju do tega, da našim krajnim šolskim svetom zapoveduje, da morajo tiskovine naročati v »Učiteljski tiskarni«! Ali jc mar c. kr. okrajni šolski svet v Kranju ekspozitura »Učiteljske tiskarne« ali pa. morebiti srbskega »Jutra«? Naši krajni šolski sveti tiskovin iz »Jutrove« tiskarne ne marajo in gosp. Merk naj si zapomni, da s® ca ta njegov ukaz nihče ne bo absolutno nič
oziral, nasprotno kategorično z-h"--mo, da višja oblast gospoda Merka uči, da c. kr. okrajni šolski svet nt kaka agentura podjetja, ki tiska šibo-filno protipatriotično »Jutro«!
+ Gospodarstvo libera --v.h i\l ljev, Iz ljubljanske okolice se nam po. roČa: Prav iz srca nam jc pisal »S'ov. Učitelj« v članku »Ušesa naviti«! Res človeka srbi dlan in se mu roka krč v pest, ko vidi kako gospodarijo direk. torji v »Učiteljski tiskarni« z učitelj, skim denarjem. Vsakdo ve, s kakim trudom smo nabirali za učiteljski kon-vikt. »Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača«, te medene besede smo neštetokrat slišali iz sladkih ust liberalnega učiteljskega prvaka. In ta kr. vava ironija, da so zidali mesto učitelj, skega konvikta »Učiteljsko tiskarno«, s katero bi vsaj deset let lahko počakali, ker se da primernih lokalov dobiti dovolj Ali smo mi za »Učit. tiskarno« zbirali denar? Ali smo mi zato zbirali denar, da zdaj par dobro izpitanih ko-ritarjev ogenj in žveplo bruha na stran-ko, ki nam kruh reže. Tužna nam maj-ka! Seveda nedosta.ja sladkih besed, ki slepijo učiteljstvo češ, da je gospodarstvo v »Učiteljski tiskarni« vzorno, cla plačujejo »Jutraši« za vsak teden sproti in če bi en teden nc plačali lista, se jim list takoj ustavi itd. Ubcfga učiteljska para na deželi mora vse verjeti in molčati, inače zažvižga bič. Toda vsaka sila do vremena. — Popolnoma neumevno nam je, kako je moglo priti do tega, cla dolguje tiskarni ogromno vsoto človek, ki niti hlač nima svojih. V pravilih »Učit. tiskarne« je natančno očrtan delokrog nadzorstvd. Kje je isto? Ali ni oblasti v deželi, ki bi poučila direktorja »Učit. tiskarne« o gospodarstvu in se malo pobrigala za učiteljski denar, in kako se strinja s pravili »Učiteljske tiskarne«, da tiska zadolženo »Jutro«. Po pravici zdihuje odbornik »Učit. tiskarne«: »Prekladamo dolg z rame na ramo, pa ne vem, kako dolgo bo to šlo'.« Gospoda, roko na srce! Naložite, dokler jc mogoče še čas, učiteljski denar plodonosno, napravite iz obresti uštanove za učitelja ske otroke, ki študirajo v mestu. Učiteljstvo vas bo blagrovalo in bo pričelo z novo silo nabirati. Ako nimate usmiljenja z nami učitelji, pokažite vsai trohico čuta za našo deco!
-j- V zadevi »Glavne posojilnice« v Ljubljani, ki je v konkurzu, nam piše zadružnik: »Na občnem zboru »Glavne« meseca januarja, ko se je sklenilo likvidacijo, se je izvolil likvidacijski odbor, kateremu so pripadali poleg ne-člana-predsednika še trije zadružniki ter dva zastopnika upnikov. Isto razmerje je tudi ostalo po februarskem občnem zboru, potem ko jc že bil proglašen konkurz nad »Glavno posojilnico«. Govori sc, da stane vsaka seja likvidacijskega odbora precej lepo vsoto (menda okoli 60 I\), ker se obema zastopnikoma upnikov povrne vse stroške vsakokratnega potovanja, ker se k sejam vozi g. dr. Kukovec iz Celja, a g. Firm iz Dobrne pri Celju v Ljubljano. Splošno se smatra, da imajo pri konkurzili upniki svoje zastopstvo v upniškem odboru, a zadružniki naj bi pa imeli svoje zastopstvo v likvidacijskem odboru. Tudi mojemu nazira-nju se to bolj priklada in menim, da bi bilo edino umestno, da bi gg. dr. Kukovec in Firm iz likvidacijskega odbora izstopila — saj sta bila izvoljena prvi kot zastopnik upnice »Zadružne zveze v Celju«, a drugi kot zastopnik upnice »Zagorske posojilnice« — ker imajo upniki itak svoj upniški odbor, oclkar je konkurz in ker menim, da bi se dalo na ta način zopet nekoliko poceniti seje likvidacijskega odbora in s tem obenem tudi stroške konkurza, ki jih bodemo itak morali pokriti mi ubogi zadružniki.« — Prijavili smo gorenje vrstice našega somišljenika, ker se popolnoma zlagamo z njegovim na-žira njem.
-f- Sleparji so soc. demokrati, da jim ni para. Pri nas kričijo na poslance, ki državi dovolijo vojake in neobhodno potrebno vojno brodovje, na Francoskem pa jo pred par dnevi vodja soc. demokratov Jaurčs v zbornici pri obravnavi mornariških kreditov predlagal, da se nameslo 3C cm topov za ladje naročijo 34 cm topovi. Vsled tega predloga, se bodo izdatki za mornarico silno zvišali in iz davkoplačevalcev se bo še bolj kri potila, ako govorimo v soc. demokraškem žargonu. Ampak ta predlog je. stavil soc. demokrat in še celo voditelj, zato rdečkarski listi kakor grob molče, če pa kakšen naš poslanec samo za vsakoletno število rekrutov glasuje, ki so neobhodno polrebni, dočim so 34. centimetrski kanoni le luk* sus, ker so 30. centimeterski po sodbi strokovnjakov ravno tako dobri —- potom pa vsa rdeča žabja vojska regij«] brez konca in kraja: Sleparija in n drugega!
-f Kako Jc z »Učiteljsko Tiskarno«? Na naša odkritja, kako stoji »Učiteljska Tiskarna«, ki tiska revol-veržurnal »Jutro« in nesramne razglednice, ki sramoto pred celim svetom našo Ljubljano, odgovarjata danes upravni svet in nadzorstvo ie tiskarne v »Učiteljskem Tovarišu«. Mi se silno čudimo, da gospodje v tolikem času niso bili vstanu sestaviti boljšega odgovora, zakaj, kar v tem odgovoru flav-zajo, potrjuje le, kar smo mi pisali. Upravni svet priznava, da ima tiskarna 200.000 E intabuliranega dolga in da je na prvem mestu intabulirana »Kranjska hranilnica«. Če upravni svet prorokuje, da se bo ta dolg ocl leta do leta zmanjševal, je ravno to veliko vprašanje, če bo »Tiskarna« delala tako dalje, da bo tiskala list, ki n. č ne nese, ampak ji je že danes dolžan 23.000 K. Upravni svet to priznava, se pa na sila naiven način izgovarja dobesedno tako-le: »Sedaj pa dolg »Jutra«. Res je, da toži tiskarna lastnika »Jutra«, g. M. Pluta in to za ves dolg in ne samo za en del, kakor zlobno trdi »Slovenec«. Res je dolg pri »Jutru« velik, nasprotno pa moramo tudi priznati, da je tiskarna dobila od »Jutra« že mnogo lepih tisočakov. Izjaviti moramo nadalje, da se sedaj list redno plačuje.« — Dolg je torej velik, pravijo sami, temu nasproti pa pravijo, da je tiskarna od »Jutra« dobila že mnogo lepih tisočakov. Kaj pa je to »mnogo lepih tisočakov«? Tisočak je vsak lep, »mnogo«, to je pa lahko, recimo tudi i ali 5 tisoč. Kaj pa je to? »Jutro« stane edinole tiskarno 1 mesec okoli 3500 kron! Izhaja pa že črez eno leto! Kaj pa uredništvo in ekspedit? »Učiteljska Tiskarna« mora »Jutru» še upravo in urednike plačevati, na račun učiteljev se plačajo Pluti, Rbnikarji, Levstiki, Zalarji in slični ljudje! Glejte, gospodje, kako ste se slabo izrezali! Zato tudi nočete povedati, koliko je tistih »lepih« tisočakov, ki ste jih od »Jutra« dobili, triindvajset »lepih« tisočakov vam je pa dolžno! Zakaj se pa tako bojite povedati natančno vsoto ali vsaj približno, koliko vam je dolžno! Kar se pa tega tiče, cla »Jutro« doslej (ko smo mi podrezali) redno plačuje, opozarjamo, da je »Jutro« že pred časom isto izjavilo, plačevalo pa ni, kar dokazuje to, da ste Pluta morali tožiti. Vprašanje je tudi, kako dolgo vam bo »Jutro« še »redno« plačevalo, če vam res. Kralj Peter menda j a ni tako neumen, da bo za tak zakoten žurnal plačeval iz svoje civilne liste, srbski ministri pa tudi ne, še manj pa srbski trgovci, ker v Belgradu dobro vedo, kdo je Rožemkavkin Miha. Plut vam plačuje morebiti par soldov, ki se vsak dan izpečajo za »Jutro« sproti, oziroma te tiskarna sama pobira, ker Plutu sploh ni noben denar poverjen! Ali se to pravi »redno« plačevati? To so le kaplje v morju dolgov, ki jih ta list vaši tiskarni »nese«! — Zdaj pa najvažnejše. Glede »Vdovskega društva« in »Učiteljskega konvikta« izjavlja namreč upravni svet sledeče: »Ker se »Slovenec« s tako vehemenco zadira v »Vdovsko društvo«, hočemo pojasniti v kakem razmerju je »Vdovsko društvo« s tiskarno. Leta 1005. je sklenil občni zbor »Vdovskega društva«, da pristopi k »Učiteljskemu tiskovnemu društvu« z deleži za 20.000 kron. To se je zgodilo. Od teh 20.000 K dobiva »Vdovsko društvo« 5% obresti, drugod se mu obrestuje glavnica po iVs%• v sličnem razmerju je tudi »Učiteljski konvikt« s tiskarno.« — »Vdovsko društvo« pravite, dobiva od svojih 20.000 K deležev 5% obresti. Če jih dobiva! Dobiti bi jih moralo, tako bi se moralo glasiti! »Jutro« jc tiskarni več dolžno, kakor je ^Vdovskega fonda« v tiskarno naloženega, torej je vloga presneto malo varna. Ali jc pa kaj intabulirano, da je »Vdovski zaklad« varen, tega pa upravni svet ne pove ali pa, če je kakšno drugo varstvo! Denar vdov in sirot bi moral biti pupilarno varno naložen, ne pa v tiskarno, ki tiska deficitne liste! Glede »Učiteljskega konvikta« pa upravni svet popolnoma molči, pravi le, da je »slično« naložen. Kako slično? Koliko denarja je naloženo, ali je intabuliran, ali jc kako drugo varstvo, ali se in kako se obrestuje? In kaj je z denarjem »Učiteljske hranilnice«? — Gospodje od upravnega sveta to se vpraša. Koliko je vaša izjava vredna, se razvidi tudi iz tega, da pravite, da je »Učiteljska tiskarna« one razglednice, ki sramotč Ljubljano, dr. Šusteršiča in deželnega glavarja, tiskala za denar. Za kakšen denar? Plut jih jc naročil, plačal jih pa ni, ker je za 23.000 K pasiven. Tudi Ribnikar nima toliko, da bi razglednice plačal, saj še svojih dolgov nc more. Plačal jih ni nobeden, pač pa so jih zato tiskali, da bi povečali agitacijo za »Jutro« in prišli saj do kakšnih soldov. Razglednice je Ba državni pravdnik zaplenil, to je ves
profif. Če pa »Učiteljska tiskarna«| misli, da bodo naši somišljeniki, naša 5 županstva in krajni šolski sveti ter' naše rodbine pokrivale deficit pri »Jutru« s tem, da bodo naročevali šol-4 ske tiskovine ali pa mladinske liste in knjige pri njej, se zelo moti. šolskej tiskovine, »Zvonček«, »Domače ognjišče« in različne knjige za mladino naj! kupujejo pri »Učiteljski« bravci in dopisniki »Jutra«, saj ijh je na »tisoče ! in tisoče« ! . . .
+ Na laži in obrekovanja, ki jih
spuščajo v svet v »Učiteljski tiskarni«,' odgovarjam sledeče: Nove tiskovine je moral vsak učitelj proučiti. Vsled napetih razmer sem jih naročil na sva-kovo ime. Laž je, da sem jih oddal v »Katoliško tiskamo«. Imam jih doma in so vsakemu na vpogled. Torej je tucli laž, da bi me kdo najel. Laž je, da dobivam kako provizijo od »Katoliške tiskarne« ali »Bukvarne«. Res pa je prepustil »Kat. tiskarni« zbirko tiskovin tovariš K. S. Z isto pravico bi jih on lahko vrgel v Ljubljanico ali pa poslal turškemu sultanu. Lansko jesen, ko sem so prijavil k preizkušnji za meščanske šole, so me v treh listih nesramno napadli in zdaj se ponavlja isti manever. Toda ne bo šlo! Man
kennt die Absicht---Sicer pa —
tam, kjer izhaja »Jutro«, je vse mogoče. Zato pripominjam, da se odslej za napade iz »Učiteljske tiskarne« ne bomo prav nič brigali. — Ant. Smer-delj.
-f Kako liberalci, kako pa duhovščina. Dočim se naši liberalci niti naj-menj ne prizadevajo, kako bi sami asanirali Agro-Mercur, ki je njihovo strankarsko podjetje in kako bi rešili svoj e žrtve pri »Glavni posojilnici«, koder je 75% liberalcev prizadetih, napreduje asanacija »Centralne kase« v Celovcu tako, da noben zadružnik ne bo trpel niti vinarja. »Landerbanka« je dala na razpolago 3,100.000 K, in sicer 1,500.000 K takoj na poroštvo in plačilne izjave cerkvenih korporacij. Avstrijski škofje bodo to vsoto izplačali in so pol milijona že dali, pol milijona se bo pa kot druga rata te dni izplačalo. En sam škof, olomuški, je dal 900.000 K! Tako duhovščina pokrije solidarno, kar je en njen član, mons. Weifi s svojimi nepremišljenimi, brez vednosti odbora storjenimi posojili dvomljivemu podjetju Kayserja in s fingiranimi vložnimi knjigami zagrešil. Liberalci pa stoje in gledajo, kako padajo njihovi najzvestejši somišljeniki vsled manipulacij njihovega Hud-nika, ki daleč presegajo to, kar je Weifl storil. Če »Narod« piše, da opat od Tanzenberga noče zdaj priznavati veljavnosti svojega poroštva, je to njegova stvar, faktum je, da bo vsa avstrijska duhovščina do zadnjega vinarja vse pasive pri »Centralni« pokrila, naši liberalci pa tišče svoje žepe!
-f- S ocialnodem okraski terorizem obsojen. Znano je, s kakšnimi nasilnimi sredstvi socialni demokratje delavce prisilijo, da stopijo v njihovo organizacijo. Dolgo časa si ni nobeden upal zoper rdečkarje nastopiti, zdaj pa so vendar merodajni faktorji uvideli nemoralnost tega početja in začeli stopati socijem na prste. Dne 16. t. m. je dunajsko sodišče obravnavalo o sledečem: Livar Sovek je dne 12. julija pretečenega leta stopil v tovarno Rast & Gasser. Koj ko je začel delo, ga je zaupnik socialnodemokraške stranke Hoholka pozval, da vstopi v rdečo organizacijo, česar pa Sovek, ki ni bil za socialno demokracijo nič navdušen, ni maral, in navedel kot razlog, da ni vstanu plačati članarine, ker mora denar hraniti za vojaščino. Nato sta ga clne 23. julija na soboto Hoholka in Geyer, drug zaupnik, zopet pozvala, da pristopi in mu obenem zapretila, da bo v nasprotnem slučaju organizacija delala na to, da bo Sovek odpuščen. Dala sta Soveku do večera časa, da se premisli. Ker se pa Sovek, krščanski človek, ni vdal, sta rdečkarska zaupnika v pondeljek od obratnega voditelja Miillerja zahtevala, da se Sovek odpusti. Ker so rdečkarji zapretili s stavko, se je Miiller udal in Soveka odpustil. Sovek je pa to državnemu pravdništvu naznanil in to je socialnodemokraške-ga zaupnika Hoholka obtožilo hudodelstva izsiljevanja. Sodišče ga jc zato dne 16. t. m. obsodilo na šest tednov ječe. Tako so socialni demokrati dobili pošteno lekcijo, ves svet pa ve, lia kakšen način sc fabricirajo »so-drugi«.
'+ Novo katoliško poljsko akade-mično društvo se ustanovi danes na Dunaju.
-j- Svetemu Očetu so vsi katoliški profesorji na nemških univerzah poslali vdanostno adreso.
4- Starešina »Danice« odv. kand. Karo) šabec bo promoviran v sredo, dne ti. t. ni, za doktorju prava v slav-
nostni dvorani dunajskega vseučilišča. Čestitamo!
. — Orli kamniškega okrožja se vabijo k okrožnemu tečaju, ki bo dne 25. iu 26. marca v Kamniku. Spored (za •mia dni): Ob 8. uri zjutraj predavanje. Ob 9. uri zjutraj sveta maša. Od 10. do }2. ure dopoldne telovadba. Ob pol 2. uri govor. Ob pol 3. uri litanije. Ob 3. uri telovadba. Telovadbo bo vodil brat Aleksander Jeločnik. Bratje, pridite polnoštevilno na tečaj, da se ondi duševno in telesno osvežite in se potem z večjo vnemo začnete pripravljati za letošnjo veliko Zvezino prireditev v Ljubljani. Na zdar! — Okrožno predsedstvo.
—	Umrl je Radovljici danes zjutraj ob 3. uri po daljšem bolehanju znani umetnik podobar in stavbitelj cerkvenih oltarjev g. Janez V urnik, mož, ki je bil svetal vzor dela in zvestobe do S. L. S. Z njim je legel v grob eden prvih naših bojevnikov. Bil je kremenit mož značaj. Svetila mu večna luč!
—	Kmetijska predavanja. Jutri, 19. t, m., ne bo sadjarskega predavanja v Št. Vidu, kakor je bilo včeraj pomotoma poročano »Slovencu«, ampak to predavanje se bo vršilo v soboto, 25. t. m. takoj po jutranji sveti maši. Na dan sv. Jožefa bo pa predaval o sadjarstvu deželni sadj. inštruktor M. Humek od 8. ure zjutraj dalje v Metliki, od 3. ure popoldne dalje pa v Semiču.
—	Okrajna glavarstva in števni komisarji. Za popisovanje ljudstva določilo se je števnim komisarjem dnevno po 8 K; a po preteku dveh in pol meseca še niso dobili mnogi nobeno odškodnine. Dela so imeli nekateri toliko, cla so morali pisati redno vsaki dan do polnoči; upamo, da bodo okrajna glavarstva to zadevo kmalu uredila.
—	Opekline zadobil vsled električnega toka. Na telefonski progi Ljub-ljana-Vevče je ponoči na 15. t. m. v vasi Dev. M. v Polju sneg telefonsko žico odtrgal, ki se je pri padcu ovila drugih žic tako, da ni bil električni tok pretrgan. Drugo jutro okoli 7. ure je šel 13 let stari deček Janez Mihelič po vaški cesti ter se nevedoč z roko dotaknil žice, nakar ga je električni tok večkrat na tla vrgel, končno se mu je pa le posrečilo se ga rešiti. Deček je zadobil na desni roki in desnem podplatu ter levi peti hude opekline.
—	štiri mrliče je imel v desetih dneh Fortunat Vičič iz Renč. Umrli so mu štirje otroci, ostal mu je le še eden. Bog ga tolaži!
—	Vrhniške novice. Deželna gospodinjska šola je zaključila svoje drugo šolsko leto z dnem 15. t. m. Le zimski tečaj traja še do konca tega meseca, — Dne 20. t. m. se prične novo šolsko leto.
—	Socialno-demokraško oliko je pokazal 6. t. m. med sv. mašo pri Sv. Lenartu na Vrhniki neki Dolničar, strojarski delavec v tovarni g. Tomšiča. Počenjal je med svetim opravilom take nerednosti, da so se vsi navzoči zgražali. Sedaj se že več dni pokori v preiskovalnem zaporu. Upamo, da ne odide zasluženi kazni, da bo imel tem več časa razmišljati o blažilnem vplivu »ocialno-demokratičnega evangelija, kateremu je tako iz srca udan. — Kmetijsko društvo na Vrhniki. Tako se imenuje novo vrhniško društvo, čegar pravila je že vzela na znanje deželna vlada. Glavni namen mu bo: razpečavati seno svojih udov. — V gradu na Lesnem Brdu so se imeli baje v noči od 9. do 10. t. m. zelo, zelo veselo. Kaj si pač more misliti dobro domače ljudstvo, ko vidi, da se v postnem času prirejajo tako hrupne veselice s pravim predpustnim vsporedom. Ekscelence ni doma. — Javno predavanje je priredilo izobraževalno društvo dne 12. t. m. Govoril je društveni predsednik o predmetu: »Ali so je človek razvil iz opice?«
—	«Mater Doiorosa«, to lepo Sarden-kovo delo, bo vprizorila dne 19. t. m. »Bogomila« po končani popoldanski službi božji v »Društvenem domu«. Prisrčno povabljeni! — Umrl je v Razoru clne 15. marca po vrhniški okolici dobro znani Gromčev Nace. širšemu slovenskemu svetu ga je nekoliko predstavil vrhniški rojak, pisatelj g. Ivan Cankar, z znano knjigo: »Aleš z Razora«.
—	Gerbičeva »Jugoslovanska rapsodija« med Hrvati. Kakor sporočajo hrvaški časopisi, jc priredilo pevsko društvo »Kolo« v Zagrebu 10. t. m. velik društven koncert. V tem koncertu se je izvajala kot prva točka, sporeda orkestralna kompozicija našega skladatelja Fr. Gerbiča in to »Jugoslovanska rapsodija«, katero je pri svojem zadnjem koncertu izvajalo naše glasbeno društvo »Ljubljana«. Kakor se piše, je bil ta koncert velik užitek za občinstvo, kiitero je sprejelo to kompozicijo z burnim ploskom in po kateri je posebni odbor »Kola« navzočega skladatelja odlikoval, med navdušenimi ovacijami
občinstva, s kratkim nagovorom, tei mu izročil krasen lovorov venec s tro-bojnico in napisom: »Nestoru slovenskih skladatoljev Franu Gerbiču Hrv. pjev. društvo »Kolo« v Zagrebu, 10/IIJ. 1911.« Zaslužnemu skladatelju prvaku najiskrenejše čestitamo na velikem uspehu.
— Usoda slovenskih rojakov v Ameriki. »Glasilo slovenske narodne podporne jednote« v Čikagu prinaša dopis nekega rojaka, Martina Balaha, box 86, Radllye Stat, Pitlsburg, Kan-sas, iz katerega priobčujemo sledeče: »Jaz sem bolan že nad šest mesecev za jetiko in sem že vsake vrste zdravnike iz raznih krajev imel, a vse brez uspeha. Plačal sem že toliko, da ko bi ne imel več podpornih društev, bi mi ne bilo mogočo toliko izdati za zdravila, Zdaj, ko mi je potekla polletna podpora, mi je pa nemogočo več toliko izdati za zdravila kot prej. Bliža se spomlad, ko je boljši zrak v Kansasu za tako bolezen ozdraviti. Pa to ni vse; kani naj se obrnem do zdravnika, da bi bil bolji in da bi ne metal denar kal t je v en dan, katerega odtrgam od ust sebi, svoji ženi in otrokom. Torej člani, društva in uredniki, ako mogoče ve kateri za kakega dobrega zdravnika za ozdravljenje jetiko, ga prav milo prosim, naj mu sporoči moj naslov, da dobi vsa natančna pojasnila. Čc se kak zdravnik sam oglasi pod zanesljivim pogojem, da me ozdravi, dobi 500 dolarjev. Akoravno nimam sam denarja, imam pa rojake, kateri mi jih posodijo ali pa jamčijo, da jih dotjčni zdravnik gotovo prejme. Naprej pa ne morem nič clati, in to radi tega, ker mi je tudi dosedaj eden ali drugi obljubil, da me bode popolnoma ozdravil, a ostalo je vse le na jeziku. Jaz sem izdal vso podporo in prihranke na stotake za zdravila. Torej, kdor me ozdravi, dobi takoj nato 500 dolarjev, za to imam dobro jamčino. So zdravniki, ki pravijo, da so vsegamogočni in vsaki bolezni kos; tukaj je lepa nagrada; oglasi se kak dober zdravnik, jaz te jako potrebujem. Zdaj je zadnji čas, ker sem še precej pri moči, a moči mi pa počasi pešajo. Če se mi stanje v kratkem ne obme na bolje, bom moral podleči kot kapitalistična žrtev prerane smrti. Odkar sem prišel v Ameriko, sem se vedno živil z dolom svojih rok v majnah. Danes mi ne preostaja, drugega kot suha jetika. Ko bi ne bil tako dobro podpiran od strani društev, bi moral jaz z celo družino od pomanjkanja umreti.« — Taka je v Ameriki usoda slovenskega rojaka. Mnogim pa se godi še slabše.
—	Deželna gospodinjska šola na Vrhniki. Dne 15. t. m. se je končal na deželni gospodinjski šoli na Vrhniki drugi enoletni tečaj. Ob 8. uri je bila sv. maša, nato ogled razstave ročnih del in kuhinjskih izdelkov, katere so naredile učenke. Razstavo si je ogledalo veliko število gospodinj in gospodarjev. Res lepo je bilo videti prekrasnega dela. Ako se pomisli, da prihajajo učenke po oddelkih le dvakrat na teden v šolo in so se naučile popolnoma izdelovati zgornjo žensko ter moško in žensko perilo, pripravljati priprosta kmetiška in tudi' boljša jedila, zraven imajo pa še pouk v gospodinjstvu, zdravstvu ljudi in živali, živinoreji, mlekarstvu, prešičoreji, perutninar-stvu, vrtnarstvu, sadjarstvu, računstvu, knjigovodstvu, je to pač zelo ve-liko. Po ogledu razstave je deželni nadzornik Legvart nagovoril gojenke, kako se naj vedejo v prihodnjem življenju in naj vse dobro tudi porabijo, česar so se naučile v šoli. Nato so se razdelila spričevala. Šolo je dovršilo 28 učenk. Obisk šole je vedno zelo povo-ljen in je za. novi tečaj že vpisanih veliko število. Saj je pa za gospodinj, sko šolo tudi malokje tako ugoden prostor, kakor na Vrhniki. Veliki in lepi šolski prostori in kuhinja, vrt, perutninarski zavod, deželni prešičo-rejski zavod, mlekarna, goveji hlevi, nudijo učenkam veliko praktičnega pouka. Razen tega je na Vrhniki poleti mlekarska šola, pozimi živinorejski tečaji. Učencem teh tečajev preskrbuje gospodinjska šola hrano. Dnevno se kuha za 40—50 oseb različnih jedil, zato imajo učenke veliko prilike se v kuhinji dobro izvežbati.
—	Ameriške trte se bodo delile v državnih trtnicah na Dolenjskem tekom tega meseca, in sicer: v Kostanjevici v četrtek, dne 23. t. m. ob 9. uri zjutraj; v Bršlinu pri Rudolfovem v ponedeljek, dne 27. t. m. od 8. ure zjutraj naprej in v Črnomlju v četrtek, dne 30. t. m. od 10. ure dalje. Ker letos trte preostajajo, dobijo jih lahko tudi še oni vinogradniki, ki jih dosedaj šo niso naročili, po znižani ceni 1 K 80 vin. za 100 sajenk. Zglasiti se je čimprej pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Kandiji pri Rudolfovem ali pa najpozneje na dan oddaje trt na kraju oddaje.
~ »Jutro« in njegove laži. Iz Nove-
mesta. V listu »Jutro« št. 374 jo dopis iz Gotncvasi pod naslovom »Juro in volk — klerikalci in zverine«, v kojeni je to vestno »Jutro« vehcinentno napadlo in do kosti oglodalo ključavničarskega mojstra in posestnika g. Vovka v Gotnivasi. Ker nam je pa cela stvar prav dobro znana ,se nc bomo spuščali v podrobno odgovarjanje, ker bi bilo škoda za trud, marveč odgovarjamo resnicoljubnemu »Jutru« le v toliko, da je stari pregovor »Gliha vkup štriha« povsem primeren za ta popir, kajti kakršen list — taki so njegovi poročevalci. Kolikor osebnih napadov je bilo v tem smrdljivem okuženem listu do sedaj iz Novega mesta in okolice, toliko podlih laži jc bilo v njih, kar lahko do-kažemo, ako bi bilo treba. Tudi podlo obrekovanje občospoštovanega ključavničarja g. Vovka ne drži. Vse, kar se mu očita, je nesramna podla laž in zahrbtno obrekovanje. Naj ta smrdljiva cunja in njen enakovredni poročevalec prideta na dan z imeni, če imata kaj poguma, potem še le sc bomo pogovorili. Kar sc pa stvari same tiče, glede vajencev g. Vovka, naj bo na kratko omenjeno, da se istim pri g. Vovku prav dobro godi in bi bilo le želeti, da bi vsi mojstri s svojimi vajenci enako dobro ravnali. — Ako se pa vendarle kaj pripeti, kar ni pravilnega, je pa g. Vovk sam tisti, ki gleda na to, da se krivica odpravi. — Ako jc pa g. Vovk storil kaj kaznjivega nad svojimi učenci. pa on sam zahteva, da se dotični učenci odnosno njih stariši ali varuhi zglasijo pri sodniji in tam iščejo zadoščenja.
—■ Vinogradniki, ki želijo dobiti škropilnice (sestave: Avstrija, Hidro-lina, Avtomata itd.), oziroma žveplal-nike (Vindobona itd.) tvrdke F. Nech-vilc na Dunaju po najmanj 20c/c nižji ceni, zglasijo naj se čim preje potom županstva ali pa naravnost pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Kandiji pri Rudolfovcm.
—	Ljudska štetev v kranjskem jkrajnem glavarstvu. Pri zadnji ljudski štetvi so našteli v škofjeloškem sodnem okra ju 23.100 prebivalcev, v kranjskem sodnem okraju 22.342 in v tržiš-kem sodnem okraju 7342, skupaj 52.781. Pred 10 leti jih je bilo 289 več. Značilno je,'da gredo nazaj vasi, ker ?e kmetje selijo v Ameriko. Treba bo leda j za kmete še kaj storiti, da ostanejo na domači grudi, kajti lepe zemlje je tu dovolj, delavcev pa premalo.
Včerajšnji semeni v Kandiji je bil dobro obiskan. Živine je bilo prignane 300 glav; prašičev 40 voz. Cena pri malih prešičili za rejo je nekoliko padla; tudi cena pri rejeni govedi je šla nekoliko nazaj.
Poskusen samoumor. Odkar se je v Trstu pripetila ona nesreča, ko je avtomobil s sedmimi osebami pridrvil po napačni poti in zletel v kanal, je nadzorstvena uprava postavila tik kanala rešilni pas, dva dolga droga in sekiro. Včeraj se je ta naprava prvikrat praktično uporabila, ko je 121etni Marij L., učenec prvega razreda realke, v samomorilnem namenu skočil v kanal. Ko so ga rešili, je dejal, da se je nameraval usmrtiti, ker je dobil v šoli slab red. Deček nima starišev.
—	Stanovsko društvo uradnikov c. kr. užiinine na Kranjskem s sedežem v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor dne 25. marca t. 1. v prostorih gostilne Mikuž, Kolodvorska ulica v Ljubljani.
-t- Samoumor zagrebškega tovarnarja. iz Zagreba poročajo: Tovarnar sodov, Oton Kolmar, sin bivšega ravnatelja deželne centralne hranilnice, se je vsled financielnih težkoč ustrelil.
—- Odborova seja »Matice Slovenske« dne 13. marca t. 1. Društveni tajnik g. M. Pugelj se imenuje v smislu pravil in poslovnika za nadaljnjo dobo treh let. Poročilo o dopolnilnih volitvah na glavni skupščini sc vzame na znanje; zahvala se izreče gosji. F e r d. B r a d a š k i, ki je bil 22 let preglednik društvenih računov, istotako gosp. kustosu L. Pintarju, ki je bil 12 let odbornik, več let urednik »Zbornika« in Matični sotrudnik. Per acelamatio-nem se izvoli predsednikom: d r. F r. Ilešič: I. podpredsednikom Peter v i t c z G r a s s e 11 i; II. podpredsednikom kanonik Ivan Suš ni k; blagajnikom d r. F r. Detel a (dosedanja uprava); ključarja ostaneta dr. L. Požar in dr. Fr. Z ha šn i k. V knjižni odsek se voli novi odbornik Oton Z u p a n č i Č. Poleg dosedanjih, stalnih odsekov se voli poseben odsek za revizijo društvenih pravil. Nekatere knjige za leto 1910. se žc tiskajo. Načeloma se sprejme predlog »Matice Hrvatske« o skupnem in vsled tega višjem honoriranju spisov, ki jih izdasta obe Matici zajedno. Poročilo »Srpsko Književne Zadruge« so vzame na znanje. Frcditov knjižnico se i?vr5i v že
lani določenem smislu. »Matica«
W-
udeleži j 25 letnice »Pisateljskega pornega društva«.
—	Slovensko planinsko društvo
opozarja na razstavo planinskih rin krajinskih slik, ki jo priredi tekom meseca aprila t. 1. Vsled tega prosi,,da se pošljejo slike za razstavo na naslov odbornika gospoda Oskarja Skušeka, Knaflove ulice št. 7, ali pa vsaj do 1. aprila naznani število in velikost slik, razstavi namenjenih. Društvo si pridrži pravico razstavljene sliko priobčiti v »Planinskem Vestniku«. Vsled tega se mora dati odboru na razpolago po en posnetek. Odbor vabi na veliko udeležbo.
—	Umrla je v 42. letu starosti soproga g. Janeza K o š a k a , gostil-ničarja in posestnika v Novem mostu v petek popoldne, večkrat previdena s svetimi zakramenti v njeni dolgotrajni mučni bolezni. Zapustila je šestero nedoraslih otrok. Pogreb se vrši v nedeljo popoldne ob pol poti uri. Naj v miru počiva!
—	Tovarnarja Hočevarja prijeli v Ameriki. Antona Hočevarja iz Novega mesta so prijeli na Island otoku v Ne\v Torku. Če sc dokaže, da ima kako večjo vsoto pri sebi, ga bodo nazaj privedli, drugače pa tam pridržali ie toliko časa, da so sodišče prepriča o njegovi krivdi. 10. iu 17. marca so bili zaslišani pred novomeškim sodiščem vsi. ki so po njem prizadeti. Kazenskemu postopanju se pa noče noben pridružiti, vsaj tako se govori, ker se vsak boji, da bi vsled tega ne bil še bolj prizadet in to radi transportnih stroškov, ki bi narasli do 10.000 kron.
—	V Ameriki zabodel Hrvat Slovenca. Iz Elv, Minn., sc poroča, da je bil slovenski gostilničar John Plutli 27. februarja t. 1. z nožem zaboden od nekega Hrvata. Rana je blizu srca in dva palca velika. Napadalec je v zaporu.
Ijijpske novice.
lj Javno predavanje S. K, S. Z, V
torek 21. t. m. predava g. drž. in dež. poslanec prof. Evgen Jarc. Snov predavanja bo: politična vzgoja.
lj Poduk v italijanščini v S. Iv. S. Z. se zopet redno nadaljuje s prihodnjim ponedeljkom.
lj Katoliško društvo za delavke je imelo dne 5. t. m. svoj redni občni zbor, na katerem je odbor podal zanimivo sliko res živahnega delovanja v pretočenem letu. Predsednik L. Smolnikar se jc v svojem nagovoru spominjal 16-letne dobe, katero je društvo od svojega početka (ustan. 16. dec. 1894.) preživelo v neprimernih prostorih na Zab-jeku, a se jc vkljub temu veselo razvijalo in doseglo lepe uspehe. Opravičeno je upanje, da bo napredek društva v novih prostorih »Ljudskega doma« tem lepši. Blaga jničarka Ana Srakar je poročala o gmotnem stanju društva, ki je vkljub velikim stroškom pretočenega leta pokazalo nekaj prebitka. Tajnica Marija Klepec je povedala, da je društvo imelo v pretočenem letu 237 rednih članic, podpornih 96, umrli sta 2, v bolezni je bilo podpiranih 35, katerim se jc podelilo 324 K podpore. Poučnih predavanj jo bilo 26, priredili so se 3 zabavni večeri s petjem in dramatičnimi predstavami. Vršil se je tudi rodni poduk v petju (g. Ferjančič), v tam-buranju (g. Bajuk) in šivanju. Knjižničarka Terezija Bučar je poročala, da so se članice pridno posluževale knjižnico, ki je pridobila nekaj novih knjig zabavne in podučile vsebine. Pri volitvi se za načelnico izvoli Katarina 13 a h a r, ker je vsled bolohnosti odpovedala dosedanja načelnica Marica Krivic. Bila je vseh 16 let načelnica društvu in je veliko pripomogla k njegovemu razvoju. Občni zbor je z odobravanjem sprejel predsednikovo zahvalo za njen obilni trud v prospeh društva na znanje. V odbor se nato izvolijo sledeče rediteljice, oziroma namestnico: Bertolo Marija, Bučar Terezija. Hrovat Frančiška, Kanoni Marija, Kocjan Ivanka, Klepec Marija, Končan Frančiška, Merčun Marija, Mesne Marija, Novak Cecilija, Oblak Marjeta, Ogrin Ivanka, Ovijač Marija, Pavšfsk Frančiška, Petkovšek. Marija, Pipan Marija, Rozman Frančiška, Srakar Ana, Stibilj Marija, šare Marija, Uršič Magdalena. Odbor so jo konstituiral in jO sedaj sestavljen sledeče: Luka Smolnikar, predsednik; Franc Korluje, podpredsednik; Katarina Bahar, načelnica; Marija Klepec, tajnica; Aya Srakar, blagajničarka; Marija Kanopi, knjižničarka in odbornice vso drufc zgoraj imenovane rediteljice.
lj Ljubljanska podružnica druš$ft Srebrnega križa jo imela dne li. s,«S-ca prvo odborovo sejo: društveni pivtt-■scdnlk je odboru naznanil, da jo NjJfla c. in Kr. Visokost nadvojvoda in psi-•stolonaslednik Frančiick FerdinaSd
udanostno brzojavko, poslano, vsled sklepa ustanovnega shoda, s posebnim zadovoljstvom na znanje vzel in izrekel željo, da bi novo društVo imelo najboljše uspehe. Veselo znamenjo jc, da šteje društvo že v začetku svojega obstoja 88 članov. Kot utemeljitelja društva sta pristopila z znatnim zneskom po 300 K gosp. Ivan Knez, predsednik trgovske in obrtne zbornico in ljubljanska kreditna banka. Nadalje je 6 ustanovnikov z doneskom po 100 kron, 5 pospeševateljev po 50 kron in 25 podpornih članov z letnim prispevkom po 10 kron; vsi ostali so redni člani z letno plačo po 2 kroni. —• Pravila se vpošijejo takoj, ko bodo tiskana, vsem članom. Glasom blagajniškega poročila jc bilo dosedaj 1032 K 50 v dohodkov in 67 K 2 v izdatkov. Zahteve na društvo bodo šele prišle in bodo sa-moobsebi umevno vedno večje, posebno pa meseca septembra, ko se vrnejo naši fantje po triletnem službovanju od vojakov. Da bode moglo društvo vsem zahtevam ustreči, smatra društveni odbor za svojo dolžnost, da so žo sedaj obrne na javnost in prosi glede na znano požrtvovalnost prebivalstva vojvodine Kranjsko vsakega, da podpira moralno, oziroma v gotovini društvena stremljenja. Saj se gre za našo rojake, katerim bo vsaka podpora v trenutku, ko bodo iskali novega kruha, gotovo dobro došla. Že z malim letnim prispevkom po 2 K jo lahko vsakdo redni član, podporni član plačuje letnih 10 kron, pospeševatelji po 50 kron, ustanovniki 100 kron in utemeljitelji 300 kron enkrat z a v s c-loj. Gotovo bo tudi vso širše kroge zanimalo, da je finančno ministrstvo dovolilo društvu Srebrnega križa efektno loterijo z 800.000 srečkami po 1 K. Ta loterija, katere prvi štiri dobitki se bodo lahko izplačali v gotovini in bo prvi dobitek znašal 100.000 K, bode dotirana z dobitki v skupni vrednosti 160.000 kron in bodo tudi podružnice dobilo sorazmerno prispevke iz čistega dobička te loterijo.
lj Društvo »Abstinent« ima svoj občni zbor v ponedeljek, 20. marca, ob 6. uri zvečer v »Ljudskem domu«. Somišljeniki povabljeni.
lj Šentpetersko prosvetno društvo priredi prihodnjo nedeljo, f. j. dne 26. t. m. v Rokodelskem domu igro »Domen«, ki je ravnokar izšla v zbirki »Ljudski oder«. Vsebina jc vzeta iz našega kmetskega življenja. Dramatiziral jo je po znani Jurčičevi pripove-sti gospod Ivo Česnik.
lj Pazniki prisilne delavnice in »Narod«. Dno 15. marca jc prinesel »Slov. Narod« notico »Klerikalci na delu v prisilni delavnici«, kjer napada deželnega glavarja pl. Šukijeja in pa paznike deželne prisilne delavnice. Notica je iz trte izvita. Pazniki prisilne delavnice niso dobili dosedaj še n i k a-kega ukaza od deželnega glavarja radi volitev. Da bi se pa vršil kak shod v prisilni delavnici in šo cclo v šoli in brez vsakega dovoljenja o tem v prisilni delavnici ni nikomur nič znanega, razen informatorju »Slov. Naroda«.
ljPomagajte delavstvu, ki se je žrtvovalo, da se v Ljubljani niso razširile črne koze! Poročali smo, da je zdravstvena oblast kontumacirala ono delavstvo, ki je pri slučaju črnih koz prišlo v dotiko z okuženim bombažem v predilnici. Zgodilo pa se jc pri tem nekaj nečuvenega. Delavstvo, ki je očuvalo zdravje Ljubljani, ni dobilo izostale plače ne od tovarne nc od zdravstvene oblasti in je radi toga izpostavljeno stradanju. Prosimo vse Ljubljančane, da se spomnijo z darovi tega delavstva, ki ne sme trpeti lakote radi tega, ker je za bližnjega trpelo na plači. Vsak čnajmanjši dar hvaležno sprejme naše uredništvo. Nabirajte tudi po raznih podjetjih! Danes so darovali: Dr. Iv. Zajec 10 Iv; Ivan Kregar 5 K; Peter Kriscli, restavrater, 5 K; Iv. Stefe 5 K; J. Globclnik 1 K.
lj Odlikovanje. Društvo zdravnikov na Kranjskem nam piše: »Spolck českych lčkafn« imenoval jo bivšega dolgoletnega predsednika društva zdravnikov na Kranjskem, primarija dr. V. Grego riča na predlog odbora jednoglasno svojim vnanjim članom.
I j »Jutro« — zastonj se Irudiš, Kregar ti nc plača in ne da inserata!
lj Kdo bo šel v zapor, ugiba bel« grajski pumpar Miha Plut. Kdo je najbolj zrel za zapor, bi ta. mož morda spoznal, če bi si pobližje ogledal v svoji bližini junaka 20. septembra ... Po naši milosti sc ta človek še ni najedel argentinskega ričeta. \ idj. sc pa, da ga že jako poželi. Rožemkavkin Miha dajo sedaj od sebe »izjave«. Pričakujemo, da bo priobčil tudi izjave srbskega časopisja o svoji kakovosti. To bo fotografija! Nas pa ne užene z nobenimi pretu ju mi človek, ki ga je zelo prin>ei%
no karakteriziralo srEsko časopisje, ko je pisalo o njem, da je »došao u Beograd pune košulje i praznog džepa (s polno srajco in praznim žepom)«. Tako jc prišel tudi v Ljubljano in tak bo šel tucy iz Ljubljane, kvečjemu, da bo kaj iz njegove srajco ostalo in se paslo v »Učiteljski Tiskarni«, ki jo baje hoče sedaj še s tem osrečiti, da dobi za upravnika iu »denarnega ravnate. Ija« »Jutra« svojega dičnega bratranca Lozarja iz Gradaca, s katerim je izvršil eno svojih najodličnejših jugoslovanskih del, da je zažgal hišo sosedovo, pri čemer je zgorel tudi hlev njegovega sedanjega prijatelja Mazelleta. Sedaj pa zažiga ostanke liberalne stranke v Ljubljani, Ta človek bo dobil, ako kmalu ne miruje, od nas še hujšo injekcijo, kakor jih jc že navajen.
lj Porotne obravnave je željan g. Miha Plut. Mi pa še bolj, ker bo to prilika, da mu v obliki veselih prič predstavimo vse njegove žalostne upni-ke s celega slovanskega juga.
lj Hišne preiskave, pravi mož iz Gradaca št. 16, pri »Slovencu« ne mara napraviti. Verjamemo, da gospodu s »puno košuljo« ne diši kupček neporavnanih računov, ki jih imamo za ta slučaj zanj pripravljenih.
lj Profesorju Reisnerju in tistim, ki ga na volivnih shodili poslušajo, v premislek: dr. Tominšek je zapisal v svoji grški vadnici, stran 24, tele resnične besede: Kaj lep je bil zakon Atencev: »Ako otroci ne skrbe za starše, naj no dajejo nasvetov v narodnem zboru, kajti . . . ne bi n i č do. bro svetovali!« Reisnerjevi učenci na gimnaziji dobro razumejo ta lep zakon. Naj ga prof. Reisner še na shodih natanko razloži in s svojim lastnim zgledom lopo pojasni!
lj Gostilničar g. Poljšak ponesre« čil. Posestnik in gostilničar v Vod-matu France Poljšak je šel v klet. Po stopnjicah so mu je pa spodrsnilo in jo tako nesrečno padel, da se mu je nož, katerega je držal v roki, globoko zarinil v telo. Slučaj je bil, da je nekdo prišel po neki podpis in ker gospodarja ni bilo pri rokah, so ga šli iskat, in res je slišala natakarica iz kleli neko stokanje, nakar je našla težko ranjenega gospodarja. Oddali so ga takoj v tukajšnjo bolnico.
t ij Šahovski turnir, ki se je vršil zadnje štiri tedne v španskem kopališču San Šebastian, jo končan. Med prvimi zmagovalci jc naš rojak inženir Milan Vidntar, ki si jo priboril skupno z Rusom Rubinstoinom drugo oziroma tretjo darilo. Ta njegov uspeli je toliko bolj znamenit,* ker so se turnirja razen Laskerja ucreležili vsi (15) naj-odličnejši šahovski mojstri vseli dežela. Prvo darilo v znesku 5000 frankov jo dobil 22 letni Kubanec Jose R. Capablanca z 9 in pol točkami. Drugo (3500 fr.) in tretje darilo (2500 fr.) si delita M. Vidmar in Rubinstoin z 9 točkami. Naslednji zmagovalci še niso določeni, ker nekaj partij zadnjega boja šo ni končanih. Odličnemu slovenskemu šahovskemu mojstru srčno čestitamo in mu želimo še mnogo lovorik na polju štiri in šostdesotero desk!
lj Musica saera v stolnici. Jutri,
na praznik sv. Jožefa se bo izvajalo pri veliki sv. maši ob desetih sledeče: Missa Loretta, zl. Vojteh ftihovsky, Gradual »Domino, praovenistieum« in trakt »Bcatus vir«, zl. Anton Foerster, pri ofortorLin: »Sancte Joseph«, zl. dr. A n t o n C hI h n d ows k i.
lj Mestna župna cerkev sv. Jakoba v Ljubljani. A" nedeljo dno 19. marca, na praznik sv. Jožefa, ob 9. uri: I. Schweitzer, Kind Jezu-Messe; Gradu-ale: Domine praevenisti, Ant. Foerster; po recitiranem ofertoriju: S. Joseph, dr. A. Chlondowsky.
lj Društvo železniških uslužbencev za vzajemno podpiranje oh smrti v Ljubljani vabi svoje, člane na izvanred-ni občni zbor, ki bo v ponedeljek dne 20. t. m. ob pol osmi uri zvečer v restavracijskih prostorih hotela južni kolodvor Seidel z zelo važnim dnevnim redom.
l j NakladališČe za živino v Ljubljani. Zdravstvena Oblast v Ljubljani je ukrenila, da se zgradi na južnem kolodvoru moderno in vsem zdravstvenim zahtevam odgovarjajoče nakladišče za živino, na drugih ljubljanskih kolodvorih pa so od tedaj vsako izkladanje živine zabrani. To pa vsled vodnih kužnih bolezni, da bo možno potem ukreniti vse potrebno in preprečiti nadalj-no razširjanje istih.
lj Ljubič. Odpuščeni paznik prisil« w delavnice napada druge paznike v dež. prisilni delavnici. Ljubič naibolj modro siori, ako molči, saj je prav dobro znano vse njegovo delovanje, posebno tisto, kako je neki prisiljenec ia '/.r od« uSel itd.
lj Nove pošilja tov ars$uiiu»kgga mesa prirje v Trst 31. t. m.
lj Družba za zgradbo kapelice sv. Srca Jezusovega v Rožni dolini priredi gledališko predstavo v nedeljo, 19. t. m. ob 4. uri popoldne v »Društvenem domu« na Glincah. — Spored: 1. Ciganska sirota. Dramatiziran dvospev, sopran in alt, s spremljevanjern kitare. — 2. Vestalka. Žaloigra v petih dejanjih. — Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 70 vin., III. vrste 50 vin.; stojišča 30 vin. Vstopnice se dobivajo v Rožni dolini pri g. Cukala in v nedeljo ob 10. do 12. ure in od 2. do i. ure pri blaga jni v »Društvenem domu«. Dohodki so namenjeni v korist kapele presv. Srca, zato se preplačila hvaležno sprejemajo.
lj Volitve v obrtno sodišče. Dne 19. in 21. t. m. se vrše volitve v obrtno sodišče od 10. do 12. ure v mali dvorani tukajšnjega »Mestnega doma«. Volilo se bode na ta način, da se bodo osebno oddale glasovnice, ki jih bode v kratkem dostavil volilnim upravičencem mestni magistrat. Slovensko trgovsko društvo »Merkur« je sporazumno s tukajšnjim gremijem trgovcev postavilo za te volitve sledeče kandidate: Za delodajalce, ki volijo dne 19. . m. 2 prisednika obrtnega sodišča: gg. Karol Čeč, upravitelj tiskarne in posestnik, Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. 6, Milan Drachsler, bančni uradnik, Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 2; dva namestnika obrtnega sodišča: gg. Leon Franke, knjigovodja, Ljubljana, Knaflova ulica št. 3, Jernej Šerjak, trgovski poslovodja, Ljubljana, Mestni trg št. 26; dva prisednika vsklicnega sodišča: gg. Robert Coli, prokurist, Ljubljana, Mestni trg št. 10; Hinko Kavčič, trgovski poslovodja, Ljubljana, Breg št. 20. — Za delodajalce, ki volijo dne 21. t. m. dva prisednika obrtnega sodišča: gg. Franc Bonač, tovarnar, Ljubljana, Čopova ulica št. 16; Andrej Pukl, ravnatelj »Kolinske tovarne«, Ljubljana, Sv. Martina cesta št. 30; dva namestnika obrtnega sodišča: gg. Janko Češnik, trgovec, Ljubljana, Lingarjcva ulica št. 1; Dragotin Hribar, tovarnar, Ljubljana, Zaloška cesta št. 14; dva prisednika vsklicnega sodišča: gg. Luka Jelene, učitelj in predsednik Zveze jugoslovanskih učiteljskih? društev, Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 10; Alojzij Vodnik, kamnosek, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 32. —Prosimo, da se vsi volitev udeležite in vpišete v glasovnice zgoraj navedene gospode.
lj Zaradi krive prisege sta se motala včeraj pri celi dan trajajoči razpravi zagovarjati Viktor B a n, tehnik, sedaj v Gorici, in I d a F i s c h c r, vdova, stanujoča istotam. Šlo se je zaradi pohištva, last Ide Fischer, o katerem oba obdolženca trdita, da sta ga dala v varnost posojila 890 K le v zastavo Ivanu Pirkerju s pravico, ga do 24. januarja 1910 nazaj kupiti proti plačilu skladiščine mesečnih 12 K, ne . pa, da sta ga upniku prodala. Ban je f: bil pred sodiščem dvakrat kot priča zaslišan, in sicer enkrat pod prisego. Tu je izjavil, da je prišel po naročilu Ide Fischer k Pirkerju mu ponujat pohištvo v prodaj. Ta si ga je ogledal v skladišču in pripomnil, da ga ne kupi, ker je predrago. Naknadno se je pa I proti obema obdolžencema izjavil, da ■ da nekaj denarja proti temu, da se mu da pohištvo v zastavo. Končno je izpovedal, da je Pirker rekel doslovno: .. »Jaz vzamem pohištvo v zastavo, navi-h dežno kupno pogodbo sprejmem pa le n raditega, da ne bom imel kakih sitno-1 sti.« Osumljenka je pa pred sodiščem izjavila, da z mirno vestjo lahko po-! trdi, da ni bilo nikoli govora o tem, da I ona Pirkerju pohištvo proda, temveč i je bila govorica le o posojilu in zastav-] Ijenju pohištva. Sodišče je oba obdolženca oprostilo z utemeljenjem, da je j verjetno, da sc je pohištvo le zastavilo, ker se je v predalih omar naha-j jala otroška obleka, igrače in razne fotografije, ker bi bila ona gotovo te stvari vun pobrala, če bi bila mislila pohištvo prodati.
lj Konj splašil se je včeraj zjutraj na Rimski cesti hlapcu Antonu Berku iz Gline ter pridirjal na Tržaško cesto, j kjer ga je stražnik ustavil in izročil hlapcu.
lj Najdena je galoša in ženski če-i volj. Lastnik dobi reči nazaj na osrednji policijski stražnici.
lj Umrli so: Fran Leskovec, sin sluge, 17 mesecev. — Roza Gale, hči * mestnega učitelja, 4 leta in pol. — Jo-| sin Premru, užitkar, 63 let. — Jakob šiler, delavec, 61 let. — Josip Vidergar, | občinski ubožec, 74 let. — Rudolf Grossl, trgovec, 42 let. -- Miroslav Je-
raj, sin tekstilnega mojstra, 7 tednov. — Andrej Prelesnik, kovač, 48 let.
— Bolniško in podporno društvo pomožnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko ima v soboto 1. aprila t. 1. ob 8. uri zvečer v restavracijskih prostorih »Pri novem svetu« svoj XXIII. redni občni zbor. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu tudi premem-ha pravil, vsled česar se gg. člani vabijo k obilni udeležbi.
lj Nepoboljšljiv je 30 letni delavec Rudolf Medvešček iz Šmartnega pri Litiji. Pre* 14 dnevi je bil v Medvodah po orožništvu aretovan zaradi lahke telesne poškodbe in izročen sodišču. Po prestani 14 dnevni kazni so ga izročili odgonskemu uradu, kjer je dobil prisilni potni list. Kmalu nato se je pa vtihotapil v stanovanje nekoga poštnega uslužbenca ter iz omare izmaknil žensko krilo in jopico, katere reči je pozneje hotel prodati na Martinovi cesti, a je bil zasačen in aretovan. Medvešček je bil zaradi enakih delik-tov že predkaznovan in tudi s prisilno delavnico se je bil že seznanil.
lj Nočno službo imajo prihodnji teden lekarne: Č i ž m ar, Jurčičev trg, P i c c oli, Dunajska cesta in Suš ni k, Marijin trg.
POIZKUS SAMOUMORA DVANAJSTLETNEGA DIJAKA. — REŠEN, BI BIL KMALU ŽRTEV NEZGODE.
Iz Trsta poročajo: Po grozni nezgodi, ko je avtomobil zletel v veliki kanal, je dal ravnatelj policijo na pročelju redarstvenega ravnateljstva, obrnjenega proti kanalu, postaviti rešilni obroč in dolg drog s kljuko, katera predmeta sta potrebna za takojšnjo pomoč potapljajočim se. Nujna potreba se je pokazala včeraj. Bilo je okolo ene ure in pol popoldne., ko je pljusk v morje urno privabil veliko ljudi v Rossinijevo ulico. Neki deček je bil skočil v kanal. Med prvimi, ki so pritekli, sta bila dva redarja, ki sta brž vzela dolgi drog in ga pomolila nasproti dečku, ki se obupno držal nad vodo. Skesan radi storjene neumnosti se je krčevito prijel droga. Tako so ga potegnili iz vode. Dečka so privedli na stražnico, tu so ga slekli in spravili v gorko posteljo. Dali so mu tudi nekaj konjaka. Ko je deček prišel nekoliko k sebi, je izjavil, da mu je ime Marij Luceardi, da je rojen v Teinhausu pri Dunaju, a pristojen v Trst, in da nima ni očeta ni matere. Stanuje s staro materjo Emilijo Baronio v ulici Kan-dler št. 1; njegov varuh je preiskovalni sodnik g. Luccardi. Rekel je, da si je hotel vzeti življenje, ker je dobil slab red v šoli; obiskuje namreč I./B razred tukajšnje mestne realke. Ko se je popolnoma pomiril, spremili so ga domov. A še ni bilo konec njegove Odiseje. Ko je kočija, v kateri ga je njegov sorodnik spremljal domov, pridr-drala do vogala ulic Sv. Lazarja in Torri, je trčila skupaj z avtomobilom požarne hrambo, ki je dirjal proti ulici Caserma, kjer je" bil izbruhnil požar. Konja in kočijo je avtomobil vrgel na trotoar ob cerkvi Sv. Antona novega; sprednje kolo in os sta se zlomila; osebe in konj pa niso bili ranjeni.
HRVAŠKI SABOR.
Ban Tomašič je hrvaški sabor za nedoločen čas odgodil, ker je združena opozicija, ki tvori večino, glasovala proti budgetu. Sabor se skliče najbrže v drugič meseca junija, če pa še tedaj ne bo delazmožen, bo ban v jeseni razpisal novo volitve. Banovo stališče je baje omajano in ogrski ministrski predsednik Khuen-Hedervary je nejevoljen, ker razmere še sedaj niso urejene. Za naslednika bana Tomašiča se imenujeta grof Erdodv in grof Rulmer.
KONFLIKT MED RUSIJO IN KITAJSKO.
Rusija se menda hoče zopet na Vzhodu angažirati in dela na vojsko s Kitajci. Kitajci pa tudi niso kar tako, ampak znajo Rusiji pokazati, da so minuli časi, ko so evropske vlasti delale s Kitajsko, kar so hotele. ICPnjska armada je močna in moderna in Kitajci že svoje čete dirigirajo v ngolijo. Ruski listi ne odohrujoo ruskega a front a proti Kitajski.
Obrekovalci postavljeni na laž.
v.* Že skoro mesec dni »Jutro« napada in tlolži gg. Kregarja in Štefeta, da sta pri zadnjih volitvah vlomila v pisarnb trgovske in obrtne zbornice ter popravila volivne spise. »Jutru« šel je tudi »Slovenski Narod« na led.
O teh naravnost zlaganih obdol-žitvah so včeraj, oziroma danes govorili najbolj poklicani in najjmerodaj-nejši činitelji.
Gospod dr. Murnik, prvi tajnik trgovske in obrtne zbornice ter šef pisarne, je kot izvoljeni zapisnikar pri zadnjih volitvah v trgovsko in obrtno zbornico izrečno izjavil, da je vsak vlom v pisarno trgovske in obrtno zbornice popolnoma izključen in je izrečno povdarjal, da so se vršile zadnje volitve v trgovsko in obrtno zbornico na povsem redni in pravilni podlagi.
Vladni svetnik gospod Kulavisz. predsednik volivne komisije pri zadnjih volitvah v trgovsko in obrtno zbornico, se je izrazil skoro v jeclnakem smislu.
Predsednik trgovske in obrtne zbornice gospod Lenarčič, član volivne komisije, je označil z ogorčenjem vso obdolžitve kot neresnične in izjavil, da se gg. Kregarju in Štefetu godi velika krivica.
Navedeni gospodje so te izjave podali, ker jim je kot članom volivne komisije vse iz lastne vednosti znano in je tudi razvidno iz zapisnika o izvršitvi dopolnilnih volitev za trgovsko in obrtno zbornico.
S tem so obrekovalci postavljeni popolnoma na laž.
Vsa javnost pa itak že ve, da si jc »pošteni« »Jutrov« informator v izsilje-valne svrhe naravnost izmislil vse obdolžitve, ki naj objednem mladinom pri občinskih volitvah služijo kot pošteno volivno orožje — seve pošteno po srbski morali.
Ali ste prHnfeDi »Slovencu" kakega m, s - ar čnik^? Upoštevajte upfiv uobrega dnevnika in agitirsjle pov o i za nove naročnike!
TeleionsKa in brzojavna poročile.
POSLANCI S. L. S.
Dunaj, 18. marca. Govor poslanca J a r c a 17. t. m. ob priliki rekrutnega kontingenta imenujejo listi »govor prvenca, ki je bil jako aktualen in je v celi zbornici vzbudil veliko pozornosti«. — Tudi italijanski listi Jarčev govor z ozirom na njegova izvajanja o laški univerzi in romanju freizina v Rim zolo obširno objavljajo.
VODJA RUMUNSEIH SOCIALISTOV IZGNAN IZ RUMUNIJE.
Bnkarest, 18. marca. Po končanih zborničnih voP.tvah je dobil socialno-demokraški voditelj dr. Rakovsky, ki je bi! že svoječasno izgnan iz Rumun-ske in ki je mod volivno dobo ves čas bival v Bukareštu ter nastopil kot kandidat, vnovič ukaz, naj takoj zapusti Rumunsko. Rumunska vlada je prej sporočila dr. Rakovskemu, da ga bo izgnala ter mu je dala na razpolago, naj si izbere sam kak obmejen kraj, odkoder bi ga vlada ekskortirala preko meje. Dr. Rakovsky je odgovoril, cla je še rumunski državljan ter zato odklanja ponudbo vlade. Nato je takoj dobil izgonsko povelje ter so ga orožniki takoj odvedli na bolgarsko mejo v Ilanlik. Bolgarski obmejni vojaki pa so zabranili dr. Rakovskemu stopiti na bolgarska tla, češ, da jo rumunski državljan, na kar so ga rumunski orožniki oskortirali v Constanzo in od tam v obmejni kraj Karaomer kjer so ga izpustili z naročilom, naj takoj odide na bolgarska tla. Pa tud5 tu se je zgodilo isto kot v Ilanliku. Bolgarski vojaki so grozili dr. Rakovskemu z orožjem, ako stopi na bolgarska tla. na kar je prišel zopet na rumunska tla. kjer so ga sprejeli rumunski orožniki z nabasnimi puškami ter mu grozili, da streljajo, ako ne odide takoj na bolgarsko ozemlje. Po daljšem pogajanju z rumunski mi oblastmi so prepeljali clr. Rakovskega na krov parnika »Imperatul Trajan«, ki je odplul proti Carigradu Socialni demokrati so imeli včeraj v Bukareštvu protestni shod zaradi teh dogodkov ter so poslali mi-rtisterskemu predsedniku Carpu protestno pismo. Dr. Rakovsky je izjavil, da bo takoj zopet odpotoval nazaj v Rumunijo. kakor hitro bo prost, cla pride pred sodišče zaradi nedovoljenega povratka, pri čemur bo dokazal, da je rumunski državljan.
GROFICA LONYAY SMRTNO-NEVARNO OBOLELA.
Berolin, 18. marca. »Berliner Lo-kalanzeiger« poroča, da je grofica Lon-yay, bivša avstrijska nadvojvodinja smrlnonevarno obolela. Vsled vnetja v srednjem ušesnem delu se je gnjiloba zanesla do možgan, vsled česar je nevarnost, da se vname možganska mrena. Baje se bo še danes izvršila trepa-nacija, da se odstranijo vneti doli. Grofica leži v hotelu »Bauer« v Ziirichu in jo zdravi specialist clr. Nager.
SAMOUMOR V ZAGREBU.
Zagreb, 18. marca. Tu se je vrgel iz drugega nadstropja na cesto in obležal mrtev vpokojeni poštni in brzojav-nni višji inšpektor Matija Katičič.
BOJI MED KARLISTI IN REPUBLI« KANCI.
Madrid. 18. marca. Predvčerajšnjim ponoči so se vršili v Valcnciji krvavi spopadi mo -rlisti in republikanci. Ko so kari.su lepili po ulicah reklamne pozive za nov strankin list, so jih napadli republikanci. Pri tem so se streljali med seboj z revolverji, pri čemur so bilo tri osebe težko, šest pa lahko ranjenih.
NEMIRI V MEHIKI.
New Yeir.k, 18. marca. Insurgenti nameravajo izvršili svojo grožnje ter razdreti železnice, ki vodijo v Mehiko. V severoameriških krogih vlada veliko razburjenje, ker v Mehiki zelo strogo ravnajo z Amerikanci. — Vlada severoameriških Zodinjenih držav je stavila predsedniku Diazu rok treh mesecev, tekom katerih mora biti revolucija zadušena. Ako se to ne zgodi, bodo ameriške čete zasedle Mehiko. Predsednik Diaz je odgovoril, da ni prosil intervencije Zedinjenih držav in cla je Mehika sama v stanu zadušiti revolucijo.
PARNIK POGOREL.
London, 18 .marca. Na velikem parniku »North Point«, ki je plul v Filadelfijo, je včeraj nastal požar. Parnik so zavlekli v bližino obali pri Sto-nemans Point. Prostor, kjer so stroji in zadnji del parnika. sta bila v plamenih. Požar so gasili s prihitelih ladij. Posadka parnika, 15 mož, se je lc s težavo rešila.
Koroške novice.
k Tudi izobraževalec ljudstva. Na
Koroškem imajo profesorja in poslanca, ki sliši na ime Angorer. To je tisti Angorer, ki jo zagrozil v deželnem zboru, cla bo začel govoriti »po portugalsko«. Sedaj pa hodi ta možak po deželi in navdušuje ljucli za svoje portugalske idejo. Oglejmo si jih. V nedeljo, dne 12. sušca je imel shocl v Porečali ob Vrbskem (pravzaprav bi so moralo menda imenovati Brdskem jezeru) pri Celovcu v gostilni vsenomca Lesjaka. Poslušat ga je prišlo 75 vsenemcev slovenskega pokolenja. V začetku govora je poudaril, da bo potem pustil govoriti tudi nasprotnike in da bo lahko vsakdo prišel do besede. Mecl govorom se mu je pa zadelo oko ob neko mizo, kjer je sedel poročevalec »Slovenca« in postal jc takoj manj samozavesten. Neprestano je škilil potem proti dotičnemu kotu in
Kathreiner Kneippova sladna kava
služi zaradi svojih nedosežnih vrlin vsak dan na milijone ljudem. Edina prava dru> žinska kava! Po oeni in zdrava.
^ar.pPV9"hatjyecja domac-s to^	t»
T1yrdka urrzlafnine sWena
®e sfna fova r n a ur v6vidi
rOTjjsasBaaB®
L..",' sv.e 'c.
mm
gledal grdo, kakor da bi ga kdo tiščal za vrat. Prvi stavek njegovega govora je bil, da se mora ljudska šola tako predrugačiti, da ne bo iz nje izhajala klerikalna ban da. V šolah se morajo vzgojevati taki bodoči možje in žene, ki ne bodo nič držali na molitev, cerkev, spoved itd. in, ki potem tucli svojih otrok ne bodo vzgojevali v duhu rimske bande. Šole morajo biti take, da ti ljudje ne bodo več denarja proč metali za maše, za dobrodelne reči in za duše rajnih, ker te duše počivajo tudi brez farjev v miru. Skratka, v šoli mora zavladati svobodomiselni duh. Potem je pa pričel razlagati, kakšno je to svobodomiselstvo. Pričel je s stavkom: »Človek je beštlja. Mi smo vsi be-štije.« Razloček med človekom in živa-lijo je po njegovem mnenju samo ta, da človek dela lahko tudi z orodjem, žival pa tega ne more. Ko je tako razložil svoje nazore o sobi in človeku, je začel pridigovat od pete do pol osme ure svoj »čisti cyvangelij«, to jo, priporočal je poslušalcem luteransko vero. Trdil je, da so bili Kristus, Marija in apostoli lute-ranci. Slednjič sc je spravil na zadružništvo ter je izustil trditev, da je slovensko liberalno in klerikalno zadružništvo na krahu. Potem je privlekel kupček popirjev, menda prevode iz nekega francoskega lista ter je hotel Citati svojim poslušalcem. Tu se je pa njegovo oko zopet izpodteknilo na »Slo-venčevem« poročevalcu, ustrašil se je in spravil popirje, poslušalcem pa rekel, da bi jim rad še marsikaj povedal, toda oko državnega pravdnika pazi na vsako njegovo besedo. Zato prihrani raje te »zlate, francoske besede« za drugo priliko, ko bodo bolj sami med seboj. Takrat bo še kaj dodal v pojasnilo. Tako je »Slovenčev« poročevalec grenil veselje živalskemu filozofu prof. dr. Angererju, oznanjevalcu »čistega lutrovskega evangelija« na Koroškem.
k Strašen samoumor ženske. V
2relcu na Koroškem se je zaprla soproga ravnatelja ondotnega umetnega mlina gospa Ana Bogensberger v sobico pod streho, svojo obleko polila s špiritom in jo zažgala. Zgorela je v groznih mukah.
Po svetu.
V spanju umoril ženo. V Biaricu ie umoril v spanju 32 letni železniški čuvaj Arnold Svvezer svojo ženo. Pri orožništvu je izpovedal, da se mu jo sanjalo, da ga preganja neka grozna žena. Skušal se jo je oprostiti. Vrgel jo je na tla, začel daviti, nakar je ženska začela grozno vpiti. Ivo se jc zbudil iz svojega groznega spanja, je spoznal z grozo, da kleči na truplu svoje mlade ljubljene žene. Ivo je mož to izpovedal, se je začel obnašati kot nor ter poizkušal izvršiti samoumor, kar pa so mu preprečili. Njegovi sorodniki so izpovedali, da je že od nekdaj imel hude sanje.
Caruso bolan. Iz New Torka poročajo, da je glasoviti tenorist Caruso obolel, ter da že mesec dni absolutno ne more več peti. Glas mu je tako oslabel, da komaj šepeče. Zdravijo ga zdravniki specialisti, a ga bo ta bolezen veljala nad 20.000 K. Dvomi se, ako bo pozneje sploh še mogel peti.
Krvav boj med očetom in sinom. V mažarski vasi Raba Tamasia se je spri 30 letni kmečki sin Jurij Varga s svojim 68 letnim očetom. Oče je pokazal sinu vrata, nakar je ta pograbil za nož, kakor tudi oče. Začela sta se bosti, dokler ni oče mrtev obležal, sin pa smrtno ranjen.
Gimnazijec umoril gimn, ravnatelja. Iz Varšave poročajo: Gimnazijskega ravuatelja Athanesievv v Kielcu je ustrelil osmošolec Poljak \Vazes-niewski. Domnevajo, da je morilec član tajne zveze »poljskih maščevalcev«.
Kako je zmagal telefon. Ko jc iz-
najditelj telefona razstavil svoj aparat na svetovni razstavi v Philadelfiji leta 1876, se ni nihče zmenil za mali, neznatni stroj. Več tednov je bilo videti ubogega iznajditelja sedeti žalostnega in samotnega pred mizico, na kateri je imel telefonske naprave. Še celo člani juryja so šli mimo, ne da bi se zmenili za aparat, o katerem je zatrjeval iznajditelj, da omogočuje razgovor med dvema osebama v oddaljenosti več sto milj. Graham Bell je obupno čakal svojega popolnega uspeha. Nekega dne pa je obiskal razstavo brazi-lijanski cesar Don Pedro v spromstvu svoje soproge, cesarice Terezije. Bra-ziljski vladar je poznal Grahama Bel-la še iz prejšnjih časov, ko je iznajdi-telj na braziljski visoki šoli imel še fizikalna predavanja. Don Pedro se je spomnil na prejšnje čase ter si je pustil pokazati aparat. Ko je cesar držal na ušesih tolefonske skledice in je Bell eovoril v aparat, je cesar začudeno
dvignil glavo, med tem ko je bilo govo spremstvo popolnoma tiho, tci" dejal: »Saj govori vaš aparat!« Seclaj je bil led prebit, Grahamu je vse .čestitalo od vseh strani, časopisi so pfsft-ii o novi iznajdbi na dolgo in širokdjRh telefon je zmagal po colehi svetu.
Tragedija vdove ruskega generala. Iz Varšave poročajo: Generalova vc(o-va Natalija Ivanov, -18 letna dama, ki je bila v varšavski ruski družbi zelo priljubljena, se je 13. marca pondči ustrelila z revolverjem. Po smrti svojega moža je imela intimno razmerje s svojim prvim služabnikom, ki pa je nekaj dni prod njenim samoumorom pobegnil iz Varšave ter pobral s seboj vse njene dragotine v vrednosti 120.000 rubljev iu ves denar, kar ga je imela doma, v znesku 80.000 rubljev. Užaloščena vsled te trojne izgube je izvršila generalica samoumor. Nezvesti uslužbenec je pobegnil na Japonsko, odkoder ne izročajo nobenega zločinca Rusiji. Ta dogodek je seveda zbudil v Varšavi veliko senzacijo. Umrli mož Ivanov je bil v Varšavi zelo popularna oseba, ker mu je bila več let od ruske vlade poverjena višja intendanca večine varšavskih gledališč.
40.000 K za ustreljenega sina. Pred sodiščem v Libercih se je moral 16. t. m. zagovarjati tovarnar Ilans Mriller iz Draždan, ki je i. septembra lani v neki gostilni ustrelil v pijanosti dijaka Punzmanna, ko je neprevidno ravnal z revolverjem. Miiller je bil obsojen na dva meseca zapora. Očetu ustreljenega sina je plačal 30.000 K kot odškodnino in 10.000 kron za ostale zahtevke.
Grobokopov grob. V neki vasi na Šlezkem je umrl pred kratkim vaški grobokop. Nikdo praznovernih vašča-nov pa ni hotel zanj izkopati groba. Župan je ljudi pregovarjal, a nikogar ni dobil, ki bi šel za umrlega grobo-kopa izkopati grob. Nazadnje je moral sam prijeti za lopato in kopačo, da je grobokopu izkopal poslednje ležišče.
Pasijonske igre v Oberrammergauu. Iz Monakova poročajo: Ravnokar iz-išli računi o pasijonskih igrah v Oberrammergauu izkazujejo 1,704.735 mark dohodkov. Igralcem so je izplačalo 1,142.426 mark, tako da je ostalo čistega dobička 562.308 mark, od česar so že odločili 126.523 mark za razne občinske naprave, povzdigo raznih strok kmetijstva itd.
Američani proti izseljencem. Ame-ričanske izseljeniške oblasti postopajo pri preiskavi izseljencev z naravnost nezaslišno strogostjo, in ameriški listi evropskih naseljeneov v Ne\v Yorku poročajo skoro dan za dnem o pretresljivih prizorih na Ellis Islandu, otoku, kamor izkrcajo vse izseljence, predno jih puste v Nevv York. Zgodi se, da nesrečne izseljence, ki so žrtvovali vse svoje premoženje, da so prišli v deželo dolarjev, kratkomalo zopet vkrcajo na ladje in pošljejo v staro domovino. Naj navedemo najnovejša slučaja: Pred kratkim je n. pr. došel nek mlad krepak Dunajčan, po poklicu pek, Ivan Brehmer s svojo družino, ženo in tremi otroci v Nevv York. Imel je s seboj dovolj denarja, bili so zdravi in že so jih hoteli izpustiti, ko se je izkazalo, da starejši izmed treh otrok nima očetovega imena, ker ga je Brehmer priženil. Celi družini so vsled tega prepovedali, izkrcati sc na celino, češ, da je žena, ki ima pred zakonom otroka, »ne-moralična osoba« in istotako tudi mož, ki tako ženo poroči. Niti pritožiti se niso mogli na vlado v Washingtonu in cela družina se je morala odpeljati s prihodnjim parnikom nazaj v Evropo. Pred nekaj dnevi pa se je dogodil drug slučaj, ko so ameriške izseljeniške oblasti zavrnile nekega 16 letnega dečka Božidarja Danucza iz Češke, ker je bil — pretežak. Deček je namreč tehtal 105 kg. Izseljeniška oblast je odločila, da ga kot »abnormnega« ne morejo rabiti v Ameriki. Ubogi fant pa jc imel očeta v Nevv Yorku, ki ima tamkaj že več let dobro idočo delikatesno trgovino in je pozval svojega edinega sina k sebi iz Evrope. Lahko predstavljamo obupanega očeta, ko se mu je povedalo. da se njegov sin ne,sme izkrcati, ker je pretežak.
Uljudno. Turist: »Kako daleč smo še od vodopada?« — Vodnik: »O, samo še par minut! Kakor hitro prenehajo dame govoriti, bomo čuli bobnenje vodopada!«
Meteorologično poročilo.
Višina n. moriem 30fr2 >n% sred zračni tlak 73fr(j mm
	Ca« opa-	Sume
C		haio-
3	zovanja	metra
	:	v mm
	9 zveč	733 9
\ empe- i
To"
Cel /.i ju i
Nebo
18
7 zjutr 2 pop
0 | 35 0
00 7 5
§*s
—; -m>
s', svzh
»i. ("fr.
del. oH jasno
1 *
Itt
SreJma vC<r«|sn|a l«rmp. 2 7- turni i ku
Rodbina Vurnikova v Radovljici naznanja svojim sorodnikom in znancem žalostno vest, da je Vsemogočni poklical k Sebi našega preblagega, nepozabnega soproga, očeta, gospoda
JANEZU VURNIK
posestnika v Radovljici, podobarskega in kamnoseškega mojstra, c. kr. konservatorja, cerkvenega ključarja i. t. d.
kateri je danes dne 18. marca ob pol 4. uri zjutraj v 62. letu starosti, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v ponedeljek dne 20. marca ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče sv. Križa v Radovljici.
Blagega, pokojnika priporočamo v spomin in molitev. Radovljica, dne 18. marca 1911.
Rodbina Vurnikova.
Venci se na željo pokojnika hvaležno odklanjajo.
Prvi pomladanski tedni so navadno cap, v katerih so išče. da se popravijo motenja v telesnih funkcijah, katera je provzročil način zimskega življenja; v ta namen opozarjamo na
To kHluo zdravniki posebno priporočajo za popolno domače zdravljenje, zlasti pa tudi za
predzdravljenje zatopiki
(VI.j Marijine in frančiiiiove ko
Izvirek: (JiessUubi Sau^rbruun, želez, poslala, zdravilno kopališao pri Karlovih varlh Prospekti gastonj in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, veijih Špecerijskih prodajatnicab in trgovinah z jestvinam n vinom.
Zal ego pri Mihael Kastner- u, Peter Lassniku in Andrei Sarabonu, L|ubljana.	1U52-49
Konjski gnoj
okrog 20 voz na prodaj. Vpraša naj se pri hišniku Stritarju v bivši cukrarni. Ambrožev trg štev. 3, Ljubljana.	876 2
Proda se dobro ohranjen
šivalni stroj
Streliška ulica, št. priti.
885 3
Priznano na uečfa, resnična domača, že 25 let obstoječa eksportna fordka.

urar
samo nasproti Frančiškanske ccrkve
največjih tovarn švicarskih ur »Union« v Genovi in Bielu
on torej lahko po originalno tovarniških cenah
garantirano zanesljive, v vseh legali in temperaturah po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno I	znane
HIpšra isrs
z matematično preciznim kolesjem v zlatu, tula, srebru, nikeljnu in jeklu
637 1
Ceniki
Ncdosežno velika izbira — Večletno jamstvo.
zastonj in poštnine prosti.
Proces Kflyser-Palese.
Celovec 18. t. m.
V četrtek popoldne se je razprava nadaljevala.
Najpreje sta Kayser in državni pravdmk medseboj debatirala in je Kayser na vprašanja slednjega jako spretno odgovarjal. Trdi, da mu darovi za sirotišča niso toliko nesli, da bi izkazali prebitek, ker je bila režija velika in se je veliko denarja vtaknilo v gospodarstvo.
Kar se njegovega vstopa v lesno firmo Palese tiče, je dobil od Weifia na podlagi sklepa kuratorja Centralne kase svojo vlogo 600.000 K brez intabu-lacije po in je imel 400 K plače. Dolg pri Centralni je zato pustil do 2 in pol milijona kron narasti, ker je vedno upal dobička od premogovnika v Feldkirchu. Denar od »Banca Fri-ulana« je vzel po 7% zato, ker je upal dobička od podjetja do 30%. Prvi denar od te banke (200.000) je investiral v premogovnik, za druge vsote se natančno ne spominja. Pri pivovarni, ki jo je kupil, se je zelo uračunal, trdi, da so jo bojkotirali. Na pivovarniško obrt se res ni razumel. Kar se angleške akcijske družbe tiče, v tem ni bilo nič goljufivega. Posredovalec je dobil dva milijona 900.000 kron, pa je imel tudi velike stroške. Pravi, da so obligacije prevzele različne zaupne osebe brez hipotekarne varnosti, jih pa noče imenovati.
Glede svoje plače in očitka, da je sijajno živel, Kayser to odločno taji in se zelo razjezi, baje se mu plača ni izplačevala, ampak vedno le na dobro zapisala.
Kayser potem opisuje, kako je potoval s Palesejem in Mauričem ter Sbrojovaccom na Kavkaz, da bi od tam les importirali.
Denar za premogovnik je dobival na vložno knjigo, za katero so jamčili škof Kahn, Jožefovo tiskovno društvo in opat tanzenberški Ecker.
Nato pride na vrsto	,
Palese.
Palese izpoveduje podobno kakor Kayser. O treh vložnih knjigah Sup-panove banke in vložni knjigi, ki jo je Weifl fingiral, mu ni bilo nič znanega; Kayser ugovarja, da Palese slabo nemško razume in da zato ni morebiti razumel, ko mu je svojčas'tisto reč razložil. Kar se konkurza tiče. se on ne čuti pasivnega. Dolži oblasti, da so zavlačevale naprave pri premogovniku. Centralna kasa da zahteva 600.000 K več, kakor je dala. Bila je pa tudi naprava premogovnika sama pogrešena. Knjigovodstvo da je bilo dobro, vodil je je brat Kayserja.
V petek se je razprava nadaljevala.
Prišel je na vrsto beneški advokat dr. Z a n e 11 i, ki jc na podlagi treh vložnih knjig Suppanove banke in fin-girane vložne knjige Centralne blagajne posredoval za Kayserja posojilo pri banki v Conegliano.
Zanetti pravi, da bi on posojila 300.000 K ne bil posredoval, ako bi bil vedel, da se na vložne knjige taktično ni ničesar vložilo, ampak da reprezen-tujejo le neko vrednoto. Sicer je pa dala banka v Conegliano denar za gotovo poroštvo. Podjetje Kayserjevo je imel za dobro.
Mnogo denarja se prihrani, ako
se naroči blago za gospode naravnost od tovarniške tvrdke blaga Siegel-Innhof v Brnu. Najboljše blago in zelo nizke cene. Več v oglasu.
Ne popolnoma 2 vinarja stane ena čašica M e s s m e r j e v e a n g 1 e š k e mešanice (5 K za % kg; 100 gramov zavojčki 1 K), vendar da ta mešanica fin krepilni čaj izbornega okusa in najde pohvalo pri vseh spoznavalcih čaja.
Opozarjamo na oglas M a ttoni-j e v G i e s s h ti b le r na r a v n o a 1 k a 1 i č n o kislino, ki jc najboljša pitna voda.
Bruselj ln Buenos fllres <910: 3 velike nagrade.
ib
OLF
MAGDEBURG
Podružnica na Dunaju: III. flra Heumarkt štev. 21
vroteparni lokomobili
z brezventilnini preciznim upravljenjem. Originalno strojedelstvo Wolf 10- 800 k. s. obratni stroji z najvišjo popolnostjo in do~ bičkom, za industrijo in poljedelstvo.
3321) - 26
23 Ml Za trpeče I Za zdrave!
Proti ie tako trdovratnim in zastarelim slučajem revnie, trganja, iivčnlh bole/ni, glavo- in zobo bola, bolečin v hrbtu in kitah, bodljatev, trganja po udih, bolečin v nogah, oteklin, hvali se v obče zajamčeni, na mnogih klinikah praktično preizkušeni od 1000 zdravnikov priporočeni
Ichtiomentol
natentovan v vseh driavab, mnogokrat odlikovan. Nedosežen po zdravilnem učinku I Nad 15.0 o za-hvalnic Edina razpošilialnlca in tovarna, kemični laboratorij ces svetnika (n lekarnarja S. Edelmann, Sambor, Rltigplntz it. 13. Franko se pošilja po povzetju 6 steni. kron 6 -, 10 stekl. kron 10 —, Ji slekl. kron 53 —.	2bl6 16
Doscda) izdelanih na 720.OOP k- s.
Proda
393
: V nedeljo dne 19. t. m.
ne bo trgovina odprta
0. Bernatovir. um
NaJvažuclNC |c. da ne kapi perje In puh popolnoma čisto in brez vsega duha. Tako pcr|c 21)65 ln pnlt sc dobi pri znan! tvrdkl
HNTON ŠHRC
Ljubljana, Selenhurgooa ulica S
na vogalu Knallovc ulice (nasproti glavne
porite) po sledečih cenah:
Perje '/i kg po K r«
» ........£5?
II II M II II "v? n n n n n n n n #i n
Puh siv '/, kg po K 3'S5
,i ii n ii n n
II bel „ ,, „ „ 8Tn 8'8Ti 10-
n n n ii ii it
Postila ae poStnlnc prosto a povzet|cm.
se pod ugodnimi pogoji:
1.	Lepo arondirano posestvo z obširnim gospodarskim poslopjem, velikimi skladišči in prizidano vilo; posestvo jc deloma zaraščeno s smrekami in hrasti, večinoma pa je travnik ob vodi Gradašči blizo Viške cerkve; tudi je že parcelirano in ugodno za stavbo hiš.
2.	Nova enonadstropna hiša na Selu pri Ljubljani ob Poljski cesti iz Zaloške ceste proti kemični tovarni.
3.	Dve veliki parceli v mestnem logu ob Malem grabnu, pripravni za stav' delavskih hiš.
4.	Vila tik ljubljanskega pomerija ob Dolenjski cesti s prodajalno in lepimi skladišči.
5.	Lepo arondirano posestvo s hišo in gospodarskimi poslopji v tialepšem kraju Ljubljane; v hiši izvršuje se že mnogo let gostilničarska obrt, mnogo obiskana gostilna.
6.	Lepo posestvo v Drnovci blizu Vač, obsegajoče 63 oralov njiv, travnikov, vrtov, gozda, z dvema hišama, obširnimi gospodarskimi poslopji, redi se lahko 20 glav goveje živine, 200 ovac in 100 ščetinarjev; komaj nekaj minut od posestva se nahaja mlekarna.
7.	Lepo posestvo na Kresniškem vrhu blizo Litije, večinoma gozd pa tudi njive in travniki z lepo hišo in gospodarskim poslopjem.
8.	Veleposestvo na Spodnjem Štajerskem blizo Šoštanja, 540 oralov gozdov, njiv, travnikov, 30 poslopij, 2 mlina in 1 žaga, 2 lastna lova.
Pojasnila podaja pisarna dr. Frana Poček-a v Ljubljani, Stari trg št. 50.
Zahvala.
Podpisanima sa jo lt). januarja t. 1. v pozni noči na neznan način vnela še nova hiša, pri kateri je pogorelo vse ostrešje in veliko opnve, katero sva imela shranjeno pod ostrešjem. Docela bi bil ogenj uničil hišo, da niso dobri ljudjo pomagali in ogenj omejili. Zato si štejeva v dolžnost, da se tem potom zahvaliva vsem, ki so pomagali pri požaru; posebno se zahvaliva blag. g. svetniku Petcrlinu, g. županu dr. Tičarju in vsem gg. uradnikom, ki so prvi, zapazivši ogenj, prihiteli na pomoč iu neumorno delali, da so namu rešili še neknj oprave. Zahvaliva se požarni hrambi iz Kranjske gore in Podkorena za njihov trud pri gašenju Zahvaliva se zavarovalnici „Slaviji". ki nama jo izplačala 1284 K 30 vin. zavarovalnino in izplačila ni odlašala. Vsem bbgim dobrotnikom iz domače in sosednjih župnij, ki so nama veliko darovali v obleki, denarju in pa kliči va: Bog jim bodi obilno plačnik!
Gregor iu Marija Uderman v Kranjski gori št, 119.
Proda sc
iz proste roke v
Mestni trg št. 5 LJUBLJHMR Mestni trg št. 5
395 3
je v polnem številu v zalogi celo
spomladansko oblačilo
za gospode in dečke, kakor športne in promenadne obleke, površniki, raglani, ulstri, pelerine, klobuki in čepice.
Ravnotako v konfekciji xa dame Sn deklice kostumi, mantlle, raglani, jopice, krila, bluze, čepice.
0 Specialiteta v hlačnem krila in kostumu. ES
Vse po priznano nizkih cenah.
O. Bernatovie.
na Gorenjskem, tri minute oddaljeno od postaje Žirovnica. Posestvo obsega hišo z lepim sadnim vrtom, več poljskih in štiri gozdne parcele. Preskrbljeno je tudi z mrvo obeh košenj. Cena po dogovoru. — Natančni naslov so poizve pri uprav-ništvu „Slovenca".	000
Modeli 1911
12114 UP 4-cilindBrski 18 UP 4-cltlndBrsKi 28 25 UP Mlintaki 35 40 UP 4-cilindrti
45 511 UP 4-Gllindersk! Laurin
&
Klement
d. d.
St. 8340.
Ker jc kuga na gobcu in parkljih v mestu Ljubljani zopet ponehala, razveljavila je c. kr. deželna vlada z razglasom z dne 27. decembra 1910, št. 32.250 izdano prepoved prostega prometa s parkljato živino in vršitve živinskih sejmov v mestu Ljubljani.
To se daje v smislu razpisa c. kr. deželne vlade z dne 10. marca 1911 št. 7825 v občno vednost z dostavkom, da se odslej zopet vrši
semenj.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 14. marca 1911.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
Laschan 1. r.
001
is Pragi.
Podružnice na Dunaju, I. Herrengasse 12, v Brnu, Budjejovicah, Iglavi, Klatovu, Krakovu, Kraljevem Gradcu, Libercih, Lvovu, Mor. Ostravi, Par-dubicah, Pisku, Plznu, Prostjejovu in TAboru.
Na 43 tem glavnem občnem zboru, ki se je vršil 12. marca 1.1. se je določilo, da se izplača za 1.1910
? % diuitientia, t K W- sva delnico.
Ta dividenda se zamore dvigniti proti izročitvi kupona štev. 36, počenši od dne 13. marca vsak delavnik od 9.—12. pri blagajnah centrale v Pragi in podružnicah na Dunaju, I. Herrengasse 12, v Brnu, Budjejovicah, Iglavi, Klatovu, Krakovu, Kraljevem Gradcu, Libercih, Lvovu, Mor. Ostravi, Pardubicah, Pisku, Plznu, Prostjejovu in Taboru, v Frani, dne 12. marca 1911.
Upravni svet.
oddaljeno 3;4 ure od Ljubljane, z lepim gospodarskim poslopjem, lepim velikim sadnim vrtom, zemljiščem (15 do Ki oralov), v katerem ležita dva lepa zaraščena gozda; vse to se nahaja v bližini hiše; najbolj oddaljeno je 15 minut proč. Proda se po ugodnih cenah. Več se poizve: Cegnarjeva tiiica štev. 12, Ljubljana (Udmat). 795
891
star, pristen destiiat dalmatinskega vina jc najboljše sredstvo za slabotne in rekonvalescente. ■ Dobi se edino pri tvrdki:
Br. Novakovič, Ljubljana.
sprejme sc v večjo trgovino mešanega blaga na Notranjskem. — Kje, izve pri upravništvu tega lista.	892
¥ Hmeriko In Kanado
zložna,
___, cena
-^^'••iSZSj in varna
vo2..jas Ciinard Line =
H 544 52	Bližnji odhod:
iz Trsta, domačega pristanišča: Pannonia 15. morca, Carpathia 25. marca, Ultonia 11. aprila, Sa-
xonia 18. aprila 1911, iz Liverpoola: Lusitanija, največji in najlepši par* nik, 8.,4., 29.-4., 20./5., 10./6., 8./7., 1911. Mauretania, 2S./3., 22.lt., 13./5., 3./6., 24./6„ 22.il. 1011.
Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca lezusovega.
Cena vožnji Trst-Now-Jork Ill.razr. K 180"— za odraslo osebo vštevši davek in K 100' — za otroka Dod deset let vštevši davek.

koncertira vsaki dan ZZ v kavarni hotela „Union".

Vstop prost
jfcjjj Začetek ob 9. uri zvečer.
Ravnateljstvo.
saigsa
Lattermannov drevored!
Od danes dalje se nahaja ondi 787
veliha menažerija levev in slonov
z najrcdkejšitni vrstami živalij. — Vidi sc vsak dan od zjutraj do večera 9. ure. — Predstavi vsak dan ob 5. uri popoldne in ob 7. uri zvečer, ko je glavna predstava in krmljenje živali. — Ob uede- i ljah iu praznikih dopoldne ob 11. uri iti pop. od 2. ure naprej vsako uro predstave. Cene prostorom: 1. prostor 50 v., otroci 30 vin., 2. prostor 30 vin., otroci 20 vin.
K številnemu obisku tega poučnega in zanimivega podjetja vabi vdani Jurij Michel, lastnik.
Vsi lastniki ga hvalijo in priporočajo. Zahtevajte ga tudi vi in zadovoljni boste i
I. Perko Ljubljana
Sodna ulica 3/1.
Cojtilija
se takoj odda v najem v Kranju pri „SLONU".
jc najbolje urejena, s tremi gostilniškimi sobami, lepo kletjo, hlevom za konje, električno razsvetljavo, malim lepim vrtom, vodovodom, tudi aparatom za točenje piva na vodo. Gostilna je na jako dobrem prometnem kraju. Več o tem se izve pri lastniku L. Rebolj v Kranju.	729
Lekarnarja H.THIEKRY-I1 i UZflM
(Postavno zavarovano;
Edino pristen ie z varstveno znarc '<o REDOVNICA.
Vsako ponarejanje in razprodajanjc drugega balzama s prevar, znamkami se sodnijsko zasleduje in strogo kaznuje. — Nedosežen v učinku pri vseli boleznih dihalnih organov, kašlju, želodčnih težkočah, hripavosti, kataru, prsnih boleznih, pljučnih bolezni, posebno pri influenci, želodčnih težkočah, vnetju jeter in vranice, pomanjkanju teka, slabi prebavi, zaprtju, zobobolu in boleznih v ustih, trganju v udih, ranah, priščih itd. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali 1 velika posebna \	steklenica K 5'—.
Lekarnarja A. Thierrg-ja edino pristno
CEllTIFOLfiJSHO tflHZILO
zanesljivo učinkujoče pri priščih, ranah, ranitvah, vnetju, izpuščajih, odstrani vse napake, ki so sc napravile na telesu in nnpravi bolečine vzbujajoče operacije nepotrebne. Učinkujoč pri še tako starih ranah itd. 2 lončka K 3-60.
Dobi se skoro v vseli lekarnah. Na debelo v aiedic.-droger. trgovinah.
: Lekarna pri angeiju ADOLFA TttttB v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Allein eehter Balsam
iu! JirScW:»iiil-4»tl^k>'»
A.Thierry in Pregrada
fcci Rphit«h-Smrbrmni.
Glavna zaloga
Prodam
799 1
8 V2 birnov setve, 2 orala gozda (les za sekati). Cena 3000 K. Posestnica "Helena Kuhar, p. d. Susterca v Ramenski gori, pošta Št. Vid v j. d.
'Koroško), žel. postaja Rikarjaves. —
se sprejmeta takoj za kleparsko in vodovodno instalacijsko obrt. Več pove FrfiHC
Lončar, Spodnja Sttka ši. 66. sos 2
Edina slovenska kisla uoda

■ ■ as aa aa bb aa ii ■■
TolstourSka slatina
jc po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je
17hm*tin 5T ril* 51 Tri In za katarc v gr!u> pljučih, želodcu in črevesih, za že-ICfUUlilU ZrUiavnu lodčni krč, zaprtje; bolezni v ledvicah in mehurju, ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni tinmlvna Iriolo vrn^n le izborno zdravilna, temveč osvežujoča "t»UWAIIfl n.lfi»la VUtld.
Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inoniostu 1896 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899.
Naroča se in zaloga vode je gostilna pri RUSU, Marije Terezije cesta štev. 8 v Ljubljani,
kjer se dobe tudi ceniki in prospekti.	713
De! čistih dohodkov gre v narodne namene.
Letovišče, zdravilišče, sobe za tulce.
Slovenci! Svoji k svojim!
Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slovensi ko kislo vodo!
se sprejme s 1. aprilom 1.1. v službo v v St. Gotardu pri Trojanah. Plača: Lepo prosto stanovanje z gospodarskim poslopjem, krog hiše sadni vrt, lepe rodovitne njive itd. Redi lahko kravo, do 6 prašičev in perutnine kolikor hoče. Ima bogato biro, denarni poboljšek od cerkve in sejmišča ter lepo štolnino. Prednost imajo oženj eni, ki imajo morda že lastne otroke pevce, ki znajo društveno delovati in opravljati mogoče tudi tajniški posel pri občini, za kar je plača posebej. - Služba ni težavna, a plodonosna. Kraj je lep, ljudstvo dobro. Prosilci naj se zglasijo pri župnem uradu v Št. Gotardu, pošta Trojane. 848
Prodajalka
izvežbana v trgovini mešanega , blaga, pridna in zanesljiva, želi službo premeniti. — Najraje v mestu, sicer tudi na deželi. Ponudbe sprejema uprava lista pod 879.	879
Proda se iz proste roke euonadstropna na zelo prometnem kraju sredi trga z " ........ PEK ARIJ O.
nad 50 let obstoječo Zraven dobro vpeljana
hiša
trgovina
z mešanim blagom. Vsa poslopja so v
____	v najboljšem stanju,
Sem spadajo 3 parcele zarašč. gozua in 1 travnik. Proda se skupno ali J^,^ ^ ^
samo hiša. Več pove
itara okna in vrata
s podboji, žaluzijami itd. so na prodaj v veliki izbiri v bivši cukrarni v Ljubljani. Ondi se odda tudi zelo močen, malo rabljen tovorni voz. Vpraša še pri hišniku Stritarju, Ambrožev trg 3, ta.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Knjiga o lepem vedenju.
IIUIIIII1lllltlHllllMIIIIIIISIlll1IIHMI1IIIIMIIHIIIIIIIIIII1tllMUIHI!lllfll<IMIIIItlllllll[IIIHIIIIiniIIIIIHIIII(U1lllllllllHI1ftTIIIIIIIIIlElllltinillIIIIIIIIIIIIII
PSpfjlp 7 llicpri Povcst 17' Npronove dobe. 13. zvezek ljudske knjižnice. K 2-20, SiCiRfaiC/ L uldCl Aa vezano K 3-20. — Navedena povest je istinito biserna povest, ki bo bravca privezala nase z neodoljivo silo in se mu po svoji krasni vsebini neizbrisno vtisnila v spomin.
Spisal Urbanus. K 3-—, elegantno vezano K 4-—. — Že dolgo smo občutno pogrešali točnega navodila za olikano in oglajeno vedenje v družbi, kajti ne le naše ljudstvo, temveč tudi izobraženec mora imeti vočkrat pri roki zanesljivega svetovalca, kako mu jc pri tej in oni priliki v družabnem življenju nastopati, da se ne zameri in ne pride v zadrego. Tej potrebi bo ta knjiga v vsakem oziru odpomogla.
^nrinlnniia Spisal dr. A. Ušeničnik. K 8-50, vezano K 10-80. — Celo ve-uUtlUlU^lJd. ]ikj narodi nimajo dela, ki bi se moglo po znanstveni temeljitosti in obsežnosti ter po strokovni popolnosti meriti z navedenim delom našega domačega učenjaka. Dr. Ušeničnikovo sociologijo smemo s ponosom uvrstiti mecl najodličnejša dela svetovno znanstvene literature,
peezije 3nt®n !V(edtfed-ci>c. ^^
I. del K 3 80, elegantno vezano K 5-—; — II. del K 4-—, elegantno vezano K 5-40. Poezije Medvedove, ki je pač ena naših najkrepkejših in najizrazitejših pesniških individualnosti, eo v kras vsakemu slovenskemu domu.
tiimiMiMimHiiiiimMimiiMminiiiimimMmimuiimimimiiiiiimmmu
Leposlovna knjižnica:
1.	zvezek: Razporoka. Pavel Bourget. — Kalan. Roman. K 2-—, vezano K o-—.
2.	zvezek: Slepni kralj Lear. Ivan Turgenjev Sergjejevlč. Povest. Hiša ob Volgi. S. Step-njak. — -Tosip Turca. K 1-20, vezano K 2-20.
.">. zvezek: Straža. Pran Virant.'— Boleslav Prus. Povest. K 240, vezano K .140. zvezek: Ponižani in razžaljeni F. M. Dosto-jevskij. — Vladimir Levstik. Roman v Štirih delih iu z epilogom. K 3 —, vezano K 420.
5.	zvezek: Kobzar. Taras SevCenko. — .Tosip Abrani. Izbrane pesmi. Z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. I\ 2-40, vezano K 3-60.
6.	zvezek: Mož Simone. Champol. — V. Levstik. Roman. I\ 190, vezano K 3 —.
7.	zvezek: Hr.jdamaki. Taras Sevčenko. — Josip Abrum. Poem z zgodovinskim uvodom o haj-damaščini. (Kobzar II. del.) Broširano K 1'50. (VI. in VII. zvezek skupno K 3-40, vez. K 4'60.)
8.	zvezek: Dolina krvi. (Glenanaar.) A. Sheehan. — Fran Bregar. Povest iz irskega življenja. K 4-20, vezano K 5'80.
Kacijnnar. Anton Medved. Tragedija v petih dejanjih. K 1-40, vezano K 2-40. Roma. Silvin Sardenko. Poezije. K 2-—, vez. K 3-20. Andrej Hofer, tirolski junak. Fran Rihar. Ljudska igra v petih dejanjih s predgovorom in sklepno sliko (18 moških, 4 ženske vloge). K —-80, deset izvodov K 5•—. Črna žena. Povest iz domaČe zgodovine. K 1-40, vezano K 2-—
Ljudska knjižnica:
1.	zvezek: Znamenje štirih, Conan Doyle. Londonska povest. K —■•60, skupaj vezan z II. zvez. K 1-80.
2.	zvezek: Darovana. Alojzij Dostal. Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. K —-60, skupaj vezan s I. zvezkom K 1-80.
J. zvezek: Jernač-Ziuagovač. Henrik Sienkie-\vicz. — Fran Virant. Povest. — Med plazovi. Artur Achleitner. Povest tirolskega gorskega župnika. K —-60, skupaj vezan s VI. zvezkom K 140.
4. zvezek: Malo življenja. Dr. Fran Detela. Povest. K 1-—, vezano K 1-90.
o. zvezek: Zadnja kme£ka vojska. Avgust še-noa. Zgodovinska povest iz leta 1573. K 1-60;, vezano Iv 2'60.
('. zvezek: Gozdarjev sin. Fran S. Finžgar. Povest. K —-20. skupno vezano s III. zvezkom K 1-40.
7.	zvezok: Pribajač. Dr. Fran Detela. Povest K _-90, vezano K 1-70.
.Splo .-110 priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočujc ljudstvo resnično tako, kakršno je.
8.	zvezek: Pasjeglavci. Alojzij Jirasek. Zgodo* vinska povest. — Kristusove legende. 1. Vodi lijak modrih mož. ~ 2. Betlehemsko detece. — 3. Sveta noC. — 4. Beg v Egipot. — 5. V. Nazaretu. — 6. V templju. — 7. Taščica. —
8. Naš gospod in sveti Peter. K 2-20, vezano K 3-20.
Velika zgodovinska povest kmečkega punta na Češkem.
9. zvezek: Alešovec, Kako sem se jaz likal.
I. del. K 1-20, vezano K 2-—.
10.	zvezek: Isto II. del. K 1'20, vezano K 2-—.
11.	zvezek: Isto III. del. K 120, vezano K 2-—.
12.	zvezek: Dolžan, Iz dnevnika malega pored-. noža. K 140, vezano K 2 30.
13.	zvezek: Ilapgard, Dekle z biseri. K 2—, vezano K 3-20.
Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Andrej Kalan. Nova zbirka. 1. zvezek. K —-SO.
Zadnji dnevi Jeruzalema. (Lucij Flav.) J. Spili -mann J. D. Zgodovinski roman. 2 dela. K 3-80, vezano K 5-40.
Za križ in svobodo. Igrokaz v petih dejanjih (0 moških in 1 ženska vloga). K —-50, pet izvodov in več po K —-35.
Posebno za mladeniška društva pripravna igra polna navdušenja za krščanska načela.
Slovanska apostola. Sardenko. Zgodovinska igra. Ob 1025letnici Metodove smrti (880—1910). K 1-20.
Slomšek o sv, Cirilu in Metodu. Ob 1025 letnici Metodove smrti (885-1910). K 1-—.
Krek. Turški križ. (Igra v štirih dejanjih.) — Tri sestre. (Igra v treh dejanjih.) K 1-—, 10 izvodov K 8-—.
Vsebina obeli, za mešane vloge prirejenih iger, je tako zanimiva ter za oder tako sijajno prirejena, da se bodeta radi svoje lahke uprizorljivosti gotovo kmalu osvojili naše ljudske odre.
Zbirka ljudskih iger; dosedaj 11 zv. po K —>80.
Ta zbirka je zlasti za uaša izobraževalna društva, pa tudi za druge odre ljudskega iu diletanškega značaja neobhodno potrebna; igre se dajo vse brez posebnih pripomočkov lahko uprizoriti.
Vsebina:
1.	zvezek se začasno nc dobi.
2.	zvezek: 1. Vedežev8lka. Olumn v enem dejanju. (G moških vlog.) — 2. Kmet-llerod ali gorje mu, ki pride dijakom \ roke! Burka ,s petjem v dveh dejanjih. (5 moških vlog.)
—	3. Zupan sardamski ali Car in tesar. Veseloigra v treh dejanjih. (10 moških vlog.)
—	4. Jeza nad petelinom iu kes. Veseloigra v dveh dejanjih za dekleta. (5 ženskih vlog.) K -'80.
3.	zvezek: 1. Mlini pod zemljo ali zadnje ure poganstva v Rimu. Igra v petih dejanjih. (10 moških oseb.) — 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. (11 moških vlog.) —3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. (12 ženskih vlog.) K —'80.
4.	zvezek: t. Dr. Vseznal in njegov sluga štipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. (8 moških vlog.) —2. Vuški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Novi zvon na Krtinah ali srečna sprava. Selška igra v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 4. Zakleta
soba v gostilni pri ,.zlati goski". Burka v enem dejanju. (6 ženskih vlog.) K —-80.
5. in 6. zvezek: 1. Garcia Moreno. Zaloigra v petih dejanjih. (16 moških vlog.) — 2. Krč-mar pri zvitem rogu. Burka v enem dejanju. (5 moških »log.) — 3. Kukavica modra ptica ali boj za doto. Veseloigra v štirih dejanjih. (8 ženskih vlog.) — 4. Sveta Cita. Slika iz njenega življenja v treh dejanjih. (9 ženskih vlog.) — 5. Pri gospodi. Šaloigra v dveh dojanjih. (5 ženskih vlog.) — 6. Črev-ljar. Veseloigra v treh dejanjih. (6 moških vlog.) — 7. ICmet in lotograf. Komičen prizor. (3 moške vloge.) — 8. Kovačev študent. Burka. (6 moških in t ženska vloga.) K 1-60.
7. in 8. zvezek: 1. Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta. Igrokaz v treh dejanjih. (8 moških vlog.) — 2. Za letovišče. Burka cnode-janka. (12 moških vlog in 2 otroka.) — 3. Občinski tepček. Veseloigra v treh dejanjih. (13 moških vlog.) — 4. Dve materi. Igrokaz s petjem v štirih dejanjih. (12 ženskih vlog.)
—	5. Nežka. z Bleda. Narodua igra v petih dojanjih. (19 ženskih vlog.) — 6. Najdena liči. Igra za ženske vloge v treh dejanjih. (9 ženskih vlog.) K 1-60.
9. zvezek: 1. Na Betlehemskih poljanah. Božična igra v treh dejanjih. (9 moških vlog.)
—	2. Kazen ne izostane. Igra v štirih dejanjih. (5 moških vlog.) — 3. Očetova kletev. Igro v treh dejanjih. (16 moških vlog.) — 4. Čašica kave. Veseloigra v enem dejanju, (8 ženskih vlog in dva otroka.) K —-80.
10.	zvezek: 1. Fernando strah Asturije ali iz-preobrnjenje roparja. Igrokaz v treh dejanjih. (11 moških vlog.) — 2. Rdeči nosovi. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — .'!. Zdaj gre sem, zdaj pa tja. Burka v enem dejanju, (o moških vlog.) — 4. Poštna skriv-uost ali začarano pismo. Burka v enem dejanju. (7 moških vlog.) — 5. Strahovi. (3 ženske vloge.) K —-80.
11.	zvezek: 1. Večna mladost in večna lepota. Igrokaz v treh dejanjih. (14 ženskih vlog.V
—	2. Repoštev, duh v krkonoških gorah ali vsega jo enkrat konec. Čarobna burka v petih dejanjih. (9 moških vlog.) — 3. Prepirljiva sosedaali boljša jc kratka sprava kot dolga pravda. Burka v enem dejanju. (4 moške vloge.) K —--80.
12.	zvezek: (Za moške vloge: Izgubljen sin. V ječi. Pastirii in kralji. — Za ženske vloge: Ljudmila. Plunšnrica.) K —-80.
13.	zvezek: (Za ženske vloge: Vestalka. Smrt Marije Davice. Marijin otrok.) K —-80.
14.	zvezek: (Za ženske vloge: Junaška deklica. Devica Orleanska. — Za moške vloge: Sv. Boštjan. — Za otroške vloge: Materin blagoslov.) K —-80.
15.	zvezek: (Za ženske vloge: Fabiola in Neža,
- Za moške vlogo: Turki pred Dunajem.) K —-80.
Navedene igre so si vsled lahko uprizor-Ijhesti in krušne vsebine v najkrajšem času osvojile vse naše domače odre.
Vse te Kniise se dobe u Katoliški BuKoarni u Ljubljani, d Knjisarnl .Jllrir v Kranju in Urolec ml o nooem mestu.
Književnost.
»Dekle z biseri«. Ljudska knjižnica. 13. zvezgk. Izdala in založila »Katoliška Bukvama«, Ljubljana, 1910. — Cena 2 kroni, vez. 3 K 20 vin. — O tej knjigi piše dijaški Jist »Zora«: Spominjam se šc, kako je številka za številko »Slovenca« romala po moji rojstni vasi, ko je v podlistku izhajala pričujoča povest. Ljudje so debatirali med seboj |in ugibali, kaj se bo zgodilo z Miri jam ju kaj z Markom in kako so bo cela povest izšla. — Zakaj to? Odgovor je uhek: 1. Knjiga je pisana poljudno, v jeziku, ki ga tudi najpriprostejši težak razume; 2. sujet obstoji iz osebnosti, časov in zgodovinskih dogodkov in procesov, ki so privlačni in intere-santni za vse številne milijone kristjanov, ki so raztreseni po vsem svetu. Ta čas in njegovi zgodovinski nositelji, zibelka krščanstva, — je tudi Slovencem pustil globoke sledove v duši iu xato bo ljudstvo knjigo s hvaležnostjo sprejelo in s koristjo čilalo; 3. čuvstvo-vanjc in svetovno naziranjo v knjigi popolnoma soglaša v. inišljcnfcm in svetovnim naziranjem našega ljudstva. — torej tudi v tem oziru najboljše priporočilo. — Poljuden jezik, znan sujet ju res pravi krščanski duh, — to so predpogoji za pravo ljudsko knjigo, in pričujoča knjiga bo sigurno postala v pravem pomenu ljudska knjiga; zato moramo »Katoliški Bukvami« biti lc hvaležni, da vestno izpolnjuje svojo volevažno nalogo med našim ljudstvom.
Slovita povesi v slovenskem prevodu. Ravnokar jo izšla zgodovinska povest »Valerija al! zmagoslavni izhod iz Katakomb«. Povest, katero jo spisal priznani poznavatelj rimske zgodovine monsignor Ant. de Waal, jc zajeta iž one smrt in muke prezirajoče dobe krščanstva, iz katere so izšle najlepše povesti svetovnega slovstva. Povest, katera se vrši za časa vladanja rimskih cesarjev Maksencija in Konstantina Velikega, nam prekrasno sli-ka zmagoslavni boj procvitajočega krščanstva proti propalemu paganstvu ju je gotovo ena najlepših povesti iz prve dobe krščanstva, katero smemo stavili v isto vrsto s »Quo vadiš«, »Dekle z biseri« in drugimi povestmi, ki so si v poletu osvojile cel svet. Pisatelj monsignor Anton de Waal je znan sirom sveta kot eden najboljših poznavalcev staro rimske zgodovine in izpod njegovega peresa izvirajo najboljši spisi o Rimu in njegovih znamenitostih, kar jih imamo. — Knjiga sc dobi v »K a t o 1 i š k i R u k v a r n i« in stane s poštnino vred 1 K 50 vin.
Ljudski oder. Tako je ime zbirki, ki jo jc začela izdajati »Katoliška Bukvama« v Ljubljani in katere prvi zvezek prinaša narodno igro v petih dejanjih »Domen«, ki jo je po istoimenski lepi povesti Josipa Jurčiča priredil Ivo Č.csnik.
Kdo ne pozna Jurčičevega »Dom-na«, nezakonskega sina zlobnega gra-ščaka Sove, ki jo v mladosti zapeljal Donmovo mater Meto, pozneje pa se hoče svojega sinu, ki ga noče za svojega pripoznati, iznebiti, ker mu jc na poti in ljubi Anko, ki jc všeč tudi pohotnemu graščaku. Domtia pusti Sova vjeti, da bi ga vtaknili v vojake, a Domen, ki jc medtem od svoje matere izvedel, kdo je njegov oče, sc biričem iztrga in pride ravno ob onem času domov, ko jo žc vsa vas izvedela za Sovine grehe iu se obrnejo reči slabo za malopridnega moža. Šaljivi berač iu godec Urli tudi poseže v velezanimivo dejanje in Sovi zažge grad, da slednji znori. Ob smrtni postelji Mete. sc nato Domen in Anka vzameta v zakon.
Zelo srečna je bila misel Jurčičevega »Domna« dramatizirati in tako vsposobili za naše ljudsko odre. Igra jc v resnici narodna s krepkimi pristnimi kmečkimi značaji, domačim in časih izvirno dovtipnim jezikom, dejanje se tudi plete velezanimivo, tako da si bo ta ljudska igra gotovo nama h vse naše odre osvojila in postala ena izmed najbolj priljubljenih.
Cena izvodu jc 80 vin. in sc dobiva v » K a t o 1 i š k i B u k v a r n i « v L j u b 1 j a u i.
Friznanoreinino sredslvo h zdrave inbolne otroke kakortudi zabolnena želodcu. Obvaruje id odstranjuje otročjo drisko inbIuvajexnEvesni kaTar.J Knjižica: Otroška hranitev zastonj pri NESTLE Dunaj IJ3iberstrassel1.

vloge obrestuje po
brez
odbitka.
Vložnc knjižicc drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar. - Posojila na zemljišča daje po °,o in 5° o. - Daje posojila na amortizacijo na vsak poljuben načrt, dalje na menice in vrednostne papirje.
18 m 1
Za varnost vloženega denarja jamči 21 kmečkih občin z vsem premoženjem in davčno močjo. Vsaka špekulacija z vloženim denarjem je po pravilih odobrenih od c. kr. dež. vlade izključena, zato je denar v hranilnici popolnoma varno naložen in se ni bati nobene izgube.
51 :

mM
Hranilne vloge obrestuje po
brez

J
K^dor potrebuje za spomlad
s w
I $ 0 m %HVi
p® F5JBH '■■ < iSi Si t" rt ri
naj si ogleda veliko zalogo raznih plugov in sicer fino izdelane štajerske pluge za lahko, in močnejše /.a težko zemljo, dvojne hribovske pluge, osipainike, jeklene univerzalne pluge (Sackov sistem), vseh vrst travniških bran in sploh vseh strojev za poljedelstvo
po nizki ceni pri
Karo! KavSeka raasled.
Schneider & Verovšek
•-'ovrn?. i železnino, Ljubljana, Dunajska cesta IS.
Zahtevajte brezplačni cenik.	603
7. vrtom, z 10 sobami in 3 kuhinjami, - kletima in 2 sliruni-batna se proda ali se da v najem. V pritličju so 3 sobe, kuhinja, shramba in 2 kleti; v 1. nadstr. 3 sobe, kuhinja in shramba, štiri sobe so pa lahko posamezno oddajo. Na zahtevanje se pošlje S1 cenilni načrt. ANTON SLIV- = P NIK, Rečica št. 54. p. Bled.
Prostovoljno se proda
ležeča na reki Sora pri Skofjiloki, tri-četrt ure pešpoti od postaje Škofjaloka oddaljena. Vodna moč približno 100 konjskih sil.
Več pri lastniku Ignaciju Gusell v Skofjiloki.	vin
BERNHARDT-OV!
.j^ filniiP
IiflkomoMH cd 2 do 20 koajskih s!,!. iotarS od I do 50 Mskfii sil.
Obratni stroški 5—6 vin. za konjsko silo in uro.
Jlobetiega dima, nobeni.t saj, nobenega smradu, nobenega izprašanega strojnika, ■ nobene nevarnosti za eksplozijo ati ogenj, nizki nabauni stroški, se lahko postavijo v bivališčih, ni potreba nobenega dim.uka. ^pripravljeni za takojšnji obrat.
Hni 7"1 ŽHfl za vse vrste iita. Jiedo-
i u ilett moko ii mlini u žilo sežna zrn žnost. Jjliz
vrst jo in izločijo najfinejšo moko. — ffrtpra^ni za vsako gonimo moč (mater, vodo, gepe.j). — Jfizka cena — ponudbe, Užtaloge
brezplačno.
^UUMEtU fiEltJ&U3 SSM B1U|J1 II
10 3o i si!, Aralni M\ \ Miza iii.silo in uro.
VHaicenzia oforataa moč za fizcrSecanfe a&rfa, poljedelstoa in indnstriSe.
PonMsSfce ?. ugodnimi pSaSiJsrjarcš pogoji. Ceniki in nasloai na oHed poslanšli sfrojeu na zaliteoa saa razpolaga.
C. kr. priv. tovarna za motorje in stroje
ernhardtovi sinovi Dunaj XII. IE,
Schonbrunnerstrasse št. 173, Sl.
Zastopnik: J. Mikula, iužeuer, soduiisko zaprisežen cenilec, Ljubljana, Cigaletova ulica štev. 7.
■SSMKTOHt
iBassTHaiiKfinccr rv:
Hii^KtUSSrt
Andritz pri Gradcu (Štajersko),
2657	gradi kot specialitete	5:
parne stroje, vodne turbine, sesalke, škripce '.n trans-misije najmodernejše vrste in najsolidnejše izpeljave
oblastvene konceslioni-rana potovalna pisarna
:: HLmeriko ::
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev.
Ponudbe vsak čas radevolje in brezplačno. "Ižai
Delniška glavnica:
60 milijonov kron
Hezervni in varnostni zaklad:
16 milijonov kron
J&enjalnlca
Bančni prostori
vJia «1. MlJ.010 JU	Telefon št. 2157 U13
3B»»aBRiBB«BBSSJ»BgmBBBai«»RaSaBIH5»jmi(ig»aEI(
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstva za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
Ustanovljena 1.1868
Podružnice v: Brnu,
Budjevicab, Igiavi, Krakovu, Lvovu,
Moravski Ostravi
0!ornncu,
Pardubicab,
PJznju,
Prostjejovu,
Taboru,
na Dunaju,
I., Herrengasse 12
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portaino steklarstvo kakor
vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd.	3311
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n, odjemalcem v ogled.
na tekočem računu po dogovoru.
Kopajo in prodaja vrodnostno papirje, dovizo in valute. Daje pred« »iJme na vrednostne papirje in blago. Dovoljnje stavbna in carinsko fe^eKSifco. Daje promo:o za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti iiurzul izgubi. Oskrbuje inkaso na vseh tuzemsbih in inozemskih trgih.
ter so rada vilaležujo s avojiiu kapitalom na dobrih !r. napredujočih industrijskih podjetjih. SrzojBvcii naslov: Živnostenska Trst.
J® SasfflkrcnttiSaS&As&isv jBBJh^gjgfi^........ 1
e®®®si	m
OHna|ska_ cesta 17, LjubSjana,
IColaSa iz prvih tovarn Avstrije: Klfiirkopp,	£Puc3s>, Waffenpzd.
Podjetje betonskih stavb!
Ljubljana, Slomškova ulica št. 19.
Kiparsko in tvccnica umefnega kamna.
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, po-stamentov, balustrad, strešnih plešč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometrov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in Samotne opeke.
ESI Vsa dela so solidno in strokovnjaSka Izvedena. Cena najnižja. Jamstvo.Zastopstvo svodov patent Jhrul"
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu Ustanovljena leta 1867. iezesajj® poučujemo brezplačno,
iflffff fl^ltffp »ttizarski mojster v L]nbl|am
Ilffellk ttUSUli Dunajska cesta 19 (Medjatova Mša) :
priporoča svojo bogato |||j P^ji « ^ zalogo hišne oprave :
iBi—Bimiiimnin B 1 iii iim 11111	-SLeJL-®* ^zS
za spalne ter jedilne sobe in salone, šivane vsake vrste. jVlodroce, žiranice na peresih, podobe, ogledala, oiroeje vozieae vid. : ::
Naročila se točno izvrSujejo.	::	Najcenejša zaioaa. ::
Cenik s podobami zastonj in franko.	48	Cene brez konkurence.
i€onjj i si fi*aako ^sMsiBl&i C. kr. izvedenec in učitelj „Glasbene matice"
fT-H fl*AftflB	3461(1)
Kongresni trg št. 13
Ni.i č|a, majetar. In edina domača ivrdkn lu izposojevalnica klavirjev in harmonijev.
Velikanska zaloga vsega glanb, orodja. kakor: vioikn, citer, Idtar, tumiiurlc. harmonik. klarinet itd., najbolj. strun (tudi \Veidield) ter mu-uiHaiij. Prodaja na Čudoviti) majhne obroke tudi brez zadati«, tako. du je vsakomur dana prilika, izogniti se vsiljivemu »pofelmi« ter si na nujugodn. af in' odplačevanja nabaviti instrument prve vrste Dvorna firma , lavjrjev Czopka, HOlzl & Heitzmann, Stelz-lianirnrir in Rflsltr ter HOrinjel in Mauborg (amer,-liarm.) so svoje zastopstvo za Kra jsko meni poverile m imam le jaz izključno edini tc znamenite instrumente v največji zalogi in izbiri. lOletno pismeno jamstvo. Popraila in uglaScvanJa liloi/lrjev in vneli fliasbi! po r.ainižflh cenah. SI ar* klavirji sc iinJunoduejSc jr.mljrjo v zameno. Najnižja ir.posojevalnlna.
Ljubljana
ana
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
M\m čez Jnlrapen v New-York So čez

za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Pre proge, zastorji, modroei na vzmeti, žimnati modroci, otro
1 Najnižje cene. 5ki vožički itd Najsolidnejše blaoo.
3504
jc proga
Ustanovljena 1847.
Ustanovljena 1U47.
Na naših parnikih „Lapland", -Finland», «Kroonland», »Vaderland*, »Zeeland«, «Sam-land«, „GothIaud", BA\arquette\ „A\euominee\ „A\aniton°, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New-Vorkom, so snužnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena iu traja vožnja 7 dni.
Mnogokrat odlikovana.	Mnogokrat odlikovana
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peci
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih nujbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župni ščem sumostanom in šolani dovoljujem znaten popust, llustr. ceniki so na razpolago
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cc-
nejšu kakor v Nevv-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ice odslej St. 26, od južnega kolodvoru na levo pred znano gostilno pri cStarcin tiSlerju. 188 (52—l)
NajcenejSa vožnja v Ameriko.