. 11. 1993, lefnik 93/94
študentski časopis za civilno družbo / št. 4
<ena: okroglih 100 SIT
GOSPfflL JtSKA
Zllifi
82,2% slovenskih plač je pod povprečjem
l\k\L15ffift
V peklu hazarda in teritorialne obrambe
NEVBQZI\
Obiramo j^botka & kurcamo volitve
I15157 yrp
Zapel je ameriški cesar
U < > W % H
P! <i P-i E-> C 2

BODOCE
Izhajajoč iz volje slovenskega naroda ter iz Temeljne ustavne listine o novih družbeno-političnih razmerah v Republiki Sloveniji, sprejemava:
Ustavo Republike Slovenije
I. SPLOSNE DOLOČBE
Očlen Slovenija je demokratična re-publika ter pravna in socialna dr-žava, če zakon ne določa drugače.
2. člen
V  Sloveniji ima oblast ljudstvo, oziroma   njegov   predstavnik, določen z zakonom.
3. člen
Uradna jezika v Sloveniji sta slovenščina in dolenjščina.
4. člen
Uradna vera Republike Slovenije je rimokatoliška.
II. CLOVEKOVE
PRAVICE IN
TEMELJNE
SVOBOŠČIME
5. člen
Vsi so pred zakonom enaki. Prejšnja določba se lahko prekrši, če uradna oseba smatra, da je to nujno potrebno za uspešno izvršitev sodnega postopka.
6.  člen
V Sloveniji ni smrtne kazni, razen na izrecno obsojenčevo željo.
7.  člen
Nihče ne sme biti podvržen mu-čenju, razen, če se le to uporabi kot   sredstvo    za    doseganje
priznanja krivde osebe, ki je v kazenskem postopku.
8.  člen
Za osebo, za katero ob-staja utemeljen sum, da bi lahko storila kaznivo dejanje, se sme odrediti pri-por, kipasmetra-jati največ eno leto.
9.  člen
Sodne obravna-
ve so tajne, prav
tako se izrekajo
sodbe. Izjema so
usmrtitve in mučenja, ki so javna,
razen če to ni nujno potrebno za
zaščito ugleda države.
10.  člen
Kdor je osumljen kaznivega dejanja, velja za krivega, dokler se ne potrdi njegova nedolžnost.
11.  člen
Nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, in zanj predvidel določene kazni, razen, če uradna oseba ne odloči drugače. V tem primeru kazen določi uradna oseba sama.
12.  člen
Storilec kaznivega dejanja sme biti za prestopek, zaradi katerega je že bil kaznovan, obsojen največ trikrat.
13.  člen
Uradna oseba sme s poobla-
DRZAVNA UREDITEV
18. člen
Na čelu države je predsednik, ki združuje zakono-dajno.izvršilnoin sodno oblast.
19. člen
Pri vladanju mu pomagajo parla-ment, vlada in cerkev.
stilom, ki ga izda sama, kadarkoli vstopiti v katerekoli stano-vanjske prostore, prav tako pa sme preiskovati tudi druge tuje prostore, razen če ti pripadajo državnim funkcionarjem.
14.  člen
Zagotovljeno je svobodno izra-žanje misli, vendar samo v pri-meru, če te niso pomembne.
15.  člen
Vsakdo ima pravico in dolžnost voliti kandidata, ki ga zanj izbere za to pooblaščena oseba.
16.  člen
Sklenitev zakonske zveze, vzgojo otrok in izobraževanje določa cerkveno pravo.
17.  člen
Udeležba pri nedeljski sveti maši je obvezna, ravno tako molitve ob z zakonom določenih dneh.
NIJE PO JUS-U
171303gk
ČAKA ZADNJE NOVE NAROČNIKE!
T
R A V A
SMOKING JE NEVAREN ZDRAVJU, OMISUTE Sl DELAVSKEGA PAJACA!
KVAUTETO NAŠIH ČLANKOV STALNO KONTOLIRATA ŠTUDENTSKA VLADA IN PARLAMENT
IV. OBRAMBA DBŽAVE
20. člen
Za fizično varnost države skrbi minister za obrambo kot predstav-nik države, za moralno in duhovno neoporečnost pa škof, kot pred-stavnik katoliške cerkve. Minister za obrambo ima enake pristojnosti kot predsednik države, vendar s to razliko, da obrambnega ministra določi predsednik države. Mandat ministra za obrambo je, ravno tako kot mandat škofa, trajen.
V. JAVNE FINANCE
21. člen
Država pridobiva sredstva za uresničevanje svojih ciljev z davki in zaplembami premoženja ose-
JURASSIC CRAP
"Ali ni naša vrsta, še posebej, če pomislim na to, kar se zdaj dogaja, nastala tako - govorim o tistem znamenitem razcepu na opice in človeka - da so možganske celice nekih živali, ki so bile podobne opicam, hipertrofirale. Torej je civilizacija rakasta tvorba matere narave, ki jo razumem kot univerzum. Mi pa ji zdaj, sodeč po aidsu, ozonskih luknjah, lakoti, vojnah, postajamo nadležni in nas bo izpljunila."
Bernarda Jeklin, Ars vivendi, september 93
FIGHT TILL DEATH!
Zaradi stalnih groženj študentskih ministrovjevodjicaizvedbeposlov Tribune Mojca nabavila razpršilec s solzivcem, španske škornje in bullterierko; Lara je izjavila, da se takega puha ne boji, ker redno pije Redbulla; M.C. intenzivno vadi Aikido in na vsako gajbo pera spije dva deci Isostara; Samo prisega na S&W38special, Zoki pa pravi, da bo zbasal celotno črno Študentsko vlado v virtual reality in jih prodal pod ceno (dumping ihe dumb press).
bam, ki so v kazenskem postopku. Država ne prizna davčnih olajšav.
22. člen
Podobno kot financiranje države je urejeno financiranje cerkve, a le s to razliko, da je cerkev dolžna kot davčno olajšavo upoštevati količino denarja, pridobljenega z obvezno naberko v cerkvi.
23. člen
Država in cerkev sporazumno določita organ, ki je zadolžen za pobiranje davkov. Višino davkov pa lahko poviša tudi oseba, ki je zadolžena za pobiranje davkov, vendar lahko novo določena vred-nost od prejšnje odstopa za največ 60 odstotkov.
VI. POSTOPEK ZA
SPREMEMBO
USTAVE
24. člen
Ustavo Republike Slovenije Iahko spremenita le predsednik in obrambni minister hkrati.
VII. ZACETEK VELJAVE USTAVE
25. člen
Ustava začne veljati takoj po
objavi, dne 1. 1. 2001.
J.J.&M.K.
BIOKILL
"Nikoli nisem marala vaškega mesarja, močno sem se ga bala in jokala sem, kadar sem se mu približati. Zame je bil to najstrašnejši mož, smrdel je po žganju in žvečil je tobak, zraven pa zbijal grozljive šale. O tem, kam so šli zajčki, kokoške ali prašički, mi niso nikoli govorili."
Lidija Asta
ROMANJE BREZ ROLANJA
Urednica Manica Ferenc je po ob-tožbi, da nevestno opravlja svoje delo, sklenila odditi za pokoro na božjo pot na Brezje po kolenih osta-lih urednikov (Kupuje dereze press).
BY THE WAY
Darko Štrajn je na Tribunino tiskovno konferenco prišel po pomoti. Šalo o tem, da Študentska vlada konzumira halucinogene droge, je vzel smrtno resno in temu primerno čez celo konferenco padal iz konteksta -"Cerkev blatijo že dva tisočlet, pa nič ne zaleže."
KO Tl STOJI IZA OVOGA?
Znani zunanji notranjepolitični komentator je glede "afere" z na-slovnico Tribune izjavil: " Verska čustva? He, he... bullshit! Če hočeš pravo informacijo, se spoprijatelji s kakšnim mini-strom."
Kajje "American Dream" Dva milijona Židov, kiplavajo čez Atlantik, in vsak ima dva nigra pod pazduho.
BEGIN THE BEGUINE
Pred vami je Četrta številka Tribune, ki je izŠIa z enotedensko zaraudo. Razlog je znan -za tak korak smo se odločili, ker študentje do dragega noverabra niso dobili obljubljene tretje številke. Vendar napake nisrao naredili mi - števitkct je bita pravočasno spisana, prelomlferta in stiskana. Tudi v ttekarno, kjer se je tiskal propagandno - informativni material šou, s katerim naj bi pošta raznašala Tribuno, je bila pravočasmo dostavljena. Zapletlo se je na še domači stopnici - ministru za založnJštvo tn medije - Janezu Drnovšku. Na kratko - v številki, ki ste jo prebrali, so bili objavljeni nekateri prispevki, ki so očino motili ttekatere Člane Študentske vlade. Zato so še - modro - odlocilU da bodd z Izgovorom, da niso uspeli dobiti Študentskih naslovov, številko zadržali v tiskarni. Vsak, ki se vsaj malo spozna na potapljanje v kalni vodi in Iskanje biserov, ugotovi, da so volitve v študenski parlament raimo. In tisti, ki ziia zvezati konec z začetkom, spozna, da |e po toči žvoniti prepozno (Kako pametni so btti naši dedfef). Študentje so svojo voljo obkrožili m volilnih lističih in jih vrgli v škatte. Potem so brali rezultate volitev in bili presenečeni, kako da ima njihov prijatelj samo deset glasov, čeprav bi dali vsa) za dvajest ljudi roko v ogenj, da so gjasovali zanj. Kako varljlvi so lahko pri|ateiji... Politika je kurba. štarejša ko je, manj klientov se ji pusti nategniti. Mlada politika, ki komaj napenja popke, pa zavaja... ko kliente nategne, stori to tako hitro, da se razen orgazma ne spominjajo ničesar, pa Še orgažem gre hitro v pozabo. Na vrstijejoint
LARAIAH
82,2% popusta
i koraj dvesto tisoč zaposelnih v Sloveniji je po nacionalni pomladi doživelo gospodarsko zimo - izgubili so delo. Prav delovno mesto pa je v sedanjih časih najpomembnejše premoženje še zaposlenih Slovencev. Še zlasti, ko primerjava z dohodki tistih, ki so na oblasti, pokaže, da dobi po-slanec slovenskega parlamenta v mesecu dni toliko, kot socialne podpore čakajoči na za-poslitev v dveh letih... (daoumazanodobrih plačah občinskih birokratov ne govorimo; tega gnojaje še veliko več— op. ur.)
Strankarski šefi in njih zvočniki vseh barv so pred volitvami skrb za standard preljubih Slovencev rade volje razglašali za temeljne programske naloge, a so po volitvah na vse to pozabili. Kako le ne bi, ko pa je veliko prijetneje in odmevneje brskati po najrazličnejših aferah in afericah, ki imajo samo en skupni imenovalec - nikoli jim nihče ne pride do dna. Res pa je tudi, da so se prav tisti iz vrst -novih in preoblikovanih oblastnikov najbolj zagrebli, ko je šlo za razdeljevanje donosnih poslov, ki jih je in ki jih še podpira s socialnim galofagom porejeni državni proračun. Med nekaj odstotki Slovencev, ki so v denarnici občutili vse prednosti kapitalizma, je še največ tistih, ki so tudi drugače pri koritu, ko se proračun deli.
In delavci, ki so bili nekoč največje bogastvo države? Samo četrtina zaposlenih prejema plačo, ki presega državno povprečje (uradno le 17,8 %. Velika večina bi že zdaj životarila, ko ne bi imela prihrankov iz "svinčenih časov", ko ne bi hitro dojela prednosti črne, sive in drugače barvite ekonomije. Zdajšnji lastniki brezvrednih certifikatov in prihodnji lastniki vsega, kar bo ostalo po privatizaciji družbenega imetja, so praktično ostali tudi brez sindikalne podpore, saj gre tistim, ki vodijo svobodne in manj svobodne sindikate zgolj zato, da si tudi sami odrežejo kakšen košček priboljška z državne mize.
Direktorji se lahko nekoliko muzajo. Malo bolje jim gre, če gre seveda podjetju bolje. Revizije SDK so "razkrile" resnico, da so dobri gospodarji znesli veliko kapitala v tujino. Že mnogo pred tem, ko so najpa-metnejši Slovenci v parlamentu poskusili svoje strankarske spore prenesti na skupne papirje. Tisti, ki vodijo gospodarstvo te države, niso pripravljeni niti prisluhniti izvedencu, ki je slovenske gore Iist, in ki moleduje, naj se vendarle državni organi v tujihbankahpozanimajo.kolikojedenarja tam.
Veljaki so slovenskim državljanom obetali, da bo vstop samostojne Slovenije v mednarodne gospodarske povezave, banke in ustanove pomenil tudi priliv velikanskih zneskov tujega kapitala, ki bo slovensko gospodarstvo kar čez noč osvežil in spodbudil k bohotenju. Tega denarja je za zdaj zelo malo. Manj kot prej, kar pa ga je prišlo, so ga
gospodarni tujci uporabili za nakup obubo-žanih slovenskih tovarn na državnem bolšjem trgu. Po drugi strani pa so tudi vrli slovenski gospodarski velmožje pokazali kaj malo posluha za evropske kriterije odprtih poti pretoka kapitala, znanja in dela. Po tisti stari: mi v Evropo, bog varuj, da biEvropa k nam.
Tisoči Slovencev so se v letih po Markoviču poskusili s podjetništvom. Odprli so nekaj deset tisoč podjetij, katerih večina životari, novi gospodarski zakon pa jim preti z ukinjanjem. Tudi tu se je pokazalo, da je podjetništvo po slovensko vse nekaj drugega kot podjetništvo po evropsko. Posojil ni bilo, če so bila, so bila le za tiste pri koritu in draga kot žefran. Velikansko število živečih in mrtvoudnih podjetij ni niti za noht črnega spodbudilo zdrave konkurence. Posli, ki jih je ponujala država, in "ostanki družbenega" so polzeli v roke družinskih članov in mimo razpisov v slabo branem Uradnem listu demokratične države.
Ni res, da se Ijudje v slovenski vladi ne zavedajo žalostne resnice, da so Slovenci precej obubožali. Iz različnih razlogov, se ve. Tudi ni res, da ne poskušajo s prerazdelitvijo davkov z ramen šibkejših na pleča močnejših vsaj nekoliko vplivati na odpravo socialnih krivic. Če socialne krivice v kapitalizmu, ki nam je postal tako všečen, sploh so. Res pa je, da država z vsemi ministrskimi resorji ni pripravljena živeti s svojimi državljani. Proračunski memorandum je značilen dokaz za takšno trditev. Ministrstva so terjava, zahtevna, vse obsežnejša. Možnosti za zaposlovanje se odpirajo skorajda izključno v upravah na vseh ravneh.
Tako nam, preljubim Slo-vencem, preostanejo le tolažbe s tistimi dosežki slovenske pomladi, ki jim ni oporekati. Živimo varno, pa ne zato, ker je vojska vse krepkejša. Ne živimo z inflacijo starih časov, kot sosedje, ki jim naj le crkne krava. Police trgovin so prepolne, manjka le denarja. Tolarjev, ki so jih skovali v Angliji. Devize varčujemo, razen če se znajdemo v tujini. Kupujemo vse Iepše avte in se odločno upiramo vladni ideji, da bi obdavčila avtomobil kot premoženje. Če bo to storila, ji bomo že pokazali. Gremo na ceste. Zaprli bomo mejne prehode. Tako kot so jih že vinogradniki, kmetje, tekstilci in policaji. Če smo že pri vinu - tudi tu smo precej na boljšem. Dve dobri letini ter nekaj majega uvoza in kleti so polne, prepolne. Prijetna priložnost, da se v gostilnah nekoliko opogumimo in strnemo vrste. Potem pa... Nova pomlad? Proti samim sebi?
Kaj naj zoper vse to storijo mladi, tisti, ki so še v klopeh druge vrste (klopi prve vrste so le v parlamentu)? Vsem študirajočim bi položil na srce, naj se bolj kot družbenim
znanostim posvetijo študiju svetovnih jezikov. Ne le zaradi tiste ljube maksime, kolikor jezikov znaš... Bolj zato, ker vse poti vodijo tja, kamor so v prejšnjih gospodarskih krizah popeljale dedke in babice, ki so ostali slovenstvu in Sloveniji še toliko privrženi, da so v tujini ustanavljali jednote.
Tu, doma, pa kaj? Potrebujemo nov parlament? Kje neki, ta je kar dober in zabaven. Novo vlado? Kajše! Tanam vsako jutro postreže z novo aferico in nam ozaljša delavnik aličakanje napriložnostnizaslužek. Spet nove sindikate? Čemu neki le. Kaj pa, torej?Mogočebibilodobropremislitiojavnih delih, morebiti bi nekoliko razširili javne kuhinje. Lahko bi nekoliko hitreje razprodali slovensko imetje tujcem, kot to tako Iepo uspeva nekaterim drugim postko-munističnim državam na vzhodu Evrope, denimo Čehom ali Madžarom. Pazimo, da se nam pri nekih novih volitvah ne bo zgodilo podobno kot Poljakom, ki jih sam papež svari, naj varujejo tudi svoje vrednote in naj ne prenašajo nekritično vseh "dosežkov" svetovnega kapitalizma. Ubogajmo papeža, a ne pozabimo, da je tudi Poljak.
Vse ni tako črno, kot se zdi, so mi pravkar prišepnili prvi bralci. Tudi to bo res, da terja osamosvojitev svoje in da je treba potrpeti. Slovenski narod je in bo klen in hkrati potrpežljiv. Zgodovina, ki jo vsi enako bero, priča tako. Tisto, čemur se je treba odločno upreti, pa so prav gotovo vsakršni lažni obeti in nerealna pričakovanja, ki jih je vsak dan poln dnevni tisk in to zato, ker prenaša izjave strankarskih šefov. Sinoči so kolegi na drugem programu slovenske televizije (ki je, kaže, večji parlamentarni problem, kot desettisoči in stotisoči brez dela) nekoliko omenjali, koliko napačnih in polresničnih podatkov je prebrati v slovenskem tisku in slišati v slovenskem "etru". Seveda - tudi to je plod demokracije. Vsi plodovi pa niso užitni.
Gospodarstvo je le navidez zapletena reč. Vsaka gospodinja ga obvlada, prene-katerikrat dosti bolje kot resorni minister z doktorsko aureolo. Vse je mogoče sešteti in odšteti, pomnožiti in deliti. Torej se bodo gospodarjenja, takšnega, kotga terja Evropa, v katero tako hitimo, da nam uhaja, naučili tudi preljubi slovenski gospodarji in ga doumeli sedanji in prihodnji oblastniki. Približno takrat je pričakovati, da bo k nam dotekal tisti sveži tuji kapital, da bomo gradili nove tovarne, da se bo slovenska pamet prodajala po najvišji tržni ceni. Za zdaj pa moramo dati nekaj popusta.
IVANVIDIC
INANOST V SLOVENIJI
NEKOČJEBILA BiH
STRIP!
BORŠTINKOV KOTLIČEK
FILMI, FILMI, riLMI
SOOČANJE RAZLIČNIH KULTUR
VSAKEMU 6 LET!
ORWELL O CENIURI
VELIKIIN MALI SKOII DRUGE OČI
"Saj niso sami krivi, da so črni. "
Toje izustil(a) docent(ka) Ljubljanske univerze. (Funny?)
TRIBUNA IZHAJA DVOTEDENSKO.
Je časopis za visokošolska, družbena, politična in kulturna vprašanja, katerega ustanovitelj in izdajatelj je ŠTUDENTSKA ORGANIZACIJA UNIVERZE v
Ljubljani (ŠOU).
Naslov uredništva: Kersnikova 4, Ljubljana, soba 206, telefon 061-319-496, telefax 061-319-448. Uradne ure med 10. in 14. uro vsak dan.
Časopisni svet TRIBUNE: Tone Vidmar, Miran Božovič, Lev Kreft, Darko štrajn, Antiša Korljan, Janez Drnovšek.
Uredniki: Samo Resnik (publicistika, lektura), Manica Ferenc (univerza, študij, izobraževanje) Nataša Novak (kultura in oblikovanje), Lara Lah (reportaže,
politika, gospodarstvo), Tina Miličev, Ksenja Perko (obe študentski informator), Primož Trobevšek (zobotrebčarstvo) in Gorazd Drevenšek, ki je za vse odgovoren.
Prelom: SLOVENEC; računalniška podpora: Zoran Obradovič
VIP: Mojca Prestor; uradne ure od 10.-14. ure. Sprejema naročila na časopis. Cena izvoda je okroglih 100 SIT, ob naročilu 80 SIT. Naročnina plačljiva 2 krat
letno (2x lOOOsit).
Tisk: MIšMAš
Izhaja ob finančni podpori Ministrstva za Kulturo RS, ŠOU in predvsem ob pomoči tržnega oglašanja, zatorej-poslovneži-v pomoč!
"Tribuna šteje med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%."

DRZ LOPOVA!
TUJI KAPITAL NA SLOVENSKEM
Velika Evropa je Velika Srbija
KIE SMO?
i g o nedavnega sploh nismo imeli tujih naložb (le par promilov družbenega produkta letno). Zakon je predpisal tistih 49 ksenofobičnih odstotkov, katerih lastnik v podjetju je bil
"Tuji interesi niso nevtralni in nikoli ne bodo. Zlasti interesi sosednih držav, kjer njihove sosednjepokrajine z ekonomskimi in zgodo-vinskimi vezmi stegujejo svoje tipalke v Slovenijo. Centralizem pri sosedih po-pušča. Centralna moč v Rimu in Dunaju se zato seli sredobežno v osamosva-jajočesepokrajine, kičedalje bolj agresivno kažejo in uveljavljajo svojeinterese. V Nemčiji tako že v javnosti objavljajo svoje videnje interesno razdeljene Slo-venije med Italijo, Avstrijo in Madžarsko.
MARKO KOS
lahko tujec; in tujec se ni bil voljan podati v samoupravne pustolovščine, kjer delo ni strošek. To so bili stari dobri časi, ko je Jugoslavija naveliko jemala posojila, jih porabila povsemneproduktivno ("skup-na in splošna poraba") in se zgražala nad početjem gnilega kapitalizma. Resna gospo-darstva gnilega kapitalizma so sredi šestdesetih let prebolela začetno zaljubljenost in se niso več tako vihravo podajala v investicijske romance, od katerih sta obe strani pri-čakovali veliko preveč.. Ljubimci so postali nezaupljivi in šele danes smo spet priča sramežljivemu in previdnemu zapeljevanju, ki paga Slovenija ni deležna.
NASE PBEDNOSTI
Imamo določene prednosti pred Libanonom - delavci se prostituirajo za podoben drobiž kot v Vzhodni Evropi; geografsko smo rob Balkana, na katerem se spet kuha evropska mineštra, smo "ščit pred Turki", smetišče ekološko
"Ne smemo sicer misliti, da bi bila jezikovna čistost in samosvojost vsakomur ideal. Tujejezikovne prvine imajo neko svojo privlač-nost za nemalo Ijudi: enim grezaimenitnost, kijostem dobivajo pred drugimi, drugi menijo, dasemorejos tujkami natančneje izra-žati."
JANEZ GRADIŠNIK
"osveščenih" zahodnjakov; naši vodilni delavci se lahko kosajo s poljskimi; od naravnih virov prevladuje onesnažena podtalnica... Obstajajo pa tudi določene slabosti, kar se tiče
tujih vlaganj - Zahod ne razu-me, da je politična nestabilnost način življenja na Slovenskem (Can't beat thefeeling!)-, da tudi gospodarstvo ne prenaša najbolje reda in stabilnosti; da smo po srcu anarhisti, ki rabijo pravni nered; da hočemo prehod iz socializma čimbolj podaljšati (tako lepo se krade, ko lastnina menja lastnike); da so pričakovani profiti nizki, ker hočemo obogateti čez noč...
PERSPEKTIVE
(UKINIMO
RAZVOJNI
ODDELEK!)
Okoliščine so zrele,  da si
privoščimo nekdanji albanski
model ter tako ohranimo
nacionalno samobitnost,
ekološko  čistost,   sa-
mostojnost, klenost...
To se pač da plačati s
stagnacijo. Vzemi-
mo si malo časa
za premislek.
Tisto   "ujeti
pravi   tre-
n u t e k"
v e 1 j a
bolj
n  a
"Če nismo sposobni v be-sedni obliki izraziti svojih misli, nam vsa moderna sredstva komunikacijnične pomagajo. In danes naše šolstvo te naloge ne iz-polnjuje. Celo velik del uni-verzitetnih diplomantov prehaja v življenje nepis-menih. Precej od njih celo dobesedno."
FRANCEBUČAR
učbenikov, ki svarijo pred im-
perializmom? Bi ne bilo bolje
še deset let živeti za jutri? Po
končani
m e -
di-
plačevati delo in postanimo končno konkurenčni na svetovnem trgu. V prvem primeru se prostituiramo do konca in postanemo Singapur. V drugem primeru pa bi se uresničile slaboumne pred-smrtne blodnje socializma -"Vse v izvoz!" Obe možnosti na srečo nista izvedljivi. Tuj kapital bo treba spraviti (ne spustiti) v Slovenijo, pri tem pa paziti, da se ne prodamo pod ceno (mafr s'm pam 't'n). Bolje bo, če ne kupujemo dra-gih jedrskih odpadkov; in poceni p r o -da-
"Slovenija je izgubila skoraj 40% svojih tradicionalnih, najboljših trgov v Jugoslaviji in vzhodni Evropi. Zinflacijo in dvema hiperinflaci/amaje izničila svoj obratni in naložbeni kapital Namesto22-mihjonskega trgajije ostal 2-milijonski, za katerega se ne splača delati niti majoneze. Izgubilaje 95% dobičkov, kijihje ustvarjala na izgublfenih trgih. Izgubilaje tudi 90% neto sedanje vrednosti bodočih donosov, ker ni več izhodiščezaosvajanjejugoslovanskegain vzhodnih trgov. Ni ji še uspelo vstopiti v gospodarske zveze - ES, EFTA ali Višegrafsko četvorko. Zato kriza narašča in začenjajo se socialni nemiri. Da bi se izognili soočenju z resnico, prelivamo preostali kapital v plače in pokojnine z izčrpavanjem obratnih sredstev, zzadolževanjem doma in v tujini, s prodajo premoženja, odpuščamo sodelavce, ne plačujemo računov, goljiifamo druge, grabimo družbeno premožerye. Družbeno bogastvo izguMjamo nepovratno, ponovno biga lahko pridobili samo s krvavo revolucijo."
PETERGLAVIČ
mi-
kro
n i -
voju;
če gre
za  dr-
žavo, je
b o 1 j e
malo   po-
meditirati in
zraven  goreče
mantrati. Za za-
četek bibila na mestu
molitev za razčiščenje
osnovnih pojmov glede
tujega kapitala; tega Slo-
venija nima. Tuj kapital pa ima
nasprotno zelo jasno defi-
nirane cilje  in  metode za
dosego  le  teh;   saj   se  še
spomnite        marksističnih
taciji se nam ponudita dve možnosti: prva, popolnoma razvrednotimo tolar ali, druga, proletarcem nehajmo
j a-m   o u s -njenih foteljev. Kazalo  bi poskrbeti za domače  ban-čništvo.  Lahko smogostoljubni.ni pa      priporočljivo podariti Triglavskega narodnega parka v znak gostoljubja nekemu boga-temu jodlarju. Paziti bo treba na tnonopole - monopola fi-zične  prisile   (policija)   ne smemo prepustiti tujcem, ker
niso tuji policaji nič boljši od naših. Skratka - imeti moramo "selektiven pristop".
"Nič nam ne bo pomagcdo, če se bo včasih slišala slovenska beseda v OZN, če pa bo doma hiša jezika razpadla. Hišejezika niso sezidali politiki, ne gospo-darstveniki, ampak je to hiša, kjerso naša imena za svet, in se bo svet za Slovence zaprl, če bomo iz nje naredili stanovanje smetarjev in nakupovalcev cenenih reči."
DANE ZAJC
NE POZABITE
DUHOV PBEDMKOV!
Takemu hladnemu "ekono-,mističnemu" pristopu lahko sledi še malo bolj srhljiv in paranoičen pristop. Kaj pa nacionalizem? ]e šovinizem konvertibilna valuta? Nam manjka ksenofobije? Bodo naši otročički poslušali verouk v nemščini? Mar Evropa ne gobezda ves čas o manjšinah, človekovih pravicah, novem svetovnemu redu in starem načinu za dosego le tega? Če nismo popolni kreteni, si lahko tisti srbski križ, ki krasi pročelje kakšne požgane bosanske hiše, razlagamo tudi drugače. Svet se trese in pametnejši odnehujejo. Če se v taki krizi pojavi dovolj surov barbar, bo zavladal. Čez čas ga bo nadomestil nov barbar, ki je v Bruslju čakal na izid tekme in se vadil v človekoljubnem govorništvu, ampak takrat bo prepozno. Velika Srbija je Velika Evropa. Obe kažeta zametke smrti, obe se bosta sesuli, ko jima odpove pre-snova,- in v metežu, ki bo sledil, se Slovenci utegnemo znajti na Jupitru.
M.CASHTRAY
VSl CITA 77 SO POKRADEMIZ ZBORNIKA SLO VENSKE MA TICE "TUJIKAPITAL NA SLOVENSKEM"
Zakajje Bog ustvaril orgazem? Da krščanski demokrati vedo, kdajje treba nehatjukat.
PAMFLET
BILO IE NEKOČ V SLOVENIJI
(ali ADRIA spet na pohodu)
ržavnizborjesprejel zakon o grad-cest    in
nji avto-isti trenu-tek se je v Italiji zganila politična elita, znana po svoji POD-KUPLJIVOSTI. Najbolj podkupljivi so na Ministrstvih za zunanje zadeve, zaklad, prevoze in javna dela, ki so namenili posojilo (domnevno slovenskega porekla) družbi Autovie Venete. Ta denar bo ta firma prenakazala zlogjasni ADRII iz Trsta, kjer je solastnik tudi zloglasna slovenska oblast, vendar le pod pogojem, če bo ADRIA vključena v
izgradnjo avtocest v Sloveniji. Poznavalci slovenskega poli-tičnega ozadja, kjer potekajo dogovori pod mizo seveda mimo javnosti ali nadzora državnih služb, menijo, da je do ^            dogovora prišlo zaradi
javnega razčišče-vania koniD-
cij-
skih afer
v Italiji. S     ^
prevročih ita-
lijanskih tal so se
perice denarja preselile na
slovenske avtoceste.
Po naših virih je pretok denarja
sledeč:
OROZARSKA TREMA
"Kot kaže, so od odkritja orožja na mariborskem letališču nekateri politiki pri nas postali izjemno živčni in glas se jim včasih zatrese, kar se prej ni nikoli dogajalo." Komu?
"Glejte televizijo!" JanezJanšazaNedeljskidnevnik
HALUCINOGENE
GOBE IZ MARTUUKA
Zaradi zadnjih verbalnih izpadov obrambnega ministra se je močno povečala prodaja antiparkinso-nikov. Grozi nam celo črni trg (tudi zdrave sile občasno rabijo zdravila press).
WINDS OF WAR (CHANGING)
Gospod predsednik Milan Kučan se zadnje čase zavzema za pospešeno militarizacijo ljube mu Republike (Deklaracija za mirpress).
DRUŽINSKE VEZI
Predsednik Študentske vlade Miha Kušar je prek zvez dobil policijske kartoteke Tribuninega uredništva in se zgrozil: "Pa saj to so sami psihopati!" (lepoje v naši domo-vini biti Dolančev nečak press).
SABOTAŽA
Stalnim naročnikom se opra-vičujemo, ker niso dobili niti enega izvoda Tribune (Janez Drnovšek je prevzel distribucijo press).
1.  posojilo italijanske vlade dobi podjetje Autovie Venete;
2. Autovie Venete namenijo kredit v višini okrog 50 milijonov mark družbi Adria, če ta dobi posel pri dokončanju začetih avtocestnih del v Sloveniji;
3.  Slovenska vlada pripomore, da Adria (ki je njihova družba) dobi posel ("pa saj je najboljši po-nudnik"), in ta da slovenski Družbi za avtoceste neverjetno ugodno
posojilo za nadaljno gradnjo "osimskih" cest;
4.   Adria   posodi Družbi      za ceste, ki
,'%>
avto-
nima prav nobenih likvidnih sredstev, kredit v vižini 35 mili-jonov mark, da lahko dela "ne-moteno" tečejo. Na italijanski finačni policiji dobimo podatek o 50 milijonskem posojilu za gradnjo slovenskih avtocest.
5. Na sedežu ene večjih italijanskih strank v Rimu dobimo od sekre-tarjeve tajnice podatek, da je slo-venska politika poravnala dogovor-jeno vsoto (okrog 12 milijonov mark) njihovi stranki, ki je ostala dolg že iz gradnje avtocest po osimskih sporazumih.
6. Nekdanji direktor enega največjih podjetij za nizke gradnje v Sloveniji, ki je bilo eno izmed izvajalcev gradnje  avtocest,  je  obdolžen razsipnega razmetavanja z de-narjem za avtoceste, ker je za 30 odstotkov presegel pogodbeno ceno. Vladna koalicija žrtvuje svojega "kozla".
7. Novo slovensko vlado, ki je koalidja Levov in Iniciative, opozicijska LDS in SKD obdolžita korupdje pri gradnji avtocest. Preiskavapokaževpletenost nekdanjih žefov opozicijskih strank pri "izparitvi"  23% denarja za avtoceste.
J. L PETERLOVŠEK
o sempoleti zadnjič skušal govoriti s poslancem in nekdanjim ministrom, ki smo mu nekoč študentje veliko pomagali, pa je pozabil biti hvaležen, ko smo imeli zato težave, sem mu (potem ko sem omeniltrajne osebnestiske treh alištirihljudi, kitrptjoposledice te njegovepozabljivosti in svoje nekdanje pripravl/enosti, da brez računa delajo za dobro stvar) rekel, da vsem ko-munistom moje generacije dobro gre in da smo vsi nekdanji demokrati plačali ceno, ker so rtajprej po nas hodili rdeči, potem demosovci in na koncu sistem, ki skrbi za selekcijo uspešnih. Da imajo oni vsi stanovanja, službe in prihodnosti, na naši strani pa je statistika manj sončna. Tisti "vsi" sevedanedrži.vsaj na naši strani ne, a statistične razlike soočitne.
Kolikor je "uporniški", de-mokratski del moje generacije študentov iz osemdesetih uspel, je uspel ktfub svojemu družbenemu delu. Par Ijudi se |e zlomilo in so propadli zaradi tega dela. Za nikogar ne vem, ki bi imel od tega kaj koristi. Po drugi strani pa se je praktično vsem mladim komunistom, s katerimi sem imel opravka -tako dokaj spodobnim kot dokaj nagnusnim - splačalo, da so bili mladi komunisti in borci za sistem. Če so ostali v politiki, Jirn je partija, ki ima več soli v glavi kot kakšen bedast de-mosovski profesor, dala možnost, da delajo. Ker imajo izkušnje iz pluralnega in agresivnega prostora na uni-verzi, so seveda odlični kadri. Če so ostali na fakultetah, so jim blla odprta vrata do asistentskih služb in dokto-ratov, in tudi stanovanja so se našla,   da   se   lahko   brez
Nauk
socialnih stisk strokovno izpopolnjujejo. Če so šli v "biznis" ali državne službe, so se tudi našla odprta vrata. Kolikor mi je znano, so bili mladi Ijudje, ki jih je Demos vseeno posvojil, praviloma podgane, ki niso ne prej ne potem naredile nič. Ali pa so odpadli. Od mladih, ki jim je Strgar "dal" stanovanja, vemle za enega, ki si ga je nedvomno zaslužil. Je pa seveda tukaj prav zabavno gledati nekdanjega rdečkarja in jugoslovenarja (dovoij nagravžnega, da si zasluži slabšalni besedi), kako se v Tretjem dnevu trka po katoliških prsih. Ne bom govoril o imenih, seveda, in predlagam, da mi verjamete na besedo, Čeprav se to ne spodobi najbolj. Dvo-mljivca pa pro-sim, naj prebere imena podpis-nikov ustanovne izjave SDZ, iz prvih dni leta 89. Imena, ki jih ne bo prepoznal, so večinoma študentska imena. Spet mi lahko verjamete na besedo, ali pa tudi ne, ko bom zatrdil, da je bila večina teh nespoznavnih imen veteranov z več političnimi izkušnjami od povprečja starejših pod-pisnikov, in da je današnja nespoznavnost teh imen Ruplov in Janšev ponos in nacionalna izguba. Pleonazem bo, če ponovim nauk te male statistike: ne mešaj se, nejezi oblasti, rajiji oskuliraj gluteuse ali pa bodi vsq/ tiho in se brigaj za svoje stvari. Če že imaš državljanske občutke, sedobroprodaj. Tose splača, a pazi, da se ne boš zameril, dokler ne boš dovolj visoko. Ne delaj zastonj, Bodi biciklist.
Prav žal mi je, a tako pravi statistika.
SAMO RESNIK
RPECA MUSNICA
"Dolanc in njegovi sodobniki so se zato lahko umaknili, ker so za ta primer vzgojili svojega velikega zaščitnika za čas po spremembah, Milana Kučana. Vendar pa bo moral g. Kučan razmisliti o tem, kdo bo njegov zaščitnik, ko se bodo začele odpirati neprijetne teme." JanezJanšazaNedeljskidnevnik
MOJCA, UUBIMO TE!
"Uničilsimiprihodnost, preteklostipa tako nimam!" je v solzah kričala vo-diteljica izvedbe Tribuninih poslov in kandidatka za Študentski parlament
Mojca Marija Prestor, ko je prebrala Eno na gobec v prejšnji številki (izvod Tribune ji je priskrbela Študentska vladapress).
NEVERENDING STORY
"Odpeljali so Romana, in to v samih gatah. Pustili so golega stati na dežju, pozneje mi je povedal, da so ga tepli na policiji, mu strgali gate in ga golega odpeljali v Stari pisker. Uklenili so ga v najine lisice in ključ pustili tu, potem pa se izgovarjali, da mu lisic ne morejo sneti, ker nimajo ključa in je bil nekaj ur vklenjen kot največji razbojnik." Nova doba, 27. 10. 1993
KEVERCREENS
"SKD se močno povezuje s HDZ in poskuša napeljati Slovenijo v zvezo s Hrvaško, kot nekakšno vojno krajino pred navalom muslimanstva in pravoslavja. Slednje podpira tudi Vatikan, če smo razumeli vati-kanskega zunanjega mistra." Zmago Jelinčič za Novo dobo
KEVTCAGE
Štiidentska organizacija na Univerzi oziroma njena vlada hoče uzakoniti svoj monopol. Če ji to uspe, bo Slovenija dobila še eno, tokrat komedijantsko vlado. Nova doba
NOVA DOBA IAPNJIČ
New age je nevarna prevara. Ognjišče, november 1993
cuRiosmr
KILLED THE CAT
Tribunina ministrica za napad in maltretiranje štiidentske vlade Lara Lah je na uredništvo privlekla potepuškega mačka. Potem ko je muc posral in poscal praktično celo uredništvo, je čudežno izginil. Med Larinim zaslišanjem je M.C. konstatiral, da ima res mačka, da pa ni pijan in naj mu dajo mir. Po nekaj klofutah je Ksenja v joku priznala, da je iz mucka skuhala golaž, ker tako dolgo ni honorarjev (Cash 4 dqys2 comeisasgoodas nonepress).
Kdajje treba nehatjukat? Nikoli ni prepozno.
PARLAITALIANO?
PERLAITALIANA?
Ai igrami na srečo sem se na srečo seznanil že zelo zgodaj in površno. V osnovni šoli smo "fucali" - metali kovance ob nek zid; in tisti, ki je bil najbližji, se je z ostalimi vrnil v roke lastnika, ta jih je vrgel v zrak in upal, da bo padlo čimveč grbov. Pa nisem pretiraval, ker so bili zneski tako majhni. Zgodilo pa se je, da sem se že rosno mlad znašel v neki vaški beznici in jel z neko etično in etnično mešano družbo igrati poker. Izgubiti nisem imel veliko, ker sem bil že skoraj suh. Igro pa sem dobro poznal, ker smo mulci na veliko hazardirali za plastične žetone, ki sem jih dobil skupaj z majhno ruleto za ne vem kateri rojstni dan ali Miklavža (oča so se že zgodaj trudili, da mi zagabijo igre na srečo, orožje, poroko...). Vedel sem tudi, da moraš biti hladen kot pivo pozimi, da z obrazno mimiko ne smeš izdati trisa, razen če nimaš trisa. Nabrž sem imel določene genetske predispozicije za srečno otroštvo in srečo pri kartah - po eni uri so moji soigralci postali nelikvidni; in ker ne maram zadolžnic, sem se vljudno poslovil. Prej sem moral seveda plačati rundo celi gostilni, pa še grdo so me gledali, češ: "Smrkavec goljufa, pa ne vemo kako." Nisem goljufal, Merkur mi je priča! Že naslednje jutro so oča nekako zvedeli, kaj negodni sin počne ponoči. Ni bil preveč zgovoren, ker mu je vzelo sapo. Na srečo je bil v gosteh moj stric, ki je mojemu očetu rekel le: "Pa kaj se sekiraš, sajje dobil!" To ga j e pomirilo, sam pa sem sklenil, da ne bom več igral pokra za denar; in sem se osredotočil na klasični hazard (21).
BALKAN EKSPRES
Naslednja izkušnja se je imela prišestiti v Pirotu, kamor so me zavedni slovenski oblastniki poslali branit bratstvo, edinstvenost in zajedništvo. Na tem delu Balkana se je za dinarje dalo dobiti veliko in poceni, tako da z denarjem ni bilo problemov, še posojal sem ga. Nekoč sem ga posodil rojaku, katerega so bratje obrali pri najbolj vulgarni igri na srečo - kupčkanju (karte se razdelijo na toliko kupčkov, kolikor je igralcev; vsakdo stavi enako vsoto na enega od kupov, potem se dvignejo gornje karte na vseh kupih...). Po par minutah se je moj nesrečni sobojevnik vrnil po novo posojilo, popadla me je sveta jeza skoraj pravičnega in sem se še sam vključil v neslano igro. šlo je za žaljivo majhne zneske in Merkur mi je zopet stal ob strani - fantje po pol ure niso imeli več kaj staviti razen oblek, do katerih pa mi ni bilo prav nič. Bankrotiranemu rojaku sem "vrnil" znesek, ki si ga je sposodil. Od takrat pa do zdaj nisem več igral za denar.
So me pa rejeni nadrejeni poslali v igralnico Perlo. Na več koncih sem si sposodil pražnjo mašno obleko, ker so golmani (vratarji) v igralnicah še hujši od tistih, ki Ijubosumno čuvajo prage pretencioznih Ijubljanskih beznic. Da bi jo povabil s seboj, mi je Mojca dala čokolado. Potem pa je "poniglavi in pubertetniški"MdXt) vse "zaspolno-poobčeval" in je vprašanje, če se bo sploh šlo v Perlo in če bomo sploh mi šli v Perlo... Saj se hecam. Matej se je seveda končno dogovoril za obisk Perle, tiste imenitne igralnice v Novi Gorici, ker je tako zagreben in mu vse uspe (prej je nekim hemofilikom prodal vstopnice za krvo-dajalsko akcijo).
KOCKA BO PADLA
V petek sva se vkrcala na vlak in norela nad njegovo počasnostjo. Po nekajtedenskem potovanju sva še isti večer prispela v Gorico. Na postaji naju je že čakal hudo fin gospod z enakim avtomobilom. Z Matejem sva se
takoj stepla, ker sva oba hotela sedeti spredaj; kako se je končalo, ne povem (pametnejši M.C. odneha). V igralnici naju je sprejel sam gospod direktor Bogdan Soban. Skupaj smo srebali kavo in mlatili prazno slamo. Gospod so bili prepričani, da delava z njim intervju; midva pa niti ne. Matej je mahal z neko nepodpisano pogodbo, ki tudi podpisana ne bi obvezovala nikogar k ničemer; nekaj v stilu "Tribunaje čisto v riti, Jantje izkašljajte kakšen tolar!" Na koncu smo ugotovili, da bi bilo najprikladneje ogledati si Perlo. Spotoma smo šli v bar na en viski, ker je zmanjkalo encijana. Zvedela sva, da vse Perline enote (hotel, trgovine, restavracije...) poslujejo s pozitivno ničlo;
kot je to navada v t.i. solatnih bifejih. "Izkoristiti priložnost, tudi če poči ritka", sva si rekla in se jela veselo basati z dobrotami. Matej ima gotovo tri želodce več kot Alf, sklepam po količini hrane, ki ]o je zbasal vase. Kelnarji so vajeni samo Italijanov in te ogovore v italijanščini. Edine slovenske besede, ki sem jih slišal so bile: "Maseneznajdejo, kojihtakolegledam. "To je nekgospod od strežbe rekel blagajničarki. Bil sem prepričan, da pripomba leti name, ker sem ravno prav štorasto šaril po ogromnem pladnju, polnem peciva; in sem se malodane počutil kot otrok, katerega so zalotili pri kraji slaščic v shrambi. Sem za vsak slučaj gospoda povprašal v gorenjš&ni,
sama igralnica pa seveda z več pozitivnimi ničlami, ki stojijo za nekim pozitivnim številom, različnim od nič. Štrajka bojda še ni bilo. Direktor naju je pozneje prepustil v varstvo t.i. inšpektorja, s katerim sva počela približno isto, le da je Matej naročil dvojni viski. Potem naju je inšpektor prepustil v varstvo drugemu inšpektorju, ki naju je opremil z vstopnicama za samopostrežno restavracijo, kjer se plača samo pijača. Takoj sem izrazil globoko obžalovanje, ker sem doma pozabil kanglico; medtem so mojemu spremljevalcu že usekale solze v usta. Na srečo ni nujno, da umažeš en sam krožnik,
če misli name, pa mu naenkrat ni bilo več do debate. Ob izhodu sva hotela plačati pijačo, pa niso jemali tolarjev, lir pa nisva imela. Matej je spet nekaj mojstrsko "zmutil"; zanj ni problema - menda je nekoč Jehovi priči prodal nož na vzmet.
VIŠEKVEČERA-PRESEŽEK ŽETONOV
Po večerji sva se usedla in gledala gibčna in pomankljivo oblečend dekleta, ki so se zvijala po odru. Zraven so bili tudi spodobno oblečeni fantje, ki pa so bili nekako odveč. Po predstavi nama je inšpektor razložil, da
so Rusi taglavni v tem "fohu", ker so poceni in dobri. Dobila sva tudi nekaj žetonov, ki se uporabljajo za igralne avtomate. Igralni avtomat ima luknjo za žetone, zaslon, ročko in nekajgumbov (zadrgabidelovalaskrajno butasto). V luknjo mečeš žetone, potem spustiš ročko, ki se sama dvigne in sproži valje, katere gledaš na zaslonu, kako se vrtijo... Če imaš srečo, avtomat hitro požre žetone in imaš potem mir; včasih pa se kaj zatakne in avtomat žetone vrača, pri tem pa zoprno ropota kot kakšna stara budilka. Končalo se je srečno - avtomata sta požrla vse žetone; še tiste, ki sva jih hotela ohraniti za spomin. Nekateri Italijani so tako navdušeni nad temi napravami, da v reže za žetone zataknejo svoje avtomobilske ključe, če morajo na stranišče ali ^ sodišče, samo da jim kdo drug ne zasede mašine.
Zaželel sem si videti tudi hotel, ki nima niti enega nadstropja v isti barvi (pleskarji so štrajkali ali kaj). V sobah so tako velike postelje, da v eno zlahka spraviš pol Chicago Bullsov, zraven pa je še hladilnik poln pijače. Temu se reče štiri zvezdice ali tako nekako. Ko sva z Matejem napasla radovednost (v straniščnih školjkah ni kamer), sva se zleknila v udobne naslonjače v disku in pila amerikansko žganje strica Danielsa. Ventilacija je bila za disko izjemna, pijača pa za novinarje zastonj (Matej je postrojil osebje in jim razložil, kajje četvorni viski). Edino z glasbo so imeli težave; in Matej, ki je bil že malo nasekan, je mrmral nekaj o tem, da bo nabutal didžeja, ker miksa štiri neblondinke in enolično disko štanco. Svetoval sem mu, naj popije še kakšno galono žganja, ker za atentat na didžeja ni nikoli prepozno. Ko sva definitivno pregorela, sva se poslovila od prijaznih gostiteljev, ki so nama pred tem posredovali vozni red avtobusov.
NAZAJ V CIVILNO ŽIVLJENJE
Ob vkrcavanju v avtobus je bila že trda tema in Matej je spet tlačil noge tja, kamor ni treba. Sprevodnik ga je že hotel vreči iz avtobusa, kar sem glasno odobraval, pa ni uspelo. Nekako sva zadremala kot topa; in v Ljubljani sem se hudo mučil, preden sem sopotnika spravil k zavesti. Nekrofobično jutro sva začela z neko bizarno brozgo, ki jo v enem ob postaji dislociranih bifejev imenujejo kava. Po Mateja je kmalu zatem prišla ljubica z moškim kolesom in ga na štangi odpeljala neznano kam; sam pa sem hitel na nekakšen zbor TO. Malo sem moral zamuditi, ker sem nekemu oficirju takoj jel razlagati, kako naporni so civilni poklici. Prav nič razumevanja ni pokazal, še z denarno kaznijo mi je grozil. Tu se je moje potrpljenje nehalo, sem kar vsepo vrsti ozmerjal z militaristi, dolgolasci, jugoti... Pomiril me je šele prijatelj, s katerim sva odšla na per. Ko sem se vrnil, je bilo vzdužje že bolj sproščeno. Povprašal sem po tistem špasnem dokumentiij ki ga dajejo vojakom v podpis, s čemer slednji potrdijo, da med vojno niso ukradli nič orožja, streliva ali eksploziva.. Papir sem takoj dobil. Kopa sem razložil, da mi niti na kraj pameti v sanjah nepride, da biga podpisal; in daga le zaradi skrajno žaljive vsebine potrebu/em za zabavno stran našega časopisa, migaje gospod stotnik takoj izpulil iz rok. Že prav! Z bivšimi sobojevniki sem zvrnil še en strup, potem pa me je prijatelj odpeljal domov; spotoma sem mu še v neprevidni vnemi zagotovil, da mu čez slabo uro pridem pomagat žagat drva. To seseveda nizgodilo, ker sem doma padel skup in v sanjah preganjal bombe in rulete. Bodi dovolj.
M.C.ASHTRAY
ilBMHfil
FUCK YOU, IF YOU CANT TAKE A JOKE! Amerikanski pregovor
POJMA NIMAM
DRŽAVA 0 ZNANOSTI,
TEHNOLOGUI
IN RAZVOJU
Slovenija namenja razvoju znanosti toliko, kot
kakšna srednje razvita država tretjega sveta. Se bo
z novim predlogom nacionalnega raziskovalnega
programa kaj spremenilo?
O3. oktobra zjutraj je v mali dvorani na Tomšičevi 5 petič sejal odbor DZ za znanost, tehnologijo in razvoj. Zaradi časovne stiske le dveurnega sestanka so člani odbora obravnavali samo prve tri od petih točk dnevnega reda.
V prvi točki je minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc predstavil predlog nacionalnega raziskovalnega pro-grama. Opisal je stanje v sosednjih državah in ugotovil, daSlovenija relativno malo prispeva za znanost (komaj 0,8 odstotka bruto družbenega proizvoda, medtem ko prave zahodnoevropske države prispevq/o približno 2,5 odstotka). Po prikazu stanja je minister predstavil svoj predlog raziskovalne politike v prihodnje. Raziskovalna dejavnost naj bi bila predvsem usmerjena v tako imenovane ciljne raziskave, to so raziskave z vnaprej znanim ciljem in vnaprej znanim naročnikom, saj je v Sloveniji mnogo raziskav, ki se večinoma razvijejo le do prototipa in se ne nadaljujejo do proizvodnje. Tako naj bi v prihodrye kar 90 odstotkov raziskovalnega denarja namenili pretoku znanja v proizvodnjo. Poudaril je tudi, da bi morala država z davčnimi olajšavami podpirati podjetja, ki so pripravljena vlagati v raziskovalno de-javnost, prav tako pa bi morala država v domačo tehnologijo vlagati več obrambi namenjenih sredstev, ne pa da za obrambne potrebe kupuje tujo tehnologijo.
Po uvodni predstavitvi se je med udeleženci seje razvila dolgotrajna diskusija. Dr. Dimitrij Rupel se je načelno strinjal z ministrovim mnenjem, da je treba vlagati v domačo tehnologijo, a s pripombo, da je naša znanost preveč usmerjena k pridobivanju mednarodnih priznanj, manj pa k tržni uspešnosti. Zato je ministrstvo pozval, naj pokaže, kje so prednosti domače tehnologije, in kakšna je naša uspešnost. Dr. Jože Pučnik pa je v ospredje postavil vprašanje organiziranosti znanosti, oziroma njenih institucij, in njenega financiranja. Menilje, da inovativno lahko misli le posameznik in da je torej treba zndnstvenika obravnavatipredvsem kot individualca in upoštevati tudi njegove individualne želje. Takoje predlagal, da bi morali znanstvenikom podeliti kakšne mat\jše privilegije, kotje liberalizacija dopustov in podobno. Predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije se je strinjal, da mora ministrstvo spraviti v stikpodjetnike in raziskovalce, opozoril pa je, da nasilno prestrukturiranje raziskovalne dejavnosti lahko zmanjša kvaliteto raziskovalnih storitev. Na splošno pa so bili vsi udeleženci mnenja, da bo največjo oviro za program predstavljalo predvsem financiranje raziskovanja, dr. Bohinc pa je dodal, da bo tehnološkemu skladu treba zagotoviti vsaj milijardo tolarjev iz proračuna.
MATEJ KOVAČIČ
ČE-BL-VRGLJ • IGLO-V-PREPOLN ^PARLAMENT • BjJO • NAŠ • POROČEVALEČ • NAŠEL ••
Dnevnik
2. sv. vojni je za Coventryjem (in Varšavo, in Rotterdamom) prišel Dresden... O prvem ne poznam nobene knjige, za drugega imamo Klavnicopet Članek sem prevedel iz srbske emigrantske "Iskre", Bir-mingham, l.oktober.           SamoR.
Včasih so ljudje rekli - "Laž ima kratke noge." Danes je drugače, a morda je to veljalo v časih, ko sta tako laž kot človek, ki jo je nosil, šla peš in sta redko prečila mejo vasi ali občine, preden je moral ujeti lažnivec javno priznati svoj greh in prositi odpuščanja. Danes živimo v dobi elektronike, ko je hitrost astronomska, nezamisljiva. Laž se često rodi v časopisni agenciji ali profesionalni propagandni firmi - tovarni lažnih novic - z bliskovito hitrostjo obide niz drugih agencij, se vselej malo popravi, in ko se vrne k tistemu, ki jo je poslal okoli sveta, je morda spremenjene še on ne prepozna in jo sprejme za resnico. Prijetno me je presenetila notica v listu "The Independent",kije 15.septembragovorilao "piratski" radijski postaji - "Radiu Ladja", vsidranem 20 km od dubrovniške obale, ki si je zadala nalogo, da bo v svojih vesteh in komentarjih objektivna in nepristanska. Organizirala jo je Dragica Ponorac, bivša novinarka "Monitorja", ki je prepričala Evropsko skupnost, da radio financira preko dobrodelne ustanove "Droit de Parole", Svoboda govora ali Pravica do besede torej. Ladja je bivši ledolomilec, na njej pa pluje 16 nekdaj dobro znanih in uglednih novinarjev, ki so izgubili službe, ker se niso hoteli ukvarjati režimsko propagando v svojih republikah. Zaenkrat imajo denar do februarja (če bo 50 metrov visoka antena vzdržala zimske vetrove na Jadranu). "Radio Ladja" oddaja 24 ur na dan. V odmorih vrti tudi glasbo, pretežno za mlade, ki jih želi pritegniti in z vestmi z raznih strani navaditi, da mislijo s svojo glavo. Štirikrat tedensko, v progamu "Eksodus", berejo sporočila beguncev, ki skušajo najti stik z družinskimi člani. Postaja oddaja na 720 khz, 97,8 FM, kaže pa, da ne seže daleč.
Zbodla me je kratke pripomba, da Ines Šabalic, urednica kulturnega programa, posveča del tega programa inventarju "V VOJNIIZGUBLJENIH STVARI" z natančnimi in slikovitimi opisi razrušenih cerkva in bombardiranih zgradb. "Te stvari morajo ostati žive, ker bodo skupnosti in Ijudje, ki živijo v njih, osiromašeni; moramo sejih spominjati v besedah." Ne gre torej za inventar izgubljenih živih bitij, in teh je bilo v moji Hercegovini mnogo, posebno še v mojem Mostarju. Omejiti se moram torej na stvari, in ker je bilo tudi njih
mnogo, zelo mnogo, jih bom naštel le nekaj, meni najdražjih.
Visoko nad mestom Mostarjem, na pobočjih Podveležja, so bila tri srbskega pokopališča. Staro, na Brankovcu, s starimi kamnitimi grobnicami z grškimi napisi in križi iz "mehkega kamna", staroslovanskimi in srbskimi črkami - v 30. letih so ga zaprli. Novo pokopališče na Pašinovcu, nastalo med prvo svetovno vojno, 1924 je bil tu pokopan pesnik Aleksa Šantic. Spomeniki so uničeni, grobovi preorani. Od bjelusinskega pokopališča, kjer tudi že davno niso pokopavali, ni več sledu. Pod pokopališči je bila stara "podzemna" cerkev z visokim zidom okoli dvorišča, da hodža z minareta, ko je pozival k molitvi, ni mogel videti križa. Ne ve se, kdaj so jozgradili. Nekoč je njeno obnovo osebno dovolil veliki vezir Kara Mahmud paša. Le trideset Ijudi je moglo vanjo, ostali so poslušali z dvorišča. Ne cerkve ne zidu ni več.
Pod cerkvijo je bila stara srbska šola, zgrajena 1856, s štirimi velikimi učilnicami, ki je cerkveno-šolsko občino toliko stala. Ne šole ne dreves okoli nje ni več. Pod "bino", kot so imenovali šolsko zgradbo, je bila nova mostarska cerkev. Do 30. let, ko so v Beogradu dogradili cerkev sv. Marka, je bila to največja srbska pravoslavna cerkev. Prva dela so se začela 15. marca 1863, končali so \o šele jeseni 1873. Ogromno denarja je šlo za njeno gradnjo - že prvo leto 162 tisoč grošev. Celo sultan Abdul Aziz je, da pokaže svojo skrb za kristjane, dal sto tisoč grošev.
Notranjost cerkve je bila veličastna. V njej sem bil krščen in ob nedeljah in praznikih sem tja zahajal molit. V sedmem in osmem razredu gimnazije sem ob velikih praznikih kot član srbskega pevskega društva pel na koru. Bila je del mene in jaz sem bil del nje. Ni je več. Ko sojo zrušili, so pripeljali velik buldožerin vseprekopaliinporavnali, dane ostane sledu.
Ni prostora, da bi še našteval "stvari", ki jih je odnesla vojna. Tragedija je, da so uničevanja temeljita. Ne le, da na kamnu ne ostane kamen, ne ostanejo niti sledi, da so te "stvari" kdaj obstajale. Novinar Robert Block (Independent, 6.9.) je obiskal hrvatski del Mostarja in v pisarni 22-letnega komandanta obrambe videl, na častnem mestu, veliko sliko Anteja Pavelica. Pogovarjal se je tudi z neko "neodvisno" enoto, ki jo vodi neki Mladin "Tuta" Nedalic. Eden od teh vojščakov mu je pojasnil -"Muslimanov res ne sovražim, a zaradi nastale situacije bijih rad vse pobil", in ko so se pogovarjali 0 starem turškem mostu, je fant povedal, da ga bodo zrušili, "ker ni dovolj očistiti Mostar Muslimanov, trebaje odstraniti tudi relikvije."
DRAGUTIN JAKŠIČ
Kaj pravi pravi krščanski demokratpo poročni noči?
"Gospa, upam, da ste zanosili, ker ne nameravam ponavlfati teh grotesknih gibov."
NEOBARBARIZEM
OPOZORILO DRZAVLJANOM
Oo Sloveniji straši dobro opremljena skupina razboj-nikov, ki ruši vse pred sabo. Najhuje je v Ljubljani, kjerso v enisaminoči v začetku septembra poškodovali več objektov; eno restavracijo (menzo), porušili so nekaj garaž, uničili več' stanovanjskih poslopijin eno poslovno zgradbo in uničili in izropali eno skladišče (odnesli so karcelo streho). Sreča je hotela, da v trenutku napadov v bližini ni bilo nobenih občanov (vse skupaj se je dogajalo ponoči), tako da žrtev zaenkrat ni.
Občane opozarjamo, naj bodo skrajno previdni in pazljivi, če sličajno srečajo kakega od zgoraj omenjenih rušiteljev, saj sumimo, dagre za duševno motene osebe, ni pa izključeno, da bi bile te osebe tudi oborožene. Da gre za izredno močno in nevarno skupino, da vedeti tudi to, da so na svojem rušilnem pohodu napadli tudi neko vojašnico in si Janševa T.O. ni upalaukrepati.Ni izključeno, da so te osebe samo izvršilci in da za njimi stoji večja organizacija, zato vam sve-tujemo skraj-no previd-nost.
Enote policije že raziskujejo primere, vendar kriminalisti zaenkrat zločincem ne morejo priti na sled. Zadnje upanje jim je pomoč občanov.
Poskrbite za varnejšofinančno prihodnost.
Svojo in svojih najbližjih.
Adriaticovo rentno zavarovanje Vam ponuja novo nožnost koristne naložbe. Sklenete ga lahko za krajše obdobje ali za vse življenje. Je prenosljivo. Podarite ga lahko tudi svojemu otroku.
Adriaticovo rentno zavarovanje je hkrati tudi varčevanje in dobičkonosna naložba. Toliko bolj, ker Vam bo ob strani stala zanesljiva, zaupanja vredna zavarovalnica.
Zahtevajte podrobne podatke. Pokličite na telefon 066 43 111 ali se oglasite v najbližji Adriaticovi poslovni enoti ali pooblaščeni agenciji.
Adriaticovo rentno Zdaj čas dela za Vas
Adiiatic
Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica
Zakaj korektorice v Slovencu ne potrebujejo luči?
Ker berejo z ušesi.
TOUGH SHIT
Intervju: Miro Lazovič, predsednik Skupščine Republike
Bosne in Hercegovine
BOJIM SE, DA BO BOSNA IN HERCEGOVINAIZGINILA
Poslanci v skupščini "islamske" republike BiH so muslimanske, ka-toliške, pravoslavne in najbrž še ka-tere druge vere, med njimi so agno-stiki in ateisti. Prištevajo se k raz-ličnim narodom in različnim poli-tičnim credom.
Gospod predsednikje Skupščina BiHše resen političenjaktor?
V Vance-Ownovem načrtu so stališča, ki dela skuščineeksplicitno nepotencirajo, omejujejo ali negirajo pa ga tudi ne. Na nedavnem zasedanju Skupščine je bilo prisotnih sedemdeset poslancev, kar glede na vojno-politične razmere ni malo, nasprotno, mislim, da je to zavidanja vredna številka, še posebej zato, ker je je bilo zasedanje v Sarajevu, ki je blokirano. Zasedanju je prisostvovalo 250 povabljenih, tudi predstavniki vseh struktur javnega in političnega življenja.
Iz katerih strank so poslanci sedan/e Skupščine RBiH?
sestav ljudi različnih narodnosti, različnih političnih opredelitev, kar se v nobenem primeru ne more zgoditi na zasedanju Karadžiceve ali Bobanove Skupščine. To vsekakor govori, da BiH, kot mednarodno priznana država, obstaja. Skupščina BiH ima svoj glas, od katerega so odvisne končne politične odločitve.
Se na ženevskih pogajanjih legalizira in opravičuje Karadžičeva in Bobanova politika, se s tem zvrača odgovornost za vojno na bosansko stran?
Postavljeni smo bili pred politiko izvršeni dejstev. Tudmanove in Miloševičeve predloge sta Owen in Stoltenberg uspela podtakniti ženevskim pogajanjem. Naš koncept, da je BiH federalna država, neglede na to, iz kolikih konstitutivnih delov je sestavljena, ni bil sprejet. Žal moram reči, da celo naša dele-gacija, na čelu z g. Izetbegovicem, in mogoče on še najmanj, v neposrednih pogovorih s sopredsedujočimi ni vztrajno zahtevala, da se ta federalni model vzame kot enakopraven vsem ostalim. Pričakovano je bilo, da bodo predstavniki HDZ-ja v Predsedstvu zavora in blokada takšnemu predlogu, pa bi se na tem vseeno moralo vztrajati, ker je bila bosanska
katerih cilj je vzpostavljanje nacionalnih prostorov. To, kar se je zgodilo. je logična posledica nacionalnega hegemonizma. Vsak je hotel v imenu "sebe" in "svojega naroda" doseči svoje politične cilje, nagrabitt čim več ozemlja. Izkazalo pa se je, Sporazum in politična pogajanja so to najlepše potrdila, da je BiH nedeljiva po receptu nacionalnih voditeljev, kajti četudi BiH razdelimo na t.i. nacionalne države, v vsaki ostaja veliko manjšin drugih narodov.
Ali je državna delegacija RBiH na pogajanjih vženeviodstopala odsklepov Skupščine RBiH?
Na zadnjih pogovorih se je delegacija zavzemala, da bi zahteve Skupščine BiH prišle v končno verzijo. Menili smo, da bodo demokratične zahteve, kot večstrankarski sistem v bodočih republikah in formiranje republiških vlad na osnovi nacionalno-proporcionalnega sistema, sprejete. Vendar ne te zahteve, ne zahteve o izhodu BiH na morje, ne zahteve o mejah v Vzhodni Bosni niso bile sprejete, tako da naša delegacija sporazuma ni mogla sprejeti.
Med vojno so zborovale mnoge stranke. Parlament BiH je začela z delom praktično z enoletno zamudo. Kakšniso razlogiza to zamudo?
Vrsta je težav, ki so onemogočale sestavo skupščine. V največji j   meri so to težave ko-munikacijske naraive, kajti ozemlje, ki je bilo pod nadzorom Armade BiH, je bilo vedno v središču vojnih operacij. Sarajevo, kotglav-no mesto, je stalno jblokirano, težki boji so se vojevali na tuzlanskem območju, počasi je prihajalo do spopaclov s HVO-jem, kar vse je onemogočalo sestavo skupščine v enem me-stu. Z druge strani pa je bilo mnogo težav politične naravej kajti vodstvo HDZ-ja sestava skupščine jni podpiralo. Moram reči, da celo v PredsedstVu BiH ni bilo jasne volje, da se Parlament B|iH skliče, saj bi se tako mnogc na predsedstvo    prenešene pri-•   stojnosti vrnile Skup-ščini BiH, s čimer bi Predsedstvo  postalo telo, ki vseeno ne od-loča o vseh  najpo-membnejših stvareh.
Mi smo še vedno mednarodno priznana država s svojimi organi, kljub temu, da hočejo predstavniki HDZ-ja te organe in njihovo delo onemogočiti.Vendarjemednarodnaskupnost glasovala za BiH kot mednarodno priznano državo, s čimer je sprejela njene legalne in legitimne strukture. V potrditev vseh teh naporov, da ohranimo in obranimo suvere-nost, govori tudi prisotnost ameriškega ambasadorja, g.Viktorja Jakoviča, na zasedanju Skupščine. Na zasedanju je g. Jakovič posebej poudaril, da ZDA priznavajo samo to skupščino, da lahko le ona legitimno predstavlja BiH. Sicer pa so bili na zasedanju prisotni samo poslanci SDA, opozicijskih SDP, LS, LBO, GDS in del poslancev HDZ. Dejstvo je, da politični nasprotniki suverene in neodvisne BiH, se pravi vodstva SDS in HDZ, skušajo našo skupščino predstaviti kot muslimansko skupščino, kar pa nikakor ni res. Na zasedanju so bili predstavniki vseh treh veroizpovedi, še več, to je bil pisan
delegacija pripravljena popuščati in tudi je popustila, ko je sprejela pogajanja o treh republikah. Sedaj se kaže, da je bila storjena velika napaka, ko nismo vztrajali vsaj na zahtevi, da se odnosi med tremi republikami zasnujejo na federalnih temeljih. Ta federalni koncept bi omogočal obstanek BiH kot samostojne, suverene in mednarodno priznane države, kakor tudi precejšnjo samostojnost njenih konstitutivnih delov. Skupščina BiH je razpravljala o novem ženevskem sporazumu in ga zavrnila v obliki, ki nam je bila dostavljena. Imeli smo celo vrsto predlogov politične in ozemeljske narave, s katerimi smo sporazum želeli izboljšati. Osebno mislim in vztrajam, da se težišče preseli na politične zahteve, s čemer bi se popravile ustavne osnove sporazuma, kar bi pripomoglo k ohranjanju BiH. Če bi upoštevali naše predloge, bi notranje meje med bodočimi republikami postale nepomembne. Vendar očitno živimo v času nacionalnih hegemonij,
rokah nekajljudi?
Oblast je torej v
Odločilno vlogo v vsem tem ima Alija Izetbegovič, predsedstvo pa po odhodu predstavnika HDZ-ja dela v okrnjenem sestavu. Smo v položaju, ko obstajajo Vlada BiH, Skupščina in Predsedstvo kot organi, ki ne glede na ogromne težave še vedno delujejo, je pa res, da se politične odločlitve sprejemajo v ozkem krogu Ijudi.
Kakšni so odnosi med Skupščino BiH in Armado BIH?
Kot je znano, so predstavniki Armade BiH večkrat izjavljali, da se Armada BiH bori za enotno BiH. Te svoje izjave utemeljuje na Platformi Predsedstva BiH, ki je še vedno edini politični dokument, v katerem se jasno vidijo tudi cilji, za katere se bori Armada BiH.
Mnogo nesporazumov in dilem izhaja iz trenutne politične situacije, v kateri se jasno kaže možnost delitve BiH, osnovna stališča v Platformi Predsedstva pa ostajajo še naprej nespremenjena. Predsedstvo BIH je bilo dolžno izraziti svoja stališča. Na zadnjem zasedanju Skupščine je vodstvo Armade BiH spregovorio o vseh teh problemih in izjavilo, da bo Armada BiH sprejela politične odločitve, ki jih bo sprejelo vodstvo države.
Selahko torejreče, dasejeborcemgovorilo, da se borijo za enotno in celovito BiH, delalo pa seje nekaj povsem drugega?
Da, Iahko se reče tako. Prepričan sem, da so skoraj vsi borci Armade BiH šli v boj z željo in cilji, da se ohrani celovita BiH. Očitno je, da so mnoge stvari krenile z drugačnim tokom, kajti velikprepad je bil med izjavami predstavnikov oblasti in njihovimi dejanji. Mnogo tega se bo v prihodnosti razjasnilo, pokazalo se bo, da so bile mnoge odločitve sprejete na tajnih pogovorih, sestankih, včasih celo z vnaprej znanim scenarijem. Kaže se absurdnost in nepotrebnost te vojne, kaže pa se, da monstruozne namere o razdelitvi BiH niso mogle biti uresničene brez strahotnih vojnih grozot. Preseljevanja naroda, ali kot to imenujeg. Tudman, "humano preseljevanje", se ni dalo realizirati na prostovoljni osnovi. Prepričan sem, da je osnova tem strašnim dogodkom sporazum Tudman-Miloševič o razdelitvi BiH. Rezultat sporazuma so trije poraženinarodi. S to vojno smo vsi izgubili, posledice pa bodo nosili še prihodnji rodovi.
Pojem Zveze ni v modernih političnih državah nikjer uporabljen. Ali bo Zveza republik BiH lahko delovala?
Mislim, da ne bo mogla delovati in je ne podpiram, saj mednarodno priznano državo zamenjajo nekakšne tri mini nacionalne državice. Prepričan sem, da Bosanska republika na tem zoženem prostoru nima bodočnosti, vsaj toliko časa, dokler jo obkrožata velikosrbski in velikohrvatski koncept. Ne bi prišlo do ekonomskega, kulturnega in političnega sporazuma. Posebno tragično pri tem konceptu je, s svojima podpisoma sta to zapečatila Izetbegovič in Krajišnik, da je beguncem onemogočena vrnitev na prostor, s katerega so pregnani. Prepričan sem, da nobena politična rešitev, ki ne vsebuje povratka beguncev, ni sprejemljiva. Zveza ne bo delovala in bojim se, da bo BiH izginila kot država, ki v svojih naravnih mejah obstaja že tisoč let.
Se strinjate, da so različne izjave v stilu "Bosanska republika predstavlja nejbolj perspektiven delBiH"in ostalenaf- izjave čistejloskule?
Mislim, da mora, če do razdelitve pride, Bosanska republika svojo notranje-politično strukturo prilagoditi osnovnim demokratskim principom, predvsem spoštovanju človekovih pravic, nacionalni enakosti in popolni politični svobodi. Če se to ne uresniči, bosanska država nima prihodnosti, pa četudi s političnega prizorišča odideta tako Miloševic kotTudman.
In na koncu, kjeje konec vsega tega?
Mislim, da je konec blizu. Vprašanje je samo, kakšen ta konec bo. Se bo vse skupaj končalo z normalizacijo potitičnih odnosov ali pa se bo nadaljevalo s stalnimi spori, morda ne v takih razsežnostih, a kaos bo trajen.
ZIJAD BEČIROVIČ
Kajje prozorno in leži vjarku? Nigr, s katerga so vs drek zbrcal
Oakoj po kapitulaciji Italije se je na Primorskem začelo, kjer je bilo le mogoče, obnavljanje kulturnih institucij in šol s slovenskim učnim jezikom. Ljudje so kmalu začeli samoiniciativno obnavljati pouk v slovenskem jeziku v tako imenovanih par-tizanskih šolah. Narodnoosvo-bodilni svet za slovensko Primorje je o partizanskem šolstvu izdal več odlokov:
- odlok z dne 22. oktobra 1943 je določal ustanavljanje partizanskih šol na Primorskem;
-  drugi odlok, izdan 9. novembra 1943, je določal, da mora biti pouk v partizanskih šolah obvezen do 14. leta starosti in da je treba vse poklicne učitelje  namestiti na partizanske šole;
- tretji odlok iz 17. decembra 1943 je   priporočal   okrožnim   NOO (narodno osvobodilnim odborom, op. ur.), naj ustanavljajo tajne učne krožke v tistih krajih, kjer ni bilo mogoče odpreti javne šole, to je v krajih, kjer je imel sovražnik svoje postojanke;
-četrti odlok z dne 20. decembra 1943 je objavil imenovanje prvih šolskih nadzornikov za okrožja, okraje in rajone;
-peti odlok iz 12. marca 1944 je obveščal, da je pri SNOS ustanovljen odsek za prosveto. Partizanske šole v Istri so delovale do osvoboditve s prekinitvami ob sovražnikovih vdorih. Iz poročila šolske nadzornice Brede Preinfalk ob koncu šolskega leta 1943/44 je razvidno, da je v istrskem okrožju delovalo 30 šol, v katerih je bilo 1100 učencev in 33 učiteljev (1 kvalificiran, 32 nekvalificiranih). Prva partizanska ali pomožna šola je bila ustanovljena v Rižani. Njena prva partizanska učiteljica je bila Rozalija Kofol-Zvezda iz Kortine pri Rižani. Zbrala je otroke iz Rižane in bližnjih zaselkov ter začela s poukom v šoli, ki stoji ob glavni cesti. Ker je bila izpostavljena okupatorjevemu nadzoru, so jo preselili v Rožar. Na nekaj šolah so poučevali tudi duhovniki, somišljeniki ali sodelavci NOB: župnik Jože Kocjan iz Loke, Ivan Budin iz Kubeda, Lojze Rozman iz Dekanov. Slednji je poučeval v Srednji škofiji. Breda Preinfalk je na vseh šolah po dan ali dva v tednu poučevala slovenski jezik. V posameznih krajih so na njeno pobudo začeli ustanavljati večerne tečaje (Gabrovica, Osp, Socerb, Kastelec, Praproče, Črnotiči, Zazid in Rakitovec, Rožar, Stepani, Krnica, Loka - Bazovica, Dol, Kubed in Poletiči). Tečaji so bili dvakrat ali trikrat na teden za mladino v starosti od 14. leta dalje in za odrasle.
šolsko leto 1944/45 se je začelo 1. oktobra. V drugem šolskem letu so partizanske šole nadaljevale pouk, vendarjihjeprecejprenehalozaradi večje sovražnikove kontrole. Posebno istrski okraj (na območju bivšega istrskega okrožja so bili ustanovljeni istrski, socerski, loparski in obalni okraj) so jih nadzorovali fašisti in Nemci iz Buzeta, Buj in Oprtlja. V poročilu šolske nadzornice prosvetnemu odseku pri PNOO za slovensko Primorje beremo:
1. V socerbskem okraju so v drugem šolskem letu 1944/45 pričele s poukom šole v Borštu pri Trstu, Beki in Ocizli z večernimi tečaji v vseh treh vaseh.
2.  V loparskem okraju so se v začetku septembra pričeli večerni tečaji v 14 vaseh, ki pa so ob prihodu sovražnika prenehali; v 12 vaseh, kjer se je v prvem šolskem letu odvijal pouk, ima okupator 12 postojank; v tem času je sovražnik v okraju ubil štiri partizanske učiteljice: Cvetko Glavino, Elviro Vatovec, Moniko Lovrečič in Veroniko Bonin.
3.  V istrskem okraju sta v prvem
Šole v Istri, Zgodovina
Sola po kapitulaciji Italije
šolskem letu delovali dve šoli, v drugem pa nobena zaradi stalnih sovražnikovih pohodov. 4. V obalnem okraju ni bilo mogoče odpreti nobene slovenske partizanske šole, čeprav so bili imenovani prosvetni referenti. V obalnih mestih so po razpadu Italije še naprej delovale italijanske šole, v primestnih območjih ter na izolskem in piranskem podeželju so šole ostale zaprte do osvoboditve.
V slovenski Istri je z večjimi ali manjšimi presledki od kapitulacije Italije do osvoboditve, če prištejemo
Partizansko šolstvo
368Odo4.razredainle39v5. in6. razredu.
3.  Na šoli so učili največ štirje učitelji, čeprav je bilo v. razredih 166 učencev.
4. Najbolj razvite šole (več razredov in oddelkov) so bile v Dekanih, Kortah, na Maliji in v Pradah.
5.  Čeprav so šolske oblasti 1945 obnovile   50   osnovnih   šol   s slovenskim učnim jezikom, je bilo število   vključenih   učencev   v primerjavi s šolskim letom 1918/19 za četrtino manjše.
6.  Glede na to, da so šoloobvezni otroci,     kjer    niso    delovale
ITALIJANSKE SOLE
šole za učence italijanske narod-nosti so po osvoboditvi brez pre-kinitve nadaljevale z rednim šolskim delom. 1945/46 je bilo 2651 učencevv 12 osnovnih šolah, v 7 srednjih šolah (tri nižje srednje šole, tri usmerjevalne in ena gimnazija z licejem) pa 653.
SKLEPMA BESEDA
Razprava o slovenski šoli v Istri ni posebej poglobljena v okoliščine, ki so odločilno vpivale na p o r a j a n j e slovenske šole, prav tako niso posebej opisane sile, ki so ovirale ali krnile uveljavljanje narodnostnih p r a v i c Slovencev. Zapis je omejen na kronološki p r i k a z nastajanja slovenske šole od poznega srednjega veka do sodobnih dni.           Bolj
pozorno   smo
obravnavali:
še kraje v današnji sežanski in dolinski občini (Italija), delovalo 57 partizanskih šol in 15 tečajev. Poudarimo naj, da okupatorju na podeželju ni uspelo ustanoviti nobene šole.
SOLE PO OSVOBODITVI
Slovenske šole v Istri, ki so bile odpravljene z Gentilejevo reformo, so NOO začeli obnavljati že takoj po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943. Kjer je bilo le mogoče, so ustanovili partizansko šolo ali odprli večerni tečaj. Kraji, ki so jih Nemci zasedli ali stalno nadzirali, so ostali brez partizanskih šol. Popolna obnovitev odpravljenih šol se začenja šele po osvoboditvi, oktobra 1943. Slovenske šole so obnavljali v slovenskih krajih in v krajih, kjer živijo tudi Slovenci. Jeseni 1945, od 1. oktobra dalje, so bile obnovljene slovenske šole na celotnem območju koprskega okraja, v mestih in na podeželju. Delovati so začele tudi slovenske srednje šole in posebna šola v Portorožu.
1.  Čeprav je bil 1. oktober določen za uradni začetek pouka, je več kot 40 šol, predvidenih za obnovitev, zaradi   pomanjkanja   šolskega prostora, učiteljev in pomanjkljivih seznamov  šoloobveznih  otrok kasnilo v začetku rednega šolskega dela.
2.  število učencev v posameznih šolah se giblje od 15 v Ankaranu do 166 v Kortah.  Učenci  iz   163 razredov so bili razporejeni v 87 oddelkov s 87 učitelji. Po stopnji organiziranosti je delovalo:
-7 šol od 1. do 2. razreda -30 šol od 1. do 3. razreda -10 šol od 1. do 4. razreda -1 šola od 1. do 5. razreda -2 šoli od 1. do 6. razreda.
V  šolskem letu 1945/46 ni bilo nobenešoleod 1. do 7. in8. razreda.
V  50 šolah je bilo 3719 učencev:
partizanske šole - in teh krajev je bilo več kot polovica - ostali brez pouka, so morali učitelji odseku za prosveto poročati tudi o pismenosti učencev. V poročilih so zapisali: branje in pisanje zadovoljivo, pomanjkljivo, slabo in celo obupno. 7. Učitelji so morali za obnovljene šole poskrbeti šolske prostore, opremo, šolske potrebščine, popisati šoloobvezne otroke, otroke, ki so "pozabili" na šolo, ugotavljati stopnjo pismenosti in razvrščati učence po razredih, prilagajati pouk pismenosti in (ne)znanju. Obenem je učitelj moral skrbeti še za kulturno-prosvetno in drugo delo na vasi.
SLOVENSKE SBEDNJE ŠOLE
V obdobju 1945-47 so bile ustanovljene naslednje srednje šole:
1.  Slovenska gimnazija v Kopru je bila ustanovljena 20. oktobra 1945. Na začetku je imela 123 učencev, delovala   pa   je   v   prostorih nekdanjega učiteljišča.
2. Slovensko učiteljišče v Portorožu je bilo ustanovljeno 15. januarja 1947. Imelo je 27 učencev, 9 udeležencev učiteljskega tečaja in 28 rednih.
3. Slovenska gimnazija v Poitorožu je bila ustanovljena 15. januarja 1947 s 95 vpisanimi učenci.
4. Pomorska in trgovska akademija v   Kopru,   kasneje   v   Piranu, ustanovljena 3. marca 1947, 29 učencev.
5.     Tehniška    srednja    šola, ustanovljena 14. septembra 1947, 56 učencev, ukinjena 26. julija 1948.
6.   Vinarsko-sadjarska  šola  v škocjanu pri Kopru, ustanovljena 1947,22učencev.
Posebna šola:
Gluhonemnica Portorož, ustano-
vljena 7. januarja 1947, 12 otrok.
-šolevlstripred letom 1550
- Trubarjevo zamisel o srednji šoli
-  terezijanske šolske reforme in uveljavljanje slovenščine v ljudskih šolah,
-   nastajanje slovenske šole v Slovenski Istri v 19. stoletju
-  slovenske šole ob koncu prve svetovne vojne in položaj drugega jezika
-   Gentilejevo šolsko reformo in odpravo slovenskih šol
-  obnavljanje slovenske šole med NOB in po osvoboditvi.
šolstvo na Primorskem in v Istri terja posebno obravnavo v okviru slovenskega šolstva. Na tem območju so se namreč križali različni interesi: iredentistični, osvajalni, nacionalistični.... V teh krajih je bila zelo aktivna Lega nazionale s svojim napadalnim nacionalizmom, ki je poskušal poitaljančiti duše slovenskih otrok. Zavedajoč se, da je šola kraljestvo duha, so začeli na slovenskem ozemlju ustanavljati otroške vrtce in osnovne šole. V kratkem času so zgradili tri društvene šole, na podlagi stare avstrijske naredbe pa vpeljali italijanščino kot drugi jezik v slovenske šole. Če bi bila to dvosmerna skrb, da bi tudi italijanske šole vpeljale slovenščino kot drugijezik v svoje programe, bi bil to na začetku našega stoletja enkraten primer skrbi za sožitje ob stičišču dveh narodov. Toda žal moramo ugotoviti, da je bila ta skrb prepojenazraznarodovalnimimo-tivi. Ciril-Metodova družba, kije bila ustanovljena z namenom, da skrbiza slovenske šole v krajih, ki so najbolj izpostavljeni potuj-čevanju, sije z ustanavljanjem šol in vrtcev prizadevala, da bi se slovenski otroci počutili Slovence. Četudi so italijanski iredentisti prodrli tudi na slovenško podeželje, se lahko istrski Slovenci ob koncu prve svetovne vojne pohvalijo z 28 šolami in skoraj 5000 vključenimi učenei V reden pouk. S šolami v Ospu 1819, v Dekanih, Kortah in škofijah 1920 ter v Sv. Antonu
SUMMER HOLIDAVS
1921 pa se uvrščajo med druge kraje na Slovenskem. Odprava slovenskih šol v Istri je najbolj žalostno obdobje v zgodovini narodov na tem ozemlju. Če seje italijanskifilozofG. Gentile z odpravo slovenskih šol želel vpisati v italijansko nacionalno zgodovino, muje to uspelo. Hkrati je v slovenski zapisan kot hud nasprotnik slovenstva. Naključje je hotelo, da so uresničili Be-sednjakove besede "da so zakoni spremenljivi, narodi pa ostanejo". Italijanski fašizem je razpadel in slovenski narod je po zmagoviti vojni obnovil odpravljene šole. Slovenski jezik ponovno zaživi v partizanskih šolah takoj po kapitulaciji Italije. To so začetki obnavljanja slovenske šole, odpravljeni z omenjeno reformo. Partizanske šole so nastajale, kjer je bilo le mogoče in kjer so le dopuščale vojne razmere. Njihovo delo je izhajalo iz dnevnih potreb osvobodilnega boja. Te šole so v slovenski zgodovini šolstva pojav brez primere, ko se šolski program sklada z življenjem, ko je šola odsev dnevnega življenja. Popolno obnovitev slovenskih osnovnih šol, tudi z vidika programske celovitosti, smo doživeli oktobra 1945, po osvoboditvi. Takrat so bile obnovljene osnovne šole povsod in z vsemi značilnostmi. Poseben problem v zgodovini slovenske šole v Istri pa je vprašanje ustanavljanja slovenskih srednjih šol. Slovenske srednje šole, če izvzamemo slovensko učiteljišče v Kopru, ki je delovalo od 1875 do 1909, nimajo dolge zgodovine. Pojavile so se po osvoboditvi leta 1945. Ob skoraj 50. letnici njihovega delovanja se je treba vsekakor vprašati, kje so vzroki za odsotnost slovenske srednje šole v Istri v 19. in v začetku 20. stoletja. Kako to, da niso istrski Slovenci ob skoraj 5000 osnovnošolskih otrocih na prelomu stoletja uspeli ustanoviti svoje splošne srednje šole? Ali to pomeni, da so se ambicije slovenskih fantov in deklet končale ob koncu Ijudske šole in so jo ponovno prerasle šele 1945? Ali so starši pošiljali svoje otroke v druge institucije ali v drugojezične srednje šole? To je le delno verjetno, saj v preglednicah števila učencev v letnih poročilih gimnazije-liceja Carlo Combi v Kopru zasledimo slovenske priimke (1858: od 123 učencevjebilo 13 Slovencev; 1863: od 192 učencev 22 Slovencev; 1921: od 124 učencev 30 s slovenskimi priimki). To vprašanje pa terja še posebno obravnavo. Učitelji, ki so iz različnih krajev naše domovine med narodno-osvobodilno vojno in po osvo-boditvi prišli v Istro obnavljat slovenske šole, so se z nesebičnim delom in osebnim odpovedovanjem zapisali v posebno poglavje nacionalne zgodovine šolstva.
SKLEP
V zapisu o slovenski šoli, ki naj bi prispeval k bolj celoviti podobi slovenske biti v Istri, je ostalo odprtih še nekaj vprašanj, potrebnih zgodovinske obdelave:
-  pojav in vloga cerkvenih, zlasti župnijskih šol pri razvijanju in ohranjanju slovenskega jezika v Istri;
-   kje so vzroki, da se na tem območju na prelomu stoletja ni razvila slovenska gimnazija ali licej, če pomislimo na podatek, da je takrat    obiskovalo    slovenske ljudske šole okrog 5000 učencev.
MILAN MARUŠIČ
(V šolskem letu 1984/85 so v Kopru izrazili željo, da bi jeseni 1985 praznovali 40. obletnico ustanavljanja slovenskih šol v Istri. Glede na poznavanja zgodovinskih dejstev sem v ustreznih organih občine predlagal, da moremo proslaviti le obnavljanje šol, kar se je jeseni 1985 tudi zgodilo.)
En štos o plavolaski. Nič ne bo, minili so časi plavolask.
AUH SPAS MUS ZAJN!
ii
STRIPI SO SLABOUMNE BEDARIJE, Kl UNIČUJEJO NAŠO MLADINO,"
JE REKLA MAMA IN SEGLA PO NAJNOVEJŠEM DR« ROMANU
B
'elgija je dežela čokolade, pomfrija, tisoč vrst piva - in največ risarjev stripa na kvadratni meter na svetu. Čeprav je zadnje dejstvo v veliki meri posledica majhnih dimenzij države, lahko mirno rečemo, da je belgijska stripovska produkcija od tridesetih do šestdesetih let prepričljivo vodila pred francosko. Hergeja, Jacobsa, Jijeja, Franquina in množico ostalih odličnih risarjev, zbranih okrog revij Spirou in Tintin, je nekoliko zasenčil šele francoski val odraslega stripa. Trendu luksuznih strip revij so se v Belgiji odzvali leta 1978 z mesečnikom A SUIVRE in od tedaj uspešno držijo štih s Francozi. Še več: A SUIVRE je trenutno edini luksuzni strip mesečnik v francoščini (nizozemska verzija WORDT VERVOLGD zaradi nerentabilnosti ni dočakala niti sto številk) z najnovejšo kvalitetno evropsko strip produkcijo. Zanimiv je tudi podatek, da je prav album, izdan pri Castermanu, najbolj odraslo orientirani od belgijskih strip založb, pomenil odločilni preboj med zvezde - celo za velikana, kot sta Pratt in Tardi. Slovijo pa tudi belgijske tiskarne; tam tiskajo al-bume nekaterim najbolj znanim francoskim založbam. Ena prestolnic evropske secesijske arhitekture je Bruselj. Največji belgijski predstavnik te smeri, poznejši baron Victor Horta, je na vrhuncu svoje kariere, leta 1903, narisal načrte za mogočno stavbo na Rue des Sables (po flamsko Sandstraat). Les Magasins Waucquez, trgovina s tekstilom na debelo, je bila odprta čez tri leta. Sčasoma pa so se pojavila najlonska in poliestrska vlakna in tako so trgovci leta 1965 zaprli
vrata ter nanje obesili dvojezični napis "A vendre - Te koop". Hiše pa ni kupil nihče in pod preluknjano streho so se naselili klošarji. Stavba je že skoraj odstopila mesto moderni stolpnici, ko jo je leta 1980 "odkril" arhitekt Jean Breydel. Počasi je zorela ideja o nacionalnem strip centru, ki jo je izdatno podprl tudi eminentni Herge. Čez tri leta je bila stavba s pomočjo države odkupljena, naslednje leto so združeni flamski in valonski avtorji ustanovili sam Center (prvi predsednik je bil legendarni vsestranski risar Bob de Moor, umrl 26.8.92) in oktobra 1989, torej pred Angoulemom, so se vrata končno odprla za širšo publiko.
Čeprav je omejen na belgijski strip, je bruseljski muzej (vanj vas spustijo od torka do nedelje od 1 Oh -18h za 150 BEF) precej obširnejši od angoulemskega. Ko se iz vhodne veže mimo obvezne rdeče-bele Tintinove rakete povzpnemo v prvo nadstropje, nas tam najprej približno 20 panojev in vitrin izdatno in nazorno pouči o tehnoloških (risarskih in tiskarskih) plateh strip produkcije. To znanje nam pride prav že pri ogledu zares bogate zakladnice originalnih strani levo od stopnišca, medtem ko so prostori na desni posvečeni stripu v gibanju, torej animiranemu filmu. Tu je tudi videoteka. Drugo nadstropje je namenjeno razstavni dejavnosti. Na stalni razstavi lahko sledimo razvoju belgijskega stripa od Hergejevega Tintina do konca petdesetih let. Postavitev je nekaj manj spektakularna kot tista v Angoulemu, je pa - tudi zaradi geografske in časovne omejenosti
Im ebus je nagraden in dvojezičen. Imamo celo nagrade (!?), ne vemo pa, kdo jih bo poslal srečnemu izžrebancu.
Nagradni kviz za notranjega sovražnika je bil rešen narobe — torej rešen nagrajevanja. Usmerjeno izobraževanje je storilo svoje.
Pravilne rešitve rebusa ne pošljite na napačen naslov, ki ga ne najdete v kolofonu.
Če znate malati rebuse, križanke in ostale pogrošne bedarije, se namalajte na Tribuni, čakajo vas lepe nagrade (Lex da najboljšemu zapivo alpa dva). Honorarji se vštejejo v pokojninski sklad.
Priložnost izrabljamo tudi za to, da dragi stari mami, sestri, teti, hčerki, nečakinji in vnukinji Mariji Enigmi čestitamo za prejšnji rojstni dan.
Po nagrade lahko pridete vsak delavnik med 10. in 12. uro, s seboj prinesite zdravstveno izkaznico in potrdilo o državljanstvu. (Tude nečemo, svoje ne damo).
KAKO SMO OSVOBOPILI JSTRO
(¦posebno sporočilo Ministrstva z,a obramoo)
A5). NCMXCl]l
toliko bolj izčrpna. Reproducirane strani iz stripov so komentirane, poleg nekaj duhovitih 3-D postavitev (npr. Gastonove pisarne ali bara, kamor zahaja Gil Jourdan) pa pozornost pritegne rekonstrukcija delov-nega prostora E.P. Jacobsa. Med raznovrstno kramo ležijo tudi makete vesoljskih plovil, ki jh je Jacobs izdelal sam in jih potem uporabljal kot pripomoček pri delu na kultni seriji Blake & Mortimer. Drugi del te razstave -na 350 kvadratnih metrih naj bi obsegal čas od šestdesetih do devetdesetih let - bo odprt šele 23. novembra letos, saj je delo na projektu, kot mi je povedal avtor razstave g. Charles Dierick, trajalo več let. Problem zase je tudi odsotnost časovne distance. Seveda Centre Belge de la Bande Dessinee oziroma Belgisch Centrum van het Beeldverhaal prireja tudi tematske razstave: v času mojega obiska seje tako dalo videti odmev herojskega obdobja potniškega letalstva med obema
vojnamav sočasnem inpoznejšem stripu (v sodelovanju z bru-seljskim letalskim muzejem). Veliko pozornost posvečajo tujim strip produkcijam. Konec lan-skega leta so predstavili stri-povsko sceno v deželah ES, do 5.12. letos pa so na ogled dela risarjev iz kanadskega Quebeca. G. Dierick načrtuje še razstave stripa iz Zaira (ex belgijska kolonija), Rusije... Simpatična domislica je nekaj panojev, rezer-viranih za mlade, neuveljavljene avtorje.
V zgornjem nadstropju je tudi večja dvorana, ki predstavlja - z oddajanjem - enega pomembnih virov financiranja Centra. Ta je namreč denarno precej bolj odvisen sam od sebe kot njegov francoski brat. Zato predstavlja pomembno plat dejavnosti tudi publiciranje knjig. Novembra bo tako izšla bogato ilustrirana (svinčnik + akvarel) avtobiografija Jacquesa Laudyja, človeka, ki je E.P. Jacobsa potegnil v strip in mu kasneje služil kot model za kapetana Blaka.
Neprijetna posledica relativne Jinančne neodvisnosti Centra je pobiranje vstopnine v knjižnico. Ta ima dva dela, čitalnico (približno 4000 albumov v več jezikih, 20 BEF) in študijski prostor. V slednjem lahko za 50 BEF na dan (ali 350 BEF za 10 dni) brskamopo 16.000 albumih, 1200 študijah (tam sem naletel na par čisto zaresnih diplomskih nalog o Franquinu), ali pa se potopimo v morje revij.
Če vas je kakšen album v knjižnici posebej očaral, ga lahko poiščete v Slumberiandu. Tako se imenuje knjigarna in ime popolnoma ustreza. Razen knjig si tam lahko napašemo oči in denarnico še na plakatih, sitotiskih in obilici vsakovrstnih, predvsem sTintinom zaznamovanih artiklov. Duhovna hrana pa ni vse: kalorije, porabljene za obračanje oči in vzdihovanje v čudovitem svetu stripa lahko nadomestite v retavraciji, kjer se ob 50 vrstah belgijskega piva uspešno spopadete tudi z dehidracijo.
J. KLEMENČIČ
Kaj dobiš, če umiješ Črnogorca? Čistega Srba.
Z enotedensko zamudo
JVcn0oz*t
Številka 4
Štndentski informator
9. - 22. November 1993
DANESV NEVROZi:
Pd jabolka?
"Mi tuki za arbajten -apfeln flikeru"
stran 4
DAJIDAJ!
DAAAJ!
Namesto, da bi driava stopila naprste tistim, ki preko Študentskih ser-visov perejo denar, bomo za njihova dejanja kaznovani vsi študentje stran 3
V temne
iarje?i:;u-:^h->^
Bullshitffantje, če bi na
ta način izgubili,bi vam
vsi verjeli, da stepoštenl
stran 3
KAZALO
BIGŠOUV
SVETLI
PRIHODNOSTI......2-3
TRESOČA DENARNICA..........4-5
LJUBLJANA PODMLEČNO CESTO....................6-8
VBALONU POSLOVENIJI...... .8
FAKSYLAND.............9
ADRESAR................10
NEVROZA.
Sama banda.
KOMU KORISTIJO ŠTUDENTSKI ŽELODCI
Slovenijaje verjetno edina država na svetu, kjerje hrana v študentskih meniah
Študentska oblast nam je pri-skrbela bone za hrano. "Bra-vo!" so vzkliknili študentje. "Bravo!" so še bolj glasno vzkliknili lastniki študentskih ntenz in gostilničarji. Oboji so mislili resno. Volkje sit inkoza cela.
Študent namreč pri nakupu enega bona prihrani približno 250 tolarjev. In če kupi 20 bonov vsak mesec, je s tem prihranil celih 5000 tolarjev. Seveda pa teh 5000 tolarjev študent v resnici nikoli nevidi. Dobi jih namreč lokal, v ka-terem študent je. Plača jih država. Lahko, da je študentu vseeno, koliko stane hrana, saj on plača le ceno bona. In la je res nizka. Lahko pa ga tudi moti, da si na njegov račun lastniki gostinskih lokalov bašejo denar v žepe. Dokler to počnejo lastniki gostiln, je to nekako še sprejemljivo. Osu-pljivo pa je, da to počnejo, oziroma jim je to dovoljeno početi, lastniki tako ime-novanih "študentskih menz", ki so menze po kakovosti
enako draga kot v gostilnah.
UVODNIK
Veselilo nas je pogo-varjanje z vami. Prosim, če izpolnite obrazec b, ne a in z njim soglašate z nami.
hrane in postreibe, in hoteli po cenah. Cene hrane so v nekaterih menzah prav ne-verjetne. Za kosilo moraš v Pinkiju za Bežigradom odšteti, oziroma jih odšteje država, celih 340 tolarjev, v menzi na Pedagoški fakulteti (PF) pa 330 tolarjev. Cena pice v Pinkiju je 340 tolarjev, na Pedagoški 330 tolarjev. Za ocvrt sir zahtevajo na PF 270 tolarjev, medtem ko v gostilni Stari tišler v centru Ljubljane stane ista stvar 230 tolarjev. Problem je v tem, da
so študentje za Bežigradom prepuščeni na milost in nemi-lost takšnim cenam, saj v bli-žini ni drugega lokala, kjer bi se dalo plačati z boni. Cene pi-jače so v teh menzah enake kot v barih v centru Ljubljane. Za enak denar kot v menzah, dobiš pico pri Romeu ob Ljubljanici, pivo je cenejše v Riu... Najbolj izvirni so v študentski menzi v Rožni dolini, kjer stane vse, kar je mogoče tam jesti, 330 to-larjev.
Več na 5. strani
SORRY
Uredništvo Nevroze se opravičuje vsem jeznim ljudem, ki so se zjezili zaradi oglasov objav-Ijenih v prejšnji številki. Še vedno se dogaja, da se lahko vvsak krogec pri-kradejo glupi Ijudje. Glupi človek, ki se je prikradel med nas in nas vse skupaj pošteno zjezil, jeHUGOAŽMANTe-mu glupaku je Štu-dentska vlada plačala 3.000 mark za projekt Študentski oglasnik. KakŠen je ta projekt, pa ste videli v prejšni šte-vilki. Hugotku prepove-dujemo vstop v Tribuno.
TRIUMF DEMAGOGOV
ODPRTO PISMO ŠTUDENTOM SLOVENIJE
Vsa pisorija okrog študent-skih volitev, v nebo vpijoči dvomi v njihovo korektnost, začasna zaplemba Tribune, hvalisanje s skoraj 34 od-stotno udeležbo na volit\>ah, ki so bojda ene izmed najbolj uspešnih, vse to bi torej bilo smešno in celo zabavno, če ne bi bilo tako zelo obrobno in nepomembno. Obtoževanja, namigi, zgražanja nad sli-čicami ter ponižno in plehko opravičevanje zaradi njih, spletke in natolcevanja se zdijo, kot da bi pobegnila iz slaboumnih krimičev, od koder so gotovo prišli tudi liki, ki se imajo za trenutno vodstvo t.i. študentske orga-nizacije ŠOU.
Kljub vsej odetosti v kričeče barve "kao-aktualnosti" pri-čujočih dogodkov, pa prob-lem legitimnosti volitev, ki so parodija na siceršnji pomen tega termina (študente po-
zivam, naj si razlago tega pojma preberejo v kakšnem boljšem leksikonu, da ne bi v volilni ekstazi morda mislili, da ima ta šou, ki ga pravkar prireja ŠOU, kaj skupnega s siceršnjim pomenom tega ter-mina).
Gre za to, da se prav ta čas v "ta resnem " parlamentu obra-vnava predlog zakona, ki bo legaliziral to nezrelo početje (Ha, študentke in študentje, ste presenečeni? Ta organ, ki se predstavlja za vašo vlado, vašo voditeljico, očeta in mamo, predvsem pa šibo, pravno sploh ne obstaja!!!). To samo po sebi ni spomo, saj so tudi v svetu odraslih dovoljeni teatri in cirkusi. Vendar pa predlog zakona trenutno početje ŠOU-a uzakonja kot edino možno obliko organiziranja študentov. In glej, sreča, da smem so~ delovati v tej predstavi, se mi nasmehne sama po sebi. Sreč-
ka za to je moj status rednega študenta. Celo pred poroko se Ijudi, ki so sicer načeloma prostovoljno pred oltarjem vpraša, ali bi želeli v zakon, bodoči zakonci pa svojo pri-volitev, kljub ustni prisegi, podpišejo. Meni pa je vsa ta smešna malomeščanska pro-cedura privolitve phkrajšana (fantje pri prodaji bonov, praktični zgled okleščanja birokracije za vasJIJ). Nihče se ne obremenjuje s takšnimi malenkostmi, kot so npr. moja prostovoljna pnvolitev v član-stvo in morda moj podpis v ta namen.
ln če po zgoraj omenjenem postopku poroke premislim in se premislim, lahko iz zakon-ske zveze izstopim. V primeru ŠOU-a nimam kam izstopiti. Ne morem biti ne-več-poro-čena, "ledičina"žeodzačetka nisem smela biti, inflirtanje s kakšno organizacijo, ki bi mi
bila morda zna-čajsko bolj blizu, je nemogoče, ker po sprejetju zakona ne bo nobene druge študentske organizacije veČ. Kar mi preostane je le, da v omari poleg relikvij iz revo-lucionarnih časov naše pol-pretekle zgodovine, naredim nekaj prostora še za postre-volucionarna obeležja. Pred-lagam, da se uzakoni kaj kompatibilnega z rdečo ru-tico in modro titovko. Naj stvari že na zunaj izražajo svoje bistvo.
"Triumf demagogov je kra-tkotrajen, posledice so ve-čne", se Je nekoč zareklo Pegnyu. Mislim, da ob tej misli tudi danes ne bi za-rdeval.
VLjubljani, 3. 11. 1993 Andreja Flajs,študentka PF
2  9-22. november
BIG ŠOU V SVETLIPRIHODNOSTI
Nevroza
KOMISIJA
Možen sklep preiskovalne komisije: Med nami so patološki lažnivci
Parlamentarna komisija za preiskovanje Tribune je 18. in 20. oktobra po-skušala, iz pričevanja vseh vpletenih v spor med Tribuno in študentsko vlado, ugotoviti rcsničnega krivca za kaos, ki je nastal na Kersnikovi 4. Že na začetku pa lahko rečcmo, da jc krivcc ostal ncodkrit in zacnkrat tudi ne kaznovan.
Stališče Tribune in vse očitke na-slovljene na študentsko vlado (ŠV) je predstavila Lara Lah. Janez Drnovšek - minister za založništvo in medije je zagovarjal svoja dejanja in branil čast ŠV, pri tem mu je pomagal tudi njen predsednik Miha Kušar. Svoja ne-odvisna mnenja pa so zastopali še Pe-ter Mlakar, Mojca Prestor, Matej Kurent in namesto Marjana Jakše (izvršil naj bi odklop telefona), zdaj že bivši direktor ŠOU, Vitomir Šoukal.
Vmešavanje v uredniško politiko
Lara Lah: Zame vmešavanje v ure-dniško politiko nedvomno pomeni odklop telefona, prepoved distribucije dveh plakatov in izjava ŠV o drugi številki Tribune, ki je bila poslana me-dijem še preden je vlada Tribuno uradno dobila v roke. To lahko dokažemo z uro na telefaksu v uredništvu Mladine, tja je sporočilo prišlo ob 12.20 uri. Janez Drnovšek: Nisem se vmešaval v uredniško politiko Tribune, saj sem nastopal kot predsednik Časopisno zalo-žniškega sveta (ČZS). Od Gorazda Dre-venška scin zahteval poročila o delu Tri-bune, da bi na njihovi osnovi pripravil gradivo za sejo ČZS. Poročil nisem dobil. Na seji ČZS pa o vsebini in delu Tribune nismo sprejeli nobenega sklepa, ker sem ugotovil, da ostali člani ne de-lijo mojega mnenja o slabi kvaliteti ča-sopisa. Menim, da ostali člani ne spre-mljajo problematike okrog Tribune. Miha KušarŠtudentsko vlado sem zastopal kot njen predsednik in medijem poslal opravičilo.
Sklepi komisije: ŠVje poskusila vršiti pritisk na uredništvo Tribune. ŠV v sporu s Tribuno ni uporabila običajnega postopka, ker ni najprej za mnenje prosila ČZS. Komisija poziva ministra za založništvo in medije, da kot predsednik ČZS skliče njegovo sejo, na kateri naj Tribuna in ŠV rešujeta vse nastale spore, pa tudi v bodoče naj vse probleme rešujejo v okviru ČZS.
Komentar:Tako Janez Drnovšek kot Miha Kušar mešata vse nivoje in funkcije odločanja. Janez Drnovšek kot minister nima pravice od Tribune zahtevati nikakršnih poročil, te lahko zahteva samo ČZS, ki je imenovan zato, da oceni vsebino in delo Tribune. ŠV pa svoje odločitve sprejema na seji, nikakor jih ne more sprejemati predsed-nik sam. Tako minister kot predsednik lahko ocenjujeta Tribuno samo kot posameznika, nikakor pa ne s pozicije svojih funkcij, saj je jasno, kateri organ je za to pristojen. Po dobro obveščenih neuradnih virih pa smo izvedeli, da ni iz nobenega zapisnika seje ČZS raz-vidno, da je bil Janez Drnovšek sploh izvoljen za predsednika tega sveta.
Materialni pogoji Tribune Lara Lah: ŠOU Tribuni ni zagotovil materialnih pogojev za začctek dela, časopis smo začeli izdajati z enim računalnikom 286 in enim neustreznim tiskalnikom. Omogočena nam je bila souporaba t.i. grafične postaje, ki pa ne zadovoljuje naših potreb, telefonsko linijo pa smo delili še s tremi upo-rabniki. Janeza Drnovška smo zaprosili za dodatno računalniško oprcmo, za dvc samostojni tclcfonski liniji in možnost fotokopiranja z lastno fotokopirno kartico. Minister je za odgovor potre-boval cel mesec v njem pa je zavrnil vse naše zahteve, zato smo si potrebno računalniško opremo zagotovili sami, s kompenzacijo z Gambitom. Janez Drnovšek: Telefonska linija Tri-bune se je kljub velikim odporom ostalih treh uporabnikov odobrila samo Tri-buni, za nove pa možnosti ni. Grafična postaja je resnično prešibka, kartico za fotokopiranje sem odobril, vendar ni-sem odgovoren za njeno izdajo. Tribu-na si računalniške opreme ni zagotovi-la sama, pri dogovorih z Gambitom je sodeloval tudi ŠOU. Sklep komisijc: ŠOU ni zagotovil osiiovnih materialnih pogojev za delo Tribune.
Mesarsko klanje med ŠOU in študenstkimi servisi
Na uredništvo Tribune je prišlo pismo z mnenjem Mladinskega servi.sa Velenje o predlogu Zakona o skupnosti študentov. Podpisniki tega mnenja so Še nekateri drugi Študentski servisi, vsi pa izražajo nestrinjanje s tem, da bi študentski organizaciji podeljevali koncesije servisom. To bi po njihovem mnenju pomenilo koncentracijo denarja v Ljubljani in Mariboru. Menijo, da bi koncesije servisom morala podeljevati država.
"Mladinski servis Velenje je v lasti LDS in se na vse načine bori za svoj slatus in dobiček," se glasi komentar Uroša Slamiča, ministra za socialo in zdravstvo. V zadnjem Času se je na veliko ustanavljalo servise, ki so študentom namen-jali zanemarljiv odstotek svojega pri.hodka, ves preostali denar jimjeostajal kot čisti dobiček. Novi zakon nikakor ne pomeni avtomatično ukinitev tistih servisov, ki so do sedaj sami razpolagali z denarjem. Vsi tisti, ki bodo v roku treh mesecev po sprejetju zakona uskladili svoje akte bodo koncesijo dobili. ŠOU ne bo izvajal nikakršne centralizacije denarja in oblasti, koncesije bodo servisom podeljevali pokrajinski klubi študentov, ki bodo dobili tudi njihov denar.
Pobesedah Uroša Slamiča so študentski servisi na Primorskembrezpretresov in ob soglasju Občinskih odborov LDS presli v last pokrajinskih študentskih klubov. "Nekateri pa se zakonu ne nameravajo podrediti, saj brez dobička ne vidijo več razloga za svoj obstoj," je povedal Slamič in dodal:"Dolgoročno gledano je to pismo dokazni material, ki bremeni vse njegove podpisnike."
Odklop telefona
Lara Lah:JanezDmovšekje 4. oktobra ob 13.10 uri dal nalog Marjanu Jakši, vodji tehnično vzdrževalne službe, naj v uredništvu Tribune odklopi telefon. Na PTT so nam zagotovili, da ni prišlo do nikakršne okvare ali slučajnega odklopa telefona z njihove strani. Telefon je naslednje jutro ponovno deloval.
Janez Drnovšek: Nisem dal naloga za odklop lelefona in prav tako ne za njegovo ponovno priključitev. Miha Kušar: Marjanu Jakši nisem dal nobenega naloga za odklop, saj tak-šnega ukaza niti teoretično ne morem dati. Ne vem kakšne razloge za takšno izjavo imajo strokovne službe, sam sem prepričan, da telefon sploh ni bil odklopljen.
Vito Šoukal: Zdaj že bivši direktor ŠOU je na listek zapisal, da je Marjan Jakša na zahtevo Janeza Drnovška in Mihe Kušarja 4.oktobra ob 13.10 uri izklopil telefon Tribuni. "Izklopje trajal do 8.00 ure naslednjega dne. To mi je izjavil Marjan Jakša."
Sklep komisije:Komisija na podlagi vseh izjav ugotavlja, da ni možno ugo-toviti, ali je bil telefon dejansko odklopljen, in če da, kdo ga je odklopil. Komentar:Marjan Jakša je tistega dne, ko bi moral komisiji podati izjavo, skrivnostno izginil, sumimo da v strahu za svoje delovno mesto. Jasno pa je, da nekdo od vseh poklicanih nedvomno laže, prav gotovo pa to ni Tribuna, ker za to nima nikakršnega razloga ima pa priče, ki lahko potrdijo, da telefon resnično ni delal.
Problem financiranja
Lara Lah: Med Janezom Drnovškom in Gorazdom Drevenškom je obstajal ustni dogovor, da ŠOU za vsako številko Tribune prispeva dotacijo 200.000 tolarjev. Tega denarja ni, zato sode-lavcem Tribune ni bil izplačan še niti en honorar. Tisk smo plačali zoglasi in z denarjem od prodaje Tribune. Janez Drnovšek: Tak dogovor ni obstajal. Dogovorjeno je bilo samo, da naj Tribuna dobi denar za honorarje, vendar šele od druge številke naprej. Pcter Mlakar: Preko ŠOU nisem za Tribuno podpisal še nobenega denarja, razen računov in v bodoče honorarjev. Tribuna v proračunu ŠOU nima kon-kretne postavke, vendar pa obstaja po-stavka za ministrstvo za založništvo in medije. kjer je predviden denar za Tribuno.
Sklep komisije: Ugotavljamo, da sobili vsi pretekli dogovori neformalni in poziva oba subjekta, naj vse bodoče dogovore dokumentirata pisno in se držita Pravilnikov in Aktov. Pripis: V pogovoru za Delo, 2.11., je Janez Drnovšek priznal, da sta se z Gorazdom Drevenškom dogovorila za 200.000 na številko, in dejal: "...za vsako številko Tribuna prejme 200.000 tolarjev. Če to ni bilo narejeno, je treba vprašati Petra Mlakarja"
ŠPELA STARE
DAJ! DAJ! DAAAJ!
Država se ni
pripravljena odreči
študentskemu denarju
Državnizbor RS je končno opravil pr\-o branje Zakona o dohodnini, v katerem jepo predlogu vlade RS stala tudi formulacija, naj se študentsko delo obdavči. Državni zbor ni sprejel niti vladne kon-cepcije niti nasprotnega amand-maja, za katerega se je zavzemala ŠOU, Sprejel je kompromisno varianto, po kateri je vlado RS zavezal, naj pripravi predlog po katerem se obdavčijo samo eks-tremno visoki dohodki študentov. Stanodajalci pa so ostali brez dav-čnih olajšav, saj je študentska vlada ta predlog umaknila. Po besedah Uroša Slamiča, mini-stra za socialo in zdravstvo Štu-dentske vlade, so stališče študentov podprle vse opozicijske poslanske skupine. Koalicija pa se je zaradi tega problema sestala kar petkrat in na koncu sprejela stališče, da popolne neobdavčitve ne sprejme. Po starem zakonu srao študenti pla-čevali davek na vse dohodke, ki so bili višji od desetih odstotkov zajamčenega osebnega dohodka. Pričakuje se, da bo vlada RS ta odstotek zvišala na 20 - 30 odstot-kov, kar pomeni 260 000 tolarjev. Študentska vlada bo v pogajanjih izhajala iz čimvišjega odstotka, ar-guiuent zanj pa bodo izraČunani stroški študentske košarice. "Vse variante pod 50 odstotki so za nas nesprejemljive, se pravi vsako obdavčenje pod zneskom 438 000 tolarjev letno," je izjavil Uroš Slamič.
Namesto, da bi država stopila na prste tistim, ki preko Študentskih servisov perejo denar, bomo za njihova dejanja kaznovani vsi študentje. Podjetja pa bodo denar prala še naprej, v zneskih, ki bodo bolje porazdeljeni in prilagojeni novim Števiikam. Za gospodarski kriminal kot običajno plačuje raČune celotna druzba. Pobudo, naj se stanodajalcem, ki sobe oddajajo študentom, prizna davčno olajšavo, pa sta študentska resorja za socialo in zdravstvo ter finance umaknila. Olajšava, ki bi si jo stanodajalci na takšen način pridobili, bi bila namreč tako majhna, da ne bi predstavljala motivacije za oddajo sobe štu-dentom. Pri ceni sobe 10.000 tolarjev bi ta olajšava pomenila 400 tolarjev. Kot nadomestilo pa vsi odgovorni parlamentarni odbori od vlade RS zahtevajo izvedbo strate-gije za stanovanjsko problematiko Študentov. Ob sprejemu proračuna bo temu problemu namenjeno več denarja, vlado so tudi obvezali, da pripravi ugodne kredite za študente; ŠPELASTARE
Nevroza
BIG SOU V SVETLIPRIHODNOSTI
9. - 22. november 3
ZADNJI VZDIHLJAJI PARLAMENTA
Študentski parlament je zasedal kar dve zaporedni sredi 13. in 20. oktobra. Poslanccm in študentski vladi se jc očitno tik prcd izvolitvijo novega parlamenta izredno povečal interes za delo. Neprestani nizki udarci in nesramna podti-kanja pa so jih zbližali do tolikšnc mere, da si bodo privoščili zaslužcn trodnevni počitck na Rogli.
PENZIJA: Mandat sedanjega parlamenta se bliža koncu, naši dragi poslanci pa so se odločili, da jim za njihove zasluge pri-pada nekakšna pokojnina (beri dodatni pri-vilegiji) in to v obliki prostega vstopa v Klub K4. Vsi delavci ŠOU, člani vlade in parlamenta imajo tako v času funkcije ali mandata in še naslednjih 9 let prost vstop v K.4, po šestdesetem letu pa "zlato" vstopnico. Predlog poslanca Zorka, da naj bi to veljalo tudi za vse njihove bližnje sorodnike in domače živali, pa ni bil sprejet.
NE BI ŠE ŠLI: Za začetek zadnje seje študentskega parlamenta pa je poslanec Stankovič izrazil dvome o učinkovitosti letošnje predvolilne kampanije in pred-lagal prestavitev volitev za štirinajst dni. Zahte\-al je tudi, da naj bodo pri primamem štetju glasov prisotni tudi kandidati, pri sekundamem pa mediji. Tako naj bi bila onemogočena manipulacija z glasovi. Študentski parlament teh predlogov ni sprejel. Vprašamo pa se lahko, zakaj se poslanci o spremembah Volilnega pravilni-ka pogovarjajo teden pred volitvami, čeprav so za to imeli celo leto časa. SVOBODA OSVOBAJA: Kot uvod v drugo točko dnevnega reda pa je parlament sejo zaprl za javnost, z obrazložitvijo, da gre za interne zadeve ŠOU. Ta skrivnostna zadeva pa je bil predlog študentske vlade za predčasno razrešitev direktorja ŠOU mag. Vita Šoukala. Direktor je bil res
osvobojen s\-ojega dela, pričakujemo pa lahko javni razpis na njegovo mesto. RADIO: Parlament je sprejel še Akt o ustanovitvi Radia Študent in posledično rebalans proračuna, ki je potreben pred-vsem zaradi financiranja Radia Študent. Tako so se srečno končale peripetije med RŠ in njegovim ustanoviteljem, čeprav je tudi ta Akt samo začasen. MI: Parlamentarna komisija za pre-iskovanje Tribune pa je podala svoje zakljuČno poročilo, ki ga je parlament sprejel. Ni pa sprejel predloga poslanca Stankoviča, ki je slišal izjavo Marjana Jakše o odklopu telefona, naj parlament obsodi lažna pričevanja Janeza Dmovška in Mihe Kušarja.
MONEY, MONEY, MONEY: Za konec je parlament razdelil še nekaj denarja projektnim delavnicam. Sprejeli so sofinanciranje predstavitvene kasete Fakultete za strojništvo, izdelave dresov hokejske ekipe ŠOU (njen trener je predsednik finančne komisije, ki izbira projekte), izdaje priročnika za fitnes vadbo, sofinanciranje lutkovne predstave in pomoči študentkam materam. Zavrnili pa so projekt razvoja novih slovenskih izdelkov (ŠOU ne financira zasebnih profitnihprojektov), seminar za študentsko družabnost (projekt za "žuranje") in projekt za pomoč pri vključevanju brucev v študentsko dejavnost.
ŠPELA STARE
PISMO UREDNIKA IN BRALCA
Vzadnji Tribuni in nekaterih dnevnikih (Delo, Republika...) semprebral, da je Janez Drnovšek komuniciral s predstavniki Tribune kot predsednik časopisnega sveta in ne kot študentski minister za informiranje. Ker mi je ta podatek nov, prosim kolego Drnovška, naj Tribuni posreduje zapisniJk seje časopisnega sveta, kjer je bil izvoljen za predsednika.
Gorazd Drevenšek
ODPRTO PISMO ŠOU
V imenu UO ŠOLT, ki zastopa 700 (sedem-sto) prostovoljnih članov ŠOLT - študentov, ki so po avtomatizmu doinnevno tudi vaši člani, zahtevamo odgovor v pismeni obliki na naslednja vprašanja:
l.Zakaj se v poslovnem smislu nc vecletc kot normalen partner? Po dogovoru o sodelovanju med ŠOLT in ŠOU ste prispevali pri ceni jezikovnih tečajev, ki smo jih organizirali za študente, tako da je bila cena nižja. Dogovorno so se pogodbe podpisovale predhodno za vsak mesec posebej. Novembra in decembra 1992 ni bilo mogoče dobiti gdč. Kompanove, da bi podpisala pogodbo za naslednji mesec. Po dogovoru z direktorjem skupnih služb ŠOU, g. Šoukalom, smo študentom zaračunavali, kot da bi bila pogodba podpisana. G. Šoukal je zagotavljal, da je podpis pogodbe le formalnost, in da med poštenimi Ijudmi beseda veljaprav toliko kot podpis. Na tak način smo naše dejavnosti izvajali v novembru in decembru 92 ter januarja 93. Mukoma smo dosegli, da ste poravnali razliko v ceni le za leto 92. Januar 93 je ostal še vedno odprt. Z g. Zoretom smo se dogovorili o ponovnem sodelovanju pri izvedbi jezikovnih tečajev. Dogovorjene so bile vse podrobnosti pogodbe, vključno z dikcijo posameznih členov. Zaradi pomanjka časa smo nemudoma pričeli z oglaševanjem in plakatiranjem. Dogovorjeno je bilo, da naslednji dan podpišemo pogodbo. Naslednji dan je pri g. Šoukalu čakala pogodba, ki ni bila v dogovorjeni obliki. Na zahtevo in s soglasjem g.Soukala je vaša nameščenka spravila pogodbo vdogovorjeno obliko, ki smo jo z g. Šoukalom podpisali v štirih izvodih. Na njegovo prošnjo so vsi podpisani izvodi ostali
vvašihiši, dajih pregledaše g. Zore. Naslednji dan je g. Zorc v sprcmstvu g Bricmana prinesel izvod pogodbe, kateri so zamenjaliprvo stran. Spremenjena je dikcija člena, ki govori o cenah. Sprememba je narejena v tem smislu, da se ne vidi povsem jasno, da razliko v ceni med "zunanjimi" in študenti krijeta obe pogod-beni stranki v cnakcm dcležu, kar ustrcza dejanskemu stanju. Na vprašanje: "Zakaj ste zamenjali prvo stran že podpisane pogodbe?" je g. Zore odgovoril: "Zato,da ne boš mogel niahati pred nosom Puharci (gospe Jožici Puhar mimstrici za delo, op.p.), pri prošnji za pridobitev koncesije za Študentski servis ŠOLT za naslednje leto. " Zaradi naše odgovornosti do tečajnikov smo morali to poniglavost požreti. 2.Zakaj ste lani ukinili vaš prispevek k učenju vožnje z motornimi vozili in za računalniške tečaje?
Kljub izrednem interesu študentov (vaših avtomatičnih članov) ste enostransko prekinili sodelovanje pri izvajanju poučevanja kan-didatov za A in B kategorijo z izgovorom, da to ni stvar, ki bi jo bilo potrebno podpirati. Pozneje ste sklenili podobno pogodbo z zasebno aviošolo.
3. Zakaj ste uničili knjižnico s strokovno literaturo in nas ovirate, da bi jo odprli, kljub jasno izraženem interesu študentov prebivalcev Študentskega naselja v Rožni dolini?
Pri prehodu Obštudijskih dejavnosti Štu-dentskih domov k ŠOU je v naselju ostala knjižnica, ki je ŠOU ni hotel prevzeti, ker knjige Študentov pač ne zanimajo. Za potrebe ŠOU smo pri pripravi okrogle mize "Ob-študijsko izobraževanje študentov" izvedli anketo med študenti. Na vprašanje "Ali študentsko naselje v Rožni dolini potrebuje
V tentne zaije?
Ko Tribuna- z enotedemko zamudo, predvsem zaradi tega vprašanja - odhaja proti Mišmaševi tiskarni, še vedno nijdsno, kakšna bo usoda osemnajst tisočev izvodov prejšnje številke, ki naj bi jo že pred tedni dobili vsi študentje Ijubljanskeuniverze. Volitve so mimo in nevarnost, da bi člartki o iskanju Kristnsain totalitarnihpopadkihsedanje študentske vlade škodili krščanskim kandidatom, najbrž iudi. Gavori se, daso "črni" na volitvah srečno zmagali in da bo popravljena sedanja postava študentske vlade vladala še naslednje leto.
Kerje temelj totalitame norostiprepričanje, daje vladajočibog in batina, si ne upam ugibati, kakšna bo usoda teh skladovnic Triburt, Morda se bo mali Jani Dmovšekudobrovoljil injih dal razposlati po Sloveniji. Mordabodo šle v starpapir. Morda so že napoti in bomo naslednji teden lahko z olajšanjem rekli, da številkeTribime izhajajo po vrstnem redu, čeprav z malo zamude,
Jani' Drnovšek,kije po svoječisto simpatično bitje dečkastega videza,je s to "začasno zaplembo Tribune", Če povzamem komentar iz DELA, postal simbolna oseba zastrah in nezaupanje, ki ga laični mladi Ijudje tako pogosto čntijodo katolikov. Včasihsem misli,da brez razloga. Nisemga šel vprašat, kaj JE oziroma kaj BO storiL Prvič, kerneverjamemveč, da bimipovedal resnico, in drugič, ne ielim tvegati, dahi se kak agresiven primiiivec iz študentske vlade fizično spravil name, ker sempo njegovi prostodušni percepciji levičar in celo komunist Zdravstvenega zavarovanja nimam urejenega in ne bi želel preizkušati, koliko je ostaJo od srednješolskega karateja, Kaj simislim o politikih, s katerimi se lahko varno pogovarjaš lev spremštvn prijatelja s črnim pasom, menda ni treba ugibati. Nevidijo se, tojehudič.
Kot mi nijasno, ali moram Janija resjemati kot hinavskojiguro, zmedeno od maligne ideologije, dligre Še vednozamešaniconaključij, nesporazumov in nerodnosti, mi ni jasno, kako naj gledam politiko krščanskih v slovenskem merilu, inmi tudinijasno, kajbošeenakrščanskaštudentskaoblastpomenila zaTribuno in svobodo mišljenjav študentskem prostoru. Vem pa, daje bit "včasih " štndentski prostor testirnica partijske politike, in da seje dalo po dogodkih na univerzi napovedovati ~ z nekajletnim premikom - dogodke v nacionalnemprostoru. Vemtudi, dasovprašanjaonamenihinkredibilnosti političnih kristjanov in Cerkve na Slovenskem kaj podobna vprašanjem, ki namjih tiikaj na univerzitetnem peskovniku postavlja kolega JanL Kako nagravžna zadeva, videti živega znanca kot simbol.
Preprostopovedano, morda bodo v naslednjih dveh mesecih Tribuno sjukali,
morda se bomo sesuiisamkinMordaiM-deus^^achim^prinesel happy
end.
Karkoli pa se bo že zgodilo, bo poučno. Drznil bi si celo napovedati, da bo
letošnje ravnanje mladih katolikov na univerzi vplivalo na počutje in
kredibilnosi njihovih starejših kolegovprednaslednjimi nacionalnimi volitvami
kot tudi na zaupanje civilnega prostora do cerkvenih.
Narod naš dokaze hranu
Težava pravkar minulihvolitev je seveda v enobarvni volibti komisiji, kije
prelomila iz 80. let prinešeno tradicijo, da morata glasove šteti obe stratih
Bullshit,f(mtje, če bina tanačin izgubtt, bivam vsi verjelitda stepošteni. Če
pastegoljufali,jetokata$trofa.
Samo Resnik
knjižnico s strokovno literaturo" je večina odgovorila pritrdilno. Glede na dejstvo, da imamo 2000 še vedno uporabnih knjig, regale, prostor in člana, ki je pripravljen in sposoben voditi knjižnico, vi pa založniško dejavnost, denar in vpliv na fakultetah, kjer izdajajo najbolj iskano literaturo Je zločin, da ni bilo mogoče doseči minimalnega konsenza o odprtju knjiinice.
4. Zakaj je domnevna predstavitcv "Pra-vilnika o ŠOLT" poslancem državnega zbora, ki ga je domnevno izdelal vaš svetovalcc g. Tone Bricman, tako razburila duhove na ŠOU, da nas po Zoretovih besedah nameravate "zjebat"? Dogovori o tcsnejšem sodelovanju med ŠOLT in SOU trajajo že dalj časa. Pogoj ŠOU-a za sodelovanje je ali priključitev SOLT k ŠOU ali nič. Ker je za ŠOLT vsebina dogovora pomembnejša od oblike nismo izključili niti te možnosti, kljub temu, da se s tem zavestno odrekamo samostojnosti. Po pretečenem roku, ki ste si ga zadali, smo dobili izdelek, ki ni precizen, in s postavkami, za katere je bilo na sestankih izrečeno, da so za ŠOLT povsem nesprejemljive. Izdelek z delovnim imenom "Pravilnik o ŠOLT" ni podpisan.
27.09 je bila v državnem zboru prva razprava o Zakonu o študentski skupnosti. Po besedah g. Zoreta naj bi imele vse poslanske skupine fotokopije "Pravilnika o ŠOLT", ki naj bi ga tja dostavil ŠOLT in na tak načth skušal že na začetku preprečiti morebiten poznejši sprejem zakona.
-  Papir ni ne podpisan, ne žigosan in kot sredstvo za "nagajanje" ni vreden nič.
- Do takrat smo bili prepričani, da ste ga izdelaJi z dobrimi nameni in po svojih najboljših tnočeh
- Zakon smo razumeli kot možnostza celovito rešitev študentskega vprašanja, kar je tudi v našem interesu in bi ga kot takega podprli.
- Ker menite, da vas vaš izdelek lahko kompro-mitira je jasno, da ni pisan z dobrimi nameni.
-  Na zakon enostavno ne moremo gledati drugače kot izključno na sredstvo za lega-lizacijo početja ŠOU, ki pa je kot tak za ostale Študentske organizacije in študente nasploh, nesprejemljiv. Predlog zakona ne omogoča študentom svobodnega združevanja. Avto-matično članstvo vseh študentov v ŠOU je celo protiustavno.
Prepričani smo, da v državrtem zboru ni bilo Pravilnika o ŠOLT, ampak da so se s povečano možnostjo legalizacije ŠOU, povečali tudi vaši apetiti in nestrpnost. Sodelovanje med obema Študentskima orga-nizacijama nikakor ni steklo. Odnose ste pripeljali do točke, ko niti že pregovorna potrpežljivost predstavnikov ŠOLT-a ne pelje nikamor. Po telefonskem klicu g. Zoreta na ŠOLT 28. 09. 93 možnost združitve obeh orgariizacij limitira k vrednosti nič.
zaŠOLT
predsednik UO
Botis Tomašič
PS. Pismo z nekoliko ražširjeno vsebino smo dostavili:
- vladi ŠOU
- parlamentu ŠOU
- Svetu ŠOU
- direktorju skupnih služb ŠOU. Odgovor smo prcjeli le od g. Marka Kušarja, predsednika študentskega pariamenta. Žal je odgovoril le na cno samo vprašanje. Hvala, Marko.
4  9. - 22. november
TRESOCA DENARNICA
Nevroza
NJAM NJAM
AAA-FERN                      40   293
Agrobar                             35   300
AMTrade                          65   360
DDBežigrad                      50   300
BFDomžale                     145   399
Črnuče                             175   500
Gostinstvo Čučnik             50   330
DairyQueen5                     70   320
Daj-dam                            55   385
Deri                                   50   300
DICN                                    0  245
Figovec                            180   490
Halopizza                        135   440
Ica                                   110   380
InterEurop                        45   330
Intermarket                        60   330
Katrca                              125   420
Ko-Rabar                        155   450
Klasje                                65   335
Litostroj                             50  300
Ljubljana                           35   340
Maximarket                       90 400 Merkator - Nebotičnik       90  400
NoviMarn                         80   350
DD Novo mestoN                50 300 Papino - dostava na dom 195  470
Parma5                               60  310
Pinki - Bežigrad                 70 340 Pinki - dostava na dom    170  460
Plavalaguna                      70  360
Plečnikcv hram                  90  380
DDPoljanf*                        0  250
Resta                                 65   340
Semenišče*                         10   260
Strojna fakulteta                 50   300
Vič                                    50   320
DDVič                               10  280
Vinska trta (Vrba)              35   300
DD ŽelezničarN                    0 210 OPOMBE:
N- Samo za notranje študente tj. študente, ki tam živijo oz. študirajo 5- Največ pet bonov na mesec
PRODAJNA MESTA
Kersnikova4: pon.-čet. 8.00-19.00, pet. 8.00-14.00, tel.: 318-454 Rožna dolina5blok4: pon. - pet. 8.CK 12.30, tel: 271-473
njaMB njaME
tokrat žal odpade, ker žal nismo dobili cen mariborskih bonov, Žal.
NCVROZfl.
prijetno branje med kosilom.
PA JABOLKA?
PRAVAC: JUŽNA TIROLSKA
Čeje v tebi avanturističen duh in če najesen nimaš ničpametnejšega početi, kot da si malo nor in brezficka v iepu bluzišpo Ljubljanl Pa če bi rad zaslufil toliko, da bi lahko mirno prefural zinto, ne da bipreveč garal, plus, če bi se
Potem potrebuješ dobrega prijatelja, ki bi ti posodil 300 DEM, ki mu jih, Če ti stvar ne uspe, lahko takoj vrneš (če uspe, pa z obrestmi). RabiŠ še šotor in par stvari za preoblečt (saj veš: anorak, pa neki gat in štumfov, plus zobna krtačka, pa mogoče žajfa). Če si obvladaš še gorilnik s kartušo in piksne s futrom za par dni, pa čc se ti da vzet še kak pulover, lahko okoli 15. sep-tembra odrineš iz svoje "prijazne" domovine v "kruto" tujino. Via Italija!
Odločili ste se, da greste z avto-mobilom?! To je v bistvu najboljša rešitev, samo bencin ni zastonj. Izogibajte se avtocest, ker v Italiji to kar nekaj stane (denar ti pa lohk tud za kej drucga prou pride). In če nimate Land Roverja, je bolje, da greste del poti skozi našo severno sosedo, ker ima lepše in predvsem bolj vodoravne ccste (pa cenejši bencin). In še bližje je! Orieptirajte se proti Bolzanu in vozite skozi Villach, Spittal, Lienz in mejni prehod pri Sillianu... BZ (350 - 400 km).
Malo pred slovensko-avstrijsko mejo napolnite rezervoar z gorivom in takisto naredite tudi pred avstrijsko-italijansko mejo. Se splača!
Avto naj bo soliden. Fičo ni najboljši (smo prevcrili). Če potuješ z golfom, ti vsaj na naši meji ne prekopljejo in ne razmontirajo celega avtomobila (ker si Čeh...). Pred vstopom v Italijo zmečite iz
rad še za pet kil zredil, potem...
avtomobila in žepov vse, kar je vsaj malo podobno mamilom, alkoholu ali orožju. Cariniku se ne smej niti ga ne glej preresno. Ne kaži mu tolarjev; vsak mu mora najmanj s 300 DEM mahat, pa še toje glih zaglih. Potem, ko pridete v Brassanonne, pa v Bolzano. Boste same jabke vidl. No, pelte se do Meranoa, potem pa lahko začnete iskat delo. Uh, sej res! Fino je, da zna kdo vsaj malo nemško. Da se pa
tudi z rokami razložit, saj vsi vejo, da si Čeh al pa Rus. Kaj pa Čehi delajo na Južnem Tirolskem, takrat ko jabolka zorijo, pa vsi ptiči... čiv, čiv, čiv... Torej poiščite prvo zadrugo, kjer jabolka odkupujejo, stopite do sprejemne pisarne in rečte: "Mi tuki za arbajten -apfelen fliken." Potem čakate tam in vsakega kmeta, ki jabolka pripelje, vprašate, če vas nuca. Slej ko prej boste dobili delo ali pa informacije, kje se da delo hitreje dobit. Če pa vas pobara policaj, mu povejte,
da iščete avtokamp, za spočit se od dolge poti (slabo vremepa slabe ceste...), ker greste naslednji dan k prijateljem, nevemkam.
Ko boste po nekaj urah (dneh), dobili
delo, recite, da bi delali za 9000ITL na
uro. Kmet vam bo ponudil 7.800 ITL
(7.8 DEM). Sprejeto! Ko boste po
kakšnih štirih tednih nehali delat, bo
kmet zaokrožil na 8000 ITL, če ste bili
pa zelo pridni (se reče skoraj garači),
boste tudi 9000 ITL ali več na uro
dobili.
Za hrano se probajte zmenit na domačiji, ker tudi kmet ve, da ni dobro, če te policaji vsak dan v mestu gledajo in kej zavohajo. To ga stane tri milijone ITL po na črno zaposleni osebi.
Če pa boste morali streho in hrano poiskat sami, stane kamp od 2000 — do 4000 ITL po osebi, šotor pa okoli 35OOITL, da se tudi švercat, ni pa priporočljivo.
Če vam uspe ostati na kmetiji, boste vsaki dve uri pojedli dvakrat preveč hrane, proti temu, kolikor jo vaše telo potrebuje. Plus to boste večino časa delali v dežju (oktober!) in boste debeli in svinjski kot prašiči prišli v našo bogato državo, kjer si boste lahko za 1 DEM kupili ali pločevinko piva ali li-ter bencina ali pol kilograma kruha. Koliko bo mark?
Dela se od 10 do 12 ur na dan, če ste vztrajni, tudi šest tednov non-stop. Zračunajte pa sami. Se vidimo naslednje leto!
D. Kalašnikov
ŠTUDENTSKI SERVIS ŠOU
Borštnikov trg 2, poleg gostilne Pod Lipco, kjer lahko študenti jejo za bone od
Viča in dolgo čakajo na kosilo, Ljubljana,
tel.: fakturni oddelek: 125-50-21, posredovalnica sob: 125-40-62.
Odprto od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, popoldan od 14.30 do 17. ure.
ZAPOSLITVE
Po celi Sloveniji iščejo zastopnike za slovensko revijo BIRO OFFICE, ki je namenjena pisarniškemu poslovanju. Informacije dobiš na Študentskem servisu.
Študentski servis še vedno išče študentke, ki so sposobne samostojno opravljati delo poslovnih sekretark. Deklcta lahko dobijo delo v admi-nistraciji, strežbi, delo varuhinj v vrtcu in poučevanje slovenščine. Fantje pa lahko dobijo delo v proi-zvodnji in selitvah. Informacije o zaposlitvah, za katere iščejo več študentov ali pa zahtevajo posebna znanja,   Študentski servis objavlja tudi na naslednjih pikicah:
- info točke v študentskih naseljih in na Kersnikovi 4
- prodajna mesta za bone
- oglasne deske na fakultetah. Telefon je 221-215 in 221-231.
DENAR
Nudijo denarno pomoč. Višina posojila je 7.500 tolarjev.
SOBE
V posredovalnici sob imajo na raz-polago 26 stanovanjskih enot oziroma 50 ležišč. Povpraševanje in ponudba sta manjša kot v preteklem mesecu. Zdaj imajo predvsem dvoposteljne in eno-posteljne sobe.
Posredovalnica sob deluje v prostorih Študentskega servisa od ponedeljka do
petka od 8. do 14. ure. Posredovanje je brezplačno. Do zdaj je bilo oddanih 120 stanovanjskih enot. Telefonje 125-40-062.
Nevroza
TRESOCA DENARNICA
9. - 22. november 5
MENZE
DALJE
Kosilo stane isto kot pica, ocvrt sir in dmge spccialitete štu-dentske hrane. Nikakor mi ni jasno, kako jim uspe tako natančno zvagati makarone s prelivom ter solato in na drugi strani sin da pridejo do iden-tične vrednosti 330 tolarjev. Morda sem preveč picajzlarski, toda meni gre enostavno na jetra, če nekdo služi na moj račun.
Kako je mogoče. da stane ocvrt sir v menzi na Fakulteti za strojništvo samo 180 tolarjev in kosilo 280? Menza na strojni fakulteti je, izmed omenjenih štirih, edina vredna svojega imena tudi po cenah. Ceneje ali za enak denar kot v ostalih treh menzah, boste jedli tudi pri Starem tišlerju, v Parmi, v Triglavski restavraciji in v nekaterih gostilnah na Viču. Dejstvo je, da z boni samimi ni nič narobe. Narobe je to, da so postali sredstvo, s ka-terim se da "mlatit" denar na študentih. Če so cene tako visoke kot so, bi moral biti tudi nivo postrežbe takšen. Kdor v "rush hour" je v Pinkiju za Bežigradom ve, kako težko je tam goltati sicer dobro hrano,. saj prostora med stolom in
mizo ob vsem drenjanju ni nikakor dovolj za požiranje in dihanje hkrati. Poleg tega ti nad glavo s pladnji opletajo nesrečneži, ki si svojega pro-stora niso uspeli izboriti. Seveda pa niso samo menze tiste, ki zaslužijo kritiko. Tudi v nekaterih gostilnah se moraš kot uživalec hrane na bone neusmiljeno spopadati z nata-karji. Kot študent si ponekod obravnavan kot "drugoraz-redni" gost. Nek znanec mi je povedal, da mu je natakar v eni izmed gostiln na Viču poriujal odkup bonov za hrano. Meni pri Trti ob enih popoldne niso hoteli postreči s kosilom, češ
da ga več ni, kmalu zatem pa so z njim postregli moškima pri sosednji mizi. Po dobri po-strežbi slovi sicer malce dražji Novi Marn. Za kanček balka-nizma pa so pri vsej stvari poskrbeli tudi mladi birokrati na Kersnikovi 4, ki so s svojo polurao pavzo postali že legen-darni.
Ne vem, kako je to pravno urejeno, toda ko gledam, kako denar vsakodnevno frči v blagajne študentskih menz, pomislim, da bi mi bilo lažje pri srcu, če bi bila lastnik menze fakulteta, univerza ali Študentski domovi. Kakovost prehranjevanja se s tem sicer ne bi dvignila, toda denar bi imel vsaj možnost, da se upo-rabi za nekaj, od česar bi imeli študentje vsaj malo koristi.
Matjaž Gerl
SOLT
Cesta 27. IV. 31, Rožna dolina, Ljubljana, blok VII, telefon 268-128 in 271-187.
Jtudentski servis
Odprt je od ponedeljka do četrtka od 7. do 16. ure, petek in sobota od 7. do 13. ure. Na delo ne boš Čakal v vrsti, temveč te pokličejo po tele-fonu. Za vpis v Šoltov Štu-dentski servis rabiš osebno izkaznico, indeks ali potrdilo o šolanju, sliko, 200 tolarjev za članarino in številko žiro računa ali poljubne hranilne knjižice. Ko pa si včlanjen v Šolt, imaš popuste pri vseh njihovih dejavnostih. Ponu-jajo tudi ekskluzivna dela, na primer 20 dnevno delo v Rusiji, ki ti prinese 1.500 markic.
TEČAJI JEZIKOV
, 30 urni tečaj je stal 8.000 to-larjev za neštudente in 6.000 za študente. Razliko med 8.000 in 6.000 tolarjev sta plačevala ŠOLT in ŠOU, vsak 1.000 po glavi študenta. Kako bo naprej, pa ve mo goče Bog ali pa celo Hudič. Kajti ŠOU in ŠOLT še zdaj nista uspela pripeljati svoje-ga dogovora o sofinanciranju
tečajev do uspešnosti. Torej, nove cene ne vemo. Nov zače-tek tečaja bo 6. decembra, vpisi se začnejo tri tedne prej in bodo trajali do polnitve vseh mest. Na teh tečajih se lahko učite angleščine, italjanščine, fran-coščine, španščine in nem-ščine. Predavajo študcntjc vi-šjih letnikov in tisti, ki so študij že končali. Izvaja se dvakrat na teden po dve uri. Plačal boš lahko v dveh obrokih, pol takoj, pol čez mesec dni.
AVTOŠOLA
Avtošola je pridobila novega člana, novi beli AX. Obljubili so nižje cene, prej je ura vožnje stala za študente-člane 1.200 tolarjev in 1.300 za zunanje, kakšne bodo nove cene, pa bomo še izvedeli in Ti povedali. Cel izpit lahko narediš na kredit, ki ti ga da ŠOLT. Inštruktorji so nagrajeni po uspešnosti. Čim manj pre-vozakanih ur do uspešnega izpita na Roški, več denarja dobi inštruktor.
RAČUNALNIŠTVO
Študentje imajo 24 ur na dan
na razpolago 3 računalnike. Ena ura stane 70 tolarjev. Organizirajo računalniške tečaje WOPvD-a.
SELITVE IN PREVOZI
Ponujajo avtoprevoznika in študente-težake.
FOTOKOPIRANJE
Za člane stane fotokopija 6,50 tolarjev, za nečlane pa 8. Delovni čas je vsak dan od 10.00 do 20.15, v petek od 10.00 do 12.00.
FOTOGRAFIJA
Imajo dve temnici, v katerih lahko študentje razvijajo. Ura stane 30 tolarjev. De-lovni čas je 24 ur na dan.
STROJEPISJE
30 urni tečaj stane 6.000 tolarjev.
TURIZEM
Organizirajo koncerte, šport-ne prireditve, strokovne eks-kurzije za gimnazijce; Vse informacije dobite v Rožni dolini, na Cesti 27. aprila 31. Telefonko je 268-128 in 271-187.
POPUSTI
SMG
Kersi študeht, dobiš vstopnico za 300 tolarjev, to pomeni 200 tolarjev prednosti pred "odraslimi"
Opera in balet
Za redne karte lahko študent u veljavi 30% popust za vsako predstavo. Ta popust velja za drugo in tretjo kategorijo sedežev Če si želiš 50% popust, ga lahko dobiš preko ŠOUa.
Conkarjev dom
če si želiŠ ogledati predstavo, koncert... V Cankarjevemu domu, lahkodobiš vinfo točki na Kersnikovi 4 od 10 do 50% cenejše karte. Za dvig takelele cenejSe karte imej s seboj potrjen indeks ali študentsko karto. Za Klub Cankarjevega doma cenejših kart ni.
Vlaki
Slovenske železnice Ljubljananudijo ugoden NAKUP ME-SEČNIH, TEDENSKIH IN LETNIH VOZOVNIC ZA VOŽN JG Z VLAKI Nakup mesečne ali študentske vozovnice z mladinsko izkaznico ti prinese 40% popust, S tp izkaznico lahko kupiš tudi tedenske izfcaznice. Letoe vozoviiice ompgočajo učencem, ^udentom in dijakom neomejeno število potovanj v drugem razredu vseh vrst vlakov razen Zelenih viakov, InterCityja in JuroSitija. Če letno vozo\iiico kupiš v enem obroku, plačaš osem mesečnih vozovnic namesto dvanajst Dijaki in Študenti, ki potujejo večinoma ob koncu tedna, imajo z mladinsko izkaznico 30% popust.
Popusti preko Trojan
SNG Celje nudi študentom 20% popust pri nakupu vstopnic za gledališke predstave. SNG Maribor omo-goča študentom, da pol ure pred predstavo kupijo 'Vroče vstopnice" za polovično ceno. Vstopnice za stojiščapa lahko dobijo po ceni, ki znaSa tretj ino običajne.
SPORT
Rafting
SoČa rafling organizira'.rafting in §olo kajaka. Priskrbi kanu opremo, hydrospeed, gorsko kolo, bovški superspust. Kako na izlet? Ob dogovorjeni uri se zberete pri recepciji hotela ALP v Bovcu, kjer vam vodniki razdelijo vso potrd>no in obvezno opremo: neoprensko obieko, vetrovko, rešilnijopič in čelado. Na štartu se preoblečete, nesete čoln do vode ter prisluhnete vodniku, ki vam teoretično in praktično razloži način veslanja ter poda vse potrebnc informacije za varno vožnjo. Sledi ura veslanja in kopanja po brzicah. Pri kombiju, ki vas čaka na cilju, se preoblečete. Izleti so vsako soboto in nedeljo ob 10. ali 14. uri. Za skupine, večje od 12 oseb, je izlet inožen tudi med tednom. Informacijepo tel: 065/86-040.
Badminton
Tečaji (začetni in nadaljevalni) potckajo pod strokovnim vodstvom člana reprezentance Slovenije v badmintonu, v telovadnici OŠ Danile Kumar za Bežigradom, 7-krat po eno uro in pol ob sobotah oz. nedeljah, od oktobra preko celega leta. Imajo dva termina: sobotaod 17. uredo 18.30 innedelja od 18. ure do 19.30. V primeru velikega zanimanja bodo organizirali nove termine. Cena tečaja je 3.000 SIT. Vse informacije o tcčajih in nakupu oprerae po telefonu 372-141.
6  9. - 22. november
LJUBLJANA POD MLEČNO CESTO
Nevroza
K4
',10.11: 20.11.
19.30
19.30
18.11.       17.00 in 18.30
Iztok Vodišek (violina), Ivan ŠoŠtarič
(violončelo),
iz cikla Mladi nnladim
Francisco Araiza (tenor),
ORKESTER SLOVENSKE
FILHARMONIJE,
dirigent: Marko Letonja
\V. A. MOZART, C. M. von WEBER, 3
MASSENET, G. VERDI, G. BIZET. P.
MASCAGNI, U. GIORDANO
SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA
dirigent: Andraž Hauptman VSTOP PROST
9.11. do 20.11:
12.11.
15.11
13 11. 20.11. 27.11.
10.11. 17.11.
Okvirna tedenska shema K4:
Od K4 do večnosti ( Cave, MacGovvan in Matics na New Age toboganu). Jim Beam scena (degustacija Jim Beama & co. und koncerti).
Cesta 66 (rock med 1950 in 1996) Študentskj Rjtm 'n' Žur (zelene zamorkJje, dugme, čevapčiči in irsko pivo).
Dance machine ( med stroji in
rock'h'rollom).
Sunless Saturday (MTV spnce nbče
zaiti).
Roza Disko (The Besssssssssssst)
KUD
raistave
Fotodelavnica
koncerti
20.00      ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE dirigent: Marko Letonja flavta: Michael Martin Kofler I. PetriČ: GALLUSOVE METAMORFOZE,
J. Rodrigo: PASTORALNI KONCERT ZA FLAVTO IN ORKESTER S. Prokofijev: SINFONIJA ŠT. 7 V CIS
-MOLU
20.00     Ray Anderson's Alligatory BAND, jau
predstave
18.00      Trnkova sobotaža (lutkovne predstave za
otroke) 18.00     Trnkova sobotaža (lutkovne predstave za
otroke)' 18.00     Trnkova sobotaža (lutkovne predstave za
otroke)
predavanja
20.00     R&stko Močnik: V lastnem soku 20.00      Braco Rotar: Mentalno okolje
Preživeli smo še 4. Mednarodni festival avtorskega filma - Film art fest (kasneje Faf) ali tudi Praznik dobrega filma, kot je bilo zapisano na plakatu, ki je obveščal o Faf v Cankarjevem domu.
Odvrtelo se je 34 filmov (od napovedanih 36), odpadla sta namreč dva - Sanje v Arizoni in Barabe. Sam sem si jih ogledal 20 filmov (po vseh bi se mi lahko še zmešalo). Med njimi je bilo nekaj res takšnih, ki jih ne sme zamuditi noben filmar, cineast. Že pred festivalom sem pisal o štirih sekcijah, v katere so bili filmi Faf razdeljeni - Pred-premiere, Perspektive, Fokus in Retrospektiva. Iskanje rdeče niti, podobnosti med vsemi filmi ni lahko niti hvaležno početje. Ko festival primerjam z lanskim, lahko rečem, da so bili filmi lanskega Fa/bolj umetniški -art, bolj estetski kot letošnji (izjema so filmi iz sekcije Fokus). To pa še ne pomeni, da filmi letošnjega Faf niso dosegali kakovostne ravni filmske umetnosti. Nas-protno. Verjetno zgolj naključno (ali pa tudi ne), so bili prvi teden na sporedu filmi, polni krutosti, nasilja, ubijanja, vendar ne tako morbidni kot leto poprej. Pred-vsem zato, ker so bili letošnji filmi izbrani po konceptu ozi-roma ključu, ki bo še bolj do-delan v naslednjih letih Faf. Filmi drugega tedna so bili "veseli", zabavni, z več humorja (Belle Epoque, V godlji, Na-ključni junak) in očitno je, da slovenski gledalci tovrstne filme spremljajo z večjim navdu-šenjem. Glede na razmere, ki trenutno vladajo tako v Sloveniji kot v svetu, pa to niti ni čudno. Nekaj pa je gotovo. Če so se letošnji filmi razlikovali po umetniški vrednosti od lanskih, so se predvsem zato, ker so govorili o življenju - življenju, kakršno v resnici je. To je v art filmih skoraj nemogoče - prika-zati življenje takšno, kot je. S tem sta se strinjala tudi edina tuja gosta (povabljenih je bilo več - Stephen Frears, Mike Leigh in drugi, vendar so neka-teri že prevelike zvezde, da bi prišli na tako "majhen" festival kot je Faj) - Jurgen Bruning, nemški producent, in ameriški režiser Scott Saunders (Izgu-bljene besede), kistabila začu-dena, da so se vsi ti filmi pred-vajali v naši mali državi. Vse-kakor pohvalno za organizatorje, čeprav je bilo na njihovi strani tudi nekaj napak. Prestavljale so se novinarske in večerne pro-jekcije, zmanjkovalo Je slušalk s simultanimi prevodi, ki so bili včasih precej slabi, nagajal je
ton.....Ko sem se ob neki pri-
ložnosti pogovarjal z direktorico festivala Jelko Stergel, je ta pove-dala, da je z dobavo festivalskih filmov včasih težko, ker tuji distributerji ne upoštevajo rokov *za dostavo filmov, zato so neka-
Po FIIm Art F«st« v CD
JILM KOT ZIVLJENJE
tere filmi tudi prestavljali. Omenil sem že, da sta dva filma" iz programa izpadla. Sanje v Arizoni Emirja Kusturice (film so gledalci že težko pričakovali) in angleški film Barabe. Sanje vArizonije francoski distributer prodal beograjskemu podjetju in distribucijski hiši Komuna (od CD je Komuna zahtevala nedo-segljivih 10.000 dolarjev), ta pa naj bi potem film prodala slo-venski distribucijski hiši An-dromeda, ki je film obljubila Cankarjevemu domu. Med festi-valom pa je naša distribucijska hiša sporočila, da filma sploh nima. Podobno se je zgodilo tudi s Preprostim človekom, ki ga je CD kasneje dobil od hn^aških distributerjev, na sporedu pa je bil šele 4. novembra, že izven festivala Faf.
Vrnimo se raje k filmom, ki smo jih lahko videli. Filmi sekcije Predpremiere so pokazali, da so
zasluženo osvojili več med-narodnih festivalskih nagrad. Izjema je seveda predpremiera slovenskega filma (edinega na festivalu) Aleša Verbiča - Mo-rana. Kaj več bomo o filmu povedali, ko se bo vrtel v sloven-skih kinih (po 25. novembru). Rekel bi le, dajefilm, karse tiče režije, kamere in kadrov dober, če ne zelo dober. Zopet pa je zatajil scenarist. Ne vem zakaj, toda Slovenci očitno res ne znamo napisati sprejemljivega scenarija. Scenarist je namreč na svetlo izvlekel zgodbo, mit o staroslovanski boginji smrti -Morani (ta naj bi v predelih Triglavskega narodnega parka, kjer so film delno tudi posneli, še vedno "vznemirjala" ljudi), čeprav se v naSi državici dogaja še marsikaj zanimivejšega, pomembnejšega, kar bi lahko prenesli tudi na filmski trak. Smo pač majhna filmska indu-
Nevroza
LJUBLJANA POD MLECNO CESTO
9. - 22. november 7
S filmi ne morete početi nič drugega kot to, da imitirate sanje. Toda to lahko počnete tudi prekleto dobro.
Orson VVelles
strija (pa še to ne vem, če smo še). Od majhnega k velikemu. Vrhunec festivala je bil ne-dvomno predpremierni kitajski film Zbogom, moja konkubina (tudi otvoritveni film), ki je tako kot ostali kitajski, tajvanski in hongkongški filmi dokazal, da so filmi režiserjev t.i. pete generacije vedno nekaj po-sebnega. Tako scenografsko, kostumografsko kot tudi po dosežkih igralcev. Zbogom, moja konkubina in ostali filmi omenjenih držav so pokazali vso svojo umetniško moč in izra-znost, pravzaprav lahko rečemo, da so pravi epi. Zgodba v filmih vedno lepo teče, čeprav so bili letošnji filmi sekcije Fokus včasih malo predolgi (značilno za filme režiserjev pete ge-neracije), in zato na trenutke nepovezani (Mesto žalosti). Sekcija Fokus je pokazala, da so filmi kitajske, tajvanske in
bongkongške produkcije še vedno obremenjeni zzgodovino, komunizmom, kar pa v Zbogom, moja konkubina ne moti, saj v slabih treh urah izveš celotno zgodovino Kitajske in sosednjih dežel. Izjema je le tajvanski film Svatba, kjer čutimo \pliv hollv-\voodske kinematografije. Če pogledam naprcj po festivalu, ugotovim, da je bilo kar nekaj filmov, kjer so bili glavni akterji oziroma protagonisti otroci (Le-olo, Mladi \Verther, Korczak, Tat otrok....). To se je in se še vedno dogaja tudi v hollv-\voodski filmski produkciji - da so otroci lahko pomemben faktor filma. Pri otocih iz filmov letošnjega Faf]Q, vidna njihova neverjetna domišljija, razsod-nost, zrelost, mišljenje, moč sprejemanja odločitev.... Niso več le žrtve odraslih in njihovega nasilja, temveč se lahko zanesejo
nase, rešujejo s svojimi sposob-nostmi in znanjem. Ker sem že omenil nasilje - tega zopet ni manjkalo na 4. Faf. Današnji svet je pač poln gro-bosti, krutosti, sovraštva, zato tudi filmi ne morejo biti dru-gačni (Zgodilo se je čisto blizu vas, Goli, tudi Zbogom, moja konkubina), in pred takimi filmi ni treba zatiskati oči. Ravno obratno pa je v filmu iz sekcije Retmspektiva Korczak, Andrzeja Wajde. Odličen film; ki na nenasilen način prikazuje nasilje in holokavst nad židov-skimi otroci med drugo svetovno vojno.
Faf je zopet dokazal, da se danes še vedno da posneti dober film. tudi če nimaš veliko denarja (lo\v budget filmi). Tak primer je ameriški "independent" (ne-odvisni) film Izgubljene besede Scotta Saundersa, posnet za pičlih 20.000 dolarjev, film, ki vseeno pove več, kot npr. slo-venski Morana, za katerega so odšteli približno milijon mark. Sicer pa so majhni zneski sploh značilnost ameriških neod-visneih filmov.
Mimogrede - festivala gay fil-mov v Cankarjevem domu odslcj ne bo vcč. Filmi homoseksualne vsebine bodo prenešeni v Faf (tako je bilo že letos), ker, kot mi je povedala Jelka Stergel, je tak način predvajanjagqy filmov sprejemljivejši za vse gledalce in tudi diskriminacija med filmi in publikoje manjša. Letošnji Faf je, pokazal, da Slovenija, predvsem pa Lju-bljana, potrebuje tak festival. To je razvidno iz obiska - 16.000 gledalcev (skupaj z novinarji). Med njimi največ mladih izo-bražencev, filmarjev, igralcev, snemalcev in študentov. Vseh tistih torej, ki jih film poklicno ali pa tudi ljubiteljsko zanima. 10 filmov iz letošnjega Fafbo prišlo tudi v slovenske kinematografe (Morana, Or-lando, Urga, S Claudom doma—), Naključni junak z Dustinom Hoffmanom pa že igra.
Kljub nekaterim organizacij-skim napakam je festival v celoti uspel. Filmi so povedali svoje, in kar je najrelevantnejše, dali so nam misliti, marsikaj so nam sporočili, približali - pokazali so nam, kaj in kakšno je lahko življenje tam, kjer nas ni, v drugačnem svetu, okolju, v različnih deželah sveta, različnih kulturah - življenje kot ga kaže film. Vidimo se na 5. Film art festu. ALEŠ ČAKŠ
9.11.
1711. 19.11.
22.11.
9.11.
17.11. 18.11. 19.11.
19.11.
18.11.
19.11.
10.11. 11.11. 12.11. 13.11. 17.11. 20.11.
18.11. 1911
20.11.
CD
koncerti
19.30
18.00 22.00 20.00
Jure Mesec (fagot), Peter Zoltan
(klavir) SIANT-SAENS, RENE,
VIVALDI, GROVEZ Jz cikla "Mladi
virtuozi".
Zlatka Kavčič in Braco Doplekar
Bill Evans- Push 93, jazz
Iztok Mlakar, ŠANSONI
Schelli Hirsch, Jan Rose, Chris Cutler
Glasbeni večer; Lado Leskovar, Vanessa
Redgrave, Gabv Novak, Arsen Dedič,
Boris Cavazza, Iztok Mlakar, Tone
Partljič, Marjana Deržaj, Elda Vilar,
Alenka Pinterič, dr. Urban Koder, Jože
Privšek in Boja Adamič dirigcnt:
Mojmir S?pe
Sanela Redžepagič (mezzosopran), iz
cikla Muza pri muzi
Beithtron, Random Logic, Godgardan
(techno)
Bruno Sebastian (tenor), Zienica Okičič
Sebatian (klavir), iz cikla Mojstri pcvci,
VERDI, PUCCINI, GOLfNOD, TOSTI,
LEONCAVALLO
ples in balet
19.30     LEVITZKV DANCE COMPAN\; ZDA
Kineasonata, Displacements, Ceremony
for Three, Spaces Beetvveu 21.00      LEVITZKV DANCE COMPaNY, ZDA
Tatovi mokrih robčkov 21.00      LEVITZKT DANCE COMPAW, ZDA
Tatovi mokrih robčkov
21.00    LEvrržkv dance company, zda
Tatovi mokrih robčkov
predavanja
19,00      dn Jože Andlovic: Od Triglava do treh vrhov sveta
DRAMA
19.30      G. Strniša: SAMOROG
MALA DRAMA
20.00
M. Jesih: LJUBITI
A. Nicolaj: BLAGI POKOJNIKI,
DRAGI MOŽJE
W Allen: ZAIGRAJ ŠE ENKRAT,
SAM
D. Jančar: ZALEZUJOČ GODOTA
A. Nicolaj: BLAG.I POKOJNIKI,
DRAGI MOŽJE
D. Jančar: ZALEZUJOČ GODOTA
M. Jesih: LJUBITI
W. Allen: ZAIGRAJ ŠE ENKRAT,
SAM
L Cankar: PISMA ANI
13,11:
OPERAINBAIET
19.00      Verdi: TRAVIATA
19.00      Verdi: RIGOLETTO
15.00      Puccini: GIANNI SCHICCHI
19.00      Verdi: FALSTAFF
19.00      Verdi: NABUCCO
19.00      J. Strauss mL: NETOPIR
MGL
19.30      L Cankar: ZA NARODOV BLAGOR 17.00      S. Makarovič: KORENČKOV
PALČEK 17.00     S. Makarovič: KORENČKOV
PALČEK
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
19.30     A. Lindgren - V. A. Štih: PIKA NOGAVIČKA
8  9. - 22. november
LJ... / V BALONU PO SLOVENIJI
Nevroza
GALERIJE
NARODNA GALERIJA
do 10.1.94
do 21.11. do5.12.
Mo5A2.
22.11. do 12.12:
Fran Klemenčič - slike
MODERNA GALERIJA
Jane Štravs * modne fotografije Per kirkebv - slike
MAiA GALERIJA
Cristina Iglesias - skulpture
MESTNA GALERIJA
Pregledna študijska razstava
slušateljev likovne pedagogike Pedagoške fakultete Ljubljana in PedagoŠke fakultete Maribor v
študijskem letu 1992/93
; Vfečino informacij iiam je posredoval Mestni sekretariat za turizem in gostinstvo - Promocijski Center Ljubljana, ki ;izdaja brošuro Kam. Posebna žahvala Sonji Juranovič.
ŽIVINI ZA BOBNE
Naključjemejeprejšnji petek pripeljalo do jazz kluba Rag-time v Kranju. Na odru so igrali na bobne, bas in sax trije glasbeniki, ki so jih poslušalci ob vrhuncih spremljali z a-plavzi. To je bil improviziran jazz. Moje neznanje me je podžgalo, da sem spregovorila z vodjo Jazz Tria, Zlatkom Kavčičem. Beseda je dala besedo, in dobila sva se v lokalu Sole nasproti avtobusne postaje v Ljubljani, ki se nama je zdel bolj primeren kraj za pogovor. Našijazzposlušalci zelo malo vedo o tebu Nam lahkopoveš, kdoje Zlatko Kavčič ? Moški sem, rojen 21. no-vembra 1953 v Postojni. Rock glasbo sem začel igrati v Italiji s skupino Hero, s katero sem posnel tudi prvo LP ploščo z istim naslovom. To je bilo pred dvajsetimi leti. Nikoli se ne pustim prodati, za to imam orožje. Govorim angleško, nemško, italijansko, špansko, portugalsko in nizozemsko. Prav tako nikoli ne podležem začetnim emocijam. Bil sem že sedemkrat pred usodnim "da", pa sem se na koncu vedno spa-metoval. Moj kruh je glasba, in če me hočete bolje spoznati, me lahko spoznate skozi moje delo.
Tvoja glasbena pot je dolga tako kot tvoja odsotnost. Kje si bil?
Najprej leto in pol v Italiji s skupino Hero, nato v Zurichu, kjer sem prišel v stik z Musica coperativa (jazz in impro-vizirana glasba). Sodeloval sem z odličnimi glasbeniki - s pianistko Irene S\veitzer, tro-bentačem Duškom Gajkovi-čem, pozavnistom Radujem Malfatijem.
Iz Švice sem šel v London, kjer sem se srečal s soulom in fiin-kijem, in tam ostal pol leta. Bolj privlačen mi je bil Pirinej-
ski polotok, še posebej zato, ker me je zanimala kultura tam-kajšnjih ljudi. Največ časa sem posvetil jazzu. Bil sem bobnar jazz kluba Valencia, v katerem smo spremljali ameriške in evropske glasbenike. Tri leta in pol sem bil profesor na jazz šoli v Taller de Musicos v Bar-celoni. V tem obdobju sem sodeloval z Mikom Osbornom, Benom Rileyem, Claudom Guiltom... Moje delo na Por-tugalskem z Antonio Pinho Vargas in Eduardom pa zazna-mujejo nastopi na festivalih Jantra jazza v Hong Kongu, Macau in Bomba>ai. Zadnjih osem let sem preživel v Amsterdamu. Tu sem prvič delal v gledališču, s katerim smo nastopali po vsej Evropi in ZDA. Tam sem snemal s Skidoom, Big Bendom, Es-sietom...
Si za svoje delo le prejel kakšno priznanje ali nagrado? Bronasti ključ v Hong Kongu kot najboljši bobnar, v Španiji pa Srebrni ključ za kreativno delo.
Zdaj si se vrnil v Slovenijo. Koliko časa boš ostal tukaj? Ostal bom, dokler bom čutil, da delam pozitivne stvari. Potem bom šel. Kam, ne vem. Katere so te pozitivne stvari? Da redno nastopam s tujimi in domačimi glasbeniki, učim mlade bobnaije v KUDu Fran-ce Prešern, v delu imam CD solo projekt, v Dobravi na Pri-morskem se je pred kratkim odprl jazz klub Strelišče. Kaj se bo dogajalo v klubu? Vsako drugo soboto v mesecu bodo jazz koncerti, v načrtu pa imam tudi literarne večere in gledališke predstave. Tvoja največja ielja? Delati kvalitetno filmsko glasbo.
Cvctka Cvet
KLUB
ŠTUDENTOV OBČINE SEŽANA
Naslov je Partizanska c. 15, Sežana, telefon in telefaks
pa 067/73-265.
Novembra bodo organizirali redno letno skupščino, kjer bodo izvolili novo vodstvo Kluba in si zapisali naloge v letošnjem šolskem letu. Iskali bodo nov, primernejši klubski prostor, v katerem bodo lahko pripravljali razstave, gledališke in filmske predstave, glasbene koncerte...
Klub je bil ustanovljen kot del tedanje OK ZSMS Sežana ko-nec šestdesetih let. Novembra 1992 pa so Klub registrirali kot društvo. Po klubskih pravilih je član Kluba avtomatsko vsak redni študent z območja nji-hove občine. Ne vedo, koliko članov imajo, a tako od oka 200 komadov.
Dejavnost Kluba je izvajanje interesnih dejavnosti študentov z območja občine Sežana. V študijskem letu 1992/93 so organizirali nekaj prireditev. Recimo srečanje študentov iz sežanske in postojnske občine, ki je bilo 7. avgusta v Sežani. Na srečanju so organizirali tudi kulturne prireditve (likovno razstava članice Kluba Isa-belle Turinetti di Priero vMali galeriji v Sežani, glasbeni koncerti nekaterih lokalnih rock ansamblov), športna tek-movanja med reprezentancami obeh študentskih klubov ter družbene igre za udeležence srečanja. Med srečanjem so za okroglo mizo razpravljali o regionalnih študentskih klubih, sodelovali so tudi predstavniki drugih primorskih študentskih klubov in študentska ministra za finance in socialo. Letos oktobra je Klub podpisal koncesijsko pogodbo, tako so si pridobili stalne dohodke. S pogodbo je Klubu omogočeno posredovanje dela dijakom in študentom na področju občine Sežane. Od LDS so prevzeli študentski senis.
K.P.
MARIBOR
SHG - OPERA IN BALET
Gledališka blagajna je odprta v pon. od 10.00 do 17.00, v tor., sredo, čet., in petek od 10.00 do 20.00, v soboto in nedcljood 10.00 do 13.00, ter 2 uri pred predstavo, Rezervacije po telefonu 062/221-206 SNG Maribor si pridružuje pravico do spremembe programa.
ŠTUK
pon.                      20.00      Kino v dvorani - vstopnina je 150 sit
tor.              21.00 - 2.00      Jazz večer - v ŠOU Klubu, vstop
prost.
sre.                                      Kino in disco - s študentsko
izkaznico je disco brezplačcn.
čet.              21.00 -2.00     Rock večer - v prcdprostoru dvorane
Štuk
pet.              21.00-2.00      Rockdiskoteka - vstop prost.
sob.                                     Sobotna diskoteka
ned.                                    Nedeljski večerni šank
CELJE
KLJUB Koncerti
i3.n;
27.11.
Za zmeri skregani (Ljubljana) Laufer (Reka)
Razstave
2.11. - 26.11. Milan Alaševič -karikature in ilustracije na temo glasba, film, video
Lljubljanski   Green   Dragonsi
so   delovno   proslavili   svojo
peto   obletnico.
11.11.                    19.30     Aishil: ORESTEJA
12.11.                    19.30      Aishil: ORESTEJA
13.11.                    19.30      Aishil: ORESTEJA
/5 7/                  19.30       LUNA NAD MISSISSIPPIJEM,
avtorski projekt M.Milenovič-
W'orkman
19.11.                    19.30      Aishil: ORESTEJA
20.11.                    19.30      Aishil: ORESTEJA
21.11.                    19.30     Aishil: ORESTEJA
Nevroza
FAKSY LAND
9. - 22. november 9
MLADINSKIINFORMACIJSKI CENTER
V veliki vasiri, ki ji je ime Ljubljana, na Mirju 7, stoji hišica z velikim okni, lepo ograjo in zelenim vrtom. Kadarkoli sem se peljala ir^ino, sem se spraševala: "Le kdo stanuje v njej?". Pred kratkim sem izvcdela, da je to samostan in da v spodnjih prostorih kraljuje Mladinski informacijski ccntcr, kamor se mladi lahko zatečejo po pomoč. Pogovarjala sem se z Iztokom Kržičem.
Kdo ste?
Splošno mladinski informacijski center, kar pomeni, da naše usluge, ponudbe in delovanja niso namenjene le štu-dentom, ampakvsej mladini. Študentje in mladi sami prihajajo po pomoč in informacije. Moto centra je nudenje brezplačnih informacij in pomoči.
Kdaj ste nastali in kako delujete? Pri Skupnosti katoliške mladine (SKAM), ki je mladinska organizacija - nekdanji MOŠ (Medštudijski odbor za študente) smo pripravljali program Mladinskega informacijskega centra. V istem času so sestre obnavljale samostan in odstopile so nam nekoliko prostorov. Prostore je arhitekt prilagodil potrebam mladine, tako imamo čajno kuhinjo, sprejemnico, pisarno za privatne pogovore, kadar k nam pride človek s problemom, ki se ga ne da reševati za pultom, v javnem prostoru. Gre za pravne oz. socialne probleme. Tak kabinet je zelo dobrodošel tudi za spoved. Študentje in mladina imajo na voljo tudi kapelo, ki pa je sicer v samostanskem delu zgradbe. To je povsem odprt tip centra in sestre so vesele, če lahko pomagajo. Včasih za informacije dežurajo tudi sestre. Center je začel s svojim delovanjem 4. oktobra 1993. Pri nas delujejo različne
skupine, od Skupine za zdavo življenje in dobre medčloveške odnose, mladin-skih in študentskih skupin, Civilnega pevskega zbora do Skavtov. Namen vseh teh skupin je razvijanje prosto-voljnega dela, kakršno je tudi čiščenje centra. Kolikor dni v tednu ima skupina prostor, toliko dni v tednu čisti. Centerje neprofitna organizacija. Vse, kar mlad človek pri nas dobi, je zastonj, od prospektov in različnih publikacij do prostora, pomoči in informacij. To je eden od načinov, da ta prostor oz. Center postane resnično mladinski. Nikograšnji, samo mla-dinski. Ne potrebujemo nobenega kapitala. Skupinam so na voljo naši prostori.
Informacijski center je odprt od 8. do 12. inod 13. do 17. ure ter ob petkih od 8. do 13. ure, za kogarkoli, ki želi priti. Takrat je vedno na voljo človek, ki nudi informacije in pomoč. Če ne more pomagati pri težavah mladega člo-veka, ve, kako in kje storiti prvi korak pri razreševanju le-teh. Pri vsem tem ni važno, ali gre za vprašanje iz gole radovednosti ali dejanski problem. Odgovor na vprašanje najdemo tako, da najprej klasificiramo problem. Po kartotekah pogledamo, katera institucija se z določenim problemom ukvarja,
poiščemo kontaktne osebe, ki nam nudijo direkten odgovor ali pomoč, pa naj gre za državne, civilne ali privatne ustanove. Odgovor poiščemo ne glede na to, in pri tem je važno le, koliko koristi ima od tega mladi človek. Od 17. do 18. ure je Center zaprt, zaradi čiščenja. Od 18. do 20. ure so izo-braževalni programi, na katere se lahko prijavi kdorkoli. Prijave potekajo po razpisu. Gre za govorniške tečaje in tečaje za mladinske voditelje. V načrtu imamo tudi tečaj bontona, ker je povpraševanje veliko. Nameravamo organizirati tečaj za gledališko dejav-nost, igro in režijo. Študentje želijo ustanoviti akademsko gledališko skupino. Izobraževalne programe oblikujemo glede na potrebe mladinskih organizacij. Od 20. do 22. ure je Cen-ter odprt za mladinske skupine, ka-kršnekoli.
K nam prihajajo tudi študentje in študentke, ki sprašujejo za delo. Dela ne moremo posredovati, ker nismo za to pristojni. Namesto tega posre-dujemo informacije vseh, ki se v Ljubljani ukvarjajo s posredovanjem dela, in pri tem povemo, kakšno tradicijo ima vsaka posamezna posre-dovalnica. Poleg ostalega si želimo, da bi v našem
Centru zaživelo tudi kulturno življenje. Kdor si bo želel imeti razstavo v naših prostorih, jo bo lahko imel. Renomirani ustvarjalci imajo različne priložnosti na različnih krajih pokazati svoja dela, mladi pa potrebujejo promocijo.
S kakšnimi teiavami se srečujete? Glavni problem Ljubljane je splošno pomanjkanje prostorov, kjer bi se zbirala mladina.
S kom vse sodelujete? V zadnjih dneh smo poslali 200 dopisov na razne kraje po Ljubljani, cxi turi-stičnih agencij, kulturnih ustanov (galerije, gledališča, kinematografi, Francoski kulturni center...), izo-braževalnih ustanov, ustanov, ki se ukvaijajo s stanovanjsko problematiko in brezposelnostjo, ustanov za prosti čas... Sodelujemo tudi s klubi študen-tov po Sloveniji, kranjskim študen-tskim radiom, z vsemi ustanovami, ki lahko pomagajo mladim. Zbiramo vsako propagandno gradivo, ki je zanimivo za mlade. Veliko se zgodi v Ljubljani, za kar niti ne vemo. Trudimo se, da nam omenjene ustanove redno pošiljajo informacije o svojih dejav-nostih. Kdorkoli lahko izve o čemerkoli vse. Pri vsem tem so težave, ker vsak, ki ima monopol, misli, da hočemo pristaviti le svoj piskerček, zato pou-darjam, da smo neprofitna ustanova, sicer pa nas bodo tako ali tako sčasoma spoznali. Kdor želi z nami sodelovati, je dobrodošel, kdor ne, ga ne silimo. Naš cilj je, da informacije tečejo.
Tina Miličev
UNIVERZA / PODIPLOMSKI ŠTUDIJ
AMERIŠKE ŠTUDIJE NA FDV
Z začetkom letošnjega štu-dijskega leta so na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani v okviru magLtrskega študija politologije razpi^ali tudi pro-gram ameriških študij, med katerim bodo slušateljem inter-disciplinarno osvetlili vse pomembne aspekte delovanja edine preostale svetovne vele-sile - ZDA.
Koordinator študija, profesor ekonomskih sistemov na FDV, dr. Bogomil Ferfila, pravi, da ideja o uvedbi tega programa ni starejša od enega leta. Američani so izvedbo ameri-ških študij sicer najprej ponu-dili mariborski univerzi, s katero je bil že sklenjen dogo-vor, vendar je na koncu pro-gram iz takih in drugačnih razlogov pristal na FDV. Mi-mogrede, dr. Ferfila o njej pravi, da je za izvedbo idealna, saj v njenem okviru predavajo strokovnjaki za mednarodne odnose, sociologijo, polito-logijo in vse ostale predmete, ki so jih v predmetnik vključili. Program, ki ga bodo predavali v Ljubljani, se od uradnega predmetnika ameriških študij,
ki ga financira in podpira ameriška administracija (impe-halizem, ka-li?) sicer razlikuje. Američani namreč ob klasičnih vsebinah s področja ameriške politike, družbe, ekonomije in businessa dajejo kar nekaj poudarka jeziku, literaturi in geografiji, kar bo pri nas umanjkalo, po drugi strani pa so v Ljubljani dodali komuni-kološke vsebine, kjer naj bi predstavili posebnosti ame-riških komunikacijskih siste-mov ter predmet Obrambne koncepcije ZDA, o katerem naslov pove vse. Dr. Ferfila pravi, da so možnosti, da bi v Ljubljani počasi "vstopili" v uradni program, realne, vendar bo za to treba počakati še nekaj let. Na vprašanje o tem, ali se bo v primeru ameriških študij ponovila zgodba o antropo-logiji na ljubljanski Univerzi (prišlo Je do žolčnih prepirov o tem, ali smo v Sloveniji imeli antropologe že pred prof. Južničem, ali so na FDVspo-sobni ta program optimalno izpeljati, ipd., nisopase uspeli dogovoriti o tem, da bi pro-gram lahko kombinirano poda-
jali predavatelji FF in FDV), dr. Ferfila pravi, da se temu verjetno povsem ne bodo mogli izogniti, čeprav npr. mednaro-dnih odnosov ali komuniko-logije na predavajo nikjer drugje. Tudi bežen pogled na spisek predavateljev pokaže, da so to večinoma oz. skoraj pra-viloma pofesorji s FDV Eden od pomislekov, ki se javljajo tudi pri dr. Ferfili, je predvsem ta, da je verjetno malo tistih, ki bi hoteli biti specialisti za land of opportunities, saj je Amerika kljub vsemu odda-ljena dežela, pa tudi prevelike-ga povpraševanja po tovrstnih strokovnjakih ni. "Kakšno ministrstvo, predvsem zunanje ali obrambno, mogoče kakšno večje podjetje, ki močneje sodeluje z ZDA, potem pa se počasi konča," pravi dr. Ferfi-la. Tudi letošnji interes za razpisani program potrjuje zgornje pomisleke, saj se je prijavilo manj kot deset sluša-teljev, kolikor bi si jih na ka-tedri za politologijo želeli videti v šolskih klopeh.
Kuzma Žorga
študentaka otytniz>c\j* UaivcnB v Ljubljmi
Kominja a Tupi* nite&ja m uba nagrajouh prpjektov
IZID NATEČAJA ZA "PROGRAMSKOIN ARHTTEKTONSKO UREDITEV PRITLIČJA STAVBE NA KERSNIKOVI4 V LJUBLJANT
Komiiij* za rupii nai«čaj» in izbor rugrajenih projektov je na ivoji seji dne 4.11.1993 iklenila, da izmed 13 prispelih elabontov podeli S enakovrednih odkupov v viiini 20.000,00 SIT bruto, oasledz^'im delom:
- šifra "IN &. IN", avtorj* Peter Loviia in Vemt Hrvitin,
• iifra "413171", tvtorJA Cumen Zupančič in Mateji Mikulandn,
- iifra "Karte", avtor Matthew C. O. Hcrdcastle,
• lifra "Čudn* je U konstelacija", tvtor Robert Križmančič,
- šifr» "DE STLJL", »vtoij* Marko Petcrlin in Tomai Kmi«c.
Vse tvtorje odkupljenih dcl bo komuy» povabil« v drugo fazo natečaja.
Otvoritev rtzsUve natefajnih projektov bo v aredo, 10.11.1993 ob 20,00 v Oaleryi ŠOU, n* Kertnikovi 4 v Ljubjjani.
Stivtmttki organizadja Univen« v Ljubljni
Konusija za rezpis niteLaja in izbor
nagnjcnih projektov
Obrekovanja, laži in podtikanja lahko naročite na telefon:
319-496
Storitve zaračunamo po internem ceniku. Sc priporočanio!
10  9. - 22. november
ADRESAR
Nevroza
Kam, kje, kako in kdaj v Ljubljani
AŽBE, galerija, Mestni trg 18/TI, « 226-036, ;      © 10.00-13.00 in 16.00-19.00, sob. 10.00-13.00, ned. zaprto
ANTIČNI SPOMENIKI EMONE IN SITU,
Jakopičev vrt, Mirje 4 in Erjavčeva 8 ter Kongresni
ARHITEKTURNr MUZEJ - GRAD FUŽINE,
Studenec2a,« 140-97-98,0 10.00-15.00, sob., ned. zaprto
ARHITEKTURNI MUZEJ-PLEČNIKOVA ZBIRKA, Karunova 4, « 213-008, © tor. in Čet. 10.00-14.00, pon., sre, in pet. dostop do arhivskcga gradiva
ARS, prodajna galerija, Čevljarska 2, * 218-075, © 10.00-19. ure, sobote od 10.-13. ure, ned. in prazniki zaprto
BEŽIGRAJSKA GALERLIA, Dunajska 31,
« 313-648, 10.00-13.00 in 16.00-19.00, sob. 10.00-13,00, ned. zaprto
CANKARJEV DOM, Prešemova 10, « 125-81-21, © 12.00-22.00, ned. 15.00-18.00
COMMERCE, galerija, Einspielerjeva 6,
« 132-22^1/389, © 9.00-19.00, sob. 9.00-13.00, ned. zaprto
ČRNUČE, gostinsko podjetje, Štajerska ccsta 4,
« 372-284
DAIRY QUEEN, fast food, Cankarjeva cesta 2, «210-831
DAJ - DAM, restavracija, Cankarjcva cesta 4, « 210-619
DESSA, arhitekturna galerija, Židovska steza 4, « 216-010, 0 10.00-15.00, sob.» ncd. zaprto
DIC, dijaški dom Ivan Cankar, Poljanska cesta 26, «318-577
DIJAŠKI DOM BEŽIGRAD, Kardeljeva ploščad 28, « 342-867
DIJAŠKl DOM POLJANE, Potočnikova ulica 3, «327-471
DIJAŠKI DOM VIČ, Gerbičeva 53 DRAMA SNG, Erjavčeva 1, « 221-462
EQURNA, prodajna galerija, Gregorčičeva 3, « 223-932,© 10.00-13.00 in 17.00-19.00, pet. 10.00-13.00, sob. in ned. zaprto
ETNOGRAFSKI MUZEJ SLOVEMJE, Muzejska 1, « 218-886, © 10.00-18.00, ned. 10.00-13.00, pon.zaprto
FARMACEVTSKO - MEDIONSKA ZBIRKA BOHUSLAVA LAVIČKE, Verovškova 57, « 168-21-61/22 72, 0 8.00-15.00, sob. in ned. zaprto. Obvezna najava obiska dan prcd ogledom.
FENIKS, prodajna galcrija, Mestni trg 10, « 221-193, © 10.00-13.00 in 16.00-19.00, sob. 10.00-13.00, ned. zaprto
FIGOVEC, gostilna, Gosposvctska 1, « 217-279
GALERIJA ZDSLU, Komenskcga 8, « 320-730, 10.00-18.00, sob., ned. zaprto
GEMA, prodajna galerija,Gornji trg 24, S 268-264, © 17.00-19.30, sredc in sob. 10.00-13.00, ned. in pon. zaprto
iLIRIJA VEDROG, razstavna galerija,
Tržaška 40, «226-461/461, © 9.00-17.00, sob. in ned. zaprto
INSULA, prodajna galerija, Gosposka 1,« 221-794, © 10.00-13.00 in 16.00-19.00, sob. in ned. zaprto
INTERMARKET - podjetje za trfenje, gostinstvo in turizem, Cesta 27. aprila 31 - menza v rožni dolini, «223-811
KlNO DVOR, Kolodvorska 11, « 310-730 KINO BEŽIGRAD, Iinhartova 11, « 314-790 KINO KOMPAS, Miklošiaeva,« 132-01-41 KEMO KOMUNA, Cankarjeva 1,« 219-997
KINO RIO, poletni kino, Slovenska 28,
« 215*335
KINO ŠIŠKA, Trg prekoraorskih brigad 3, « 159-32-84
KINO UNION, Nazorjcva 2« 219-564 KINO VIČ, Trg MDB, « 125-90-38 KINOTEKA, Miklošičeva 28, « 311-391
KRIŽANKE, kulturno - informacijski center, Trg francoske revolucije 7, « 214-025, © 10.00-18.00, sob. 10.00-13.00, ned. zaprto
LABIRINT, galerija, Trg republike 1,
« 125-01-55, © 10.00-19.30, pon. 13.00-19.30, sob. 9.00-13.00, ned. zaprto
LAKOTNIK, restavracija^ Ajdovščina 4, « 310-970. Boni za Klasje-
LALA, prodajna galerija, Židovska 5,
« 226-155, © 10.00-13.00 in 17.00-20.00, sob 10.00-13.00, ned. zaprto
LJUDSKA KUHINJA, restavracija,
samopostrežna restavracija, Streliška ulica 12, « 314-766
LOVEC, restavradja, Trg MDB 1, « 213-413
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA, Krckov trg 2, « 314-789
MALA GALERIJA, Slovenska 35, « 214-106, © 10.00-18.00, ned. 10.00-13.00, pon. zaprto
MESTNA GALERUA, Mestni trg 5, « 212-896, ©     10.00-18,00, ned. 10.00-13.00, pon. zaprto
MESTNI MUZEJ, Gosposka 15, « 222-930, zaradi prenovitvenih del odprto občasno, info » 214-025
MESTNO GLEDALIŠČE, Čopova 14, « 214-111
MIRJE, gostilna, Tržaška cesta 5, 8 218-060. Boni za Vič.
MODERNA GALERIJA, Cankarjcva 15,   » « 214-106, 10.00-18.00, ncd. 10.00-13.00, pon. zaprto
MUZEJ NOVE.JŠE ZGODOVINE, Cclovška 23, « 323-968, © 10.00-18.00, pon. zaprto
MUZEJ PTT SLOVENIJE, Stara Loka 3, Škofja Loka, « 064/621-149, © čet. 8.00-14.00, sob. in ned; 9.00-13.00 in 15.00-18.00
NARODNA GALERUA, Cankarjeva 20, « 219-716, © 10.00-18.00, ned. 10.00-13.00, pon. zaprto
NARODNI MUZEJ, Muzcjska 1, « 218-886, © 10.00-18.00, ned. 10.00-13.00, pon. zaprto
OPERA IN BALET, Župančičeva 1, « 331-950
PAPESO, dosta>"a farane na dom, TomaČevo 21, «376-111
PICLEK, galerija, Vcrovškova 57,« 168-21-61/22 72, © 8.00-15.00, sob., ned, zaprto
POD LIPO, gostilna, BorStnikov txg 3,« 221-277 POD VRBO, restavracija, Ziherlova 36, « 224-291
PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENUE, Muzcjska 1, « 218-862, © 10.00-18.00, ncd 10.00-13.00, pon. zaprtp
SEMENIŠČE, Dolničarjeva ulica 4, « 310-682
SLOVENSKI GLEDALIŠFU CV FILMSKI MUZEJ,
Mestni tig 17, « 210-142, 0 tor., čct. 10.00-12.00, sre. 10.00-12.00 in 16.00-18.00
SLOVENSKI ŠOLSKI MUZEJ, Plečnikov tig 1, « 213-024, © 9.00-13.00, sob. in ned, zaprto
SPOMINSKA SOBA IVANA CANKARJA, Cankarjev vrti na Rožniku, « 214-025, © po dogovoru
STROJNA FAKULTETA, Aškerteva cesta 6, « 12643-10
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, Krekov trg 2, «312-860
ŠESTICA, gostilna, Slovenska cesta 40, « 219-575
ŠKUQ galerija, Stari trg 21, « 216-540,© 12.00-20.00
SPANSKI BORCI, kulturni dom, Zaloška 61,
«448-920
TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENUE, Grad Bistra pri
Vrhniki, « 754-422 in 317-588, © 8.00-16.00,sob. in ned. 8.00-18.00, pon. zaprto
TrVrOLI - MGLC, galerija, Pod Tumom 3, « 225-632, 10.00-20.00, ned. 10.00-13.00, pon. zaprto
TOBAČNI MUZEJ, Tobačna 5, « 224-110, © vsako prvo sredo v mesecu 10.00-16.00
TRIGLAV, restavracija, picerija, sarhopostrežna restavracija, Miklošičeva cesta 12, « 318-371. Boni za GP Ljubljana
VODNIKOVA DOMAČIJA, galerija,Vodnikova 65,
« 558-973, 10.00-14.00 in 16.00-19.00, sob.> ned. 10.00-13.00, pon. zaprto
ZALA, prodajna galerija, Gosposka 7, «213-566, © 10.00-13.00 in 17.00-19.00,sob. 10.00-13.00, ned; zaprto
ZEMLJEPISNI MUZEJ,
Trg francoske revolucije 7, «213-537, © 9.00-20.00, sob. 18.00-13.00, ned. zaprto
ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANE, Mestni trg 27, « 131-01-66, © 8.00-14.00, src. 8.00-16.00, sob. in ned. zaprto
Naslov: Tribuna, za Nevrozo, Kersnikova 4, 61000 Ijubljana Teleforu (061) 319-496 - Tina, Ksertfa ali Zoki
Študentski informator, ŠL4
Uredili: Tina Miličev & Ksenja Perko
Spisali: Cvetka Cvet, Aleš ČakŠ, Matjaž Gerl,
Matjaž Gerl, Tina Miličev, Ksenja Perko, Špela
Stare, Kuzma Žorga
Izrisala: Uroš Hrovat in Jaka Klemenčič Poslikal: Fant, katerega ime sem žal pozabil, a bo
naslednjič sigurno objavljeno Računalniško obdelal in dolge noči kot hlapec
garal: Zoran Obradovič Še vedno brez honorarja za prvo številko:
Zoran Obradovič Naslednjič bo štrajkal: Zoran Obradovič
SEDMA STEZA,
KULTURNI KOTEL PO SLOVENSKO
VMariboru se je nekega dne končalo 28. Borštnikovo srečanje, srečanje in predstavitev najboljših gledaliških stvaritev v pretekli sezoni. Skoraj istočasno je v Ljubljani potekal Film Art Fest. Glede na izjemno kulturno koncentracijo v tej deželi, je usklajenost organizatorjev neverjetna. Prepričana sem namreč, da bi eno od prireditev lahko prestavili. Tako pa je žal cvet kulturE kulminiral v desetih dneh. Ostalih 355 ostane za priložnostne prireditve, kak koncert ali razstavo. Večina ljubiteljev filmske in gledališke umetnosti je bila letos razpeta v dilemi, kaj spremljati, saj so tako prireditelji film Art Festa kot tudi
Borštnikovega srečanja obljubljali pravi posladek. V meni je zmagala ljubezen do teatra. Mogoče sem storila narobe. Ogledala sem si večino tekmovalnih predstav in nekaj spremljevalnih. Končna bera me je razočarala, saj je, zailustracijo, Borštnikovo srečanje uvedla predstava A.P. Čehova Češnjev vrt. Po kakšnih kriterijih se je predstava uvrstila v tekmovalni spored, mi ni jasno. Morda je bil odločilni faktor ta, da je v glavni vlogi nastopila Mira Sardoč. Sardočeva je sicer izvrstna igralka, dve leti že nosi Borštnikov prstan in morda je to njena zadnja velika vloga. Vendar se mi znana igralska imena in strah pred minljivostjo ne zdijo dovolj dober razlog za uvrstitev v tekmovalni del sporeda, ki naj bi predstavil najboljše slovenskega teatra. To pa ta Češnjev vrt nikakor ni. On the other hand (angleščina je očitno v slovenskem teatru zelo popularna, saj se je slogan
prireditve glasil You'reoneof us, my love.) pa sem bila prijetno presenečena, ko sem ugotovila, da se bo v tekmovalnem sporedu predstavila tudi stvaritev Tomaža Štrucla Hamlets 4n Roses. Predstava je izžarevala energijo in bila ravno prav kratka. Njeno nasprotje je prav gotovo megalomanski projektTomaža Pandurja in SNG Maribor, ki je v tekmovalnem sporedu odigralo La Divi-no Commedio. Predstava, ki traja tri večere zapored, je fantastičen splet igre, maske, kostumov, scene in režije. Fizično naporna za igralce in občinstvo, vendar vredna ogleda. Ostale predstave, z izjemo Kaj pa Leonardo?, ki je uspela nasmejati občin-stvo, niso posebej odstopale od povprečja. V spremljevalnem sporedu so se predstavili najrazličnejši umetniki, tako da se je občinstvo naslajalo ob koncertu Mie Žnidarič, Beltinške bande (ki je na Borštniku stalen gost - morda bi se organizator domislil
za prihodnje leto koga drugega?), nogah deklic, ki so promovirale obleke in nakit, predstavah tujih in domačih teatrov. Še enkrat pa se je izkazalo, da nikakor ne gre v isti koš metati modnih revij in predstav, saj je bila publika zelo različna. Pa naj bo, saj je šlo konec koncev za spremljevalni spored. Nad tem, da so tekmovalne predstave tako različne, da jih ni mogoče ocenjevati in bi jih bilo treba razvrstiti v različne kategorije, pa se jezim že nekaj let.
Za popestritev Borštnikovega srečanja so poskrbeli mladi, ki so na dan otvoritve delili letake in razpeli transparent. Opozorili so na to, koliko denarja je namenjenega pri-reditvam in srečanjem "odraslih" in na porast kriminala med mladostniki. Izrazili so zahtevo po rock klubu in po večjih subvencijah za mladinsko kulturo. Ne pozabite - na mladih svet pade.
LAL
CONVERSATION PIECE
"Kako se je to zgodilo?"
"Nismo se strinjali."
"Glede česa?"
"Glede ideologije, svobode, poštenja, človekovih pravic,
vrednot,
življenja samega."
"Bi ne bilo bolje doseči kompromisa?"
"Sploh ne."
"Zakaj?"
"Biti moraš dosleden v svojih prepričanjih. Poleg tega —
komprimisi ne zadovoljijo nikogar."
"Torej ste se odločili rešiti problem s silo?"
"Da."
"Čeprav ste vedeli, da ne bo nihče preživel?"
"Da."
"Potem ni več nestrinjanja?"
"Točno."
"Svoboda, poštenje, človekove pravice, doslednost v prepričanjih
— vse to je doseženo?"
"Točno tako."
"Kaj pa življenje samo?"
"Ne moreš imeti vsega."
"Pa to ji iracionalno?"
"Seveda! Mi smo iracionalni."
"Hočete reči, bili ste iracionalni."
Norman F. Dixon: Our own worst enemy, Futura Publications, London 1987
OSMI DAN
NO SLEEP TILL DRESDEN
Lara Lah alias B'52 je nedavno zelo prisrčno in močno objela gospoda ministra Janija Drnovška. Ko sta mu počili dve rebri, špricnila kri iz nosu, izstopila ključnica... je dekletu obljubil potovanjevBerlin, kjer že pospešeno izdelujejo načrte za nov zid (dierstebombardirung-iberdemdojčlandpres).
PESNIKI SO ČUDENJE V SVETU
Se pravi, da se ne strinjate s tistimi, ki pravijo, da so vse te afere in razkrivanje nečednih zadev slaba usuga ugledu slo-venske države? Ali kot pravi Ja-ša L. Zlobec: "Slovenci si sami sesuvamo državo..."? "Za priimek Zlobec tisto o sesuvanju svoje države zagotovo drži, ne bi pa upal tega posploševati na vse Slo-vence. Kriminal in politična, pri nas popularno imenovana udbomafija, zagotovo ne povečujeta ugleda Slo-venije v svetu."
Janez Janša za Nedeljca
r—I  Slt^APCNS  j
DVA DECI HITLERJA IN ENO ŠNITO GANDIJA, PROSIM
Edini hudiči so tisti, ki sc podijo po naših glavah.
Gandhi
Tribuna, 5. oktobra 1993
r-ISKRICE
Iskal sem onstran sveta in onstran vesolja, da bi našel nebo in pekel. Svečan glas mi je rekcl: »Nebo in pekel sta v tebif«
OMAR HAJAM
Edini pravi hudiči na svetu so tisti, ki divjajo v naših srcih.
MAHATMA GANDHl
Delo 18. oktobral993
PiHIBIIH«
Poletne trctve:   —   bojevnikov pogumnih   —   sanj edina sled.
Bašo
KULTURA
SANJAM,
TOREJ ZIVIM
Vsaka umetnost se načeloma stežka podreja kategorizaciji in to velja tudi za film. Popularna delitev na tako imenovani "art film" in "komercialni film", ki je bila že od vsega začetka vprašljiva, verjetno še nikoli ni bila tako nesmiselna, kot je danes. Načeloma naj bi veljalo, da žanrski filmi, skupaj z remaki in sequeli reproducirajo "mit o večnem vračanju", avtorskifilmi pa naj bi iskali izvirne izrazne poti, presegali zakoličene meje-in ustaljene obrazce. In vendar so se npr. novosti na področju filmske tehnike praviloma najprej uveljavile v žanrskem in ne eksperimentalnem   filmu    (iz    znanih
tem posnel nič manj fascinanten Sedmi kontinent) ali pa Nebesa ali pekel (Himmel oderHčlle, 1990) Wolfganga Murnbergerja. Zgornje tendence so prisotne tudi v nekaterih filmih z letošnjega Film Art Festa. Izvrstno Zivljenje, kotga kažeAgfa {Ha chqyim alpy Agfa, 1992) Assi Dayana je kot celota morda res "sad eksistencialistične filozofije", zaključni "slow-motion" apokaliptični showdown pa ne bi bil takšen kot je, če ne bi Sam Peckinpah pred tem posnel svoje Divje horde in Elite morilcev, John Woo pa Obračuna v Hong-Kongu in filma TheKiller. Ulrich Seidl v svojem delu Računajtezizgubo {MitVerlustistzurechnen, 1992) uporablja
IEOLO
navidez preprost recept: skrajni verizem, ki se ne ustavi niti pred prikazovanjem golote priletne vdove ter grafičnimi prizori klanja perutnine in prašiča, pri čemer je kamera ves čas izjemno statična, vsi protagonisti pa igrajo sami sebe. In četudi so tema njegovega filma izključno najbolj banalni, vsakdanji dogodki in pogovori ter preokupacije povprečnih pripadnikov post-komunistične oziroma potrošniške družbe, Seidlu prav z doslednim vztrajanjem pri prikazovanju življenja "takšnega, kotjevresnici" uspe, da vse to preobrazi v fantastično grotesko, kakršne še nismo videli. Leolo (1992) Jean-Claude Lauzona - poznamo ga poživalskem vrtu ponoči (Un Zoo la nuit, 1987) -jeeden tistih filmov, ki nam kažejo svet "skozi otroške oči", a v njem nimamo opravka z otroško brezskrbnostjo in razposajenostjo, temveč z bolečino in strahom ter z obupnim stremljenjem fantiča, ki "sanja, torej je", po življenju in svetlobi. V svojem samotnem boju proti prekletstvu blaznosti, genetski dediščini, ki jo v sebi - razen njegove matere - nosijo vsi ostali družinski člani, krhko duševno ravnotežje ohranja s pisanjem. Eno najboljših del festivala, po režiserjevih besedah je 85 odstotkov vsebine avtobiografske. Najbolj provokativen med vsemi letos prikazanimi filmi pa je brez dvoma Zgodilo seje čisto blizu {Cest arrive pres de chez vous, 1992), celovečerni prvenec treh belgijskih avtorjev: Remyja Belvauxa, Andreja Bonzela in Benoita Poelvoordeja. Ta psevdodokumentarec govori o serijskem morilcu, ki ga med njegovimi podvigi spremlja snemalna ekipa in morilčeva dejanja (skupaj z njegovimi filozofskimi komentarji in citiranjem poezije) sproti beleži na filmski trak. Snemalci se vedno bolj neposredno vpletajo v dogajanje in s tem na subverziven način opozarjajo na vlogo "pogleda", pri čemer je jasno izpostavljena "sokrivda" gledalca kot pasivnega soudeleženca pri vseh nezaslišanih brutalnostih, ki smo jim priča. Eden najbolj norih filmov, kar jih je bilo kdajkoli posnetih, prekosil bi ga lahko edinole tisti, ki bi vse to na podoben način tudi dejansko posnel "v živo".
IGOR KERNEL
razlogov, povezanih z večjim budžetom, ki dopušča uporabo nove tehnologije), poleg tega pa največ pregrad, tabujev in cenzorskih omejitev niso podirali "art" filmi, temveč najbolj drzni predstavniki exploitation cine-ma, ki že od vsega začetka ubira svoja pota na sami margini "komercialnega" filma z izkoriščanjem aduta "nizkih nagonov" svojega občinstva - mislimo seveda na prikazovanje spolnosti (ki kulminira v pornografiji) in nasilja (v splatter kinematografiji). Po drugi strani je v zadnjih letih prišlo celo do absurda, da so prav "art" filmi pričeli povzemati najbolj šokantne exploitation obrazce v prizadevanju čimbolj grafične ponazoritve (gre torej za cinema veritevpravem pomenutebesede) procesov umiranja in spolnega občevanja, teh temeljnih postavk, ki nas označujeta kot živa bitja - spomnimo se samo nekaj naslovov s preteklih Film Art Festov (v tem smislu je kratica FAF zaradi svojih nedvoumnih asociacij prav perverzno prikladna): Svetlikajoča se koža (The ReflectingSkin, 1990) PhilipaRidleya,5ato/z [Satana, 1990) Viktorja Aristova, Meso (Carne, 1991) Gasparda Noeja, Benny's Vi-deo (1992) Michaela Hanekeja (ki je pred
UFEACCORDINGTOAGFA
MED BUKVAMI
DINOZAVRSTVO 3
MODERN FA1RY TALES, Oxford University
Press,
Oxford 1993, 455 str., 19,75 GBP
Najznamenitejši avtorji pravljic, ki jih je zbrala Alison Lurie in se po nastanku časovno umeščajo šepred in šepo Titu - med letoma 1839 in 1989, so Charles Dickens, Bernard Malamud, John Ruskin, H.G. Wells, Oscar VVilde, I.B. Singer... Da smo jo opazili na knjižni razstavi Frankfurt po Frankfurtu med 10.000 knjigami, gre zasluga nikomur drugemu kot dinozavru oziroma zmaju. Ovekovečen je na platnici, čeprav nastopa le v pravljici Kennetha Grahama Trmasti' zmaj iz leta 1898.
RUDOLF  BLAUTH:
WAS DEUTSCHE UBER TURKEN UND TURKEN UBER DEUTSCHE SCHON IMMER WI$SEN WOLLTE
Marino Verlag, Miinchen 1992, 80 str., 12 DEM
Dolgnaslov, kotje dolga tudipotdo očiščenja družbe. Če so Turkom še pred Ieti za izselitev iz Nemčije ponujali 10.000 DEM, s katerimi bi lahko kupili kar 830 Blauthovih knjig, jim danes raje podkurijo pod nogami. Ker se je končno zbudila tudi nemška država, je v njej postalo vroče še skinheadom. Morda pa si bodo politično zatočišče poiskali kar v oazici miru pod Alpami, kjer si zaradi obilice sonca glave vse pogosteje brijejo tudi domačini. Pripadniki Nacionalsocialne zveze Slovenije trdijo, da so uši poginile še v socializmu.
BARTOLOME DE LAS CASAS:
UNIČEVANJE INDIJANCEV IN EVANGELIZACIJA
Mohorjeva Družba Celje, Celje 1993, 206 str., 1837,50 SIT
Kolon in kasneje veleposestnik ter domi-nikanec in škof Bartolome de Las Casas je na začetku 16. stoletja v svojih spisih oziroma poročilih za španskega kralja osvetlil razsaja-nje španskih osvajalcev v Novem svetu. Samo v prvih petdesetih letih njihove vladavine je tam zaradi nasilja, suženjstva in bolezni pomrlo okrog 75 milijonov Indijancev, toliko prebivalcev pa je takrat štela cela Evropa.
Da Indijanci niso živali, ki jih lahko nekaznovano pobijašje dokazoval že s tem, da si njihove ženske beli prišlekijemljejo za Ijubice in žene. Če bi bili torej živali, bi belci s tem kršili enega od temeljnih zakonov cerkvenega prava, po katerem je ljudem prepovedano spolno občevanje z živalmi, ker pa jih Cerkev ne ekskomunicira in še drugače kaznuje... Todanitidandanašnjine Muslimanom v Bosni ne Kurdom v Turčiji, Iraku in Iranu in še komu prav nič ne pomaga, dajim tudi njihovi iztrebljevalci s posilstvi priznavajo človeškost.
BUKVA NEWS
C kot...
C, toda nekotC-vitamin in ne kotbonboni
Visoki C, temveč kot Knjižni center C.
Cankarjeva založba je namreč nad Oxford
centrom odprla še lastno ekskluzivno
knjlgarno.
Iva Mikl-Curk: VODNIK PO POTEH
RIMSKIHVOJAKOV, ZavodRS zavarstvo
naravne in kulturnedediščine, Ljubljana
1993, str., 3600 SIT
Dušan   Ogrin:   VRTNA   UMETNOST
SVETA,   Založba   Pudon   in   EW0,
Ljubljana 1993, str. , cena
Zbirka XX. STOLETJE, 2.del (jesenski
paket)  l.letnika, Cankarjeva založba,
Ljubljana 1993, 1628 str., cena:
Marguerite Yourcenar: OPUS NIGRUM,
1968, 343 str.
Josef Škvoreck: PRIMA SEZONA, 1975,
249 str.
Naova Siga: POTOVANJE SKOZl TEMNO
NOC, 1976, 483 STR.
Toni MOf rison: LJUBLJENA, 1987,321 Str.
Gabriel Garcia Marquez: GENERAL V
SVOjEM BLODNJAKU: 1989, 232 str.
0 čemje razlika med slonom in ribo?
Na slona se lahko nasloniš, na ribo se ne moreš naribati.
FILM
FEST
KULTURA
ZAPEL JE AMERISKI CESAR
UUBUANA, MALA DVORANA HALE TIVOLI, 22.10.1993
Panta Rei. Rock 'n' Roll ne bo nikoli umrl. Dokaz za to je skoraj 50-letni JAMES NEWELL OSTERBERG alias IGGY POP.
Le-ta ima letos kar tri močne razloge s katerimi je podprl novo turnejo. Najprej je tu seveda nov studijski album AMERICAN CEASAR, s katerim se Iggy vrača k svojim koreninam in rudiinentarnosti. Podobno bi veljalo tudi za letos izdani koncertni album SUCK ON THIS izdan pri francoski založbi REVENGE, na katerem posnetki datirajo v leto 1977. Tretji, namanj važen (Balkanci bodo razmišljali dugače) razlog pa je še pro-jekt oziroma filmski soundtrack ARIZONA DREAM, na katerem je Iggy sodeloval z Emir-jem Kusturico In Goranom Bregovičem. Njegova ustvarjalna pot traja že dobrih 25 let, kar pa je doba, ki jo doživi (preživi) malokateri rocker. Iggyu je to uspelo. S petnajstimi je ustanovil svoj prvi bend IGUANAS, po katerem je tudi dobil svoj vzdevek. Leta 1967 pa je s zasedbo THE STOOGES zakoličil pot avantgardnega -novega rocka . Deset let kasneje so se po tej skupini zgledovale dobesedno vse punk zasedbe vključno s SEX PISTOLS, kateri so priredili tudi njihovo klasiko NO FUN. THE STOOGES so posneli tri temeljne plošče -istoimensko, FUNHOUSE in RAW P0WER na katerih so skladbe, ki so še posebej danes standarden repertoar na Iggyjevih koncertih, zbrušena preobleka pa jim kljub časovni distanci daje svež, čisto poseben čar. Problemi z drogami so kot pri mnogih drugih skupinah tudi pri THE STOOGES terjali svoje žrtve in le-ta je v sredini sedemdesetih razpadla, IGGY POP pa se je znašel na robu eksistence. Vprašanje je, kako bi se nadaljevala njegova ustvarjalna pot, če ga takrat ne bi iz heroinskega kotla potegnil David Bowie, ki mu je po letu 1975 pomagal na skoraj vseh ploščah z izjemo zadnjih treh, kjer prihaja do izraza njegova avtorska identiteta, ki jo je izpilil z dolgoletnimi izkušnjami. Takšen je tudi njegov zadnji (dvojni) album
AMERICAN CEASAR, kjer je avtor skoraj vseh skladb. Je pa to tudi plošča v kateri je sežetih vseh 25 let njegovega ustvarjanja (življenja) in za katero bi lahko rekli, da je dosedaj njegovo najbolj dorečeno delo. Seveda ni naključje, da se Iggy vrača k svojim koreninam ravno v času, ko je rock v ponovni ofenzivi in ko se k njim ozira vse več nekdanjih ustvarjalcev je tudi odraz stanja vglasbeni industriji kateri se je IGGY ob pomoči kolegov (D.Bovvie) zmeraj spretno
prilagajal. Vendar to niti ni toliko pomembno, važno je, da je zmeraj znal ohraniti lastno identiteto in energijo, ki jo še posebej odraža na živih nastopih . IGGY POP je tako že drugič nastopil pri nas. Prvič v oviru promocijske turneje albuma BRICK BY BRICK (veliki Tivoli) tokrat pa seveda drugič in prvič v naši mladi državici. Congratulation Fuckers Slovenians so bile njegove prve besede. Le kdo bi vedel zakaj? Koncert se je začel točno ob napovedani 20-ti uri, odprla pa ga je ena izmed najobetav-nejših angleških novorkovskih skupin DIE CHEERLEADER, katero je POPU priporočil HENRY ROLLINS, ki je odpel nekaj taktov ob snemanju prvega singla iz nove plošče -W1LD AMERICA. DIE CHEERLEADER ni-majo nobene zveze z indie-pop zasedbami, ki so v zadnjih letih preplavile Anglijo in jo oskrunile z raznimi mešanicami plesne in rock glasbe.
DIE CHEERLEADER so tri brhka dekletca, ki se presneto dobro zavedajo kaj je Rock N Roll, pri udarjanju po bobnih pa jim pomaga moška roka. Polurni nastop sicer ni predramil publike, eden od razlogov za to pa je bil nedvomno preskromen odmerek jakosti zvoka, s čemer pa se mora sprijazniti pač vsaka predskupina ter seveda nepoznavanje benda . So ga pa zato DIE CHEERLEADR zažgali kot je treba in pokazali, da se na otoku še igra dober Rock 'n' Roll. Po polurni pavzi so fanfare naznanile prihod cesarja in prvi takti so obetali brezkom-promisen energičen koncert. Na naše presenečenje Iggyjevo koncertiranje ni temeljilo na predstavljanju zadnje plošče, temveč je zaobsegalo repertoar iz njegovega celotnega ustvarjalnega opusa. Težko bi rekli, da je odigral Greatest Hits saj je bilo razmerje med znanimi in neznanimi skladbami ravno pravšnje. Dokaz k vračanju h koreninam pa so ravno klasike kot TV EYE s primernim video-grafičnim prikazom, SEARCH AND DESTROY pa NO FUN, ki so jo svojčas predelali tudi SEX PISTOLS. Seveda
niso manjkali novejši hiti kot REAL VVILD CHILD in PASSENGER, ki so dodobra premešali plesočo maso pod odrom. IGGY je kot zmeraj izseval vso energičnost, čemur se ob nabito polni mali dvorani hale Tivoli seveda ni čuditi. Iz novega albuma AMERICAN CEASAR smo lahko slišali HATE pa odlično SICKNESS, mirnejšo FUCKING ALONE in nepogrešljivo WILD AMERICA. Prvi del kocerta je končal s skladbo HOME . Publika se odlično odzivala na geste jeguljasto zvijajočega POPa, klimaks pa so nekako pomenile klasike IWANNA BE Y0UR DOG in PASSENGER. Prvi dodatek je začel nekoliko presenetljivo (ali pa tudi ne) z unplugged verzijo skladbe IN THE DEATH CAR. Gre seveda za komad, ki staga napisala z Goranom Bregovičem in ki se nahaja na soundtracku ARIZONA DREAM. Odličen sprejem tega komada pri publiki gre seveda pripisati naši močni navezanosti na balkanski prostor in ob nadaljnem izvajanju skladb iz te plošče bi se ves koncert kaj lahko spremenil v Balkan žur. Ker pa 1GGY dobro pozna publiko (državo) pred katero nastopa si kaj takega seveda ni privoščil. Zadnji dodatek je začel s komadom, ki ga je podaril kolegu DAVIDU BOWIJU - CHINA GIRL. Posodobljena izvedba hita LOUIE LOUIE je pomenila zaključek predstavljanja novega albuma.
IGGY POP zagotovo pomeni eno najbolj vznemirljivih in vedno privlačnih koncertnih pojav, kar je nenazadnje dokazal v Ljubljani že drugič. Uigrana zasedba je tako pripravila enkratno rokersko predstavo v kateri se je odražala vsa enostavnost in ostrina časovno nesmrtnih skladb, katere svojo zgodovinsko težo dobivajo šele danes ter seveda neizmeren energetski naboj skoraj 50 ietnega IGGYA POPA, ki s svojo kariz-matičnostjo in neizprosno brezkompro-mistnostjo celotni predstavi prispeva največji delež. Pure Rock 'n' Roll! Hail Ceasar!
ALEXAHDER LIS FOTO: TINA HAUSER
fiHiBra
Kaj dokazujejo nigri? Da so Indijanci kavsali bizone.

KULTURA
V. Britanija/Rusija/Francija/Itali-ja/Nizozemska, 1992. Adventures Pictures Ltd (LondonJ/Len/flm (St Petersburg)/Rio (Pariz)/Mikado Film (Rim)/Sigma Filmproductions (Maarsen).
V sodelovatyu z British Screen in s Jinančno pomočjo European Co-production Fund/European Script Fund.
Režija-. Sally Potter
Scenarij-. Sally Potter, po romanu
Virginie Woolf
Fotografija: Aleksej Rodionov
Glasba: David Motion, Sally Potter,
Fred Firth, David Bedford
Igrajo-. Tilda Swinton, Billy Zane, John Wood, Lothaire Bluteau, Char-lotte Valandrey, Heathcote Williams
Angleška pisateljica Virginia Woolf (1882 - 1941) spada med tiste mo-derne romanopisce, ki so se med prvimi znali otresti tradicionalnih fabulativnih shem. V njenih romanih se "normalni" zaplet precej porazgubi, najpoglavitnejši element pa pogosto posta-ne "podzavestni" tok misli, razpoloženj in čustev glavnih junakov. Njena dela odlikuje senzibilen slog, s pogosto uporabo notranjega monologa, liki pa so večinoma ženske srednjih let iz višjih družbenih slojev. Podoben je tudi Orlando, posvečen
GOSTINSTVO T    U    R    I    Z    E    M
TopniSka 33 - 61 000 LJUBLJANA TELEFON: (061) 327 374 327 384 TELEFAX:         (061) 122 089.....-.....
PONUJA
GOSTINSKE STORITVE V RESTAVRACIJAH S POSTRE2BO
ALI SAMOPOSTREZBO ORGANIZIRA PREHRANO V SOLAH, FAKULTETAH
IN ZAVODIH
ORGANIZIRA ZABAVNE PRIREDITVE BRUCOVANJA
Vključeni smo v verigo gostninskih lokalov: Topniška 33, Emonska 8, Jamova 2 v Ljubljani, kjer lahko vnovčitc na3e bloke za prehrano.
pisateljičini prijateljici in ljubici Viti Sackville-West, ki jo je Woolfova spoznala leta 1922, njuno razmerje pa je trajalo skoraj dvajset let. Vitin sin in biograf Nigel Nicholson je Orlanda označil kot "najdaljše in najbolj prisrčno ljubezensko pismo v književnosti". Roman ima vse kvalitete ostalih del VVoolfove, le da imamo tokrat -namesto z literarnim monologom - opravka z "eksteriorizacijo zavesti" in z bolj vizualno kvaliteto ponazarjanja miselnega toka.
Sally Potter je že, ko je Orlanda brala kot najstnica, na roman gledala s filmskimi očmi. Sama adaptacija romana za scenarij je trajala precej časa (njen sodelavec pri scenariju je bil Walter Donohue), pri zbiranju denarja pa je Potterjeva morala iskati podporo pri več producentih (film je koproduciralo kar pet držav) in so ji prišle prav tudi njene ruske zveze iz časov, ko je delala televizijska filma Women In Soviet Cinema in / am an Ox (oba 1988), kajti proizvodna hiša Lenfilm je eden od koproducentov, direktor fotografije je Aleksej Rodionov (ki je zaslovel kot sodelovalec Elema Klimova pri filmu Pridi in poglej) in tudi sekvence veseljačenja na ledu so bile posnete v St. Petersburgu. Sally Potter je sicer vsestranska umetnica (razen z režijo in s pisanjem se ukvarja še z glasbo in s koreografijo) in tudi Orlanda ni Ie režirala, temveč je (kot smo že omenili zgoraj) zanj napisala še scenarij in delno tudi glasbo.
Kot vemo, gre pri Orlandu za pripoved o mladeniču aristokratskega stanu, ki leta 1600 spozna kraljico Elizabeto I., tej pa je tako všeč, da ga določi za naslednika družinskega dvorca in mu obenem "zaukaže", naj se ne spreminja in naj torej ostane večno mlad, prav kakor v trenutku, ko sta se spoznala. Orlando se res ne stara in v naslednjih stoletjih se najprej zaljubi, se ukvarja s poezijo in med diplomatsko misijo v Srednji Aziji spremeni spol, tako da se nekega jutra preprosto zbudi kot ženska. V viktorijanski dobi se Lady Orlando zaljubi v ameriškega pustolovca, nato pa v našem stoletju rodi otroka (hčerko) in postane pisateljica. Roman Virginije Woolf se je končal z letom 1928 (čas izida Orlanda), Potterjevapajescenarij prilagodilatako, da se zgodba konča v 90-ih letih 20. stoletja. Po vizualni plati je film razkošen, tako po zaslugi kamere Rodionova, kot zaradi mojstrske scenografije Jana Roelfsa in Bena Van Osa (scenografa filma Kuhar, tat, njegova žena in njen Ijubimec režiserja Petra Greenawaya). Tilda Swinton, 31 -letna britanska igralka (veliko je nastopala v filmih Dereka Jarmana, za vlogo Isabelle v njegovem Edwardu II. pa je tudi dobila nagrado za najboljšo igralko na festivalu v Benetkah) je bila zelo posrečeno izbrana za vlogo Orlanda. Potterjevi je s tem filmom uspelo narediti duhovit in ironičen komentar na račun posebnosti angleške družbe in kulture, predvsem pa izvirno interpretacijo romana, ki govori o brezčasnosti ljubezenskega hrepenenja, utelešenega v liku Orlanda.
IGOR KERNEL
TW0 TONE, založba , ki je v osemdesetih lansirala take skupine kot MADNESS, THE SPECIALS in THE BEAT, bo 8. novembra izdala četvorni CD-BOX SET z naslovora THE COMPACT 2-TONE STOR. Pred tem bo izšel še EP s prvimi singicarai te založbe, kot tudi THE BEST OF 2 TONE enojna kompilacija.
ICE CUBE bo za svoj novi album LETHAL INJECTION predelal 11 minutnoskladboONE NATION UNDER A GROOVE, ki jo v originalu izvajajo GEORGE CLINTON AND FUNKADELIC. Njegova založba PRORITY RECORDS bo tudi ponatisnila vse plošče prej omenjenih FUNKADELIC. Zasedba THERAPY se je po kopici Epjev končno odločila, da izda novstudijski, ki bo izšel šele marca prihodnje leto. BONO VOX, frontmen zasedbe U2 poje na albumu deutov franka sinatre skladbo
l'VE GOT YOU UNDER MY SKIN. V ostalih duetih staremu FRANKIJU pomagajo še ANITA BAKER, LUTHER VANDROSS, ARETHA FRANKLIN ter še nekateri. THE RAMONES so izdali mini aibura ACID EATERS s cover verzijarai naznamem-tejših skupin iz šestdesetih, med drugim tudi BEACH BOYSOVt THE DOORS in THE WH0.
ALICE IN CHAINS so prestavili izid polakustičnega mini albuma JAR OF FLIES na januar prihodnje leto. Pevec zasedbe LAYNE STENLEY pa gostuje na novem albumu zasedbe HEART, kjer se je pridružil vokalistkama ANN in NANCY WILS0N v verziji BOB DYLANOVE skladbe RING THEM BELLS.
Najbolj znani newyorški undergorund klub CBGB'S praznuje Ietos 20. obletnico obstoja. Tako se bodo na njegovih odrih po dolgem času zvrstile skupine, ki so svoje prve korake naredile tara skozL To so RAMONES, TALKING HEADS, BLONDIE, TELEVISION in še mnogi.
TERRY EDVARDS, saksofonist zasedbe GALLON DRUNK, bo izdal EP s predelavami skladb skupine THE CURE. EDWARDS je že obdelal jESUS AND MARY CHAIN, MILESA DAVISA, m THE FALL. Skupek izdanih priredb se bo znašel še na albumu, ki izide konec meseca.
BMX BANDITS je nova skupina angleške indie založbe CREATION. Igrajo pa mešanico BAY CITY ROLLERSOV in BEACH BOYS .
JOE SATRIANI je presenetljivo hitro izdal nov album. Greza dve plošči, enaje live, dmga pa studijska. Na albumu, ki ga je poimenoval TIME MACHINE, se je tako skupaj znašlo 28 skiadb, za 145 minut glasbe. Nemški punk rokerji RICHIES, ki snernajo za znano založbo WE BITE, so izdali novalbum in ga pomenovali PET SUMMER. Pri snemanju je fantom pomagal DETLEF MOHRMANN - EX SPERMBIRDS in B0X-HAMASTER. Zasedba GROWING MOV-EMENT, ki snema za že omenjeno nemško založbo, je izdala svoj prvi album CIRCLE OF TORTURE. STEPHENABARNESA, vokalista THOUSAND YARD STARE, je zamenjal NICK STEELE.
Policisti so ustrelill saxqfonista zasedbe EARTH, WIND & FIRE — DONALADA M7RICKA, v njegovem stanovanju vLA-ju. Kotseje kasneje izkazaloje imel DONALD v roki namesto prave pištole njej podoben vžigalnik za cigarete.
KONCERTI:
14.11 ./DUNAJ - Stadthalle - AEROSMITH z
MR BIG
15.11,/MUNCHEN - Terminal 1 - SUEDE,
17.11 ./DUNAJ - Arena - CARTER USM,
21.11 /GRADEC - Orpheum - BODY COUNT,
23.H./LJUBLJANA - Cankarjev dom -
PHILLIP GLASS,
25.H./MARIBOR - MKC - DEMOLITION
GROUP,
ALEKSANDER US
Zločin nepreneha biti zločin zaradi tega, kerga mnogi počno. Alcyone
Predstavljajte si, da stopite v trgovino, kjer so cene višje od običajnih, prodajalec je neustrežljiv, neprijazen in celo nesramen. Ko pa enega od razstavljenih artiklov vseeno vzamete in ga hočete kupiti, ker ga pač potrebujete in nočete iskati še drugod, se izkaže, da v trgovini ni drobiža in prodajalec vam predlaga, da greste svoj denar sami zamenjat v bližnjo trafiko, če pa vam to ni prav, mu ni to prav nič mar in vas prostodušno usmeri proti izhodu. Alipa drug primer: ste lastnik hiše z nekaj zemlje okoli nje, oboje po svojih močeh urejate, kot vam pač dopuščata čas in denar. Vvaši neposredni bližini živi posebej neprijeten sosed - ko vas ni doma, na vašo parcelo odlaga svoje smeti, z vašega vrta krade pridelke, uničuje vam živo mejo in lomi veje na sadnem drevju, ker je njegova parcela višja od vaše, spelje z nje odtoke, tako da ob deževju voda in blato od tam dereta na vaše dvorišče, na skrajnem robu svoje parcele in tik ob meji z vašo si omisli kup gnoja in poljsko stranišče (na tisti strani seveda,kjerjevašekuhinjskookno),povrhu pa je po svoje prestavil že vse mejnike. Noben razumen pogovor z njim ni mogoč, posmehujesevamalicelogrozi. Vzemimoše bolj "globalen" primer: sestanete se s skupino Ijudi, ki ima v rokah vzvode oblasti in moč odločanja o razporejanju javnega denarja na svojem območju, dogovoritipa bi se morali o usodi dejavnosti ali ustanove, ki jo nasestankuzastopate vi, grepazazadevo splošnega pomena in če bi omenjena dejavnost oziroma ustanova izginila s prizorišča, bi to obenem pomenilo, da bi ugasnil pomemben segment naše kulture. Kerste navajeni argumentiranih razgo-vorov, tako sepačdela v vašem okolju, tudi tokrat nastopate z argumenti, predvsem pa z resničnimipodatki. Vašinasprotniki, kiso na sestanekprišlipopolnoma nepripravljeni, o dejavnosti ne vedo ničesar in vse skupaj jih niti ne zanima (ker so se že vnaprej odločili, dabodo rekli ne), vašeargumentein navedbe enostavno nonšalanto preslišijo, pa ne le to: namesto da bi sami postregli s svojimi argumenti (ki jih nimajo), kot "utemeljitevsvojih stališč" trosijo neumnosti (ker pač ustreznih podatkov ne poznajo ali preprosto zato, ker so sami neumni) oziroma se - karje še huje - odkrito in vam v obraz lažejo. Ker ne želite razpravljati na takšni ravni, postrežete z novimi argumenti, kijih prisotni še enkrat preslišijo in niti ne poskušajo odgovoriti nanje, v odgovor pa dobesedno ponovijo iste neumnosti in iste lažikotprej. Kakšna bi bila vaša reakcija v navedenih primerih? Legitimnih reakcij v vseh treh primerih, ki zadevajo različne ravni soočanja s povsem vsakdanjimi in običajnimi problemi (prvi predstavlja čisto potrošniško raven, drugi lastninsko, tretji pa zadeva že t.im. "širše družbene odnose"), je pravzaprav malo. V prvem primeru lahko jasno in glasno izrazimo svoje negodovanje, zahtevamo pritožno knjigo (na to zahtevo se nam prodajalec lahko samo smeji) ali pa šefa (ki ga prav tedaj seveda ni tam), lahko sicer gremo še dlje in se pritožimo tržni inšpekciji, zadoščenja pri tem pa je le malo ali nič, saj si s tem samo nakopljemo dodatne opravke. V drugem primeru se lahko s sosedom spremo (in s tem dosežemo, da nam takrat, ko nas ni doma, dela še večjo škodo) ali pa ga seveda tožimo (v veliko veselje našega odvetnika, ki si bo na naš račun pustil izplačati slasten honorar, po dolgotrajnem in mučnem sodnem procesu pa bo v najboljšem primeru dosegel to, da bo sodišče sosedu odredilo
IMETI PRAV
simbolično denarno kazen in mu ukazalo, naj vzpostavi ustrezno stanje na zemljišču, nato pa se bo čez teden dni vse skupaj začelo znova). V tretjem primeru lahko jasno povemo, da so naši sogovorniki idioti oziroma lažnivci, a ti nas seveda takoj obtožijo nekorektnosti oziroma nekulturnega obnašanja. V vseh treh primerih imamo pravico tudi molčati in se obupano sprijazniti s takšnim stanjem. Tudi če bi v vseh treh primerih na koncu "zmagali", bi v bistvu izgubili - svoj čas, svoj denar, svoj mir. Problem legalnega iskanja praviceje prav v tem: prav nične pomaga, če imamoprav in smo na strani resnice - česmo soočeniznekom, kinima prav, vendar je zadosti brezobziren, bomo v vsakem primeru izgubili. Zato ni nič nenavadnega, če dobijo nenavadno privlačnost povsem drugačni scenariji, ki - v razliko od legalnih - nudijo resnično katarzo. V prvem primeru bi morda lahko prijeli baseballski kij, ki tako lepo leže v roke in z nekaj dobro merjenimi udarci nesramnemu prodajalcu razsuli trgovino in če bi se ta drznil protestirati, bi ga z vso močjo treščili po trdi betici. V drugem primeru bi se lahko potuhnili in počakali soseda, ko bispetprišel krast na naš vrt ali pa prestavljat mejnike, nato pa z neskončno naslado poslušali škrtanje kovine in kosti ternjegove obupane krike, kobisesprožilamedvedjapast, kismo jo nastavili injo posebej zanj še priključilina električni tok. Tretji primer bi bilo seveda treba reševati bolj globalno, kerzadeva same temelje demokratične družbe, kjer je bedakom in lažnivcem dovoljeno, da nekaznovano spregovorijo v javnosti in zastopajo svoja idiotska stališča, povrhu pa še uživajo vsesplošno podporo, ugled in privilegije. Potrebovali bi zakonodajo, ki bi strogo prepovedovalavsakemu patološkemu lažnivcu ali tistemu z IQ-jem, nižjim od 60, da zaseda katerokoli odgovorno in javno funkcijo, če pa bi se s svojim mnenjem vseeno drznil nastopiti v javnosti, bi ga bilo treba po hitrem postopku obesiti na prvem križpotju. Se vam je morda kdaj pripetilo, da ste se - ko ste bili s svojim potrpljenjem že čisto na koncu - zalotili, da sanjarite o prav takšnih ali pa še bolj slikovitih scenarijih? D-Fens (Michael Douglas) iz filma Prosti pad (Falling Down, 1992) Joela Schumacherja, je človek, ki je zgornje scenarije tudi udejanil, zato ni nenavadno, da gre za uspešnico, ki je vzbudila skrajno kontroverzne reakcije občinstva in kritike. Gre za moža, ki je ostal brez svoje družine (žena se jeločila od njega, seveda jeobdržala tudi hčerko in hišo), izgubil je svojo službo v podjetju, ki je delalo za ameriško obrambno ministrstvo (zaradi desetkanja zaposlenih po razpadu Vzhodnega bloka, s čimer se je končala oboroževalna tekma), z drugimi besedami, porušil se mu je ves njegov svet, izgubil je vse, v kar je verjel in kar je dajalo njegovemu življenju smisel in pomen. In zadostujejo le še prometna gneča, neznosen hrup in poletna vročina, da v enem samem trenutku ugotovi, da ima vsega dovolj. Od tega trenutka dalje premočrtno stopa preprostemu cilju nasproti: obiskati svojo hčerko na njen rojstni dan. Na svoji poti do tega cilja ruši vse pred seboj in obračunova z najrazličnejšimi brezobzirneži, ki se mu zoperstavijo in se nevajeni takšne "neposrednosti", ker imajo vsak dan opravka z ljudmi, ki se raje previdno umaknejo. Ni vprašanje, če ima D-Fens "prav" (o tem pač ni dvoma), zanimiv pa je hipokritičen odnos nekaterih kritikov do njegovih metod. Toda: ali je sploh lahko ravnal še kako drugače? Je njegovo začudenje med finalnim "showdownom" ("I'm the bad guy?") res samo njegovo?
IGOR KERNEL
Fitness Studio
ALADIM
ponovno odpira vrata in vas vabL da se nam pridružite v vadbi na najsodobnejših TechnoGym napravah, v prijetnem okolju
in dobri družbi!
ODPRTO: PON.- PET: 10.00 - 22.00
SOBOTA:   10.00 -14.00 in 16.00 - 20.00
NEDELJE in PRAZNIKI ZAPRTO !
Obiščite nas in se prepričajte!
tel.: 555-468 Tugomerjeva 56a
dtudentcski popu<st 15%
Adamje vprašal Boga: "Zakajje Eva tako lepa?' Bog: "Dajo vzljubiš.'
U DANIMA KAD NA NISAN SRBI UDARISE...
PO FESTIVALU EX PONTO
SOOČANJE RAZLIČNIH KULTUR
Oestival Ex Ponto, ki je poskušal soočiti in "združiti" kulturo bivših jugoslovanskih republik (predvsem pa Slovenije in BiH), in se je dogajal v KUD France Prešeren, Cankarjevem domu in klubu B 51, je za nami. Organizatorje festivala sem naštel še v prejšnji številki. Takrat sem prireditve s festivala samo preletel, tokrat pa bom izpostavil najvidnejše.
Vse skupaj se je začelo na Gerbičevi ulici - v klubu B 51, kjer so v klubski galeriji odprli razstavo fotografa Diega Andresa Gomeza. Fotografije prikazujejo bosanske be-gunce - starce, otroke, ženske - žrtve še vedno trajajoče bosanske vojne. Gomez je s temi fotografijami dokazal svoje odlično fotografsko znanje in tehniko. Fotografije vsebujejo namreč vse, kar želi dober fotograf v vojnem stanju ujeti v svoj objektiv - žalost, solze, bedo, strah, negotovost.... Mimogrede, v klubu B 51 je odprt tudi nov cocktail bar - poleg galerije. Literarni večer v KUDu France Prešeren je bil tak kot vsi drugi do sedaj. Gostje (bosanski in slovenski poeti in literati - Dane Zajc, Kajetan Kovič, TomažSalamun, BertaBojetu, Milan Dekleva, Uroš Zupan, Aleš Debeljak, Coran fankovič, Josip Osti, ... ) so predstavili - prebrali svoja kratka dela, poželi aplavz in to je bilo vse. Nič izvirnega, pestrega, kljub temu, da je bila dvorana polna. Okrogla miza Novinarstvo v vojni in o vojni, na kateri so sodelovali bosanski
in slovenski novinarji - TitDoberšek, glavni in odgovorni urednik Dela, Marjan Sedmak, predsednik Društva slovenskih novinarjev, Ervin Milharčič-Hladnik,novinarMladine, AleksandarMlač, sarajevski novinar in moderator okrogle mize, Midhat Plivčiž, odgovorni urednik Oslo-bodenja in Kemal Kurspahič, glavni in odgovorni urednik Oslobodenja, je bila ena izmed najobiskanejših prireditev, dvorana Kud-a France Prešeren je bila nabito polna. Gostje so vsak na svoj način predstavili medij, iz katerega prihajajo in na kakšen način posredujejo vojne informacije iz Bosne. Direktor Oslobodenja Kurspahic je izkoristil možnost in se zahvalil slovenskim medijem za pomoč pri obveščanju o resničnem vojnem stanju v BiH. Udeleženci okrogle mize so poskušali najti odgovor, kdaj točno se je vojna v BiH oziroma balkanska vojna pravzaprav začela. Pravi datum je sicer teško določiti, vendar so se vsi strinajali, da je bila začetek vojne pravzaprav srbska informacijska blokada. Ervin Milharčič-Hladnik je povedal, da ni tako navdušen nad novinarskim poročanjem bosanskih novinarjev, kot fasciniran nad tem, ker se Ie-ti ob vsej vojni krutosti ukvarjajo s tem, kako bodo šli bosanski otroci v šole, vrtce, kako novinarji gradijo civilno družbo. Toliko o okrogli mizi v Kudu France Prešeren. "Izbjeglička" televizija ITV se je
predstavila v klubu B 51 - s predvajanji filmov, reportažami in kulturnimi dogajanji v Sloveniji in Belgiji v času njihovega sodelovanja. Več o tem novinarska kolegica Vera Kovačevič.
Koncerti! Kar nekaj jih je bilo. Sicer pa bodo o njih pisali za to usposobljeni Tribunini kritiki. 0 Željku Bebeku pa vseeno nekaj besed. Bebek je v dvorani Kuda-a France Prešeren navdušil vse po vrsti. Ne samo mladi, tudi starejši obiskovalci so se za-bavali. V prvih vrstah na koncertu pa nista manjkala niti mama in oče Željka Bebeka. Mama je bila vsa v solzah, oče pa je kar naprej cukal Bebeka za rokav, češ, nehaj že. Vendar - publika je bila divja in željna Bebekovih "dugmetovskih" in novejših ko-madov. Tudi Bebek ni bil ravnodušen, čeprav je pel na playback. Skratka, koncert je navdušil in zadovoljil zabave in norenja željno publiko. Še kar nekaj prireditev je bilo, vendar na vseh pač nisem mogel biti, pa še pokrivale so se. Festival Ex Ponto ni bil slab, čeprav bi lahko bil še boljši. Prostori, kjer se je festival odvijal, bi morali biti večji, obveščenost tudi ni bila najboljša, prireditve pa večkrat predolgočasne - v še znani, ustaljeni formi.
Vsekakor pa festival v taki obliki lahko postane tradicionalen in še bolj mednaroden, kot je bil tokrat. Festival, kjer bi se mešale različne ideje, mišljenja, kulture.
ALEŠ ČAKŠ
ITV
jegunska televizija ITV (IzbjegHčka televizija) se 'je nedavno kot ena od organizatoric predstavila na festivalu EX-PONTO. V prostorih kluba B 51 na Gerbičevi ulici je prikazala del svojega večmesečnega dela - reportaže, dnevnik, posnetke s koticerta, ki jebil 25. maja 93 v Križankah, ter drugo.
ITV obstaja že devet mesecev, Begunci (predvsem študentska populacija) delajo s pomočjo belgijske organizactje Causes Communes. Le-ti so pripeljali vso potrebno opremo ter z mladimi begunci izvršili tromesečni tečaj usposabljanja za delo snemalca, novinarja, voditeljaoddaj, montažerja. Prvi projekt, ki so ga uspežno izpeljali, je pregled novic, narejen v obliki tekvizijskega dnevnika, kjer so poročali z bojišč v Bosni in Hercegovini in drugo. Ta dnevnik je namenjen predvsem begimcem. vsak dan ražen sobote in nedelje v večernih urah si ga lahko ogleda/o v enem od skupnih prostorov v begunskem centru Roška na Po\janski cestl Tudi ITV ima svoje prostore v zbirnem centru Roška, pri tem pa jim je pomagal Urad za begunce.
Na begunski televiziji delujeta dve ekipi, prva oblikuje dnevnik, druga pa beleži človeške usode v begunskih centrih. Dino Schrailehner, študent iz Sarajeva, ki dela v dragi ekipi, mi je pripovedoval o pristopu, s katerim se približajo ljudem s preživelimi travmami iz vojne. Dejal je, da se na začetku dolgo pogovarjajo s temi Ijudmi, da bi jim na koncu zaupali, ker, ko začnejo govoriti svojo - ponavadi pretresljivo - zgodbo, se niti ne zavedo, da jih kamera snema, ker se le-ta skupaj z novinarjem spremeni v poslušaka. Poudaril je, da je po končanem snemanju že sam pretresen, zlomljen. Obžel jeze vse centre v Sloveniji, posnel ogromno zgodb, !e del teh je bil pfikazan na festivalu EX-PONTO, večina materiala pa čaka v arhivu na pravi trenutek, da pride na dan v obliki dokumentarnega filma.
Causes Communes, odkoder je prižla iniciativa za ustanovitev begunske televizije, }e belgijska humanitarna organizacija, ki želi na neklasičen način pomagati beguncem. Vstanovitev televizijskegastudia naRoški, pomočbegunskim osnovnošolcem gtede knjig in šolskega pribora, ipd. Njihov nov projekt, paje dovoz konvoja s hrano za begunce v Slovenijl V bltžnji prihodnosti ITV načrtuje predstaviti svoje oddaje in reportaže tudi na eni od ljubljanskih televizijskih postaj, pri vsem tem delu pa )ih vodijo raentorji, razni priznani novinarji in drugi eksperti.
VERA KOVAČEVIČ
Mmaimi že ta Deluo
PO S\ET0VMH NORMAH
z izbranimi sestavnimi deli, rednim vzdrževanjem in odpravljanjem napak zagotavljamo vsaj 99 procentno izkoriščenost vašega informacijskega sistema.
računalniki GAM6IT , svetovanje, tiskalniki EPSON , računalniški inženiring, lokalne mreže
NOVELL , servis, risalniki ROLAND , modemi in      Odločitev poslovnih Ijlldi! telefaksi ZYXEL, zastopstva, monitorji EIZO, programska oprema, DEICO, izobraževanje, SMC
Gambit je zaičittna blagovna znamka z nadzorovano kvalitato.
GAIVIBIT  TRAOE    L|iibl|ana, Savska 3. tel   061  111 318   !ax 061 120 108
SAGA, Nova Gorica, fax/tel. 065 32 322
Adam: "Zakajpaje tako neumna?" Bog: "Da tudi ona vzlfubi tebe."
OBZORJE
KAI POCNEMO, KO NE DELAMO
Preprost izračun pokaže, da Slovenec dela in služi zase samo 27 let. Ves ostali čas, to je v povprečju 43 let, delamo nekaj, kar ne prinaša sprotnega zaslužka. Prvih sedem let se v krogu svoje družine učimo prvih korakov v življenje. Naslednjih osem let nas osnovna šola opismeni (kar ne pottieni, da nas nauči samo pisati, čeprav nekaterih ne nauči niti tega, ali pa hitro pozabijo). Fazo učenja večina Slovencev in Slovenk zaključi s tri ali štiriletnim šolanjem, ko se pripravi na delo v svojem prvem poklicu. Med delom štiri leta prebijemo na dopustu, ki ga izkoristimo po lastnih željah in možnostih. Porodniški dopust dopušča malo možnosti, posvetiti se je treba novorojencu. Prav tako bolniškega dopusta praktično ni mogoče izkoristiti za dosti drugega kot za počitek in zdravljenje.
Po zaključku tako imenovane delovne dobe je spet vse prepuščeno posamezniku. Upokojenci svoj prosti čas preživijo bolj ali manj aktivno, po lastnih željah in možnostih. Izraba časa je v različnih stopnjah organizirana za vsa obdobja, le za Ieta nezaposlenosti ne. Kaj početi, ko smo prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje? "Iskati službo" je samo deloma pravilen odgovor. Zaradi preprostosti ga ponitja naša vlada in s temprelaga odgovomost na pridobitev zaposlitve na ponudnike (podjetja) in iskalce (delavce) dela. Vbistvu je nezaposlenost vmesno obdobje med dvema zaposlitvama.
Razvite države so že pred leti spoznale, da pridobljeno znanje hitro zastara. V povprečju v sedmih letih. Nenehno izobraževanje je potrebno:
— zaradi sledenja novim tehnologijam, načinom dela, organizaciji in razvoju stroke
—  zaradi prekvalifikacije na novo področje
—  zaradi osebnih interesov ali pa preprosto zato, ker pridobljena znanja in izkušnje dolgoročno ali kratkoročno ne bodo več potrebna.
Razvite         družbe         nenehno izobraževanje              spodbujajo,
organizirajo na nivoju države s primernimi programi in dotacijami izobraževalnim ustanovam ter ga sprejemajo kot pravico delavca do lastnega razvoja. Pravico, ki mora biti zagotovljena vsem. Ali res še kdo misli, da se imamo pravico šolati samo do 18. leta? Delavec, ki razume, da je delo izgubil, ker v njegovi stroki zaradi različnih vzrokov (zmanjšanje tržišča, optimizacija proizvodnje in podobno)   prišlo   do   trajnega zmanjšanja potreb po delu oziroma zato,   ker   ne   obvlada   novih tehnologij  (npr. računalniškega vodenja), brezposelni čas porabi za dodatno   izobraževanje,   ki  mu omogoči pridobitev nove zaposlitve. Običajni Slovenec tega ne more.    ^ Izobraževanje    je    zelo    slabo organizirano, poleg tega nihče ni seznanjen s potrebami slovenskega gospodarstva v naslednjih letih. Informacijo o tem bi moralo dati gospodarstvo po svojih načrtih razvoja, če jih sploh ima. Sicer pa, le zakaj in kako naj se ta občajni brezposelni Slovenec izobražuje, ko pa se mu zdi, da še za kruh nima. Zato čaka. Čakanje postane njegov nov poklic, s katerim si zagotavlja osnovno
NEZAPOSLENOST-VSAKEMU ŠEST LET
©ivimo od rojstva do smrti in ta doba je dolga okrog 70 let. In kaj počnemo ves ta ljubi čas? Najprej sedem pravljičnih let spoznavamo svet okrog sebe. Naslednjih osem let gulimo osnovnošolske klopi. Povprečen Slovenec se nato tri ali štiri leta uči svojega prvega poklica. Z dopolnjenimi osemnajstimi leti začne služiti svoj kruh. Nekateri sicer nadaljujejo s študijem vse do triindvajsetega leta, pri čemer pa večinoma tudi sami že zaslužijo kakšen tolar. Delovno dobo Slovenec zaključi okrog 60. leta in čaka ga še 10 mirnih let, potem pa pride temna jama.
Tistih 40 let je na prvi pogled huda in dolga tlaka. Pa le ni tako hudo. Vseh let namreč povprečna Slovenka in Slovenec nikakor ne oddelata. Izven sivih zidov tovarne lahko počnemo, kar nas je volja:
— štiri leta smo na dopustu
— večinoma ženske za eno do dve leti uidejo na porodniški dopust
— preležimo eno do dve leti bolniških dopustov
—  šest let pa prečakamo kot brezposelni (pri sedanji 15% stopnji nezaposlenosti)
socialno varnost, nekaj denarja in zdravstveno zavarovanje. Za priboljšek pa si najde še kakšno delo na črno in sorazmerno lepo živi. Država je svoje dosegla, nezaposleni se je znašel sam. Državi ni treba več skrbeti zanj. Sicermalo pojamra, da ga ne more obdavčiti, vendar je to bolj zaradi tega, da bi življenju nezaposlenega dala malce okusa po kriminalnem početju. Socialni mir, osnovna želja vsakokratne oblasti, je kratkoročno dosežen.
KAKO ZIVIMO, KO NE DELAMO
Prvih petnajst let, torej celotno predšolsko in osnovnošolsko obdobje za malega Slovenca skrbijo starši. Njegov razvoj je popolnoma odvisen od finančnih in drugih zmožnosti družine. Odvisnost se večinoma nadaljuje tudi v naslednjem obdobju, to je v pripravi na prvi poklic. Za dopust si sproti zaslužimo sami. Za bolezni tudi, saj država plača samo bolniške nad 30 dni. Plača seveda tudi porodniški dopust. Šest let brezposelnosti je dolga doba. Stroške si razdelijo: država, približno manj kotleto (vpovprečju) brezposelni posameznik sorodniki in prijatelji.
Povprečen Slovenec si mora tako med delom prihraniti dovolj denarja, da bo lahko preži-
vel pet let brez dela. Če tega ne zmore, mu pomagajo sorodniki ali prijatelji. Država, zavedajoč se dejstva, da sorodniki in prijatelji ne bodo dovolili, da nekdo izmed njihovih umre od lakote in mraza, skrb za socialno varnost svojih državljanov preloži na pleča posameznikov in njihovih sorodnikov. Ker le-ti tega bremena nikakor ne morejo prenesti, se rešujejo s črno ekonomijo. Čas, ko bi si morali pridobiti nova znanja za boljše opravljanje lastnega poklica oziroma pridobitev znanj za novi poklic, morajo porabiti za iskanje črnega zaslužka, ki jim omogoča preživetje. Ali jim lahko vlada to zameri? Morda pa misli, da je tudi prestrukturiranje gospodarstva stvar delavcev.
SOCIALNA DRŽAVA
Kljub velikemu številu socialnih strank smo od socialne države zelo daleč. Res je, da vsi zaposleni plačujemo socialne prispevke, ki pa ne pokrijejo vseh stroškov. Socialna država bi morala poskrbeti najmanj za:
— finančno pomoč do 15 leta starosti
— finančno pomoč pri šolanju za poklic
— bolniški dopust ne glede na trajanje
— obdobje nezaposlenosti v celoti
— minimalno pokojnino po zaključku dela
— porodniški dopust
V Sloveniji je danes poskrbljeno samo za porodniški dopust, bolniški dopust nad 30 dni ter pokojnino. Socialni prispevki, katere plačujemo, tako pokrivajo samo manjši del socialnih pravic razvitih družb. Primerjava višine prispevkov v Sloveniji z višinami v drugih državah je neprimerna, saj naša država svojim državljanom ne zagotavlja celotnega spektra socialnih pravic. V povpreč-ju Slovence socialna var-nost stane še enkrattoliko, kot dajo dr-žavi od svo-jega oseb-nega do-hodka. Država si poleg tega picž
celo toliko cinizma, da jim teh stroškov, razen vzdrževanja otrok in stroškov zdrav-ljenja, ne prizna v celoti kot odbitno postavko pri izračunu davčne osnove.
DEMOKRATICNA DRŽAVA
Država se proti nezaposlenim bori kot proti kriminalcem. Z zakoni zmanjšuje podporo, krajša čas upravičenosti do nje in zaostruje pogoje za pridobitev.
Nezaposlenosti noče priznati kot normalnega stanja, čeprav je več ali manj jasno, da v Sloveniji lahko pričakujemo do 20 odstotno nezaposlenost, dolgoročno pa ne manj kot 10 odstotne. V primeru, da vlada ne bo pričela izvajatigospodarske politike in ustrezno planirati m potem ohranjati stopnje nezaposlenosti, bo tako kot v financah prišlo do devalvacije. Delo bo vse manj vredno in število nezaposlenih bo naraščalo. Kljub sorazmerno velikemu številu finančnikov na žalost trenutno v Sloveniji nimamo nobenega strokovnjaka za to področje. Dr-žava se tako trudi zamrzniti obstoječe stanje s tem, da preprečuje migracije zaposlenih. Delavcu ne dovoljuje svobodne izbire delodajalca. Delavec, ki samovoljno iz kateregakoli razloga odpove delovno razmerje, nima pravice do podpore. Kdo bo delavcu dal pravico, da zapusti delovno me-sto, na katerem ga delodajalec premaJo plačuje ali kako drugače ovira pri lastnem razvoju? Res je sicer, da tudi podjetje ni v najbolj rožnatem položaju. Delavca ne more odpustiti brez ugotovitve njegove krivde (kriminalna nota brezposelnosti) oziroma dolgotrajnega postopka ugotavljanja trajnega presežka, pri čemer je potrebno paziti na vrsto norm, medtem ko so medčloveški odnosi pozabljeni. Norme so odraz absolutizma, ki ga obstoječi državni aparat kot naslednik socialistične birokracije razvija in negiije, da bi ohranil svoja lastna delovna mesta in si širil vpliv. Z obstoječo zakonodajo država ne omogoča hitrega razvoja družbe, temveč ga zavira. Z normativnim urejanjem ustvarja pogoje v katerih je sama zadnji razsodnik (kot v socializmu).
Nagradno vprašanje: alibibilo dolgoročno nezaposlenih več ali manj, če bi delavci lahko dali odpoved in še vedno imeli pravico do nadomestila za čas brezposelnosti za dobo vsajenega leta? Odgovor slovenskega gostilniškega politika: Nezaposlenost je konstanten Jaktor, odvisen od stopnje organiziranosti družbe. Posameznik nanjne vpliva.
NEZAPOSLENOST K0T
GENERATOR
PRESTRUKTURIRANJA
COSPODARSTVA
Nezaposlenost je osnovni element vsakega gospodarstva. 10 odstotna stopnja nezaposlenosti omogoča:
— konkurenčnost med delavci
— konkurenčnost med podjetji
— migracijo med delovnimi mesti, podjetji, panogami.
Konkurenčnost med delavci omogoča povečevanje delovne storilnosti. Danes delodajalec delavca ne more zamenjati, čeprav na delo čakajo delavci, ki bi isto delo opravili bolje. Odpuščanje delavcev brez posebnih razlogov ali (groza!) zato, ker nekdo nekomu pač ni všeč, je na naših koordinatah sploh enačeno s filmi o
HBIBIfl
Zakaj imajo Židfe dolge nosove? KerjihjeMojzes 40 (štirideset) let po puščavi vlekel.
OBZORJE
Drakuli (=delodajalec). Dejstvo, da je delo povečini skupinska zadeva in da skupine delajo bolje, če se njeni člani med seboj dobro razumejo, presega sposobnost dojemanja zakonodajalcev. Birokrati so proti človečnosti cepljeni! Da bi delavec lahko zapustil delovno mesto, ker si njegov nadrejeni neprestano lasti njegove ideje in ga zatira v razvoju, da brani lastni stolček, je v naši družbi tudi nesprejemljiva zadeva. Lenuh bo vselej delavec in nikar ne dati izjave, da je slabo podjetje, ki podpira tak tip nadrejenih in odgovornih oseb, da mora tako podjetje propasti v konkurenčnem boju s podjetjem, ki skrbi za razvoj svojih zaposlenih in ki jih spodbuja k razvijanju lastnih zamisli. Migracija delovne sileje bistveni pogoj za prestrukturiranjegospodarstva. Res je, da mora najprej obstajati načrt prestruk-turiranja na nivoju države, za katerega smo že napisali, da je zanj zadolžena vlada in ne delavd. Nezaposlenost je kot cesta, ki nas pripelje iz enega kraja v drugega. Cesta, na kateri je potrebno pridobiti nova znanja in izkušnje. Od države je odvisno, ali je ta cesta kolovoz ali avtocesta. To je delo za državo: ustvarjanje zakonskih osnov za hitro prestrukturiranje gospodarstva in objava gospodarskega načrta, na osnovi katerega bo tako podjetjem kot posameznikomjasno, kako se v naslednjih letih obrniti.
In država. Njena funkcija je, da z ustrezno razvojno politiko ustvari razmere za določeno stopnjo nezaposlenosti. Stopnja je lahko 10, 20, 30 ali 50 odstotna, vendar mora biti planirana, nadzorovana in vkalkulirana v stroške zagotavljanja socialne varnosti. Z zakonodajo, ki zagotavlja enostavno migracijo zaposlenih (tudi preko nezaposlenosti) in prevzemom stroškov, država ustvari pogoje za odpravo sive nezaposlenosti. S stališča države kot celote je vseeno, ali delavec ne dela v službi ali pa je nezaposlen.
SOCIALNA
DEMOKRATIČNA
DRŽAVA - NE!
Na žalost se trenutna vlada obnaša, kot da je njeno edino delo zmanjšati stroške držav-nega proračuna. Zato zapira oči, neza-poslenim priznava samo eno leto socialne podpore namesto vsaj šestih, kolikor jih v povprečju čaka, ter del nezaposlenosti (siva nezaposlenost reda 80 tisoč ljudi, ki ne delajo, pa naj imajo kakršnekoli službe) z oteževanjem pogojev za prekinitev delovnega razmerja prenaša na go-spodarstvo oziroma zaposlene. Politikom je tako bolj malo mar za življenje in razvoj gospodarstva in Ijudi. Bolj pomembni so oni sami in aparat, ki jim zagotavlja obstoj. Tak način dela je očitno nadaljevanje predhodne ureditve in s socialno demokratično državo nima nobene zveze. Socialna država zagotavlja celoten spekter sodalnih pravic, Slovenija pa približno polovico. Kljub sorazmerno visokim obremenitvam zapo-slenih sredstva ne zadoščajo za ustrezno socialno varnost državljanov. Primerjava z razvitimi državami kaže, da bi sredstva morala zadostovati za enak nivo socialne varnosti. Razlog, da ni tako, lahko iščemo samo v slabi organiziranosti in čezmernem trošenju denarja. Za to pa je odgovorna država.
Le - ta pa se ukvarja s politiko in utrjevanjem moči posameznih strank. Za razvoj Slovenije ostane malo časa, gospodarstvo pa je tako ali tako pri nas zadnja stvar. Že pol stoletja. Razviti svet je medtem že zdavnaj ugotovil, da je osnova za razvoj kapital in gospodarstvo, katerima se politika prilagaja. Kapital pa tudi že leta ve (daleč je zgodnji kapitalizem) da mora, če se želi oplajati, najprej poskrbeti za zaposlene in ostale državljane. Je pač lažje usmerjati zadovoljne Ijudi brez socialnih problemov, pa čeprav je to nekoliko dražje. Dalečsmo, daleč. In nič ne kaže, da bomo stopili korak dalje.
ALJOŠAVODOPIVEC
Milana z Janezom, možne so tudi druge, in boljše zamenjave)
POLITIČNI HUMOR V DEMOKRACIJI (3)
Lojze in Nace se najavita v avdienco pri predsedniku Milanu. Ta vpraša pucfleka Janeza: "Kaj hočeta ta dva?" Pribočnik Janez odvrne: "Lojze in Nace sicer ne vesta, kaj hočeta, ampak to zahtevata takoj."
RECIKLIRANI ROMUNSKI VIC
Lojze in Nace se zjutraj postavita v vrsto za uveljavitev svojih lastninskih certifikatov. Pa rečejo: "Danes najgresta Lojze in Nace karlepodomov. "Oditeta, in nekaj prijateljev gre z njima na zajtrk. Zatem rečejo: "Danes tudineslovencinebodo dobiliničesar. "Vrsta se opazno skrajša.
Čez tri ure poreko: "Tudi invalidi in upo-kojend danes ne bodo dobili ničesar." Tudi ti se na vozičkih in berglah napotijo domov. Okrog poldneva povedo, da nekdanji sodelavci udbe čakajo zastonj. Vrsta se spet opazno skrajša. Potem pošljejo domov tudi bivše komuniste. Pred večerjo praznih rok naženejo še ostale. Ti se pogovarjajo: "Kako to, daimajopriLojzetovih vednoprotekcijo?"
IZ SLOVENSKIH ČASOPISOV
Predsednik Kučan in Janez Pavel II se s čolnom vozita po jezeru. Nenaden piš veter odpihne papežu klobuk, Milan stopi iz čolna, pobere klobuk, se vrne v čoln in ga izroči papežu. Naslednji dan izide Slovenec z veliko naslovnico: KUČAN NE ZNA PLAVATI. (po želji zamenjajte Slovenca z Večerom in
KRISTUS JE BIL ŠPANEC
Domačini utemeljujejo trditev s tremi dokazi:
(1)  Pri starših je živel do tridesetega leta.
(2) Verjel je, da je njegova mama nedolžna.
(3)  Mama je bila prepričana, da je bog.
ŠE ENO DARILO IZ ŠPAHIJE
Kako prepoznaš člana Opus Dei?
Če je tehnično mogoče, ima vsaj pet otrok.
FREE MARKET
V socializmu ti nihče ne more tako malo plačati, kot lahko slabo delaš. V kapitalizmu so stvari težko lahko tako slabe, kot so poceni.
DEVETA ZAPOVED
Šest let se ukvarjaj s svojim delom. A sedmega pojdi v samoto ali med tujce, da ti spomini tvojih prijateljev ne preprečijo biti to, kar si postal.
Leo Szilard, Deset zapovedi, 1940
JATA-MESO Zalog Hladilniška pot 37 Polje pri Ljubljani
ZA TISTE, ki si danes SAMI pripravljate kosilo, VAM nudimo sveže in zmrznjeno piščančje in puranje meso, ki je pakirano in pripravljeno na VEC NACINOV.
Vesčina priprave NAREZKOV je danes cenjena, zato VAM nudimo:
obarjene klobase, poltrajne klobase, šunke in šunkarice, trajne klobase, prekajeno meso in pražene izdelke.
Za tiste, ki si DELATE leto dni zaloge:
JATINE KONZERVE.
Za tiste pa, ki znate SAMO JESTl, pripravljamo:
pristrižene puranje peruti,
mesne solate, in za najbolj lacne... tudi SENDVIČE.
VALVASOR JE ODKRIVAL SLOVENIJ0 - TRIBUNA VAM ODKRIVA JATO.
Kajpravi tetraplegik, ko pade v bazen? Cof.
akaj tiskati Onvellov esej po skoraj petdesetih letih, ko je vse drugače? Zato, ker ni, in ker so vprašanja                 intelektualne
neodvisnosti in solidarnosti trajna. Ker so Orwellovi eseji standard intelektualne poštenosti stoletja.
Kakšno leto tega sem se udeležil sestanka PEN kluba - praznovali smo tristoletnico Miltonove Areopagitice1, pamfleta v obrambo svobode tiska. Miltonov slavni stavek o grehu "ubijanja" knjige je bil celo natisnjen na programu srečanja. Na oder so prišli štirje govorniki. Eden se je ukvarjal s svobodo tiska, a le v odnosu do Indije. Drugi jeobotavljivo invpravsplošnih besedah povedal, da je svoboda dobra stvar, tretji je napadel zakone o pornografiji. Četrti je posvetil večino svojega govora obrambi ruskih čistk. Med govorniki iz dvorane so se nekateri ukvarjali s pornografijo in zakoni proti njej, drugi pa so preprosto hvalili sovjetsko Rusijo. Zdelo se je, da moralno svobodo - pravico, da se odkrito piše in tiska o spolnih vprašanjih - v glavnem vsi odobravajo, o politični svobodi pa ni nihče govoril. Med nekaj sto ljudmi na tem srečanju, in kakšna polovica jih je imela tesne stike s pisateljsko obrtjo, ga ni bilo enega, ki bi znal povedati, da je svoboda tiska (če beseda sploh kajpomeni) pravica, da kritiziraš in da si proti. Noben govornik ni citiral pamfleta, ki so ga dozdevno slavili, niti ni nihče omenjal različnih knjig, ki so jih tukaj ali v ZDA "ubili" med vojno. Srečanje se je izteklo kot demonstracija v podporo cenzuri.
V tem ni nič presenetljivega. V našem času doživlja misel o intelektualni svobodi napad iz dveh meri. Na eni strani so njeni teoretični sovražniki, zagovorniki totalitarizma, na drugi pa njeni nasprotniki v praksi, mono-poli in birokracija. Pisatelja ali novinarja, ki hoče ohraniti svoj jaz, prej spodnese splošni tok družbe kot aktivno preganjanje. Proti njemu dela koncentracija tiska v rokah nekaj bogatašev, trdni prijem monopola na radiu in v filmih, nepripravljost javnosti, da bi zapravljala denar za knjige, tako da se mora skoraj vsak pisec ukvarjati še s kvačkarskim pisanjem, da ima od česa živeti, pa vtikanje institucij, kot sta ministrstvo za informiranje in British Council, ki pisatelju pomagajo, da preživi, obenem pa zapravljajo njegov čas in mu narekujejo mišljenje, pa še stalna vojna psihoza zadnjih desetih let, ki ji ni nihče mogel uiti brez posledic. Ves naš čas se je združil, da tiho spremeni pisatelja, in vsakega drugega umetnika tudi, v drobnega uradnička, ki se ukvarja z od zgoraj izročenimi temami in nikoli ne pove vse resnice. A njegova lastna stran mu niti malo ne pomaga, da bi ušel tej usodi. Nobenega močnega javnega mnenja ni, ki bi mu govorilo, da ima prav. Nekoč, vsaj v protestantskih stoletjih, sta bili ideja upora in ideja intelektualne svobode povezani. Heretik - v politiki, morali, veri, estetiki - je bil nekdo, ki ni hotel žaliti lastne vesti. To je pogled, ki ga povzema himna revivalistov:
Drzni si biti Daniel,
Drzni si stati sam,
Drzni si imeti trden cilj,
Drzni siga povedati Ijudem.
Da bi to himno posodobili, bi bilo treba dodati "NE" na začetku vsake vrstice. Kajti značilnost naše dobe je, da se uporniki proti obstoječi ureditvi, ali vsaj njihov najmočnejši in najznačilnejši del, hkrati upirajo še misli o intelektualni svobodi. "Drzniti si stati sam" je ideološko kriminal, s praktične plati pa nevarno. Neodvisnost pisatelja in slikarja spodžirajo meglene ekonomske sile, hkrati pa jo žagajo še prav tisti, ki bi morali vztajati kot njeni branilci.
Svobodo misli in tiska se po navadi napada z argumenti, o katerih se ne splača izgubljati besed. Od zadaj naprej jih lahko zrecitira vsakdo, ki ima kaj izkušenj s predavanji in
f Treba je reči, da vse srečanje PEN ni bilo na istem nivoju. Prišel sem pa- na slab dan. A pogled na govore - natisniH so jih pod naslovom "Svoboda iaražanja" - kaže, da nl v našlh dneh skoraj nikogar, ki bi zmogel tako odkrito zagovarjati intelektualno svobodo, kot jo je Milton pfed tristo leti - čeprav je pJsal med državljansko vojncK
okroglimi mizami. Tukaj se ne bom ukvarjal z domačo nam trditvijo, da je svoboda privid, ali ono, da je v totalitarnih deželah več svobode kot v deraokratičnih, temveč z veliko bolj branljivo in nevarnejši izjavo, da si svobode ni želeti in da je intelektualna poštenostleoblikaprotidružbenesebičnosti. Čeprav so v ospredju ponavadi druge plati vprašanja, je v bistvu spora o svobodi govora in tiska ponavadi spor o tem, alije lagati dobro aline. Resničen problem je pravica, da o dogodkih okoli sebe poročaš po resnici, ali vsaj toliko pošteno, kot ti dopuščajo nevednost, predsodki in zapeljevanje samega sebe, kar je težava vsakega opazovalca. Morda se zdi, da sedaj pravim, da je golo poročanje edini vredni del literature, a kasneje bom skušal pokazati, da se ta problem pojavlja v bolj ali manj pretanjeni obliki v vseh oblikah književnosti, in verjetno tudi v vsaki drugi umetnosti.
očiten. Zaradi njega so znana dejstva zatrta in popačena do tolikšne mere, da je dvomljivo, če se bo sploh kdaj dalo napisati resnično zgodovino naših časov. Naj navedem le en primer od stoterih. Ko se je Nemčija sesula, se je pokazalo, da so zelo številni sovjetski državljani - večinoma brez dvoma iz nepolitičnih razlogov - zamenjali strani in se borili za Nemce. Poleg tega je majhen, a ne zanemarljiv del ruskih vojnih ujetnikov in civilnih beguncev odklonil vrnitev domov in vsaj nekatere od njih so vrnili proti njihovi volji. Na kraju samem je bilo to znano števlnim novinarjem, a britanski tisk tega skorajda ni omenil, rusofilski publicisti v Angliji pa so še kar naprej opravičevali čistke in deportacije iz let 1936-8 s trditvijo, da v SZ ni bilo kvizlingov. Megla laži in napačnih podatkov, ki ovija zadeve, kot so ukrajinska lakota, španska državljanska vojna, ruska politika na Poljskem in tako dalje, ni povsem posledica
0
preprečevanju književnosti
George Onvell
Sovražniki intelektualnih svoboščin vselej skušajo prikazati svoje stališče kot zagovor discipline proti individualizmu, problem resnice-proti-neresnici pa držijo v ozadju, kolikor je le mogoče. Čeprav so poudarki v različnih primerih različno razporejeni, se pisca, ki noče prodati svojih prepričanj, vselej označi za egoista. Obtožijo ga, da bi se rad zaklenil v slonokoščeni stolp, ali pa, da ekshibicionistično razkazuje svojo osebnost, ali morda tega, da se upira neizogibnemu toku zgodovine, ker bi si rad ohranil neupravičene privilegije. Katolik in komunist sta si podobna, ko privzameta, da noben nasprotnik ne more biti hkrati pošten in Inteligenten. Oba verjameta, da poznata "resnico" in da se je na tihem zaveda tudi heretik, (če ni zgolj bedak), da pa ji iz sebičnih razlogov nasprotuje. V komunistični litaraturi je napad na intelektualne svoboščine ponavadi pogrnjen z oratorijem o "drobnoburžuaznem liberalizmu", "iluzijah liberalizma devetnajstega stoletja", ter podprt z žaljivkami, kot sta "romantično" in "sentimentalno", kijimje težko odgovarjati, ker nimajo trdnega pomena. Ta tehnika zmanevrira spor stran od resničnega nasprotja. Komunistična teza, da je prava svoboda mogoča le v brezrazredni družbi, in da je človek najbolj svoboden, ko takšno družbo ustvarja, je sprejemljiva, in večina razsvetljenih ljudi jo v resnici lahko sprejme, a skupaj z njo najdemo zavito čisto neutemeljeno trditev, da komunistična partija namerava ustvariti brezrazredno družbo in da je ZSSR na poti k temu cilju. Če prvi trditvi dovolimo, da si pridruži še drugo, tedaj skoraj ni napada na zdravo pamet in preprosto dostojnost, ki se ga ne bi dalo opravičiti, a resničen problem je spretno potisnjen vstran. Svoboda razuma pomeni svobodo, da poročaš o tem, kar si videl, slišal ali občutil, in da nisi zadolžen, da sfabriciraš imaginarna dejstva ali občutke. Domače nam tiradeproti "eskapizmu", "individualizmu", "romantiki" in tako dalje so le retorično orodje, ki naj da potvorjeni zgodovini resen videz.
Česipetnajstlettega branilsvobodo razuma, sijo moral braniti pred konservativci, pred katolikiin do nekemere - v Angliji niso imeli prave moči - predjašisti. Človek ne more pretiravati o vplivu drobne angleške komunistične patrije, strupeni vpliv ruskega mita na naše intelektualno življnje pa je
zavestne nepoštenosti, a sleherni pisec ali novinar z zavestnimi simpatijami do Sovjetske zveze - se pravi simpatijami tiste vrste, ki si jih ta država želi - se mora upogniti v zavestno falsifikacijo. Španska vojna je bila globoka izkušnja mnogim angleškim intelektualcem, a ne izkušnja, o kateri bi se lahko odkrito pisalo. Smel si govoriti dve stvari, in obe sta bili očitno zlagani: takoje vojnaprinesla hektare knjig, a skoraj ničesar branja vrednega. Pred mano leži zelo redko ohranjen pamflet, kjer je Maksim Litvinov leta 1918 očrtal nedavne dogodke ruske revolucije. Stalina sploh ne omenja, hvali pa Trockega, in z njim Zinovjega, Kameneva ter druge. Kako naj bi na ta zvešček gledal še najbolj intelektualno pošten komunist? V n a j b o 1 j š e m primeru bi rekel, da je nezaželjen do-           kument, ki ga je
najbolje zatreti.      |\      In če bi bilo iz kakršenega koli      \\       že        razloga odločeno, naj se      \\       izda         po-pravljenaverzija,      ) \      ki bi hvalila Stalina in oprav-     J    \      lialaTroc-kega, ne bi mogel protestirati noben komunist, ki bi ostal zvest
svoji partiji. V zadnjih letih so bile zagrešene skoraj   enako   surove ponaredbe. Pa ni toliko važno     to,     da     se ponaredbe dogajajo, kot to, da levičarska inteligenca ob njih molči, čeprav so znane. Zadostuje jim argument, da bi bila resnica neoportuna in da bi nekomu "šla na roko". Komajda bi našel koga, ki ga motijo laži, ki se z njegovim privoljenjem selijo iz
HOMO HOMINI HOMEINI
časopisov v zgodovinske knjige. Organizirano laganje totalitarnih držav ni začasen pripomoček, podoben vojaškim prevaram, čeprav ga včasih tako zagovarjajo. Spada k totalitarnosti in nadaljevalo bi se celo, če koncentracijska taborišča in tajne policije nenadoma ne bi bile več potrebne. Med inteligentnimi komunisti obstaja podtalna legenda, ki pravi, da se ruska vlada sedaj sicer mora ukvarjati z lažnivo propagando, zrežiranimi sojenji ipd., da pa na skrivno zapisuje prava dejstva in jih bo nekoč kasneje objavila. Verjamem, da smo lahko čisto gotovi, da ni tako, kajti takšno delo predpostavlja miselnost liberalnega zgodovinarja, ki verjame, da se preteklosti ne da spremeniti, in da je samo po sebi umevno, da ima pravilno poznavanje zgodovine svojo vrednost. Totalitamo videnje zgodovine pa je, da se to zadevo ustvarja, ne zapisuje. Totalitarna država je v bistvu teokracija, in če se hoče njena vladajoča kasta obdržati, mora veljati za nezmotljivo. Ker pa se v življenju vsakdo moti, je treba minule dogodke občasno preurediti, da pokažejo, kako ta ali ona napaka ni bila storjena all kako se je ta ali ona izmišljena zmaga res zgodila. Poleg tega zahteva vsaka večja sprememba politike komplementarno spremembo doktrine in preureditev položaja pomembnejših zgodovinskih oseb. Take stvari se dogajajajo vsepovsod, a očitno je, da bodo veliko verjetneje peljale v surovo falsifikacijo družbe, kjer je v slehernem danem trenutku dovoljeno Ie eno mišljenje. Totalitarizem dejansko terja stalno spreminjanje preteklosti in dolgoročno najbrž tudi dvom v sam obstoj objektivne resnice. Njegovi prijatelji v naši deželi običajno poudarjajo, da ni velika laž nič slabša od majhne, in da absolutna resnica itak ni dosegljiva. Opozarjajo, da so vsi zgodovinski zapisi pristranski in netočni, poudarjajo, da je moderna fizika dokazala, da je to, kar se nam zdi realni svet, le iluzija, in da je verjeti svojim očem in ušesom le vulgarno filistrstvo. Totalitarna družba, ki bi se ji uspelo trajneje ohraniti, bi verjetno razvila shizofreničen sistem mišljenja, kjer bi zakoni zdrave pameti veljali v vsakdanjem življenju in nekaterih naravnih znanostih, politik, zgodovinar in sociolog pa bi jih lahko ignorirali. Že sedaj srečaš neštete ljudi, ki se jim zdi škandalozno lagati v znanstvenem učbeniku, ponaredba zgodovinskega dejstva pa jih ne bi motila. Na križišču književnosti i n politikejepritisknaintelektualca najhujši. Naravne znanosti v našem času ne poznajo niti
približno podobne grožnje, kar
delno pojasni, zakaj se je vseh
državah znanstvenikom lažje kot
pisateljem razvrstiti za svojimi
vladami.
Morda se zdi, da         A      ves
ta čas nisem
govoril    o
sledicah
z ii r e
nju. (...) Celo če drži, da
se od človeka, čigar podatki se ne vklapljajo v prevladujočo pravo vero, pričakuje, da bo o njih molčal ali pa jih bo popravil - zakaj neki bi to škodilo književnosti v širšem pomenu? ]e mar sleherni pisec politik, je vsaka knjiga reportaža? Mar ne more pisatelj celo pod najtršo diktaturo ostati svoboden v svoji lastni glavi in pretopiti ali prepleskati svojih nepravovernih idej, dokler ne bodo oblastniki preneumni, da jih prepoznajo? In
Koliko zamorcev rabiš, da s škrilavcipokriješstreho? Odvisno, kako na tenkojih narežeš.
p o -c e n -na knji-ževnost kot celoto, temveč le o političnem pi-s a -
MISLM, K-VA?
> če se pisatelj s prevladujočo pravo vero strinja, čemu neki bi ga to vpelo v verige? Mar ne bo književnost, in tudi vsa druga umetnost, najlepše cvetela v okoljih, kjer ni večjih miselnih sporov in ostrih razlik med umetnikom in njegovim občinstvom? Je res treba privzeti, da je vsak pisatelj upornik, ali da je pisatelj nekaj tako posebnega?
Kadarkoli kdo brani inte-lektualno svobodo pred totalitarnimi trditvami, vselej ga pričakajo ti argumenti, v tej ali oni obliki. Rasejo iz popolnega ne-razumevanja, kaj literatura je, in kako - ali zakaj - pride na svet. Ti argumenti predpostavljajo, da je pisatelj zgolj za-bavljalec ali pa kupljiv kvačkar, ki lahko preklopi z ene propagandne steze na drugo tako zlahka, kot se menjajo plošče nagramofonu. Navsezadnje, kako da ljudje sploh pišejo knjige? Vse nadprav nizkim nivojemje literatura poskus, vplivati na sodobnike z zapi-sovanjem doživetega. Tukaj ni dosti razlike med navadnim novinarjem in najbolj nepolitičnim piscem leposlovja. Novinar ni svoboden, ko ga silijo, naj piše laži in pozabi na novice, ki se mu zdijo pomembne. Pisatelj ni svoboden, ko mora ponarejati svoje občutke, ki so zanj dogodki in dejstva. Morda bo zvil in karikaturiral resničnost, da bi pisal jasneje, ne more pa videti hribov, kjer so v njegovih mislih doline. Ne more reči, da mu je všeč, kar mu ni, da verjame, česar ne verjame. Če ga v to vseeno prisilijo, dosežejo le, da se mu izsuši kreativnost. Tudi izmikanje nezaželjenim temam ne reši problema. Na tem svetu ni nikoli bilo resnično nepolitične literature, in še najmanj jo lahko pričakujemo v času, kot je naš, ko so strahovi, sovraštva in lojalnosti čisto politične vrste tik pod površjem zavesti slehernika. Že en sam tabu lahko pohabi celotno zavest, kajti nikoli ne veš, ali te ne bo misel, kijisvobodno slediš, pripeljala na prepovedana tla. Iz tega sledi, da je totalitarna atmosfera smrtna za slehernega pisca proze, čeprav bi jo pesnik, vsaj lirik, morda lahko dihal. Prav verjetno je, da bi v totalitarni družbi, ki bi preživela več kot dve, tri generacije, prozna književnost, vsaj takšna, kot je obstajala v zadnjih štiristo letih, doživela svoj konec. Včasih je literatura res cvetela pod despotizmi, a nekdanj despotizmi niso bili totalitarni. Njihov represivni aparat je bil vselej neučinkovit, vladajoči razredi bodisi skorumpirani, apatični ali celo napol liberalni, prevladujoče verske doktrine pa so ponavadi delovale proti perfekcionizmu in misli o človeški nezmotljvosti. Pa še tako se da v grobem reči, da je prozna književnost doživljala vrhove v obdobjih demokracije in svobodnih spekulacij. Novost totalitarizma je, da njegove doktrine niso le svete, temveč tudizelo spremenljive. Če jih ne sprejmeš, si še vedno preklet, pogosto jih je treba v trenutku zamenjati. Poglejmo si sledeča si mnenja, ki jih je moral imeti angleški komunist ali "sopotnik" o vojni z Nemčijo. V letih pred septembrom 1939 se je od njega pričakovalo nenehno hrumenje nad "grozotami nacizma", in vse, kar je napisal, se je moralo razviti v napad na Hitlerja. Po septembru 1939 je moral dvajset mesecev verjeti, da je Nemčija prej žrtev kot grešnik, in beseda "nacist" naj bi, vsaj kar se tiska tiče, izginila iz njegovega slovarja. A takoj, ko je ob osmih zjutraj 22. junija 1941 slišal poročila, je spet verjel, da je nacizem najgnusnejše, kar je svet kdaj videl. Politiku so takšni preskoki lahki, s pisateljem pa je nekoliko drugače. Če naj točno ob pravem trenutku preklopi svoja prepričanja, mora bodisi lagati o svojih občutkih, ali pa jih čisto zadušiti. Kakorkoli že, uničil bo svoj dina-mo. Ne le, da se nove misli ne bodo več hotele pojavljati, še besede, ki jih uporablja, mu bodo otrdele pod prsti. Politično pisanje našega časa je skoraj povsem zgrajeno iz prefabriciranih fraz, sestavljenih kototroške lego kocke. To je neizogibna posledica
samocenzure. Da lahko pišeš v jasnem, živemjeziku, moraš misliti brez strahu, s takim mišljenjempa ne morešostatipolitično pravoveren. Stvari so bile drugačne v "dobi vere", ko je bila obvezna prava vera že dolgo na prestolu in je ni nihče več preveč resno jemal. Tako je še mogoče, da se velika področja pisateljeve zavesti obdrže brez vpliva tega, v kar človek uradno verjame. Pa še tako se je vredno spomniti, da je med edino dobo vere, ki / je je bila Evropa kdaj deležna, literatura v prozi skoraj izginila. Čez ves srednji vek je nastalo komajda kaj imaginativne proze in zelo malo zgodovin-skega pisanja. (...) Pesniku je lažje. Birokrati in drugi "praktični" možje ga ponavadi pregloboko prezirajo, da bi jih zanimalo, kaj govori. Drugič, to kar pesnik pravi -kaj njegova pesem "pomeni", če jo prevedeš v prozo, je še njemu precej nepomembno. Pesem je zaporedje zvokov in asociacij, kot je slika zaporedje potez s čopičem. Pesnik se torej kar lahko izmika nevarnim temam in izrekanju herezij, in celo če jih izreče, ga morda ne bodo slišali. Še pomembneje, dobri verzi - drugače kotdobra proza - niso nujno delo posameznika. (...) Resna proza mora nastajati v samoti, medtem ko vznemirjenje ob pripadnosti neki skupini lahko celo pomaga v nekaterih oblikah pesnjenja. Celo družba, ki bi povsem zatrla svobodo in individualnost, bi še potreboval patriotične pesmi in herojske balade zmagam v slavo, ali pa tehnične vaje v prilizovanju. To vrsto poezije se da pisati po naročilu ali kolektivno skladati, pa ima Iahko še vedno umetniško vrednost. ... Poezija morda lahko preživi v totalitarnih časih, in nekatere umetnosti ali napoli umetnosti, kot je arhitektura, imajo lahko od tiranije celo koristi, a prozaistova izbira je med molkom in smrtjo. ... Uničenje intelektualne svobode zapovrstjo pohabi novinarja, sociološkegapisca, zgodovinarja, romanopisca, kritika in naposled še pesnika. Morda se bo v prihodnosti pojavila nova oblika knijževnosti, ki bo shajala brez osebnih občutkov in poštenih opazovanj, a sedaj si česa takega ne moremo predstavljati. Velikoverjetnejesezdi.dabikonecliberalne kulture, v kateri smo živeli od renesanse dalje, pomenil tudi konec besedne umetnosti.
Seveda bodo tiskarne še zmerom v rabi in zanimivo je spekulirati, katere vrste branja bodo preživele v totalitarni družbi. Časopisi se bodo gotovo ohranili, dokler se televizijska tehnika ne bo višje razvila, in že sedaj je vprašljivo, če velike množice v industrializiranih deželah čutijo potrebo po kakšnem drugem branju. Zagotovo še daleč niso pripravljene porabljati za branje sredstev in časa, kakršna dajejo za številne druge oblike zabave. Romane in zgodbe bodo verjetno povsem nadomestili filmi in radio, ali pa se bo ohranilo kakšno nezahtevno senzacionalno pripovedništvo, izdelano po tekočem traku.                (...)
Totalitarizem ni zaenkrat še nikjer popolnoma zmagal. Naša lastna družba je vsaj v grobem še liberalna. Da uveljaviš svojo pravico do svobode govora, se moraš boriti z ekonomskim pritiskom in proti močnim delom javnega mnenja, a zaenkrat še ne proti tajni policiji. Poveš ali natisneš lahko skoraj vse, dokler si pripravljen to početi v kakšni zakotni luknji. Slabo znamenje pa je, da so zavestni sovražniki svobode tiska prav tisti, ki bi jim svoboda lahko pomenila največ. Javnosti je vseeno; preganjanja krivovercev ne bo podpirala, pomagala pa jim tudi ne bo. Navadni Ijudje so obenem preneumni in prevečpripravi, da bilahkosprejelitotalitarnepoglede.Duekitn napad na intelektualno dostojnost prihaja od intelektualcev samih.... Zaenkrat pa vemo le to, da domišlija, kot nekatere divje živali, ne preživi ujetništva. Dobregapisanjajekonec.kozavladavsiljena prava vera, ali magari dve, kot se tudi pogosto zgodi.                                 (S. R.)
SKOZI DRUGE OČI
(odgovor na članek "VeKki in mali v Tfibuni št. 2, 5/10/93)
Ojubi Samo! (negre za ironijo) Grerno kar po vrsti: "po mner\ju ... sem motilec, Pred teti sem svetoval dekUci, daje sptavita." Mislim, da stem, ko nekomu nekaj svetuješ, še ne postaneš morilec. Morilec postane kvečjemu tisti, ki dokončno podpiše usmrtitev. In kolikor jaz vem, sem jo lastnoročno podpisala, celo (po navodilih) zapisala, da ZAHTEVAM in PROSTOVOLJNO PRISTAJAM na izvršitev posega, ter da pri tem prevzemam VSO ODGOVORNOST za morebitne posledice. Torej si.ti toliko morilec, kot zdravnik, ki je poseg izvršil (bodi mu oproščeno, kerje bil prijazen in diskreten). In jaz sem to po svojih (netvojih aliKnepovih) merilih. Res je, da je tebe sprejeti nasvet rešil odgovornosti do mene in otroka; tu je osnovna razlika med tabo in tvojim očetom, da }e on svojo zmoto ODGOVORNO (ne uspešno!) plačal tn poskrbel za vse otroke (da so bili drugi neodgovorni, je druga štorija...). Torej, po mojih merilih ni grešil. "Ljubezen in dobrota..." Erotika je ZELO LEPA in PREVEČ DRAGOCENA stvar, zato je ne deliš s tolikerimi Ijudmi, kar tudi ne prinese tolikerih situacij, ko ti ni do matere ali otroka. (V bistvu ne gre za število mater, temveč za Ijudi, do katerih čutiš Ijubezen (teh pa je poljubno mnogo)). In tako kotza ljubezen tudi za erotikone velja zakcm kupoprodaje; (razen v posebnih primerih, ki jih ti nisi obravnaval, ker so popolnoma drnga scena); oz. podarjaš in sprejemaŠ z vsemi možnimi posledicami. Praviš, da nimašpravicezahtevatiprijazno-sti in da imaš pravfco do vljudnosti in do-stojanstva. Poveži torej to izjavo s posledi-camierotike.Kergrezaosebnispor.temoram spomniti, da od tebe v tem primeru nisem zahtevala nobenih posebnih pravic in tudi vljudnosti all dostojanstva ne, pa čeprav bi po tvojih besedah morala. Priznam, uklonila sem se tvoji želji prav zaradi teh pravic, in seveda sem se uklonila svoji (najini) stiski. "Kdoje človek?" Na to ti bom odgovorila z izkušnjo, ki je ti nisi mogel doživeti: otrok (zarodek) je človek (otrok), ko ga ženska, ki ga (je) nosi(la) začuti. Isto velja za moškega. Ne gre za fizični občutek, ker Je po treh tednih nosečnosti prezgodaj govoriti o tem. Gre za osebno čustvo, ki ga slcer ni mogoče nekomu dokazati ali celo vsiliti, obenem pa ne sme biti prepovedano osebi, ki vanj verjame.
Gledeodnosa skupnosti do otroka (rojenega ali ne) in matere pa raje ne bi govorila... Strinjam se pa, da mora rojstvo biti prostovoljno in tudi darilo, tebe pa prosim, da mi fazjasniš.- darilo koga komul Najbrž si mislil, obeh partnerjev, ki enakopravno
UUBEZEN,UPANJE & RAZLIČKOST
Različnosti v kulturi so kot seks. Tako nujne
so, da so postale same sebi cilj in nagrada.
New Scientist
Zastonjskih kosil ni. Najde se pa dosti cenenih, če veš, kam pogledati.
Robert A. Heinlein
Težko je slediti velikemu videnju v našem svetu mnogih nihajočih senc. Med temi sencami se ljudje izgubljajo.
J. Neihardt, Black Elk Speaks
sodelujeta pri tem, otroku. Odkod potem pravica očeta (glej stavek o vljudnosti), da - čeje to živtjenje darilo matere otroku, vsiljitje svoje nasvete ženski, kijoje imel zgolj zajukanje? In seveda obratno. Iz vsega, prosim, potegni vprašanje, kje je meja, in kje se začne odgovornost, "odraslost", želja in pravica, da nekaj zahtevaš In daš. Njemu ni treba podpisati očetovstva, če se ona strinja (večinoma ni takoj; in ona mu lahko odda otroka v skrb. Edina velika težava je, če ona neželi donositi. Oba sta pa dolžna, če otrok je (namenoma ne bom rekla, "na svetu"), da ne pohodita ne njegovega, ne svojega dostojanstva in pravic. Kaj pa vštejemo v to, so spet merila, o katerih sodimo posamezno. 0 tem bi pa MORALA vsak zase in potem skupaj odločiti pred podarjanjem ljubezni in erotike. Tudi zaradi tega, "kerni naše edino delo na tem svetu, da pošiljamo otroke nanj," in ves smisel mojega odgovora ni, da bi ti nasprotovala, ko se ti zdi bolje, da nimaš otroka, kot da ne moreš prevzeti odgovornosti, da ga boš dobro vzgojil; ampak pomisel, kaj storiti, da Ijubezen ne bi bila zgolj formalnost, erotika zgoljzabava, posledicepatravma (negiede na otroke).
Opravičiti se otroku? Po moji deflniciji človeka je sicer to raožno, kaj pa po tvoji? ReČeš "oprosti" in... spustiš vodo? Pohitiš narediti otroka drugi, ali isti ženski v zamenjavo za prvega? (Oprosti mi grobost, a res ne daš odgovora.) "Vdvomu... ": Česekakšnl deklici zmeša, pričakuje podporo od najbližjih, torej moža, fanta, staršev ... zmeša pa se ji (lastne izkušnje): (a) česesama nestrinja z dejanjem, naredila gaje pod pritiskom okoliščin ali okolice in doživela dodatno obremenitev v obliki, kijo navqfaš; (b) isto koi, a večkrat; (c) iz obupa, kerje spoznala, daje btta samo objektzabave, in daje pcd (a); (d) vse skupaj. A-ja se pogosto ne da preprečiti (socialna stiska, duševna, telesna bolezen, ipd.), in zato je tvoja DOLŽNOST (tukaj se nehajo pravice), da poskrbiš, da bo čim manj c-jev, in če vseeno spodleti, da ji pomagaš preživeti izgubo (bodisi otroka, bodisi pameti). Koltko teže čutijo očetje'iz katerekoli točke, so sposobni večkrat grešiti in "oditi naprejpo svojih nogah", brez podpore socloveka? Pripovedoval si rai o sošolcu in prijatelfu, ki ga |e (tudi) to zlomilo. Svojo izkušnjo imaš. Lahko odgovoriš na vprašanji?
Tanja vojevec
P. S. Seveda te še vedno Ijubim.
DEVETA ZAPOVEP
Šest let se ukvarjaj s svojim delom. A sedmega pojdi v samoto ali med tujce, da ti spomini tvojih prijateljev ne preprečijo biti to, kar si postal.
Leo Szilard, Deset zapovedi, 1940
ZNANOST JE PREPROSTA ROŽA
Filozofi govorijo o marsičem, kar da je absolutno potrebno za znanost, a vse, kar povedo, je precej naivno in najbrž zmotno. Kaj je torej temeljna hipoteza znanosti, temeljna filozofija? Edini test vrednosti katere koli idejeje eksperiment. Našli bomo način, da povzamemo rezultate eksperi-menta in nikomur ni treba priti, da bi nam vnaprej povedal, kakšen bodi ta način. Če nam povedo, da bo eksperiment vselej prinesel enak rezultat, je to prav lepo, če pa poskusimo in to ni res, potem to pačni res. Sprejeti moramo, kar vidimo in potem oblikovati ostanek svojim misli po tem, kar smo v resnici izkusili. Richard P. Feynman, predavarya ojiziki
Zakaj ima/o zamorci tako velike nosnice? Zato, kerje zrak mufte (zastonj).
Mh^ mi )e za tist0 nekdanjo državo, kjer je bil blažen mir. Razvrat, droga, R'n'R, koncerti, žuri, kttfige izpod pulta, prepovedani časniki, alternativna kultura. Milicajci so bili najboljši gostje kmečkih turizmov in lokalnih gostiln. Vsi smo se imeli radi, plačevali smo si runde in živeli od ljubezni. Danes delamo, pa ne več tako kot nekoč, ker so se časi spremenili in moramo služiti denarce. Vsi po vrsti, tudi policaji. Tako je vse mary razvrata, droge, R'n'R. In policqfemje dolgčas, zato vedno bo\j težyo - od rutinskih pregledov vozniških in prometnih dovo\jeiy pa do resnih Jizičnih napadov.
Pretekli teden se je v Mariboru že drugič zgodilo, da so udarili. Minister Bizjak je ob policijskih enotah, ki so na našem območju stara praksa, uvedel še "udarne trojke". To so skupine treh policajev v dvilu, ki imajo večja pooblastila kot katerikoli organ prisile - po lastni presoji ocenijo, ali je neka oseba nevarna oziroma sumljiva — in na licu mesta tudi ukrepajo. To pa v praksi izgleda tako, da )o oseba, ki se zdi "strokovnjakom" sumljiva, v najboljšem r,imeru konča z modricami in pretegnjenimi mišicami. Pred dvema mesecema je javnost prvič slišala o obstoju teh enot, saj so malo zamočili. Na Slovenski cesti v Mariboru so se lotili Braneta Šturbeja, gledališkega igralca, ki je zaradi vloge v predstavi obrit po glavi. Najbrž jim je ta detajl dal misliti, da je "oseba sumlfiva ali nevarna". Razpletla se je vsa zadeva v medijih. Državljani in državljanke so dobili še en dokaz, da slovenska policija res želi, da bi živeli varno. Za ceno enega ali dveh prebutancev, kadar se pač kompetentni zmotijo, se res ne gre razburjati. Vendar so kmalu ustrelili še enega kozla, čeprav lovska sezona ni odprta. Na Gosposvetski cesti, tudi v Mariboru, so pretepli dva komaj polnoletna fanta, ki sta se jim zdela sumljiva. Za domačo nalogo so očitno naštudirali vse Schvvartzijeve filme, saj so se sumljivcev lotili na bolj prefinjen
način. Z zvito taktiko so ju zvabili v sendvič. Nesramneža pa sta se celo upirala batinam in tako končala na policijski postaji. Zanima me,  če                         bosta  dobila  od
"želimo     da    živite     ¦  _                       varno"    kak
tolar odškodnine. Sicer ni bati, da bosta odrasla v ne verjameta v svojo ker ju je ta natepla. In bosta   postala   dilerja,
zvodnika in tako nadaljevala mariborsko tradicijo. Nasilno mesto bo postalo pravi pekel, če bodo organi nepremišljeno puščali štajersko kri, ki rada zavre. In še na nekaj so pozabili. Čeprav Maribor ni v neposredni bližini Italije, je hitro prevzel nekaj sicilijanske folklore, ki se ji reče vendetta. Velja pa opozoriti na to, da se vsako živo bitje nagonsko brani pred sovražnikom - Ijudje imamo to zapisano vgenih. Adrenalina v krvi ni mogoče nadzorovati in ko je prag tolerance - kije odvisen od posameznika - prekoračen, udari na plano. In nazaj. Zato je
RAI^LiDI PO HAZGLI91H
Marko Crnkovič v Razgledih (15. oktobra 1993) piše o Tribuni. Zahvaljujem se za dobrodušno kritiko, moram pa mu povedati par ne-pomembnih stvari, "kerkdor ima res kq/ pomembnega povedati in sploh ambic\je, tega pač ne bo objavil v Tribuni - niti vprimeru, ko je še bruc." Torej, Marko, če imaš povedati še kaj nepo-membnega, se lahko oglasiš pri nas. Gotovo se bo med "sicer vsevprek nametano vsebino" našlo prostora tudi zate. Da nisi več študent in menjavaš službe kot "večni Samo Resnik" gate, nas sploh ne moti. Glavno je, da si "duhovit, čepravvulgaren, in blatfemičen, a ne ža-l/iv..." Če ti uspe imeti vse te kvalitete (če hočeš biti blas-femičen, moraš biti najprej veren), sploh ni dvoma, da se ne bi dobro razumeli.
M. C. Ashtray
Kolegu Crnkoviču se zahva-Ijujem za darilo za rojstni dan. 15. oktobra smo do na-slednjega jutra prelamljali Tribuno in njegova driskicaje poživila stvari. Če pa si upa sprejeti izziv za saturna-l(/e, bistavilzagqjbopiva, da bomo naredili boljše Razglede, kot to uspeva rtfemu in rtfegovim kole-gom, in da bodo oni nare-dilislabšo Tribuno. Končno oboji izhajamo na dva tedna in z menjavo ene številke ne bibiloposebnihsitnosti. Priz-nam, da ne maram mulotov, kiso bili predvideni za uspeh in sejih potem stalno tišči naprej. ŽL zato, ker tako ni-majo priložnosti, da bi se na-učili spodobnega vedenja.
Samo Resnik
SAMO RESNIK:
3 UUBUANSKE PESMI
SicUijapo Cju6tjansfa jesen '91
Srečala sva se v tvoji pisarni, minister,
in ti si rekel - pragmatik sem,
in plačal bom, da mi ne boš tacal po čisti vesti,
ampak ne bom plačal jaz in ne bom plačal tebi.
In sem rekel, pragmatik sem,
plačal boš ne-ti ne-meni.
Pa sva se zmenila za ceno
in sem odšel.
Plačal nisi,
jaz pa se še vedno smejem.
Sporna žrtev
Ne vem točno, zakaj so ga povozili, se je pa zarolalo čez, in vsak je še vrgel zraven svoj
kamen ali vsaj pazljivo pogledal vstran.
Včasih se je obesil na človeka in škropil slino
svojega davnega izgubljenega boja, in trapček še vedno
misli, da je nekaj boljšega. Prikriva svoje sovraštvo, in kolikor vem, so njegova mala
maščevanja še korektna, a veltki trebuh ima še sedaj poln mrzlega strahu,
težko da bo kdaj zanesljiv prijatelj, in to jim zamerim, prascem, ki ti niso pomagali.
(vesel sem, da lahko povem, daje opisani kolega pesem sprejel)
HtSiga, tokojt
Dvajset let je bil brez službe in prepozno je, pravi gospod, ki me je pobral na cesti
in se sedaj trudi, da bi mi povedal veliko dobrega o sebi, preden me bo odložil
ob mitnici pri izstopu, ko ga vprašam, ali res ne bi mogel storiti kaj
za onega . . . Oba veva, da se je onemu zmešalo v teh dvajsetih letih,
meni se zdi rešljiv, njemu ne,
a jaz mu ne morem pomagati, sam nimam ne avta ne službe. In oba veva, da je gospod, kot te stvari gredo,
vreden hvaležnosti, ker govori in se dela prijaznega.
(za Ota Vilčnika)