PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 p£ v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 26 (13.559)
Trst, četrtek, 1. februarja 1990
Vesti so s posameznih »bojišč« iz ure v uro bolj dramatične, število mrtvih in ranjenih narašča
Kosovo je na robu državljanske vojne Črnogorci in Srbi že zahtevajo orožje
Albanci nadzirajo razna območja - Spopadi v Podujevu spominjali na Libanon - Brutalnost varnostnih sil preprečuje vsako pomiritev - Oboroženo varstvo za Srbe in Črnogorce - Nevarnost mednacionalnega spopada
Marsikdo že govori o kosovski intifadi (Telefoto AP)
MARJAN DROBEŽ
PRIŠTINA — Položaj na Kosovu je postal skrajno dramatičen in nekateri menijo, da albanska narodnost (uradna politika jo izenačuje oziroma označuje za teroristično) postopno toda zanesljivo prevzema oblast. Razmere se spreminjajo iz ure v uro, toda so zmeraj slabše in mednacionalni odnosi tik pred eksplozijo, tako da obstaja realna nevarnost za začetek državljanske vojne.
Tudi včeraj so bile skoraj v vseh krajih srdite in množične demonstracije, ki so po neuradnih vesteh terjale osem albanskih življenj, število ranjencev pa iz ure v uro narašča. Izgredniki so blokirali promet, na več mestih prekinili cestne povezave s Srbijo in Makedonijo ter tudi zveze med posameznimi kosovskimi središči. Pripadniki albanske narodnosti postavljajo barikade, policija in helikopterji pa jih razganjajo s solzivci, pa tudi z orožjem. Na nekaterih območjih so demonstranti vzpostavili pravo oblast, tako da pregledujejo potnike v avto-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Nacionalistično divjanje v Beogradu in Titogradu
BOGO SAMSA
LJUBLJANA — Znan novinar nam je iz mednarodnega tiskovnega centra v Beogradu sporočil, da se je pod okni poslopja, obrnjenega proti Trgu republike, zbralo več sto divjakov, z dolgimi bradami, lasmi in šajkačami, ki tulijo »Smrt Šiptarjem«, »Smrt Kučanu«, »Račan, vedi, da si že mrtev« in pozivajo k »sveti vojni« na Kosovu. Tak je bil konec zborovanja, ki so ga malo prej priredili pred zvezno skupščino.
Pred spomenikom knezu Mihajlu je okrog pet, šest tisoč demonstrantov zahtevalo od Slobodana Miloševiča, da vrže v smeti partijsko knjižico in se postavi na čelo komiteja narodne rešitve, ki bo vodil vojno med Srbijo in Kosovim. »Slobo, odloči se«, je bil glavni slogan, poleg seveda ponavljajočega se tuljenja proti Albancem, Slovencem in Hrvatom. Dušan Golič s Kosova je zahteval, da se zberejo in gredo z orožjem na Kosovo, češ da sta minili dve leti od Miloševičevih obljub, Srbi pa še vedno krvavijo. Na zborovanju je bilo videti NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Slovenski komunisti
, • • •••
nasprotujejo represiji
LJUBLJANA — »Zveza komunistov Jugoslavije, takšna, kot je, se je razbila in se ne more obnoviti,« je včeraj poudarila tajnica slovenskega CK Sonja Lokar na izredno dobro obiskani tiskovni konferenci in dodala: »Kaj bo nastalo, je izredno težko reči, treba je pustiti času čas.«
Zdaj potekajo izredno intenzivni dvostranski razgovori in slovenski komunisti so že navezali stik s hrvaškimi in komunisti BiH in Makedonije. Med tiskovno konferenco pa je stekel pomemben razgovor med Cirilom Ribičičem in drugimi predstavniki slovenskega CK ZKS ter delegacijo partijske organizacije v JLA, ki jo je vodil predsednik Peter Simič. O tem pogovoru na tiskovni konferenci in kasneje ni bilo objavljenega nobenega sporočila. Pojasnjeno pa je bilo, da spada v okvir znane pobude Milana Kučana kot tak-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V prahu novinarske race
V rokah kalabrijskih ugrabiteljev je zdaj še pet nedolžnih ljudi
Cesar e Casella po dveh letih spet doma Preiskovalci so tak razplet pričakovali
Zvečer na oltarju svetovne pozornosti, zjutraj v prahu novinarske race. Tako bi lahko na kratko povzeli usodo ameriške televizijske mreže CNN, 'V ie v torek zvečer alarmirala dober del sveta z novico, da sovjetski državni in partijski voditelj Mihail Gorba-c°v resno razmišlja o odstopu z mesta generalnega sekretarja KP SZ.
CNN se je, po poročanju italijan-skih agencij in televizije, sklicevala na yerodostojne in dobro obveščene ovjetske kroge, ki jih sicer ni navaja-° izrecno. Včeraj, ko je tudi Mihail orbcičov osebno demantiral novico o yi°žnosti odstopa, je prišlo na dan, da 'e ameriška televizijska mreža v bis-slabo povzela uvodnik Komso-^olskaje Pravde o nujni ločitvi partij-"e in državne oblasti. Postavlja se Vo vprašanje, ali gre za novinarsko Qco ali pa, kar je najbrž verjetneje, Q ie želja po odmevni in ekskluzivni °vici, ki ji v novinarskem žargonu ”Qvimo scoop, preslepila urednika |/reže, da so umetno napihnili nekaj, t** sploh ni bila novica. n dotena ali ne, tokrat novinarska ®Paka ni imela hujših posledic 2en tega, da je ljudem za trenutek ®stal dih, češ kaj se dogaja v Sovjet-r*i zvezi, in da so časopisi vseh ev-I^Pskih držav alarmirali svoje mos-v vske dopisnike in jih nagnali k pre-fChanju novice. Ameriška in druge f r^e na primer raci niso zasedle, lam če bi ji? Kakšne posledice bi T"0 vse to imelo?
^Obveščanje je postalo zelo odgo-£^rno delo in z novicami se ni mogo-ve^ igračkati. Napaka je sicer člo-
i Ir '
a mit scoopa in odmevnosti
rt,', banes nekatere novinarje v pre-,0 premišljenjeno poročanje.
V. T.
Različni odmevi na govorice 0 možnem odstopu M. Gorbačova
NA 12. STRANI
PAVIA Cesare Casella je po 743 dneh ujetništva končno doma. V torek, malo po 22. uri so ga ugrabitelji prepeljali iz skrivališča na Aspromon-tu v suho strugo potoka v bližini kraja Careri, ga privezali k nosilnemu stebru mostička in izginili v temo. Še prej so mu zagotovili: te bo že kdo našel. Cesare se je po nemajhnem naporu osvobodil, okrog vratu pa je še vedno imel privezano verigo, s katero so ga ugrabitelji držali vklenjenega in se napotil do prve hiše. Tu ga je sprejel starejši zakonski par, ki je tudi obvestil karabinjerje. Odtlej je bilo Cesaro-vo potovanje proti domu, v Pavio še najbolj podobno prisrčnemu sprejemu.
Zdravnik, ki ga je najprej pregledal, je zagotovil, da se fant dobro počuti in da je kljub tako dolgemu in mučnemu jetništvu ohranil visoko moralo. Cesare sam pa je priznal, da ga je bilo še najbolj strah prav v torek zvečer, ko se je začela »selitev«, saj se je bal, da ga bodo ugrabitelji izročili kaki drugi ugrabiteljski skupini. Njegovi jetniki so se namreč točno zavedali, da jim je
čas pičlo odmerjen, saj so karabinjerji in vojska zadnje dni spet poostrili nadzorstvo nad Aspormontom, kraj, kjer so se skrivali, pa je v torek večkrat preletel vojaški helikopter.
Zadovoljstvo nad srečnim zaključkom Cesarove odisejade so izrazli tudi preiskovalci in sodniki, ki pa so potrdili, da so tak razplet pričakovali. Fantova osvoboditev je postala stvarnejša že na božič, ko je policija pripravila zasedo ugrabiteljem. Oče Casella je bil namreč z njimi domenjen, da jim izroči še drugi obrok odkupnine, izročitev pa so karabinjerji prestregli. Družina Casella je za Cesara tako plačala le prvi obrok, in sicer milijardo lir. V zasedi so karabinjerji ranili enega od voditeljev ugrabiteljske tolpe, Strangia, ki je svoje pajdaše pozval, naj se ne maščujejo nad Cesarom.
Ob prihodu v Pavio pa je bilo še najbolj ganljivo Cesarovo snidenje z materjo, ki jo je javnost poimenovala mati korajža. Angela Casella je namreč lani poleti sama odpotovala v Kalabrijo, kjer je stopila v stik s tamkajšnjim prebivalstvom in bila deležna nenavadne solidarnosti.
Vladna večina dosegla okvirni sporazum o RAI
O mali Patrizii še nobene vesti
Danes konec papeževega obiska na črni celini
RIM — Zakonski osnutek, ki predvideva preosnovo italijanske radiotelevizije, je eden glavnih problemov, ob katerih bomo merili trdnost sedanje vladne večine. O tem problemu, ki sodi v širši okvir reševanja problematike sistema informacij v Italiji, trenutno pod udarom silovitih polemik, so včeraj razpravljali v senatni komisiji, hkrati pa se je v zvezi s tem sestala vladna večina, v kateri so bila mnenja dokaj deljena. Dogodka sta se prepletala na čuden način. Predvsem je prišlo v senatu do ostre protestne akcije, ker je bil minister Mammi (po katerem je zakon dobil ime) na seji večine, namesto da bi sodeloval pri razpravi v senatni komisiji. Predstavniki KPI, neodvisne levice, radikalcev in zelenih so namreč zasedli dvorano komisije. V zadevo je moral poseči sam Spadolini. Predstavniki večine so vsekakor prekinili svoj vrh in se spet sestali šele popoldne.
Popoldansko srečanje se je končalo z okvirnim sporazumom ter s sklepom, da se pogajanja v zvezi z definicijo zakona proti trustu nadaljujejo prihodnji torek. Sporazum je nekako sovpadal z imenovanjem Giannija Pasguarellija za novega glavnega direktorja RAI. Dogovor zadeva probleme organizacije dela in funkcionalnosti ter finančnega ravnotežja RAI, pa tudi zaščito pluralizma informacije.
VERONA — O mali Patrizii Tac-chella že od torka ni nobene vesti, njeni starši in preiskovalci pa so vse bolj prepričani, da je dejansko šlo za ugrabitev. Oče, Imerio Tacchella, solastnik tekstilne industrije Carrera, včeraj ni hotel govoriti z novinarji, pristal je le na predlog, da morebitnim ugrabiteljem pošlje pioziv. »S Patrizio ravnajte previdno, saj je še otrok,« je dejal, nato pa je še dodal, da kljub vsemu upa, da gre za ugrabitev, saj »bi bila vsaka druga podmena veliko grozlivejša«. Mislil je predvsem na sum, ki ga preiskovalci še niso ovrgli, in sicer, da je deklico zvabil kak neu-ravnovešenec. Imerio Tacchella pa je včeraj spet potrdil, da doslej ni nikoli dobil nobenih opozoril, ki bi pričali, da mu grozi kaka nevarnost. Veronski škof msgr. Amari pa je včeraj izjavil, da je pripravljen zamenjati se z deklico, če se bodo ugrabitelji le oglasili.
NDJAMENA — Papež Janez Pavel II. bo danes z veliko mašo v čadski prestolnici zaključil svoje osemdnevno popotovanje po Afriki, kjer ga je pot vodila skozi pet držav. Danes se bo poslovil od ljudstva, kjer je preko 90 odstotkov prebivalstva muslimanske vere, uradni del pa se bo zaključil s srečanjem z diplomatskimi predstavniki v Čadu, ko naj bi papež podal tudi prvi obračun svojega šestega pastirskega obiska na črni celini. Včeraj je Janez Pavel II. obiskal Mundu in Sarh na jugu države. V obeh mestih je imel mašo in še posebej v Munduju je naletel na izredno topel sprejem. Tam ga je pričakalo nad sto tisoč ljudi, ki so prišli tudi iz zelo oddaljenih krajev in celo iz Kameruna, nekateri od njih pa so za pot do Munduja, zibelke katolištva v Čadu, rabili tudi šest dni hoda. Papež je zbranim govoril o lakoti in vojni kot o dveh najhujših nasprotnikih čadskega ljudstva in se spomnil tudi umrlih v pobojih nedolžnih ljudi v zadnjem desetletju. V Sarhu pa je bil papežev poziv namenjen predvsem mladim, katere je pozval, naj spoštujejo vse ljudi in naj ne dajejo prednosti negotovi prihodnosti v mestih ter naj raje ostanejo na podeželju.
Ob vrnitvi v čadsko prestolnico pa se je Janez Pavel II. srečal še z duhovniki in nunami v 'Ndjameni.
v
Inflacija je januarja nazadovala
RIM Podatki o življenjskih stroških, ki jih zbirajo v vzorčnih mestih, so pokazali, da se je inflacijska stopnja januarja znižala za 0,2 odstotka v primerjavi z lanskim decembrom, saj je pristala na 6,3 odstotka, medtem ko je decembra 1989 dosegla 6,5 odstotka. Lani v istem času je inflacija dosegla 5,7 odstotka, vendar je že naslednji mesec poskočila na 6,3 odstotka.
Kljub rahlemu nazadovanju inflacije pa so se življenjski stroški nekoliko povečali. Uradniške in delavske družine so tokrat odštele več za prehrano in stanovanje. Slednji povišek pa je tako rekoč v mejah norme, saj poteka obračunavanje stanovanjskih stroškov vsake tri mesece, začne pa prav januarja. Povišala se je tudi cena plina za ogrevanje, in sicer za 0,7 odstotka.
Ob ostrem nasprotovanju opozicije v poslanski zbornici
Vlada se je že tretjič poslužila zaupnice da bi preprečila spremembe volilnega zakona
RIM - Italijanski parlamentarni sistem ne funkcionira. Podpredsednik vlade in desna roka Craxija v socialistični stranki Claudio Martelli je že nekajkrat izrazil to mnenje in izzval hude polemike. Včeraj ga je ponovil. Pri tem pa ni imel v mislih komunistov in drugih strank opozicije, temveč skupine znotraj strank vladne večine, ki si po njegovem dovoljujejo, da ne upoštevajo obvez, ki so jih njihove stranke uradno sprejele, ko so se dogovorile za oblikovanje vlade.
Ta izjava zelo čudno izzveni v trenutku, ko si predstavniki vseh sil petstranskega zavezništva na vse kriplje prizadevajo, da bi zacelili rane, ki so jih odprle polemike preteklih dni in postavile pod vprašaj usodo Andreottijeve vlade in dosedanjega zavezništva sploh. Kako naj jih ob tem tolmačimo? So mar uperjene zgolj v bivšega predsednika De Mito in njegove somišljenike v stranki križarskega ščita, ki so se uprli hegemoniji Forlanija in Andreottija in mečejo polena pod noge vladni večini glede nekaterih vprašanj, ki so trenutno v razpravi v parlamentu, kot na primer v zvezi z zakonskim osnutkom o krajevnih upravah oziroma z volilno reformo, v zvezi z zakonom o mamilih, o katerem se bo danes pričela
razprava v poslanski zbornici, ali pa z zakonom proti trustu? De Mita in Bodrato sta prav gotovo glavni tarči socialističnega nerazpoložen] a, ne gre pa podcenjevati mnenja, ki se vedno bolj uveljavlja v italijanskih političnih krogih, češ da se PSI počuti vedno bolj utesnjena v Andreottijevem in Forlanijevem objemu na eni strani ter prenovitvenih manevrih komunistične partije na drugi strani. Ob tej varianti ni bojazen pred padcem vlade in predčasnimi volitvami iz trte izvita. Mnogi izključujejo možnost, da bi do tega prišlo pred upravnimi volitvami. Ne smemo pa pozabiti, da je tudi lani ob tem času prevladovalo podobno mnenje. Vsi so trdili, da do vladne krize ne more priti pred evropskimi volitvami, pa se je De mita vendarle zrušil. Bo tudi letos tako?
Kadar omenjamo kritike predstavnikov večine na račun parlamenta, ne moremo mimo dejstev, ki prav te dni pretresajo italijanski parlamentarni sistem. Andreottijeva vlada se je namreč odločila, da se bo dosledno posluževala zaupnice v parlamentarni razpravi o reformi krajevnih uprav. Tega sredstva se je poslužila dvakrat že prejšnji teden, da bi s tem preprečila glasovanje o amandmajih volilnega značaja, in poslužila se ga je tudi včeraj. Za volilne zakone je
namreč še vedno predvideno tajno glasovanje in večina se je nenadoma zbala, da bi se spričo raznih sporo\i, ki pretresajo vladne stranke, spet pojavili prosti strelci, ki se jih spominjamo iz Goriovih časov. S tem pa je seveda odvzela parlamentu možnost poglobljene razprave in res demokratične konfrontacije.
Opozicija je zaradi tega vedno bolj razburjena. Prvič so komunisti prijavili k razpravi več desetin poslancev, da bi protestirali nad ravnanjem vlade, drugič so iz protesta zapustili skupščino, včeraj pa so se odločili za še ostrejši način obstrukcije. KPI je vložila kar 46 popravkov in čeprav se po pravilniku o njih ne bo glasovalo, imajo poslanci pravico, da popravke obrazložijo. Komunisti bodo tako posegli za vsak popravek posebej. Ker je za vsako obrazložitev predvideno pol ure, si lahko predstavljamo, kako dolga bo razprava. Računajo, da do glasovanja zaupnice ne bo prišlo pred petkom.
Kar zadeva uporno levico KD, naj omenimo, da je Andreotti začel včeraj serijo pogovorov »ob kaminu«, kot jih je sam opredelil, z glavnimi predstavniki notranje opozicije, da bi razčistil in normaliziral notranje odnose.
Po množičnih manifestacijah v Bukarešti FNR sprejela delitev oblasti z opozicijo
BUKAREŠTA — Fronta za nacionalno rešitev ima od včeraj uradno dva samostojna dela. En del bo skupaj z ostalimi opozicijskimi strankami sodeloval v novi prehodni koalicijski vladi, ki naj bi Romunijo vodila do volitev, drugi del Fronte pa bo tako kot ostale stranke sodeloval v boju za zmago na volitvah 20. maja.
Vest o tem je včeraj sporočil član izvršnega sveta FNR Silvio Bručan, ki je s tem posredno priznal, da je FNR popustila pod pritiskom množičnih demonstracij v Bukarešti, na katerih so FNR očitali, da naj bi ne bila nič drugega kot verna kopija starega režima z vsemi njegovimi terorističnimi metodami.
Bručan pa je tudi spregovoril o novi koalicijski vladi, ki se od včeraj imenuje »narodni svet«, v njej pa naj bi bili, kot navaja romunska tiskovna agencija Rom-press, najvidnejši predstavniki treh opozicijskih strank (Kmečka stranka, Nacionalna liberalna stranka in Liberalno-de-
mokratska stranka) na eni strani in predstavniki FNR na drugi strani. Za zdaj še niso znana imena novih ministrov, govori pa se, da naj bi bilo med novimi člani vlade precej vidnih intelektualcev, ki so se v Romunijo vrnili iz tujine.
Odločitev Fronte za nacionalno rešitev, da popusti opoziciji in da vsaj začasno preda del oblasti predstavnikom ostalih političnih formacij, potrjuje, da je v vodstvu Fronte prevladalo mnenje, da je le na ta način mogoče povrniti zaupanje ljudstva, ki se je vse bolj postavljalo proti FNR, istočasno pa je Fronta na ta način dobila tudi zakonito možnost, da z delom, ki ne sodeluje pri upravljanju države, sodeluje na majskih volitvah.
Na sliki AP: pred sedežem romunske vlade so po silovitih manifestacijah še vedno prisotni tanki, ki naj bi že s svojo prisotnostjo pomirjevalno vplivali na precej razgreto ozračje v Bukarešti.
Z Reke odplula albanska ladja z radioaktivnimi zdravilnimi zelmi
REKA — Pozno sinoči je iz reškega pristanišča izplula albanska ladja Ri-nia, ki je imela na krovu 358 ton osnovnega tovora in 8,5 ton radioaktivnih zdravilnih zelišč. Ladja je pod vodstvom kapitana Kopa Tataja 25. januarja priplula iz Chioggie, da bi natovorila ta zelišča. Potem ko so ugotovili, da so zelo radioaktivna (namerili so več kot 4.000 bekerelov na kilogram), so jugoslovanski zvezni organ* sprožili preplah in albanske oblasti so pristale, da prevzamejo radioaktivna zelišča. Albanci so 1988. leta italijanskemu kupcu za potrebe kozmetične industrije prodali 91 ton zelišč. Za mesto, kjer naj bi tovor preložili na drugo ladjo, so izbrali reško luko. Tu je že čakal, da ga kupci odpeljejo. Toda italijanske oblasti so ugotovile, da so zelišča radioaktivna prek dovoljene meje, zato jih niso hotele sprejeti. Tako je tovor več kot pol leta čakal na razplet dogajanja v reškem pristanišču. (dd)
• Na robu državljanske vojne
mobilih in drugih vozilih, jih legitimirajo, iščejo Srbe in Črnogroce, ali pa ustavljajo promet. V nekaj primerih so legitimirali tudi visoke partijske funkcionarje iz Srbije, ki obiskujejo posamezne kraje in poskušajo prispevati k prekinitvi spopadov. Demonstracije v Podujevu včeraj popoldne so bile tako srdite in dobro organizirane, da je ta kraj po izjavi nekega novinarja spominjal na Libanon. V Podujevu so bili posamezni demonstranti opremljeni tudi s vojaškimi plinskimi maskami. Predsednik izvršnega sveta Kosova je včeraj izjavil, da so sprejeli nujne varnostne ukrepe za zaščito tistih vasi in drugih naselij, kjer živijo pretežno Srbi in Črnogorci. Ta ukrep je zelo pomemben in nujno potreben ter očitno hoče prepečiti možnost oboroženih spopadov in obračunavanj med albanskimi demonstranti ter pripadniki srbskega in črnogorskega naroda na Kososvu. Sicer pa je slovansko prebivalstvo razočarano v državo in njene organe, tudi v predsednika Jugoslavije Janeza Drnovška, ki jih dolže, da ne opravljajo svoje vloge na Kosovu in se sploh ne zavedajo dramatičnosti sedanjega položaja. Zato pa zlasti Srbi in Črnogorci zaupajo srbski državi in njeni politiki, ki ostaja nepopustljiva. Predstavniki te politike, najbolj ugledna osebnost med njimi je Slobodan Miloševič, ponavljajo, da na Kosovu poteka protirevolucija, ki jo vodijo albanski nacionalisti, separatisti in šovinisti, ob spodbujanju in podpori Slovenije in Hrvaške. V Peči so Srbi in Črnogorci na nekem sestanku politični vodstvi obeh republik včeraj celo obtožili, da pripravljata genocid nad Srbi. Naše novinarske izkušnje in spoznanja s Kosova zanikajo trditve uradne politike in beograjskih občil, da so demonstranti oboroženi in da so oni pravzaprav teroristi in diverzanti. Res, da prihaja do pogostih večjih ali manjših incidentov, med katerimi posamezniki, Albanci, Srbi ali pa pripadniki drugih nacionalnosti, tudi pogosto streljajo. Toda na Kosovu je bolj očitno brutalno posredovanje policije. V Lipljanu je na primer predstavnik slovenske miličniške enote v združenem odredu milice predvčerajšnjim popoldne že skoraj pomiril dva do tri tisoč demonstrantov, ki so bili namenjeni pred poslopje občine. Bili so neoboroženi in niso hoteli spopada z varnostnimi silami. Toda slovenski predstavnik je moral prenehati svojo vlogo pomirjevalca napetosti, ker so srbski in bosanskohercegovski miličniki proti demonstrantom začeli nenadoma in ne da bi bili kakorkoli izzvani metati solzivec. Solzivec na množico Albancev pa so nato začeli metati tudi s policijskih helikopterjev.
Ob takih primerih dobiva poseben pomen in razsežnosti izjava, ki jo je novinarjema iz Slovenije včeraj dal komandant slovenske enote milice na Kosovu, Mirko Popovič. Poudaril, da so slovenski miličniki doslej sodelovali pri vzdrževanju javnega reda in miru na območju prištin-
skega naselja Vranjevac - po trditvah oblasti je tam središče albanskega terorizma - in v Lipljanu. Razmere pa nikjer niso bile tako kritične, je opozoril Mirko Popovič, da bi bilo treba uporabljati prisilna sredstva, kot so na primer gumijaste palice, solzivec ali orožje. Miličniki iz Slovenije se bodo 5. februarja vrnili domov. V sedanjem dramatičnem položaju dobiva zmeraj večjo vlogo kosovska politična alternativa. Njen najbolj ugleden in znan predstavnik Ibrahim Rugova je včeraj v daljšem pogovoru z dvema slovenskima novinarjema dejal, da se alternativa zavzema za takojšen dialog in pogovore z uradno politiko, s čimer bi morda lahko ustvarili pogoje in zagotovili ozračje, ki bi omogočilo prenehanje demonstracij albanskega prebivalstva in začetek miroljubnega reševanja kosovske krize. Toda uradna politika o tej pobudi noče nič slišati, nasprotno pojavljajo se trditve, da je treba kosovsko politično alternativo takoj prepovedati.
• Nacionalistično divjanje
srbske zastave s cerkvenim križem pa tudi srbske zastave z vidno luknjo - izrezali so namreč rdečo zvezdo. Predsednik prepovedane stranke srbske narodne obnove Mirko Jovič je predlagal ustanovitev omenjenega sveta, v katerega naj bi vstopile vse stranke in organizacije. Nihče več ne verjame JLA, ki ni odvzela orožja albanskim teroristom, temveč je dopustila, da se še bolje oborože. Streljali so v zrak in pozivali na sveto vojno proti »Mudžahedinom velike Albanije«. Srbski vojaki in oficirji naj se na Kosovu takoj pridružijo srbskemu narodu.
Miting se je v Beogradu pričel že v torek zvečer. Organizirali so ga študentje beograjske univerze po starem, že preizkušenem scenariju Miloševičevih jurišnikov. Kaj kmalu pa se je sprevrgel v skrajno nacionalistično divjanje in se včeraj v takšni obliki ni ponovil niti nadaljeval. Začel pa se je že opisani miting, na katerem so imeli glavno besedo skrajni četniško razpoloženi nacionalisti Vuka Draškoviča.
Medtem je zasedala srbska konferenca SZDL, ki bi morala govoriti o kandidaturah, razpravljala pa je samo o Kosovu, kasneje se ji je pridružil tudi Miloševič. Ton in vsebina sta bila skrajno nacionalistična, zahtevali so - orožje, zaostritev odnosov z Albanci, še več represije, v ospredju napadov pa šta bili Slovenija in Hrvaška. Predsednica je med drugim izjavila, da je bila povsem pravilna pobuda za prekinitev stikov s Slovenijo, ki je razbijalka Jugoslavije, in da je treba blokado še okrepiti. Iz konteksta pa je razbrati, da nekaj podobnega zdaj grozi tudi Hrvaški.
Prav tako, ali še bolj vroče je bilo v Črni gori, kjer se je v Titogradu zbralo več kot sto tisoč ljudi. To je bil uradni miting z vsemi najvidnejšimi črnogorskimi državnimi predstavniki. Ton in vsebina govorov sta bila povsem enaka onim v
Srbiji. Razlika je le v uradnem ultimatu zveznemu predsedstvu. V dveh dneh je treba na Kosovu narediti konec izgredom, za to naj bi uporabili JLA, sicer bodo tja poslali že formirane odrede. V tovarnah in po krajih so sklenili zbirati črnogorske oborožene prostovoljce.
Na vseh teh mitingih je nenehno navzoč glavni krivec Tito in grozi nevarnost, da bodo pričeli odstranjevati njegove kipe.
Ozračje v Srbiji je skrajno napeto in zaostreno. Obenem pa je tudi vedno manj možnosti za konstruktiven razgovor, kakršnega so Albanci včeraj ponovno ponudili.
Včeraj dopoldne se je predsednik zveznega predsedstva Janez Drnovšek pogovarjal s Slobodanom Miloševičem, popoldne pa naj bi se sestalo zvezno predsedstvo. Niti samega sestanka niso uradno potrdili niti izdali nobenega uradnega sporočila.
Očitno pa gre za pritisk, da se uvede' na Kosovu izredno stanje in da neposredno nastopi JLA, ki naj bi posegla v krvave spopade, s čimer bi bil narejen odločilen korak k eskalaciji nasilja in krvavega obračunavanja po načrtih srbskega skrajnega nacionalizma, naj bi naredila red in mir, spominjajoč na pokopališča.
Včerajšnji zagrebški Vjestnik v uvodniku z značilnim naslovom Kundak (kopito) opozarja prav na takšno nevarnost in ugotavlja, da tudi na Kosovu represija rodi zgolj represijo. Slabo je, kadar puška vodi politiko, politika, ki zbira smer puške, pa ne more pripeljati nikamor drugam. Rešitev kosovskega problema je za Vjestnik v demokratični državi, kar lahko tudi pomeni civilno upravo. »Zakaj pa ne?« se sprašuje uvodničar Željko Brihta in dodaja, da »na kundaku še nikoli ni nihče prijahal v boljšo bodpčnost«.
V precej poznih večernih urah se je neuradno zvedelo, da se je sestalo zvezno državno predsedstvo. Kasnejši komunike pa je bil protisloven, ker ne rešuje dramatičnega položaja na Kosovu. Predsedstvo zagotavlja državljanom Jugoslavije, da v teh dramatičnih trenutkih država razpolaga s sredstvi in močjo, da lahko izpolnjuje svoje obveze in prepreči vsak terorizem. V nadaljevanju komunikeja predsedstvo zahteva od vseh državnih organov, političnih vodstev, javnih občil in vseh državljanov, ki jim je pri srcu mir in stabilnost države, človeška svoboda in pravica državljanov, enakopravnost narodov in narodnosti, da ne storijo ničesar, kar bi pripomoglo k širjenju nezaupanja, medsebojnega obtoževanja na nacionalni in republiški osnovi. Predsedstvo poudarja tudi, da bo storilo vse, da zagotovi mir in varnost državljanov v vseh vaseh Kosova, ki jim grozi mednacionalno obračunavanje. Obenem zagovarja demokratični razvoj v državi in se zavzema za mirno življenje v slogi in razumevanju med Albanci, Srbi, Črnogorci in pripadniki vseh narodov in narodnosti, ki živijo na Kosovu. Slovenijo in Srbijo poziva, da rešita svoje spore. Predsedstvo zahteva sklicanje skupščine, na ka-
teri bodo predložili ukrepe za rešitev nastalega položaja.
Odbor za zaščito človeških pravic na Kosovu
pa je včeraj iz Ljubljane poslal telegram predsedniku Drnovšku, v katerem predlaga, naj se skuša poiskati takšne politične rešitve, ki bodo preprečile državljansko vojno. Zato mora Drnovšek takoj sprejeti delegacijo kosovske demokratične alternative, nosilke skupne deklaracije za demokracijo in proti nasilju. Odbor še zahteva, da takoj sprejmejo abolicijo procesa proti Vllasi-ju kot minimalen prispevek k utrjevanju pravne države in za povrnitev zaupanja državljanov albanske narodnosti v Jugoslavijo kot njihovo
državo.
• Slovenski komunisti nasprotujejo
ratnega predsednika ZKS, na temelju katere so se pred časom sestali s Hrvati, Bosanci in Makedonci, Srbi pa so dvostranske razgovore zavrnili-Seveda pa ima razgovor v tem trenutku širši pomen in je ta dogodek že sam po sebi izredno zanimiv.
Sonja Lokar je zatem poudarila, da ne izključuje možnosti obnovitve enotne organizacije, toda na povsem novih temeljih in ni mogoče niti razmišljati o preprosti obnovitvi stare organizacije in nadaljevanju kongresa, kot da se ne bi nič zgodilo.
Položaj v Jugoslaviji je izredno napet. Zaostrujejo se socialna trenja, ker se je Markovičev program začel uresničevati in bo neizogibno pripeljal do socialnih nemirov. Predvsem pa se mednacionalni konflikti na krvav način kažejo na Kosovu. Najprej je treba preprečiti državno represijo, ki razmer ne umirja, temveč jih zaostruje. Izhod je samo v preprečevanju nasilja in razgovoru. Zato slovenski komunisti podpirajo pobude alternativnih gibanj in so za reprezentančna vodstva, ki v resnici izražajo interese ljudi, torej tudi Albancev.
Glede'nadaljnjih postopkov pa je Lokarjeva’ podprla pobudo hrvaških komunistov, da bi se sestali predsedniki, ali predstavniki republiških partijskih organizacij in skušali poiskati skupne točke. V resnici namreč nikoli ni šlo za spor med Srbijo in Slovenijo, saj demokracija ni slovenski izum.
V nedeljo bo konferenca ZKS, na kateri se bodo zbrali vsi izvoljeni ali drugače izbrani vodilni predstavniki, zato bo imela še poseben pomen. Govorili bodo o političnem položaju, tudi 0 Kosovu, o volitvah in spremembi imena. V teh dneh je bilo po slovenskih krajih več pripravljal; nih sestankov. Na vse je prišlo veliko ljudi, član* ZKS in nečlani, vsi so podprli pravilnost stališča slovenske delegacije na partijskem kongresu. P°' sebej so jih zanimali dogodki na Kosovu in p°u. darili so, da Slovenija ne sme biti udeležena pr nobenem nasilju in da je edini izhod v demokra ciji in sporazumevanju.	g. S.
Tokrat o vinogradništvu in dopolnilnih planih
Nadaljuje se konferenca med državo in deželami
RIM Včeraj je bil v Rimu še en sestanek konference država-dežele, ki so ga sklicali, da bi proučili trenutno stanje finansiranj, ki so povezana z integriranimi načrti Sredozemlja in pa vsedržavni načrt o posegih na področjih vinogradništva in kletarstva. Sestanek je bil sklican, da bi predstavniki posameznih dežel obrazložili osrednji vladi svoja stališča do obeh problemov.
V zvezi s prvim problemom je minister za komunitarne zadeve Romita potrdil predsedniku naše dežele Bia-suttiju, da bo Dežela v kratkem prejela finančne prispevke iz državnega sklada za načrt o vodni kulturi, ki ga je deželna uprava začela izvajati na področjih Marana in Carlina. Država bo za te namene prispevala okrog trinajst milijard lir za izvajanje prvega dela omenjenega načrta (1989-1990). »Važno pa je,« je dodal Biasutti, »da bo ta finančni priliv zagotovljen tudi za drugi del načrta (1991-1992), ki je s tehničnega vidika gotovo zahtevnejši.«
Ministra Romita in Maccanico, ki kot minister za dežele predseduje konferenci, sta vsekakor zagotovila, da obstajajo dobre možnosti, da se bodo državni finančni prispevki redno stekali v blagajne posameznih dežel.
O drugem problemu - vsedržavnem načrtu o vinogradništvu in kletarstvu - je predsednik F-JK Biasutti ostalim članom konference podal obširno poročilo, v katerem se je v bistvu strinjal s splošnimi smernicami ministrstva za kmetijstvo, ki teži k čimbolj dinamičnemu ravnovesju med povpraševanjem in ponudbo preko zmanjšanja odvečnih struktur.
KPI obsoja dogodke na Kosovu
TRST — Claudio Tonel, ki je v deželnem komiteju KPI zadolžen za mednarodne odnose, je včeraj izdal tiskovno noto, v kateri ugotavlja, da dogodki na Kosovu vzbujajo globoko zaskrbljenost komunistov iz Furlanije-Julijske krajine. Že dolgoletni nacionalni in politični spor namreč ustvarja zelo huda nesoglasja, ki se konkretizirajo v pouličnih spopadih in v procesih, ki izpodkopujejo že sam obstoj vsake oblike možnega sožitja.
Komunisti iz F-JK zato protestirajo in obsojajo nasilne represije posebnih policijskih oddelkov, dodaja Tonel, obenem pa izražajo željo, da bi politične in institucionalne oblasti Jugoslavije z veliko občutljivostjo zasledovale politične rešitve, ki naj zajamčijo tako demokratično rešitev, ki naj spoštuje pravice vsakogar in zainteresiranih skupnosti.
Odprt bo do prihodnjega četrtka - Več kot L000 razstavljalcev
V Vidmu bodo v soboto odprli 25. kmetijski sejem Agriest
VIDEM V soboto ob 11. uri bodo v Vidmu odprli 25. Agriest, to je sejem kmetijskih strojev in drugih proizvodov, ki so neposredno povezani s kmetijskim sektorjem. Videmski sejem bo odprl podtajnik na ministrstvu za kmetijstvo Romeo Ricciuti.
Manifestacijo, na kateri bo svoje proizvode razstavljalo preko 1.000 hiš, sponsorizirajo kmetijske in obrtniške hranilnice iz Furlanije-Julijske krajine. V njenem okviru bo na istih prostorih tudi 4. sejem rabljenih strojev. Letošnji Agriest (lanskega si je ogledalo okrog 35.000 oseb) bo odprt od sobote do četrtka, 11. t. m., z naslednjim urnikom: v soboto in nedeljo od 9. do 19. ure, ostale dni pa od 13.30 do 19. ure.
Ni treba posebej poudarjati, da ima videmski sejem veliko važnost za nadaljnji razvoj kmetijstva v naši deželi. Le-to se mora namreč stalno spoprijemati s številnimi novostmi, ki jih narekuje sedanji zelo hiter tehnološki razvoj, ki je močno posegel tudi v ta sektor. Poleg najmodernejših strojev, ki jih vsak obdelovalec zemlje nujno potrebuje, da je lahko kos potrebam in zahtevam sedanjega vse bolj zahtevnega tržišča, bo na letošnjem videmskem sejmu cela vrsta okroglih miz in zasedanj, ki jih bodo priredile razne stanovske organizacije. hJa njih bo tekla beseda o čebelarstvu, o človeku in tehnologijah, o profilaksi v zajčereji, o zdravstvenih vprašanjih pri vzreji govedi, o proizvodnji mleka, o kmetijstvu, lovu in okolju, o živinoreji nasploh, o kmetijstvu in turizmu in o kreditih v kmetijskem sektorju, oziroma o zakonu o reformi, ki je trenutno v parlamentu.
Danes obvezna seja skupščine F-JK
TRST — Deželni svet Furlanije-Julijske krajine se bo ponovno sestal danes dopoldne. Gre za sejo, ki jo predvideva 20. člen deželnega statuta, ki določa, da se mora deželni svet vsako leto obvezno sestati na prva delovna dneva v mesecu februarju in oktobru. Po odgovorih predstavnikov deželne vlade na vprašanja in interpelacije, bo skupščina razpravljala o zakonskem osnutku, ki zade-
va vprašanja socio-skrbstvene-ga sektorja. Skupščina bo nato ponovno razpravljala o zakonskem osnutku (vlada ga je namreč zavrnila), ki predvideva, da deželna uprava lahko dovoli deželni ustanovi za razvoj kmetijstva (ERSA) prodajo nekaterih nepremičnin, ki jih je zgradila takoj po potresu.
Na dnevnem redu so nato še trije zakonski osnutki.
Plačati jo je treba do konca meseca oziroma do 31. marca
Avtomobilska taksa še enkrat višja
V Furlaniji-Julijski krajini (kot sicer v deželah Tridentinska-Gor-nje Poadižje, Dolina Aoste, Abru-ci-Molise, Basilicata, Kalabrija, Sicilija in Sardinija, kjer se ne izračunava 10 odstotna dodatna taksa) bo letna avtomobilska taksa, ki je za 89,6 odstotkov višja od lanske, naslednja:
Davčne	Bencin	Plinsko olje
konjske		taksa +
sile		dod. taksa
5	20.515	395.545
6	28.765	403.765
7	30.820	406.820
8-9	36.580	411.950
10	43.145	418.145
11	61.635	436.635
12	73.930	448.960
13	87.520	462.520
14	110.945	485.945
15	129.435	504.435
16	160.250	700.250
17	189.015	762.765
18	209.550	817.050
19	235.325	878.575
20	262.975	937.975
21	291.740	1.000.490
22	320.505	1.063.005
23	341.050	1.117.300
24	353.810	1.179.810
25	398.375	1.242.325
26	534.170	1.411.670
27	570.125	1.481.375
28	606.080	1.551.080
29	642.035	1.620.785
30	677.985	1.690.485
TRST — V poštnih uradih in na sedežih avtomobilskih klubov bodo od današnjega dne pa do konca meseca imeli veliko več dela. Od danes dalje morajo namreč avtomobilisti plačati avtomobilsko takso, ki je v primerjavi z lansko še skoraj enkrat višja. Po dolgotrajnih pogajanjih o višini te takse, ki jo bodo morali avtomobilisti »prispevati« v državne blagajne, so se vlada, finančno ministrstvo in avtomobilski klub (ACI) le odločili za tarife, ki jih bo moralo 24 milijonov Italijanov plačati v tem letu. Letno avtomobilsko takso je možno plačati v enem obroku (zneski so navedeni v priloženi razpredelnici), lahko pa tudi za obdobje štirih ali osmih mesecev. V poštnih uradih in na sedežih avtomobilskih klubov so v teh dneh razobesili lepake z vsemi podatki.
Avtomobilsko takso bodo morali do konca meseca februarja plačati vsi lastniki avtomobilov z več kot 9 davčnimi konjskimi silami, se pravi približno dvanajst milijonov italijanskih avtomobilistov. V mesecu marcu, do 31., pa bodo prišli na vrsto lastniki avtomobilov do 9 davčnih konjskih sil (okrog osem
milijonov), ki bodo morali poravnati ta dolg z državo.
Zaenkrat pa še ni znano, ker tako poštni uradi kot avtomobilski klubi še niso prejeli ustreznih navodil, kako se morajo ravnati avtomobilisti, katerim bo avtomobilska taksa zapadla konec aprila, ali pa avgusta in so torej del takse za letošnje leto že plačali. Zaenkrat nimajo nič storiti. Po vsej verjetnosti bodo razliko plačali v trenutku, ko bodo takso plačali za naslednje obdobje.
Kdor ima v avtomobilu tudi radio bo moral z isto položnico plačati še dodatnih 14.235 lir. Višina te takse je enaka za vse avtomobile.
Vsako leto naštejejo okrog dva milijona avtomobilistov, ki takso »pozabijo« plačati, ali pa položnice ne izpolnijo pravilno. Vsi ti bodo prejeli poziv avtomobilskega kluba, ki jih bo opozoril na napako in jih seznanil o tem, kar morajo storiti. Vsekakor naj dodamo, da se avtomobilska taksa za zamudnike poviša za deset odstotkov v prvih 30 dneh, za dvajset odstotkov v dveh mesecih in se podvoji za tiste avtomobiliste, ki jo plačajo s tri- ali večmesečno zamudo.
V Piranu stranka Skupnost Italijanov
PIRAN V piranski občini so ustanovili politično organizacijo (stranko) Comunita italiana (Italijanska skupnost), ki pa so ji zakonski predpisi predvideli ime Skupnost Italijanov. Ime stranke v slovenščini je malce neprimerno, saj pomeni Skupnost Italijanov že dosedanjo obliko nepolitične organiziranosti pripadnikov italijanske narodnosti in tako s samim imenom ni mogoče ločiti politične od nepolitične organizacije pripadnikov narodnosti. Verjetno pa se bodo o tem še kako dogovorili. Za zdaj omenjena stranka še nima predsednika, ampak le iniciativni odbor (sestavljajo ga predsedniki treh občinskih Skupnosti Italijanov). O vseh najpomembnejših in začetnih vprašanjih (tudi izvolitev predsednika) naj bi se odločali na ustanovni konferenci, ki jo predvidevajo za prihodnji teden. Pred tem, v četrtek, 1. februarja, ob 17. uri pa bodo v piranski Tartinijevi hiši pripravili okroglo mizo, na kateri bodo predstavili to politično organizacijo in skušali ugotoviti, katere naloge morajo še opraviti, da bo lahko nova politična organizacija uspešno uresničevala zastavljene cilje.
Končati se mora nered pod Snežnikom
s ILIRSKA BISTRICA — Ilirskobistriški izvršni Vet si prizadeva, da bi pospešili uresničevanje pro-gr^ina za celovito naravovarstveno zaščito in za turistično in dragoceno izkoriščanje po ras-'bstvu, živalstvu in drugih naravnih posebnostih ^bistvenega območja pod Snežnikom. V okviru teh krepov sodi tudi torkova predstavitev krajinskih snov snežniškega predela, na katero so Bistričani jVabili tudi predstavnike zainteresiranih republiš-t 11 Ustanov, služb in združenj ter seveda uporabnike 69a prostora.
iti r Ibb vsaj v začetku nasprotujočim si stališčem ti .^ličnemu razumevanju rabe oziroma prihodnos-js ®9a območja, je na koncu prevladalo mnenje, da šij^žno in nujno čimprej doseči soglasje o najmanj AtiLljjvi in hkrati družbeno koristni ter ekonomsko '"Ivi uporabi tega koščka Slovenije. Razpravljal-
i	------J -----------------J------£--- -J-
N k 'Udi poudarili, da gre v tem primeru za narav-ie tiCSustvo slovenskega pomena, ki seveda nareku-0bčC1 določene razvojne omejitve. Te bodo bistriški treti' dujno povzročale pomembne stroške oziroma ti Pri JJ0 škodo. Zato mora Slovenija nujno sodelova-Pfev;,programiranju razvoja in rabe tega prostora in bostj 2 sv°jim zahtevam sorazmeren del odgovor-doJjojP hadomestilo s takšnimi ukrepi izgubljenega j. ka oziroma stroškov.
velijj Zuitiljiv° je tudi, da 51 kvadratnih kilometrov 9® prostora, ki predstavlja edinstven alpski
otok v mediteranskem okolju, nikakor ne smemo prepustiti stihijskemu razvoju. V svetu pod Snežnikom, ki hkrati slovi po številnih kraških posebnostih, ostankih pragozdov, predelih alpskega visokogorskega rastlinja, volčjih, medvedjih, risjih in drugih redkih živalskih družinah, so se namreč v zadnjih desetletjih zaradi nenačelne razvojne politike, upravne in strokovne nemoči, pohlepa in neznanja razrasli številni civilizacijski tujki. Tako je trenutno tukaj v planinskih, lovskih, gozdarskih in počitniških hišah že skoraj 530 slabo izkoriščenih ležišč. Videz krajine pa hkrati spreminjajo tudi razvijajoča se (in že nekaj zim neuporabna) smučišča, delno obnovljena cesta, nove gozdne poti in še kaj. Vse to pa vključno z gozdarstvom pomeni precejšnjo ekološko obremenitev občutljivega predela, ki je med drugim tudi v republiških dokumentih opredeljen kot vod-nozbirno območje.
Glede na to, da je bila nepopravljiva škoda že povzročena in številnih zgradb, posek in drugih madežev v naravi nihče ne bo mogel več odstraniti, so torej še kako upravičena vprašanja Bistričanov, kaj naj storijo med pripravljanjem krajinskih zasnov Snežnika in dopolnjevanjem razvojnih dokumentov. Ob upoštevanju vseh interesov, namreč želijo čimbolj omiliti posledice napak iz preteklosti in hkrati z najmanjšimi možnimi ter seveda zadostnimi investi-
cijskimi dopolnitvami zagotoviti takšno turistično, dohodkovno zanimivo, izkoriščanje tega prostora, ki bo omogočalo tako najnujnejše popravljanje starih razvojnih ekoloških grehov kot zagotavljalo okolju neškodljivo, za obiskovalce pa privlačno rabo prostora. Pod Snežnikom naj bi se torej razvijal vsem štirim letnim časom prilagojen lahki, mehki turizem.
Pot do tega cilja bo dolga in zapletena. Med že ponujenimi možnostmi je najhitreje uresničljiva zahteva po ureditvi položaja dosedanjih uporabnikov, predvsem vikendašev. Ti bi morali za obnovitev svojega z lahko pridobljenega prednostnega položaja plačevati vsaj toliko, da bi s tem denarjem vzdrževali nujno redno komunalno službo. Sprejemljiva je tudi zamisel, naj bi turistične zmogljivosti Sviščakov razširili na največ še sprejemljivih 1200 ležišč oziroma na skupno 1500 gostov dnevno. Tej številki bi morali seveda prilagoditi tudi športno-rekreacijsko, gostinsko in djugo turistično ponudbo. Kako naj bi to dosegli na ekonomsko najboljši in naravovarstveno najmanj boleč način, bodo morali povedati strokovnjaki. Ob njihovem rtmenju pa naj bi seveda prisluhnili tudi bolj prepričljivim in uporabnim pripombam uradnih in ljubiteljskih zagovornikov narave, kot so jih imeli v Bistrici priložnost poslušati doslej.
JANEZ ODAR
Sežanski ovčji sir se uveljavlja
SENOŽEČE — Sežanska ovčja čreda se je lani povečala za več kot 160 repov in ima trenutno v petih večjih in nekaj manjših tropih že približno 2.500 živali. Ker so hkrati pod Vremščico uredili tudi sirarno, izboljšali dva hleva v Dolenji vasi ter pridobili dovoljenje za redno proizvodnjo ovčjega sira, so na Krasu izpolnili vsaj najosnovnejše zahteve za resnejšo in s tem donosnejšo razširitev te tudi izvozno zanimive kmetijske dejavnosti.
Sežanci so že pred nekaj leti spoznali, da je njihova razprostranjena, redko poseljena občina več kot primerna za ovčerejo. Reja ovac namreč prebivalcem lahko že z manjšimi začetnimi stroški prinaša dobrodošel dodatni zaslužek, hkrati pa pašništvo preprečuje hitro nenadzorovano zaraščanje krajine, ki predvsem po zadnji vojni zaskrbljujoče ruši kraško naravno ravnotežje. Glede na zmogljivosti prostora je torej dosedanja ovčja čreda lahko le spodbuden začetek, ki bi ga kazalo posnemati tudi v kozjereji. V tej občini imajo trenutno že skoraj tisoč koz.
Njihovo število bi lahko takoj povečali, tako kot nameravajo še letos tudi ovčje trope povečati za približno 300 živali. Pri tem bodo žal širili predvsem že uveljavljene ovčje staje, medtem ko za zamisli kmetijskih pospeševalcev za ustanovitev novih ovčjih pašnih skupnosti na prostranih pašnikih pod Slavnikom južno od ceste Kozina-Obrov še niso našli pravih somišljenikov.
Učinkovitejši so na hrvaški strani Čičarije, kjer prav sedaj začenjajo uresničevati »jugoslovansko-italijanski program genetskega centra za koze in ovce na Krasu«. Tako naj bi že čez dober mesec med Brestom in Kropinjakom pri Buzetu začeli graditi 9 hektarov veliko farmo, v kateri bodo lahko naenkrat redili več kot 7.000 ovc in koz. Osnovna čreda naj bi imela 850 živali, ki bi na leto dajale 1,2 milijona kozjega in več kot 550 tisoč litrov ovčjega mleka. V centru bi na leto vzredili še približno 2.650 plemenskih živali ter več kot 3.700 ovc in koz za zakol. Ko bo projekt dokončno zaživel, bo lahko pripomogel k hitrejši uveljavitvi teh živinorejskih panog.
J. O.
Od danes taksa za avtomobile
Bencinske bone lahko dvignemo le še jutri
Pred ponedeljkovo sejo devinsko-nabvežinskega občinskega sveta
Stališče komunistov o načrtu Cartimavo
SSk: Polemika predvsem zaradi neinformiranosti
Bencinske bone bodo v Trstu delili še dva dni in sicer danes in jutri. Kdor jih še ni dvignil, mora torej pohiteti, saj bodo z razliko od prejšnjih dveh let razdeljevali bone za bencin po znižani ceni v enem samem obroku. Kdor bo torej zamudil, bo prikrajšan za nemajhno razbremenitev.
Avtomobilistom, ki bonov še niso dvignili, velja "osvežiti" spomin na pravila in urnike. Za dvig bonov veljajo ista pravila kot v prejšnjih letih: upravičenci morajo predstaviti občinskim uslužbencem veljavno vozniško dovoljenje in prometno knjižico. Prav tako je tudi letos mogoče pooblastiti neko drugo osebo, da z ustreznimi dokumenti dvigne bone namesto upravičenca. V tem primeru mora pooblaščenec pokazati uslužbencu na občinski izpostavi ali v občinskem uradu svoj osebni dokument, pooblastilo upravičenca na prostem papirju in njegovo prometno knjižico ter njegov osebni dokument.
Podjetjem razdeljujejo bone na sedežu Avtomobilskega kluba v Ul. Cu-mano 2, zasebniki pa jih lahko dobijo v izpostavah Občine Trst in v uradih okoliških občin.
Občinske izpostave Občine Trst so-odprte od 16. do 20. ure, izjema so le izpostave za Vzhodni in Zahodni Kras ter za Sv. Ivan. Omenjene izpostave bodo namreč odprte samo jutri od 16. do 20. ure. Okoliške občine imajo različne urnike. Na devinsko-nabrežin-skem županstvu je mogoče dvigniti bencinske bone danes in jutri od 9. do 13. ure, jutri pa še od 17. do 19. ure. Na repentabrskem županstvu so delili bone ob ponedeljkih in sobotah od 10. do 13. ure, na zgoniškem županstvu pa ob ponedeljkih, sredah in sobotah. Upravičenci iz miljske občine se lahko še danes in jutri obrnejo na tehnični urad, kjer bodo razdeljevali bone od 15. do 19. ure. Prav tako bodo lahko avtomobilisti iz dolinske občine dvignili bone od 9. do 13. ure, jutri pa tudi od 15.30 do 17.30. Uradi Avtomobilskega kluba so odprti vsak dan od ponedeljka do petka in sicer od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Tu pa delijo, kot smo že zapisali, bone le za podjetja.
Zamudniki, ki niso še dvignili bonov, morajo pohiteti, od danes pa lahko pričnejo plačevati avtomobilske takse lastniki avtomobilov z več kot 9 davčnimi konjskimi silami. Letos se je lastniška avtomobilska taksa krepko dvignila in sicer za kar 89,6 odstotka več kot lani. O posameznih tarifah poročamo na 3. strani, na Tržaški kroniki pa je zanimivo opozoriti na dva podatka. Tržaški avtomobilisti radi hitro plačajo takso, zato bo verjetno v teh dneh na poštah in v uradih Avtomobilskega kluba precej gneče. Naval pa lahko pričakujemo tudi zaradi drugega podatka: v tržaški pokrajini je v prometu približno 150.000 avtomobilov. Z omenjeno številko (povprečje je v vsedržavnem merilu zelo visoko) pa si lahko razložimo tudi marsikateri problem Trsta; na primer vprašanje kaotičnega prometa in pomanjkanje parkirnih prostorov. S kančkom hudobije lahko pripomnimo, da so k temu pripomogli tudi avtomobilski boni, saj se s poceni bencinom vozimo bolj brezskrbno, kot bi se sicer. Seveda brez tolikšne skrbi za denar, mrcvarjenje živcev je vprašanje, ki sodi pod drugo poglavje.
Če naj postane štivanska papirnica ena največjih in tehnološko najbolj razvitih v Evropi, ali celo najpomembnejša, tedaj gre načrt o njeni razširitvi temeljito proučiti, da ne bo kvarno vplival na okolje, da ne bo prizadel zaposlenosti, da bo skratka koristil vsemu okoliškemu prebivalstvu. Saj gre vendar (s projektom za ovrednotenje Sesljanskega zaliva vred) za najodmevnejši družbeno-gošpodarski podvig zadnjih 40 let v teh krajih.
Po tej ugotovitvi sta včeraj načelnik komunistične skupine v devinsko-na-brežinskem občinskem svetu Ivan Širca, ki je tudi član komisije za gradbeništvo, ter občinski svetovalec in tajnik krajevne partijske sekcije Giorgio Depangher objasnila predstavnikom sredstev množičnega obveščanja stališče KPI do načrta, s katerim hoče vodstvo Cartimava sporazumno z lastniško grupo Burgo praktično podvojiti dimenzije papirnice. Njena prostornina naj bi se povečala za 190.000 kubičnih metrov, torej s 570.000 na 760.000. Zaskrbljenost komunistov, a tudi socialistov, ki z njimi bistveno soglašajo, ter celo občinskega odbornika za okolje Gianatillia Certa (socialdemokrata v vrstah Zelenih z marjetico), korenini v "površni oceni" učinkov pobude na okolje in v okoliščini, da razvojni načrt mimo napovedi o pomnožitvi delovnih moči ne navaja odpustov in predčasnih upokojitev.
S "površno oceno" mislijo komunisti pomirjevalno izjavo župana Bojana Brezigarja, naj ne bodo ljudje v skrbeh, ker so tehniki že zagotovili, da operacija ne bo negativno vplivala na človeka in naravo. Toda tu gre za mnenje, ki sloni na podlagi proučitve le enega dela študije, trdi opozicija KPI, sicer pa zadeva študija načrt iz lanskega julija, medtem ko je prejel župan te dni še en, nov načrt, za katerega študija pač ne more veljati.
Delovna sila: Cartimavo zaposluje 606 ljudi, podjetje obljublja namestitev drugih 160 do 200 oseb, ne govori pa o osebju, ki ga namerava odsloviti. V teku je že postopek za predčasno upokojitev 26 uslužbencev (po sindikalnih informacijah pa je teh kar 43), a načrt predvideva še nadaljnjo okrnitev zaposlenostne ravni ob vzpored-
nem postopku za pogon tretje proizvodne linije, ki se bo pridružila sedanjima dvema, od katerih pa je ena že tako stara, da ne bo kmalu za nobeno rabo več, če je ne bodo obnovili in vzdrževali, kot se spodobi.
Občinska svetovalca sta naštela še nekaj nerešenih problemov (npr. povezavo papirnice z državno cesto 202), brez katerih da ni mogoče odobriti variante k urbanističnemu načrtu, inza-vrnila županov očitek, češ da je KPI že »sprožila volilno kampanjo na koži delavstva«.' (Maja bodo obnovili občinski svet.) Videz takšne kampanje daje kvečjemu tisti, ki pritiska, naj občinski svet odobri varianto že v ponedeljek, da bi se pred volitvami predstavil ljudem kot tvorec izjemne pridobitve, sta naglasila Depangher in Širca. Razvojni načrt Cartimava, sta dodala, se bo financiral tudi z javnimi sredstvi (Dežela naj bi prispevala blizu 100 milijard lir), česar ni mogoče prezreti. V bistvu sta zatrdila, da izvaja KPI konstruktivno opozicijo v korist celovite skupnosti: »Komunisti gotovo ne bodo preprečili tako pomembne pobude, ne pristajajo pa na nekorektne metode in napake.« Zato so 22. januarja vložili resolucijo s temi zahtevami:
da se izvajanje razvojnega načrta ne začne pred objavo študije o učinkih na okolje, ki jo morajo temeljito analizirati specialisti; da se izdajanje novih koncesij in dovoljenj pogoji s povolj-nim mnenjem o izsledkih študije, s konvencijo, ki naj jo podpiše podjetje in sprejme tako stroge obveznosti glede razvojnega procesa oz. obvarovanja ljudi in okolja pred morebitno škodo, ter s pisno obvezo podjetja o ohranitvi zaposlenostne ravni; da Dežela zajamči spoštovanje gornjega; da se vzpostavi trajen naravovarstveni nadzor nad okolišem papirnice. O tem bo KPI razpravljala danes tudi s tovarniškim svetom papirnice. V ponedeljek zjutraj bo v Nabrežini seja načelnikov svetovalskih skupin, ob 19. uri pa bo problem obravnavala skupščina: če se dotlej kaj ne spremeni, bo šel verjetno načrt Cartimavo na glasovanje.
DRAGO GAŠPERLIN
O vprašanju razširitve štivanske papirnice so govorili tudi na seji širšega odbora devinsko-nabrežinske sekcije Slovenske skupnosti, ki se je sestal v Slivnem. Uvodoma je sekcijski tajnik Terčon ob polni udeležbi članov podal obširno poročilo o sedanjem političnem položaju tako v pokrajini kot v občini, kjer se že čuti ozračje bližajočih občinskih volitev. Terčon je obravnaval odnose med koalicijskimi po1 litičnimi silami, ki vodijo Občino in jih ocenil pozitivno; slabši pa so odnosi s KPI in PSI. Kljub vsemu je stanje zadovoljivo, saj je upravi, ki jo vodi SSk, po Terčonovi oceni uspelo doseči precejšnje uspehe. Sekcijski tajnik se je zaustavil pri bodočih volitvah, ki bodo velike važnosti za stranko samo in za celotno slovensko prebivalstvo. SSk si bo še nadalje prizadevala, je dejal, da se utrdijo demokratične sile na Občini in da bodo domačini še vedno soodločali pri vprašanjih, ki jih neposredno zadevajo.
Župan Brezigar se je predvsem zaustavil pri vprašanju razširitve papirnice, saj je to vzbudilo veliko polemik tako v občinskem svetu kot med strankami samimi. Obžaloval je, da je polemika pri nekaterih dosegla zelo nizko raven, zlasti ker je šlo v glavnem za neinformiranost, saj vse kaže, da po razjasnitvi na zadnji seji občinskega sveta bo že v prihodnjih dneh prišlo do stališča, okrog katerega naj bi se ustvarila precej široka večina. Vse stranke, zastopane v občinskem svetu, se namreč strinjajo z izgradnjo nove papirnice, ki bo največja in najmodernejša v Italiji in ki bo torej zagotavljala delo v nadaljnjih letih. Župan Brezigar je prisotne seznanil z deli, ki jih je občina že opravila in s tistimi, za katera so finančna sredstva že nakazana.
Splošen politični pregled je podal načelnik svetovalske skupine Martin Brecelj, medtem ko so se številni člani oglasili k diskusiji. Sklenjeno je bilo, da bodo širši sestanki redno izmenoma po vaseh občine za boljše informiranje občanov. Sekcijsko tajništvo se bo prihodnji petek sestalo s predstavniki tovarniškega sveta štivanske papirnice, da neposredno izve za njihove želje in zahteve.
------tržno obvestilo---
KREM01/6
Narašča število primerov kožnega raka
Na sonce s
previdnostjo
NEW YORK — Številke so zgovorne: od leta 1985 do danes so v Ameriki zabeležili več kot 500 tisoč novih primerov melanoma na leto. Tak porast bi bil po mnenju ameriških izvedencev lahko povezan z znižanjem filtracijske moči ozračja v odnosu do sončnega sevanja, znižanjem, ki ga povzroča onesnaževanje.
Z zmanjšanjem moči tega naravnega filtra naj bi se torej povečale nevarnosti, ki jih povzroča podaljšano izpostavljanje soncu, in to ne samo poleti, temveč tudi pozimi, še zlasti v visokogorskem okolju.
Ameriški dermatologi so se lotili raziskovanja in prišli do različnih odgovorov na ta problem. Neka multi-nacionalna družba, ki ima sedež tudi v New Yorku in je članica največje ameriške ustanove za prevencijo kožnega raka Skin Cancer Foundation, je testirala nekatere posebne proizvode za sončenje, ki so sposobni zmanjšati tveganja pri izpostavljanju soncu.
Ta multinacionalna družba, KORFF, ki proizvaja kozmetična sredstva za lekarne, je izdelala dve vrsti novih proizvodov za sončenje: za otroke (ki so bolj izpostavljeni nevarnostim sončnega sevanja) in za odrasle.
Pogovor s knjižničarko Sandro Milič
Prizadevanja za ovrednotenje kulturnega poslanstva občinske knjižnice v Saležu
Zgoniška občinska uprava je lani predala namenu obnovljeno in razširjeno poslopje v Saležu, v katerem je poleg ambulante, sedeža kulturnega društva in prireditvene dvorane, dobila svoje mesto tudi občinska knjižnica, ki je bila na novo ustanovljena. Domačemu kulturnemu društvu Rdeča zvezda je bilo dodeljeno upravljanje knjižnice, ki je odprta kulturnim porabnikom dvakrat tedensko, in sicer ob torkih od 15. do 18. ure in ob petkih od 16. do 19. ure.
Da bi se seznanili z delovanjem v teh prvih dveh mesecih in z razvojnimi načrti, smo se obrnili do prizadevne knjižničarke Sandre Milič, ki nam je prijazno orisala opravljeno delo in probleme, s katerimi se sooča.
»V prvi fazi je bilo največ dela s katalogizacijo knjig, ki jih imamo na zalogi. V veliko pomoč so nam bili strokovni nasveti osebja Narodne in študijske knjižnice iz Trsta.«
Zanima nas, koliko knjig trenutno premore knjižnica in kakšna je njihova vsebinska razporeditev.
»Inventariziranih imamo približno 1500 knjig, ki nekako obsegajo vsa literarna področja. Poleg slovenskih in italijanskih enciklopedij, obstaja bogat izbor literature domačih in tujih avtorjev, zbirka Sto romanov in zbirka Nobelovcev, katerih dela so večinoma prevedena v slovenski jezik. Precej je tudi otroške bibliografije, na voljo pa so tudi slovenske in italijanske revije za otroke in odrasle ter časopisi, ki izhajajo v Sloveniji.«
Tolikšno knjižno bogastvo se je v nekaj mesecih ustvarilo tako rekoč iz niča. Kdo je prispeval v ta namen?
»Občina Zgonik je prispevala iz proračunskih sredstev za nakup knjig, dobršen del knjižnih del pa smo dobili v dar. Tako naj omenim pobu-
do Društva primorskih pisateljev, pa spontani poklon knjižnic iz Kopra, Sežane, Nove Gorice, Ljubljane, Tržaške knjigarne, Narodne in študijske knjižnice iz Trsta, številnih posameznikov in upam, da nisem na koga pozabila.«
Kakšno pa je zanimanje med krajani in kolikšen je obisk v knjižnici?
»Obisk je zadovoljiv in v glavnem prihajajo študentje, ki pišejo naloge in se poslužujejo enciklopedij in raznih priročnikov. Izposojanja knjig za prebiranje na domu pa je v tej prvi fazi bilo bolj malo.«
Na kakšen način mislite premostiti začetne težave in spodbuditi oziroma pritegniti pozornost širše publike?
»V načrtu imamo izdelavo posebnega kataloga z navedbo knjižnega materiala na zalogi in to publikacijo bomo razposlali po hišah v upanju, da bomo vzbudili zanimanje bralcev. Nadalje nameravamo kupiti še nekaj otroških zbirk, da bi popestrili ponudbo za naše najmlajše. V sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev pa imamo v programu enkrat tedensko prirejanje animacije za otroke.«
In še zadnje vprašanje: kako bi ti Sandra ovrednotila kulturno poslanstvo knjižnice in privabila čim širši krog bralcev?
»Izkoristiti moramo vse možnosti, da naši občani koristijo to kulturno bogastvo in se privadijo zahajati v knjižnico. V ta namen bi lahko večkrat organizirali v teh prostorih razne prireditve in tako bi širši avditorij prišel v stik s knjigo. Prostori knjižnice so primerni tudi za likovne razstave. V to smer namerava kulturno društvo Rdeča zvezda globoko zaorati.«
Kvestor prepovedal manifestacijo skupine prof. Pahorja na Trgu Unita
go, vendar z omejitvijo, da manifestanti ne izpostavijo emblemov oziroma zastav tujih dežel, pokrajin in držav. Skupina Slovencev in Slovenk je torej sporočila, da bo vsekakor priredila zborovanje, in sicer v nedeljo, 4. februarja, od 11.30 do 12.30 na Trgu Riborgo (oziroma, kot piše v sporočilu, na »Riborškem oširku«), »Če kvestor ne bo izrecno prepovedal izpostavitve slovenske zastave,« zaključuje sporočilo, »bosta prihodnjo nedeljo izpostavljeni na Riborškem oširku italijanska državna zastava in zastava Slovencev, ki so leta 1941 stopili v boj proti fašizmu in nacizmu«.
Kvestor je v torek ponovno prepovedal skupini Slovencev in Slovenk kot se je poimenovala skupina, ki sodeluje s prof. Samom Pahorjem pri njegovih naporih za uvajanje dvojezičnosti da bi na Trgu Unita priredila javno protestno zborovanje. Skupina je namreč želela ponovno manifestirati — kot piše v tiskovnem sporočilu »proti zamudi pri izvajanju z ustavo predpisane zaščite slovenske manjšine ter proti poskusu, da bi z zakonom omejili obseg pravice do rabe slovenskega jezika, ki jo je že določilo ustavno sodišče na osnovi 6. člena ustave«. Kvestor pa je dovolil, da zborovanje priredijo na Trgu Ribor-
Zadnje slovo od Zora Grgiča
Bazovica se je v torek poslovila od svojega zaslužnega sovaščana Albina Zora Grgiča, narodnega borca od mladih let in prizadevnega delavca za gospodarski napredek rodne vasi in slovenskega človeka sploh. Pogrebni sprevod je iz hiše žalosti krenil v cerkev, kjer je domači župnik g. Živec opravil verski obred, na ba-zovskem pokopališču pa se je od pokojnika v imenu domačinov, Zavarovalnice za govejo živino in drugih ba-zovskih organizacij, poslovil Mirko Križmančič in v zbranih besedah opisal pokojnikovo življenjsko in delovno pot, ki se je iztekla komaj dober mesec potem, ko je začel osemdeseta leta življenja.
Mirko Križmančič je dejal, da je bil pokojni Zoro Grgič človek markantne in značajne osebnosti, sin napredne kmečke družine, ki je veliko prispevala k ohranitvi narodnostne podobe tega dela slovenskega tržaškega Krasa. Kot narodno zaveden mladenič se je udejstvoval v domačem cerkvenem zboru, v črnih letih fašizma pa se je vključil v borbeno mladinsko organizacijo, v kateri so delovali junaki Bidovec, Marušič in Valenčič. Kot drugi primorski Slovenci je delil usodo vojakov posebnih delavskih bataljonov, po povratku iz vojske pa se je z vsem srcem vključil v Osvobodilno fronto, delal za njene potrebe, obenem pa skupaj z ženo Marijo vodil svojo kmetijo.
Po osvoboditvi, ko je bilo treba obnoviti nasilno zatrte organizacije in ustanove, zlasti gospodarske, je bil Zoro spet med prvimi. Kot priden živinorejec je postal tajnik Zavarovalnice za govejo živino in tajniške posle opravljal več kot 25 let, nato pa prevzel še predsedniške posle in tudi na tem mestu je bil več kot dve desetletji. V Kmečki zvezi je deloval od njene ustanovitve v petdesetih letih, na združitvenem občnem zboru Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v sedanjo Kmečko zvezo leta 1968, pa je bil izvoljen za člana njenega nadzornega odbora, kar je ostal do pred nekaj leti. Ob ustanovitvi Pokrajinskega združenja rejcev je bil izvoljen v njegov prvi glavni odbor, od same ustanovitve bazovske Gospodarske zadruge pa je bil med njenimi prvimi člani in je s svojim zdravim smislom za gospodarske pobude prispeval k odkupu "srca Bazovice ' -kot je dejal Mirko Križmančič - saj je bil njegov oče član Konsumnega društva, ki je bilo lastnik omenjene površine sredi vasi. Vsa povojna leta je bil Zoro tudi koristen svetovalec Pokrajinskega kmetijskega nadzorništva v Trstu.
Ob vseh teh zadolžitvah pa je bil pokojni Zoro Grgič tudi prijeten in razgledan družabnik, ki je zavzeto spremljal naša domača dogajanja in dogajanja po svetu, predvsem pa je do svojega zadnjega diha ostal zvest svoji rodni slovenski zemlji.
Upravičeno je zato Mirko Križmančič sklenil svoj poslovilni nagovor z besedami zahvale Zoru za vse, kar je dobrega, in tega je bilo mnogo, naredil za domačo vas, za njen gospodarski napredek in za našo skupnost, (jk)
Včeraj po dolgi in ostri razpravi v veliki dvorani Univerze
Razdvojena skupščina študentov podprla Rubertijev zakonski predlog o univerzi
Odgovor svetovalcema Budinu in Brezigarju
Odbornik Antonini: SSG ni bilo diskriminirano
Po včerajšnjem celodnevnem zborovanju, ki se je zaključilo šele po 20. uri, so študentje tržaške univerze končno zavzeli jasno stališče o Rubertije-vem zakonskem predlogu. Po dolgem glasovanju, med katerim se je skupščina nazadnje razklala, so sprejeli resolucijo študentov fizike (na izbiro so imeli tri resolucije, in sicer ob omenjeni še resoluciji predstavnikov neofašistične organizacije FUAN in študentov filozofske fakultete). S to resolucijo so dejansko »odobrili« ministrov predlog, pa čeprav so izrazili zahtevo tudi po širšem predstavništvu študentov in po pravici univerzitetnih organov, da samostojno odločajo o uporabi prispevkov.
Kot rečeno, pa se je študentska skupščina med glasovanjem razklala, volilci pa so izvotlili »reformistične« zahteve študentov fizike in na ta način izmaličili duh, v katerem je bila resolucija napisana. Prav to resolucijo je namreč podprl FUAN z odločilnim doprinosom katoliških organizacij.
Že med razpravo so bila stališča zelo različna. Takoj na začetku, so prišla do izraza nasprotja med pripadniki katoliških univerzitetnih organizacij in ostalimi študenti. Prvi so namreč protestirali proti namestitvi predsedstva, kakršnega so predlagali predstavniki medfakultetnega odbora. Leti pa so ugovarjali, da katoliški predstavniki nimajo pravice do predsedovanja, češ da je informativna zborovanja priredil prav omenjeni odbor in da katoličani niso hoteli sodelovati. Zaradi tega je bila skupščina na tem, da se že na začetku razbije, vendar je predsedstvu vseeno uspelo ohraniti mir, tako da so v razpravo posegli predstavniki vseh študentskih »struj«, tudi predstavniki FUAN.
Zborovanje je torej neizogibno za-dobilo političen značaj. Rubertijev zakonski predlog je študente izzval namreč k razmišljanju o tem, kaj univerza dejansko je in kaj bi morala biti. V razpravi o zakonskem predlogu so prišle do izraza različne vizije o univerzi in o bitki za izboljšanje zakonskega predloga ali proti njemu. Te različne vizije so izražale tudi različne resolucije.
Tudi po rešitvi vprašanja o oblikovanju predsedstva pa se konflikti niso polegli. Katoličani so namreč skoraj v celoti zagovarjali Rubertijev predlog in ugotavljali, da državno finansiranje vsekakor ne more zadostovati (kot primer so navedli še nezadostne storitve Univerze Trst, kar pa je precej razkačilo ostale študente, saj je znano, da katoliške organizacije imajo v zakupu številne storitve). »Levičarski študentje« pa so ugotavljali, da je treba zahtevati učinkovitejše upravljanje univerze in da je privatizacija vselej povzročila več škode kot koristi, češ da pomeni čedalje večje podleganje partitokraciji in interesom kapitala.
Po zaslugi nekaterih »treznejših« in kompromisnih posegov, in sicer prav študentov, fizike in medicine, pa se je razprava omilila in se osredotočila na dve alternativi, ki sta bili izraz reformističnega duha. Študentje fizike so s svojo resolucijo zagovarjali stališče, da je treba izboljšati Rubertijev predlog in izkoristiti praznine, ki jih le-ta pušča, (po vzorcu drugih držav, kjer zasebniki finansirajo univerzo, ne da bi jo zato »kontrolirali«). V resoluciji filozofske fakultete pa je bilo rečeno, da je treba odločno odkloniti zakonski predlog in predstaviti protipredlog za
svobodnejšo univerzo, ki naj bo osnovana na načelih demokratičnega in pluralističnega upravljanja. »Zamislite si,« so dejali zagovorniki te resolucije, »da bi bila tudi univerza, kot mnoge druge inštitucije — tisk in televizija na primer — v rokah nekaterih velikih finančnih skupin, ki že kontrolirajo politično življenje. Na takem prizo-rišču bi bilo svobodno mišljenje popolnoma onemogočeno, saj bi maloštevilni mogotci dejansko usmerjali vso družbo.«
Na koncu le za las ni prevladal predlog, da bi ti resoluciji združili in na ta način predočili ministru predlog, ki bi imel več prednosti, saj bi težil h kompromisu, a z jasnimi smernicami. Kot rečeno, pa je »razpolovljena« skupščina izglasovala resolucijo, ki nima več politične teže, saj so si jo prilastili študentje, ki se strinjajo z Rubertijem.
Študentje filozofske fakultete pa so medtem — sicer iz drugih' razlogov — zasedli inštitut za zgodovino. Včeraj je svet diplomskega tečaja zgodovine namreč zavrnil prošnjo študentov, da bi v popoldanskih urah samoupravljali inštitut, ki je zaradi pomanjkanja osebja zaprto. Zasedba je izzvala ostro obsodbo katoliških študentov, (bg)
Na sliki (foto Magajna): nabito polna velika dvorana nove univerze.
Deželni odbornik za kulturo Antonini je v prejšnjih dneh odgovoril na svetovalsko vprašanje slovenskih deželnih svetovalcev Bojana Brezigarja (SSk) in Miloša Budina (KPI), ki sta še oktobra lani ostro protestirala zaradi diskriminiranja Slovenskega stalnega gledališča pri razdeljevanju deželnih prispevkov gledališkim ustanovam v Furlaniji-Julijski krajini. Takrat je namreč deželna uprava namenila SSG pičlih 20 milijonov lir, medtem ko sta Verdijevo gledališče in Teatro Stabile prejela vsak po 600 milijonov, videmski gledališki center pa 280 milijonov. Groba diskriminacija je bila torej več kot očitna, kar je sprožilo upravičeno reakcijo vse slovenske javnosti, na vsedržavni ravni pa je takrat posegel sen. Spetič.
Za deželnega odbornika Antoninija pa Slovensko stalno gledališče »nima razlogov, da bi ne bilo zadovoljno z višino deželnih prispevkov, ki jih je prejelo v letu 1989«. Če je namreč SSG septembra lani prejelo samo 20 milijonov (od skupno poldruge milijarde, ki so jo takrat razdelili med deželne gledališke hiše), pa je junija istega leta prejelo »kar« 480 milijonov lir. Naj omenimo, da so takrat razdelili gledališčem 3 milijarde in pol. Antonini se v svojem odgovoru nato spušča v nekoliko dvomljive račune, da bi dokazal, da je bilo SSG dejansko... privilegirano! Res je sicer, da je v absolutnih številkah SSG prejelo najmanj denarja, in sicer skupno 500 milijonov lir, medtem ko je Verdi prejel 2 milijardi in 250 milijonov, Teatro Stabile pa eno milijardo in 450 milijonov, vendar s tem prispevkom so v SSG krili eno četrtino po zakonu dovoljenih stroškov (»spesa ammissibile«), Stabile pa samo 15 odstotkov in Verdi »pičlih« pet odstotkov.
In Antonini našteva še druge »privilegije«, na primer prispevek 800 milijonov lir od ministrstva za prireditve, pa tudi olajšavo, ki velja sicer za vsa manjšinska gledališča, da je za prejem prispevkov dovolj sto uprizoritev lastnih predstav, medtem ko je za druga gledališča potrebnih 130.
V svojem odgovoru se je odbornik Antonini obregnil tudi ob predsednika SSG Pirjevca, ki da je »napačno tolmačil mehanizme in parametre« za do-
Industrijska podjetja kmalu ceneje do vode
Pristojne krajevne in deželne oblasti bodo v razmeroma kratkem obdobju omogočile tržaškim podjetjem, da se bodo lahko oskrbovala z vodo za industrijsko rabo po precej ugodnejši ceni. O tem so pred nedavnim razpravljali na sestanku pri deželnem ravnateljstvu za industrijo, nakar je zadolženi odbornik Ferruccio Saro zadevo predložil v obravnavo deželnemu odboru Furlanije-Julijske krajine, ponovno pa so vprašanje vzeli v pretres včeraj v Trstu. Srečanja so se udeležili poleg Sara še deželni odbornik za finance Dario Rinaldi, župan Franco Richetti in občinski odbornik Edoardo D Amore, predsednik Trgovinske zbornice Gi-orgio Tombesi, predsednik podjetja ACEGA Renzo Bassani in generalni direktor Gaetano Romano, predsednik Združenja industrijcev Piero Toresella pa še vodilno osebje in tehniki Ustanove za tržaško industrijsko cono (EZIT) in ške-denjske železarske družbe ATI, ki je absolutno največja porabnica vode v pokrajinskem merilu.
Na podlagi dokumentacije iz vrst ustanove EZIT, ki je v zadnjih nekaj tednih pripravila prerez predvidene porabe vode na območju pod lastno upravo, kot tudi na bližnjih območjih, in pod pritiskom Grupe Pittini (lastnice škedenj-ske železarne) sta odbornika Saro in Rinaldi razgrnila smernice strategije, ki jo bodo kratko - in srednjeročno razvili v sodelovanju s tržaško občinsko upravo, Trgovinsko zbornico, podjetjem ACEGA in samo ustanovo EZIT.
Dežela bo poverila ustanovi EZIT izdelavo študije glede izvedljivosti načrta o črpanju vode za industrijsko rabo iz Zajetij, medtem pa bosta ACEGA in Občina sestavila razklenjen cenik, ki bo predvideval od 30- do 70-odstotne popuste - odvisno pač od količine porabljene vode. Če tega cenika ne bo mogoče uveljaviti že letos, bo zelo verjetno Priskočila finančno na pomoč Občina Trst, in sicer s sred-stvi iz sklada, ki ga je ustvarila z dohodki od kuponov za nabavo bencina po znižani ceni; ta denar bo nakazala usta-hovi EZIT, ki bo z njim krila razliko med današnjimi cena-hli vode za industrijsko rabo, kakor jih uveljavlja ACEGA, jh novimi, nižjimi cenami, kakršne so bile obljubljene pod-Ihtnikom.	,
Predavanja o Trstu v različnih literaturah
Odmaknjen realizem nemških avtoijev
Ciklus predavanj o podobi Trsta v italijanski, slovenski in nemški literaturi, ki ga je priredila Skupina 85, je dokaj jasno pokazal in dokazal, da je naše mesto na različen način »odmevalo« v različnih kulturnih miljejih. Ugotovitev je seveda povsem banalna, razdira pa čisto določen stereotip,ki ga mi vsi doživljamo, čeprav tudi v odklonilni obliki.
Predavatelj iz Celovca Primus Heinz Kucher nam je v svojem predavanju na temo »Podobe Trsta v nemški literaturi 19. stoletja« posredoval nekaj zelo prijetnih in osvežujočih podatkov. V nemški književnosti ob začetku 19. stoletja, to je v času romantike, Trst ni imel izrazito literarne vloge. Romantiki so oboževali Italijo, vendar so bila vir njihovih navdihov predvsem tri »čudežna« mesta: Benetke, Rim in Neapelj. Trst je bil največkrat postojanka v daljšem potovanju, kljub temu, pa so se ohranila izjemno zanimiva pričevanja. Predvsem v potopisih, ki so bili vsekakor romantična moda.
Nemški avtorji, kot so bili Moris Hant, Joseph Kreil in znamenitejša Grillparzer in Platen, so v svojih potovanjih vzpostavili dokaj realističen odnos do Trsta. Kljub razlikam, so našli v mestu več skupnih potez. Očarala jih je sicer mediteranska živahnost mesta, spoznali pa so, da je v Trstu prevladujoča trgovska mentaliteta, ki nima veliko posluha za duhovnost in umetnost. Hant je bil navdušen nad mediteransko senzual-nostjo mesta, manj pa nad merkantilnim duhom. Kreil je opazil, da je Trst večnaroden, hkrati pa tudi to, da je njegovo osnovno gibalo profit. Pesnik Platen je v svojem kratkem bivanju zabeležil
živahnost kraja, hkrati pa je ugotavljal, da ponuja gledališče dokaj skromne proizvode.
Zelo podobne informacije nam je v svojem predavanju o nemških pisateljih, ki so živeli v Trstu, podala Silvana de Lugnani. Predavateljica se je omejila na 19. stoletje in avtorje, ki zvečina niso uživali velikega slovesa. Njihova pričevanja pa so kljub temu zanimiva, predvsem po letu 1848, ko je v Evropi završalo, pomlad narodov pa je imela svoje odmeve (čeprav tudi takrat zapoznele) tudi v Trstu. Oglasili so se pesniki, ki so bili po večini preprosti verzifikatorji. Zaneseni Robert Hamerling je na primer v svojih verzih opeval gnev do merkantilnega mesta, hkrati pa so ga očarale pokrajina in tržaške ženske. Pisateljica Moritz Horst pa se je z dokajšnjo občutljivostjo podala v uličice starega mesta, kjer je odkrila trpljenje preprostih ljudi, vendar z distanco hčerke meščanske družine.
Precej drugače je odmevala podoba Trsta pri italijanskih avtorjih konec prejšnjega in v začetkih našega (iztekajočega se) stoletja. To podobo je deloma odkril Elvio Guagnini. Deloma, ker je o problemu isti avtor napisal več tekstov, hkrati pa je naglasil, da so potrebne še dodatne študije. Vsekakor je odmaknjeno distanco nemških piscev kmalu izpodrinila zanesenost italijanskih kolegov, ki je prerastla v pravo ideologizacijo mesta, kar smo lahko slišali tudi v predavanjih o Bencu in Timeusu. V bistvu se je podoba razvila iz misli o samoodločbi narodov v skrajno napete iredentistične teze in čustva, čeprav ni bilo samo to. Veliki pisatelji, kot so bili Svevo, Saba, Slata-per so izrisali kompleksne podobe, le te pa niso vedno postale topos, ki kroji določeno kolektivno zavest, (am)
Ustanovili novo mešano družbo na področju železniškega prometa
Škedenjska družba Altiforni e Ferriera di Servola iz grupe Pittini in videm-družba Costruzioni Tecniche Ferroviarie (CTF) sta ustanovili skupno joint-enture Trasporti Servizi Triestini (TST), ki bo vzdrževala tovorni železniški PCornet na deželni in mednarodni ravni. Nova mešana družba, ki razpolaga z ačetnim vloženim kapitalom 500 milijonov lir, bo upravljala sistem integriranih železniških prevozov med Trstom in Osoppom v Furlaniji, kjer je sedež obrata ^cciaierie Ferriere Nord (prav tako iz grupe Pittini), oziroma med Trstom in everno Evropo. Spočetka bo uporabljala pri tem posebno vrsto vagonov, znanih v vzdevkom "torpedo". V srednjeročni perspektivi so predvideni podobni dogo-°ri še z raznimi tujimi podjetji, ki naj bi omogočili dostop k temu integrirane-Itlu železniškemu sistemu tudi drugim predelovalnim obratom na Tržaškem.
. Videmska družba CTF ima v režiji železniške ranžirne postaje v vseh indus-tpl skih conah v Furlaniji-Julijski krajini, v Vidmu upravlja cestno-železniški jTninal Partidor, pred nedavnim pa je prevzela tudi železniški promet znotraj jaške industrijske cone EZIT, za katerega je dotlej skrbela uprava državnih železnic.
Mlada tržaška v nočni nesreči
V noči med torkom in sredo, nekaj minut po polnoči, se je na Obalni cesti v bližini Sesljana pripetila prometna nesreča, v kateri se je precej poškodovala mlada voznica. Daniela Milleri, ki je stara 24 let in stanuje v Trstu v Ul. Pietraferrata 222, se bo namreč morala zaradi raznih poškodb zdraviti približno dva meseca.
Mlada Tržačanka, ki je upravljala avtomobil alfa romeo 33, se je peljala od Trsta proti Sesljanu. Iz še nepojasnjenih vzrokov je v višini velikega avtocestnega odcepa pred Sesljanom zavozila s cestišča in se pri tem močno zaletela v oporni zid. Trčenje je bilo
voznica ranjena na Obalni cesti
tako silovito, da je s čelom udarila v vetrobran in se precej ranila po obrazu; v nesreči si je Daniela Milleri tudi zlomila levo nogo in se ranila po desni roki.
Na kraj nesreče so prišli karabinjerji iz Nabrežine, ki so poklicali rešilca, s katerim so Danielo Milleri nemudoma prepeljali v tržaško glavno bolnišnico. Ponesrečeno voznico so zaradi ugotovljenega zloma sprejeli na ortopedski oddelek. Kot že rečeno, se bo morala tržaška voznica zaradi zloma leve noge, ran po obrazu in drugih ran zdraviti približno 60 dni.
delitev prispevkov iz deželnega zakona štev. 68, na koncu pa je še povedal, da bodo vsekakor problemi slovenskega teatra rešeni z zakonom o manjšinski zaščiti, pri čemer je tudi omenil člen 17 Maccanicovega vladnega zakonskega osnutka.
Povsem razumljivo je, da odbornikov odgovor nikakor ni zadovoljil slovenskih predstavnikov v deželnem svetu. Komunistični svetovalec Budin je odbornika pismeno seznanil z razlogi nezadovoljstva nad odgovorom in ga v prvi vrsti opozoril, da pri ocenjevanju podpore nekemu manjšinskemu gledališču ni mogoče delati primerjav z drugimi gledališči. Stroški za lastne produkcije so namreč nujno višje, dohodki pa manjši zaradi manjšega števila predstav in gledalcev. Odtod tudi olajšave, ki jih je omenil sam odbornik, ki pa še vedno ne ustrezajo potrebam in možnostim manjšinskega gledališča.
Budin je v pismu deželnemu odborniku za kulturo zavrnil tudi sklicevanje na zaščitni zakon: prvič, ker tega zakona še ni, in drugič, ker nikakor ne bo razbremenjeval Dežele odgovornosti do dejavnosti in funkcije Slovenskega stalnega gledališča.
Zavezništvo Pittoni-Tersar v tržaški PSI
V	okviru tržaške socialistične stranke je v prejšnjih dneh prišlo do dogovora o skupnem nastopu članov, ki se sklicujejo na stališča člana pokrajinskega tajnišča Arnalda Pittonija oziroma deželnega svetovalca Daria Ter-sarja. Gre, kot so zapisali v posebni noti, za željo in poskus, da bi v krajevnem okviru dali novega zaleta socialistični stranki.
V	bistvu naj bi šlo za zavezništvo med tržaškimi pristaši Martellija (Pit-toni) in De Michelisa (Tersar), ki lahko v Trstu računa na 20% članstva. Vsekakor pa bi obe skupini še vedno na vsedržavni in na deželni ravni »pripadali« omenjenima reformističnima strujama v PSI. Vendar pa lahko k omenjenemu zavezništvu, sklenitvi katerega so se udeležili nekateri člani deželnega in pokrajinskega vodstva in tržaška občinska odbornika Edoardo D'Amore in Ariella Pittoni, pristopijo še drugi člani stranke.
- Na srečanju so poudarili, da so s to pobudo želeli javno izraziti nezadovoljstvo, ki je že prisotno v velikem delu strankinih članov. V tiskovni noti so se udeleženci srečanja precej kritično izrazili o pasivnem zadržanju tržaške PSI do Liste za Trst.
V	okviru stranke je nadalje razprava o nekaterih pomembnih vsedržavnih in mednarodnih vprašanjih dokaj medla, medtem ko se krajevno vodstvo dejansko izogiba soočanja o odnosih z levico v splošnem in s slovensko narodnostno skupnostjo.
Še ostrejše kritike so bile izrečene na račun notranje demokracije: pokrajinskega vodstva v bistvu niso sklicali že mesece, medtem ko ožje tajništvo, za katerega so se odločili po kongresu, sploh ni zaživelo. O imenovanjih v razne ustanove udeleženci ugotavljajo, da so jih sprejeli izven strankinih teles, sicer pa je tržaških socialistov na prestižnih mestih vse manj.
Na Univerzi v Trstu
Jutri izročitev štipendij A-J
Na tržaški Univerzi bo jutri podelitev študijskih štipendij Alpe-Jadran za akademsko leto 1989-1990. Štipendiji-bosta prejela avstrijska študentka Bet-ty Draxler iz Gradca za raziskovalno delo na področju mednarodnega civilnega prava in slovenska študentka Andreja Župančič iz Ljubljane za raziskave na področju industrijskih kemijskih postopkov. Štipendiji jima bo izročil rektor Paolo Fusaroli v navzočn osti profesorjev Giorgia Conettija in Giovannija Torriana, ki bosta spremljala delo obeh štipendistk. Slovesnosti se bo udeležilo tudi zastopstvo deželne uprave FJK, ki je financirala štipendiranje.
Ob prerani smrti Zora Grgiča, dolgoletnega odbornika in člana, izreka svojcem globoko sožalje Pokrajinsko združenje rejcev iz Trsta.
Globoko prizadeti ob izgubi dragega Ninota izrekajo svojcem iskreno sožalje
Neva in Aldo Stefančič ter Štefi in Mario Bratina
Na sporedu keltska in irska ljudska glasba
V Gropadi malo drugačen a zanimiv glasbeni večer
Gropajci so v soboto zvečer preživeli v svojem zadružnem domu večer ob poslušanju keltske, škotske, ali bolje rečeno irske ljudske glasbe in pesmi. Da, nič se nismo zmotili in čisto prav smo zapisali.
Morda so bili tudi poslušalci - in bilo jih je kar za polno dvorano - na začetku večera nekoliko začudeni, malo zbegani, saj se končno ne dogaja vsak dan, da človek prisluhne nam tako tuji in malo poznani glasbi.
Toda bolj kot se je program odvijal, bolj se je občinstvo ogrevalo, z večjim zanimanjem mu je sledilo. Na koncu so bili vsi tako zadovoljni, da so izsilili od glasbenikov še dvojni bis.
Da je prišlo do gostovanja mlade glasbene skupine Gwenc’hlan v Gropadi, ima zasluge domači mladinski krožek, v največji meri pa prav gotovo Egon Gornik, ki sodeluje v skupini kot kitarist; le-to pa sestavljajo še Michele Veronese, Marco Atti in Gi-orgia Minen.
Kaj vse smo na večeru poslušali? Rekli smo že; škotsko, irsko in keltsko glasbo. Mladi kvartet jo je izvajal na različnih inštrumentih; na keltski harfi, ki je od navadne veliko manjša in ima posebne strune iz mehovine, na violini s posebnim lokom, na bobnu s posebnim tolkalom, na flavti, majhni harmoniki, na posebne vrste tamburici in še na kitari.
Protagonist večera je bil vodja skupine Veronese, toda vsi ostali so mu bili enakovredni partnerji. In tako smo prisluhnili skladbam, ki imajo, kot je dejala v svoji kratki predstavitvi predstavnica mladinskega krožka Gabriela Baldasin, zelo globoke korenine ter prihajajo iz Bretanje, Irske, Škotske in VValesa. Glasba in pesmi so bile spevne, večkrat vesele, igrive, nam Slovencem, ki ljubimo glasbo in radi pojemo, dojemljive, razumljive in torej tudi
Taborniki RMV lepo preživeli zimovanje
Ne bova začenjala kot ponavadi: "Tudi letos smo se taborniki Rodu Modrega vala podali na enotedensko zimovanje..." Saj je vsako zimovanje vendar doživetje zase!
Letošnje zimovanje je popestrilo neprestano sneženje s poledico in vetrom, kar je onemogočalo kakršenkoli taborniški program. Snežni zameti so sproti zapirali vhod v kočo, kjer smo preživeli teden dni s kisikom, ki smo ga pač imeli na razpolago še od prvega dne. V tako nasičenih prostorih je naša fantazija seveda delovala pod nenormalnimi pogoji, tako da je vsaka snežinka, ki jo je sapica gorskega vetriča prinesla s sosednje smrekove veje mimo našega okna, napovedovala snežni vihar in nemogoče pogoje, v katerih bi morali kot taborniki zdržati vsaj nekaj dni. Posledica tega je bilo vsak dan bolj jasno nebo, trava je še posebno okoli naše koče bujno rasla in zelenela, da ne govorimo o soncu in ostalih naravnih pojavih, ki naznanjajo kvečjemu bližajočo se pomlad. Tako smo se pač morali zadovoljiti s tem, da smo na dolgih sprehodih občudovali novo - vse prej kot belo -obleko starke Zime, kopali smo se v bazenu in redno obiskovali športni center, kjer smo si z odbojkarskimi tekmami, tenisom, ping-pongom in drsanjem na ledu krajšali že tako prekratke dneve.
Za razgibanost so vsekakor poskrbeli uslužbenci RTC Rogla, za katere so imele devize magično moč, saj so si v še tako polni športni dvorani vedno izborili teniško igrišče ali mizo za ping-pong. Vse rezervacije so tako sproti izgubljale svojo veljavo, saj so se v predalu športnega uslužbenca kopičile marke in ga neprestano omamljale. Tako smo se morali včasih zadovoljiti z bazenom in savno, kjer smo preživljali čas do večerje. Dva večera smo se zbrali v video hali nad recepcijo hotela, kjer smo imeli gozdni šoli: brat Mrak in David sta nam popestrila večer s predavanjem o dolinski Ma-jenci, brat Ocean pa nas je poučil o nevarnostih in prvi pomoči v gorah.
Krap in Malina
dopadljive. Če bi bili na večeru Irci, bi bili verjetno z izvedbo svojih pesmi in glasbe zadovoljni. In to je verjetno najlepša pohvala.
Mi smo naš obisk v Gropadi izkoristili, da smo povprašali predsednika Zadruge in KD Skala Saška Kalca še o načrtih domačega društva. Povedal nam je, da bo mešani pevski zbor Skala že v soboto nastopil v Prebenegu in sicer se bo tam prvič predstavil s celovečernim koncertom. Zbor vodi Anastazija Purič.
17. februarja bo v Gropadi nastopila godba na pihala Viktor Parma iz Trebč. Gre tako rekoč za tradicionalno gostovanje, saj sta obe vasi med seboj tesno povezani ter obiskujejo mladi Gropajci tudi glasbeno šolo v Trebčah.
Po 8. marcu, ki ga bodo v vasi lepo proslavili, bodo začeli ponovno z deli na zadružnem domu. Potrebno bo prebarvati dvorano in druge prostore, urediti električno napeljavo in naprave za ogrevanje. Temu bo sledilo pokritje tal in nato še namestitev potrebne opreme. Seveda bodo tekla tudi dela za ureditev prostora, v katerem naj bi delovala zadružna gostilna; vendar je treba zanjo urediti še vsa potrebna potrdila in dovoljenja.
V Gropadi v prihodnjih mesecih torej ne bo manjkalo dela. Zato se pa že sedaj vsi veselijo tistega dne, ko bo vse gotovo in bo v domu steklo kulturno in družabno življenje - takšno, kakršnega so si Gropajci tako želeli in za katerega so žrtvovali tudi toliko prostovoljnega dela.
NEVA LUKEŠ
Na sliki (foto Magajna) nastop skupine Gwenc'hlan v Gropadi.
razne prireditve
KD Rdeča zvezda vabi na ogled filma NASVIDENJE V NASLEDNJI VOJNI, ki bo jutri, 2. februarja, ob 20.30 v društvenih prostorih.
Sekcija VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec ter PD Slovenec vabita jutri, 2. februarja, ob 20.30 v Srenjsko hišo na ponovitev filma PRIČEVANJE IZ NOB. Vabljeni!
KD Kraški dom vabi otroke v Bubničev dom na URO PRAVLJIC v soboto, 3. februarja, ob 15.30. Predvajali bomo Dis-neyev film: Sneguljčica.
Slomškov dom v Bazovici vabi na uprizoritev komedije v treh dejanjih Jovana Sterija Popoviča JARA MEŠČANKA. Nastopil bo dramski odsek PD Štandrež v nedeljo, 4. februarja, ob 16.30 v kinodvorani v Bazovici.
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monte Ser-nio 27, vabi na VEČER v soboto, 3. t. m., ob 20.30. Na sporedu: krajinske barve v dia slikah in ljudska glasba. Nastopajo člani fotokrožka Trst 80 in tamburaški ansambel iz Boljunca. Vabljeni!
Ansambel TAIMS vabi v nedeljo, 4. februarja, na SLAVNOSTNI KONČERT OB 20-LETNICI DELOVANJA. Koncert bo v občinski telovadnici v Zgoniku s pričetkom ob 17. uri. Kot gosta bosta nastopila humorist Vinko Simek - Jaka Šraufciger in čarodej Vikj s svojim programom.
KD Ivan Grbec prireja v soboto, 3. februarja, predavanje z diapozitivi RIMLJANI IN TRST. Predavala bo Katja Kjuder. Začetek ob 20.30. Vabljeni!
V soboto, 3. februarja, bo gost Slovenskega kulturnega kluba, Ul. Donizetti 3, psihiater dr. Viljem Ščuka. Z njegovo pomočjo bomo razrešili dilemo: ALI VEM, KDO SEM IN KAJ HOČEM. Začetek ob 18.30.
Slovenska prosveta tn Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabita v ponedeljek, 5. februarja, na PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE OB PREŠERNOVEM DNEVU. Na sporedu je razglasitev nagrad literarnega in fotografskega natečaja Mladike, podelitev priznanj Mladi oder ter nastop dekliškega zbora Slovenski šopek, ki ga vodi Ljuba Smot-lak. Priložnostni govor bo imel Božo Rustja. Pred proslavo bodo odprli razstavo slikarja Milka Bambiča, ki so jo pripravili v sodelovanju s Skladom Mitja Čuk.
"Pro Loco prijatelji rajona Sv. Ivan"
organizira v soboto, 17. februarja, z začetkom ob 14.30 od Larga Giardino - Ul. Giulia PUST PRI SV. IVANU. Sprevod vozov, pihalnih godb in skupin mask, Nagrade za vse skupine. Za vpisovanje posameznih skupin tel. po 20. uri na št. 51694.
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
Tennessee Williams
Tetovirana roža
Režija MARIO URŠIČ
PONOVITVE:
danes, 1. februarja, ob 20.30
-	Abonma red E
v soboto, 3. februarja, ob 20.30
-	Abonma red F
v nedeljo, 4. februarja, ob 16. uri - Abonma red G
UL. SV. FRANČIŠKA 20 Vas vabi
danes, 1. februarja ob 18.30
na otvoritev razstave
Fabio Smotlak
slike in grafike
gledališča
VERDI
Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L.
Nocoj ob 20. uri bo v gledališču Verdi na sporedu ponovitev Lebarjeve opere VESELA VDOVA (red S). Dirigent Daniel Oren, režiser Gino Landi. V glavni vlogi bo nastopila Luciana Serra, ostali interpreti so: D. Mazzucato, R. Frontah, M. R. Cosotti, G. Riva, E. Pandolfi, G. Vanzelli, D. Zerial, G. Botta, R. Susovski, M. Volo, M. Lubini, P. Zuzich, G. Jenco. V soboto ponovitev ob 17. uri za red S.
V ponedeljek, 5. februarja, ob 17. uri
bo v mali dvorani gledališča Verdi na sporedu ciklus URO Z... Tokrat bo srečanje z glavno pevko operete Vesela vdova Luciano Serro. Sledilo bo ob 18. uri predvajanje dokumentarca L. BERNSTEIN DIRIGIRA WEST SIDE STORY.
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bosta v gledališču Ros-setti Dario Fo in Franca Rame ponovila delo IL PAPA E LA STREGA Daria Foja. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Popust za abonente. Predstave bodo do 4. februarja.
Od 7. do 18. februarja bo Teatro Slabile iz Turina predstavil CNeillovo delo STRANO INTERLUDIO. Režija Luca Ronconi. V abonmaju odrezek št. 7. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
LA CONTRADA - GRISTALLO
V soboto, 3. t. m., ob 16.30 in 20.30 bo premiera igre za otroke LJNVERNO DEL PETTIROSSO (Taščica sredi zime). Režija Francesco Macedonio.
Ponovitve predstav, ki so vključene v ciklus "V gledališče z družbo", bodo prihodnji teden ob 10. uri, namenjene pa bodo šolam.
kino
ARISTON - Danes zaprto. Jutri: 15.45, 22.15 La voce della luna, r. Federico Fellini.
EXCELSIOR - 17.00, 22.15 Tesoro, mi si sono ristretti i ragazzi in risanka Una grossa indigestione, prod. Walt Dis-ney.
EXCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 L’-amico ritrovato, r. Jerry Schatzberg, po romanu Freda Uhlmana. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Ultima fermata a Brooklyn, □
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Sesso, bu-gie e video tape.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 La bestia del Sud, porn., □ □
NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 Scandal (II caso profumo), r. Michael Caton Jones, i. John Hurt, Joanne Whalley,
□
GRATTACIELO - 16.30, 22.10 Seduzione pericolosa, r. Harold Becker, i. Al Pa-cino, Ellen Barkin, □
MIGNON - 16.30, 22.15 Orchidea sel-vaggia, i. Mickey Rourke, Jacgueline Bisset, □□
EDEN - 15.30, 22.00 Morbosi orgasmi,
pom., □□
CAPITOL - 16.30, 22.00 Ritorno al futu-
ro 2, r. Robert Zemeckis, i. Michael J. Fox.
LUMIERE - 17.00, 22.15 La lettrice, r.
Michel Deville, i. Miou Miou. ALCIONE - 17.00, 21.45 Storie di ragazzi e ragazze, r. Pupi Avati.
RADIO - 15.30, 21.30 Folli desideri ero-tici, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
šolske vesti
Osnovna šola Marica Gregorič - Stepančič pri Sv. Ani obvešča, da poteka vpisovanje v 1. razred za šolsko leto 1990/91. Otroci so lahko v šoli do 16. ure. Preskrbljeni so s kosilom in popoldanskim poukom. Vse informacije dobite v šoli od 8. do 16. ure, tel. 812214.
razna obvestila
Sekcija KPI Josip Verginella vabi v nedeljo, 4. febmarja, ob 9.30 v Ljudski dom v Križ na SEKCIJSKI KONGRES. Ob 11.30 bo glasovanje o dokumentih, nakar bo izvolitev delegatov za pokrajinski kongres stranke.
KD Fran Venturini obvešča, da je v teku VPISOVANJE V TEČAJE STANDARDNIH IN LATINSKOAMERIŠKIH PLESOV, ki jih vodita učitelja Renzo in Patrizia. Tečaji se bodo začeli 14. februarja v Kulturnem centru A. Ukmar -Miro pri Domju. Za informacije tel. 815207.
Slovenski kulturni klub razpisuje ob prazniku slovenske kulture LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NATEČAJ. Tema in oblika sta poljudni. Izdelke je treba oddati čimprej poverjenikom SKK ali v soboto od 18.30 dalje na sedežu v Ul. Donizetti 3. Nagrajevanje na Prešernovi proslavi dne 10. februarja 18.30.
SKD Igo Gruden in ŠD Sokol sklicujeta v petek, 9. feburarja, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju v dvorani Igo Gruden REDNI OBČNI ZBOR s sledečim dnevnim redom: otvoritev, poročila, diskusija, raz-rešnica, volitve in razno. Vabljeni!
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 5. febmarja, ob 20.30 bosta v gledališču Rossetti nastopila Oleg KAGAN in Vasilij LOBA-NOV.
GLASBENA MATICA
Klavirski oddelek Glasbene matice
vabi v ponedeljek, 5. febmarja, ob 15.30 v Gallusovo dvorano na javno klavirsko uro prof. Igorja Lazka z naslovom "Pustni ples v klavirskih delih Roberta Schumanna: PAPILLON opus 2 in CARNA-VAL opus 9". Sodelujeta gojenca GM Tatjana Jercog in Aljoša Starc. Vabljeni gojenci in pedagogi.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 1. februarja 1990
BRIGITA
.Sonce vzide ob 7.27 in zatone ob 17.10 - Dolžina dneva 9.43 - Luna vzide ob 9.43 in zatone ob 23.00.
Jutri, PETEK, 2. februarja 1990
SVEČNICA
PLIMOVANJE DANES: ob 0.45 najvišja 44 cm, ob 7.35 najnižja -24 cm, ob 12.47 najvišja 10 cm, ob 18.28 najnižja -28 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,3 stopinje, zračni tlak 1021,2 mb rahlo narašča, veter 4 km/h severovzhodnik, vlaga 89-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 9,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Sharon Delconte, Dila-ra Sadiker, Francesca Antonazzi, Anna Sigulin, Ambra Ciacchi, Sharil Gerli, Ni-coletta Maria Falzone.
UMRLI SO: 76-letna Teresa Riva, 78-letna Angela Zadravec vd. Tromba, 74-letna Bruna Fanchin vd. Massimilani, 86-letni Giordano Callegari, 91-letna Maria Strukel vd. Geman, 85-letna Maria Som-meregger, 74-letni Bruno Giacomini, 71-letni Carlo Collini, 90-letni Giuseppe Duše, 87-letni Umberto Pizzolito, 86-letni Antonio Pertot, 62-letna Edda Chicco por. Mazzarol, 89-letna Giovanna Bian-zan vd. Novak, 91-letna Virginia Cicutto vd. Padovan, 68-letna Miriam Godina, 67-letna Paola Berni por. Devetak.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 29. januarja, do sobote, 3. februarja 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Dante 7, Istrska ul. 18, Ul. Alpi Ciuhe 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan).
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Dante 7, Istrska ul. 18, Ul. Alpi Gluhe 2 (Altura), Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan), Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razstave
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava kiparja PETRA JOVANOVIČA.
V	pritličnih prostorih Tržaške kreditne banke v Ul. Filzi 10 razstavlja svoje najnovejše grafike ZORA KOREN SKERK.
V	občinski galeriji v Miljah na Trgu republike 2 bodo odprli jutri, 2. febmarja, ob 18. uri razstavo slikarja DANTEJA PISANIJA.
V	konferenčni dvorani v Miljah, na Trgu republike 2, bodo 9. febmarja predvajali video o slikarjevem ustvarjanju in delu..
V	galeriji Bassanese na Trgu Giotti 8 bo danes ob 18. uri otvoritev fotografske razstave SERGIA SCABARJA.
V	galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 bo razstavljala svoja dela od 3. do 15. febmarja slikarka RENATA PINAGLIA BERTOGLIO.
izleti
KD F. Prešeren - Boljunec in KD Primorsko - Mačkolje prirejata 18. t. m. izlet v Ljubljano z ogledom opere ČRNE MASKE. Cena 35.000 lir vključuje avtobusni prevoz, operno predstavo, ogled Cankarjeve drame in galerij ter kosilo. Vpišete se lahko v mlekarni v Boljuncu ali pri Danici Smotlak v Mačkoljah.
čestitke
Prijatelju OSKARJU ob njegovem
rojstnem dnevu vošči družina Babič še
na mnoga leta.
__________mali oglasi_________________
AKACIJEVE KOLE in drva za kurjavo , prodajamo. Tel. 421508 po 20. uri.
MLAD zakonski par kupi stanovanje ah hišo potrebno popravil v Trstu ali okolici za največ 40 milijonov lir. Tel. po 21. uri na št. (0481) 78089.
MLADENIČ išče stanovanje v najem, nudi največ 150.000 lir mesečno. Tel. na št. (0481) 78089 po 21. uri.
SPREJMEM predstavništvo industrijsko-tehnične stroke za Jugoslavijo, Madžarsko, Češkoslovaško, Avstrijo, Bolgarijo, Romunijo in Sovjetsko zvezo. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Iztok".
PRODAM dobro vpeljano trgovino za prodajo tobaka, časopisov, igrač, parfumov in bižuterije. Tel. 228390.
PRODAM homologiran prenosni radioamaterski CB aparat, 40 kanalov, skupaj s transformatorjem od 220 na 12 V in zadevnim priključkom. Cena 100.000 lir. Tel. v večernih urah na št. 733269 -David.
3-SOBNO stanovanje s kuhinjo, kopalnico in shrambo v starejši hiši pri Sv. Jakobu, edinstven razgled na morje, takoj vseljivo, ugodno prodam s posojilom. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Sv. Jakob".
POČITNIŠKO stanovanje, takoj vseljivo, v zimskošportnem središču v Karniji ugodno prodam. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Zima/poletje".
PRODAM domač krompir. Tel. ob uri kosila ah večerje na št. 200882.
PRODAM fiat 126 bis, letnik '88, bele barve. Tel. 226752.
PRODAM lancio delta 1300, letnik '84, po ugodni ceni. Tel. na št. 200605/200371.
RADA šivam in opravljam vsa gospodinjska dela, zato si želim dobiti primerno delo. Tel. (003866) 81100.
METALURŠKI industrijski kombinat iz pokrajine Vicenza išče štiri splošne delavce in dva mehanika. Mesečna plača 1.300.000 lir. Znanje italijanščine ni obvezno. Tel. ob uradnih urah na št. (0445) 670222 in klicna številka za Itali-jo.
ANDREJ FERFOLJA je v Doberdobu v Vrtni ulici odprl osmico. Gostom nudi vino ter suho in svežo jed lastne proizvodnje.
__________prispevki_______________
Ob novoletnih praznikih darujeta Dorica in Edi Filipčič 200.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitja Čuk.
Za odkup Sklada Mitja Čuk darujejo: Savica Kante 30.000 lir, N. N. 20.000 lir ter Marija Coretti 50.000 lir.
Ob priliki žrebanja božič 89 daruje organizacija Skupaj na Opčinah 150.000 lir za MePZ Primorec - Tabor.
Ob miklavževanju daruje Slovenski kulturni klub 41.500 lir za odkup sedeža Sklada Mitja Čuk.
V spomin na pok. Doro Starc daruje Gigka Škerl 10.000 lir za ŠD Kontovel.
menjalnica_______________________30.1.1990
TUJE VALUTE	FIXING BANKOVCI MTT AN	TRST		TUJE VALUTE	FIXING BANKOVCI MILAN	TRST	
Ameriški dolar ...	.. 1248,300	1230,—	Japonski jen 		8,678	8,400
Nemška marka ...	.. 743,800	742 —	Švicarski frank —	.. 838,800	836.—
Francoski frank ..	.. 218,900	217,—	Avstrijski šiling ...	.. 105,629	105,250
Holandski florint	.. 660,070	657,—	Norveška krona ...	.. 192,230	190.—
Belgijski frank ...	..	35,550	35,200	Švedska krona ....	.. 205,700	836.—
Funt šterling		.. 2098,500	2060 —	Portugalski eskudo	8,450	8.—
Irski šterling		.. 1969,200	1940,—	Španska peseta ...	..	11,503	n—
Danska krona —	.. 192,350	190 —	Avstralski dolar ...	.. 953,300	900.-
Grška drahma —	7,939	7,500	Jugoslov. dinar ...	—	102.—
Kanadski dolar ...	.. 1046,100	1020.—	ECU		.. 1516,150			
BČlKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-61
Beha odslej na drugi mreži RAI
RIM -t— Mreže italijanske televizije si včasih sposojajo, včasih pa skoraj kradejo konferansjeje. Če je Pippo Bando ob svoji vrnitvi pod okrilje državne televizije napovedal, da bo obredel vse mreže, dokler ne bo dokončno spet pristal na prvi, nekateri drugi konferansjeji, ki so se uveljavili na tretji mreži sedaj postopno prestopajo k drugi. Pred časom je tretjo mrežo zapustil Paolo Guzzanti, ki se je preselil na drugo, kjer vsak večer pred začetkom dnevnika komentira dnevno dogajanje. Sedaj pa se bo vsaj začasno preselil na drugo mrežo tudi Oliviero Beha, ki je v lanski sezoni vodil oddajo Va pensiero, letos pa se v okviru Barbatovega Fluff ukvarja s televizijsko reklamo. Na spomlad bo Beha vodil na drugi mreži oddajo Sara-banda mondiale, ki bo posvečena mestom, kjer bodo igrali tekme svetovnega nogometnega prvenstva.
Med tiskovno konferenco je Beha poudaril, da njegova začasna odselitev na RAI 2 nima polemičnih prizvokov, čeprav je dodal, da je nekoliko prizadet, ker je tretja mreža odgodila začetek oddaje Giallo šport. Vsekakor pa Beha dodaja, da njegova pogodba predvideva sodelovanje z vsemi tremi mrežami državne televizije in napoveduje, da bo še sodeloval s tretjo mrežo.
Ob dvajsetletnici delovanja ansambla
Taimsi vabijo v Zgonik
Tako izgleda po dvajsetih letih glasbe ansambel Taims z Opčin, vobče znan tudi z imenom Fantje s Krasa. V teh dneh se pripravljajo na slovesno praznovanje dvajsetletnice delovanja. Vse prijatelje in znance vabijo v občinsko telovadnico v Zgoniku, kjer bo v nedeljo, 4. februarja, ob 17. uri domače in veselo. Med poskočne takte bo svoj humor vpletal znani in priljubljeni Jaka Šraufciger, mlado in staro pa bo kot vsakič znal očarati tudi čarodej Vikj s svojim showom.
Baudo spet na prvi mreži RAI
RIM — Pravo tekmovanje se bo začelo šele prihodnji teden, Pippo Baudo pa se bo gledalcem prve televizijske mreže RAI predstavil že drevi, da obrazloži mehanizem igre, ki naj bi omogočila začetnikom uveljavitev v zahtevnem svetu italijanskega špektakla in prireditev. Variete Gran Premio je za Bauda tudi priložnost, da se spet polnopravno vključi v tisto mrežo, ki mu je doslej omogočila največ poklicnih uspehov. In najbrž ni naključje, da so pri RAI uvrstili oddajo na četrtek zvečer, ko na mrežah Fininvesta kraljuje Mike Bongiorno, ki je v lanski sezoni edini uspešno zdržal tekmovanje z RAI in si vselej zagotovil največ gledalcev.
V Gran Premiu sodelujejo ekipe 12 italijanskih dežel (Furlanija-Julijska krajina nastopa skupno s Tridentinsko-Južno Tirolsko), vsaka ekipa pa ima po osem tekmovalcev (posameznikov ali skupin). Ekipe, ki so razdeljene v tri sku-
pine, se bodo med seboj pomerile v raznih prireditvehiih zvrsteh, napredovali pa bosta prvouvrščeni iz vsake skupine. Tako vse do zadnjega finalnega spopada za prvo in drugo mesto. O zmagi bo odločala žirija sto ljudi.
Našo deželo in Tridentinsko-Južno Tirolsko bodo zastopali glasbenica Giovanna Fanulari, pianist Stefano Franco, pevka Stefania Noacco, kabaretist Massimo Sangermano, kvartet harf, pevec Giulio Giraldi in glasbeni skupini Flexy gang ter Swmging sisters.
Ob Baudovo oddajo se je že obregnil Alessandro Cecchi Paone, ki na mrežah Fininvesta vodi oddajo debitantov Star 90. Paone očita Baudu, da je Gran Premio le pretveza za varietejsko oddajo, ki začetnikom ne bo pomagala do uspeha, lastni oddaji pa pripisuje Znatno večje zasluge ravno v pomoči debitantom.
sklad Ulit j C cuka	jelka cvelbar
Tudi avtist je človek
Dvajsetletni Dietmar, ki ga obremenjujejo motnje v stikih s soljudmi in okoljem in motnje v komuniciranju imenovane avtizem, beleži, odkar se je pri sedmih letih naučil pisati, svoje občutke in doživljanje. Letos so te zapise zbrali v knjigo. Dietmar posebej rad pohvali vztrajnost in potrpežljivost svoje družine: »Vse spravljam v obup. Kako lahko mama to prenaša? Zakaj mora imeti z menoj le tako veliko smolo?«
Njegova želja, da bi govoril jasno, kaže na to, kako močno čuti v sebi silo nejasnosti, ki ga prikazuje popolnoma drugačnega, kakor bi lahko bil. »V glavi so bila vprašanja za pogovor pripravljena. Vedel sem celo, kako bo moj sogovornik reagiral in potem ni prišlo iz mene nič, absolutno nič.« Nekoč je Dietmar sanjal, da je govoril z drugimi otroki povsem normalno. Ob neki drugi priložnosti je materi pripovedoval o mestu v Venezueli, o katerem je slišal pri zemljepisu in ga je celo imenoval. »Hotel sem vsaj enkrat videti mamo srečno.« Vendar svojih sanj ne more izpolniti v resničnosti svojega življenja. »Tako rad bi se prelevil,« piše, »vendar me strah in še enkrat strah hromi.«
O vzrokih avtizma je danes le nekaj gotovega: mati ni »kriva« za bolezen svojega otroka.
Profesor Kehrer, ki je pred kratkim izdal knjigo »Autismus« v nemščini in se že dvajset let ukvarja s to motnjo, pravi, da ima motnja svoj izvor nedvomno v otroku samem. Absolutno nima ničesar s tem, da mati nudi premalo ljubezni svojemu otroku, ali da se do njega obnaša malomarno. S takim uničujočim pojmovanjem so dolgo časa sramotno obrekovali do skrajnosti preizkušene družine avtističnih otrok. Danes se znanstveniki večinoma strinjajo, da gre pri avtizmu za več različnih vzrokov. Kakih 60 do 70 odstotkov avtističnih otrok bremenijo možganske poškodbe. Anomalija lahko nastane zaradi pomanjkanja kisika pred, med ali po porodu. Možganska poškodba pa lah-
ko nastane tudi zaradi napake na kromozomu vrste X. (S tem so tudi nekateri razlagali dejstvo, da je avtističnih več moških kot žensk.)
Tudi rodbinsko nagnjenje k tem motnjam lahko igra veliko vlogo, čeprav to še ne pomeni, da lahko avtizem neposredno podedujemo. Doslej je še najmanj raziskan biokemični potek procesa. Obstaja pa že opozorilo, da nastajajo - vsaj pri enem delu pacientov te vrste - motnje pri presnovi določenih tvarin v možganih, ki prenašajo živčne dražljaje.
Pri Dietmarju Zoellerju je do avtizma pripeljala organska motnja možganov. Ko se je namreč decembra leta 1969 rodil na otoku Sumatri med bivanjem svoje družine v tujini, je bil popolnoma normalen, miren otrok. Dva meseca kasneje je zbolel. Kasneje so zdravniki ugotovili, da je šlo za malarijo. Otrok je moral jemati zdravila, prišlo pa je tudi do kolapsa. Ni dihal. Za njegovo življenje so se borili tri ure.
»Od takrat sem vedela, da bo moj otrok prizadet,« se spominja mati, »vendar si nisem mogla predstavljati, kako je to.«
Profesor Kehrer je prepričan, da avtizma ne moremo pozdraviti. Avtist bo vedno vase naravnan človek; vendar čim bolj zgodaj in čim bolj intenzivno mu bomo pomagali, toliko večja bo možnost, da se bo v vsakdanjem življenju dobro znašel.
Vedno znova ta strokovnjak iz Mu-enstra spoznava v svoji ambulanti, da odkrivajo starši in zdravniki prizadetost prepozno. Spoznava pa tudi, da zdravniki tolažijo vznemirjene starše: vaš otrok se sicer res nekoliko počasneje razvija, posebnosti pa se bodo s časom še lahko izravnale...
V Hamburgu je zvezno združenje »Pomoč za avtistične otroke«, pri katerem se udejstvujejo strokovnjaki, ki skušajo otrokom pomagati na osnovi zgodnjih simptomov.
(Se nadaljuje)
	i	,				današnji televizijski in radijski sporedi
^ rai i
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nanizanka: Creature grandi e piccole
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Variete: Ci vediamo
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Piacere RAI 1
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Occhio al bi-glietto
14.10	Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet
15.00	Aktualno: Primissima
15.30	Italijanske kronike
16.00	Mladinska oddaja: Big!
17.35	Aktualno: Odprti prostor
17.55	Iz parlamenta in vesti
18.05	Aktualno: Italia ore 6
18.45	Kviz: Lascia o raddop-pia?
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Gran Premio -predstavitev (vodi Pippo Baudo)
21.45	Film: Silkwood (dram., ZDA 1983, r. Mike Nic-hols, i. Meryl Streep, Kurt Russell, Cher), vmes (22.45) dnevnik
24.00	Nočni dnevnik
0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
CANALE 5______________|
7.30	Nanizanke: Fantasilan-dia, 8.30 Hotel, 9.30 Love Boat - Vita nuova, coppia nuova
10.25	Filmske novosti
10.30	Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori,
14.15	II gioco delle cop-pie
15.00	Aktualni oddaji: Agen-zia matrimoniale (vodi Marta Flavi), 15.30 Cerco e offro
16.00	Zdravniški pregled
16.30	Canale5zavas
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Babilonia, 18.00 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei 9, 19.45 Tra moglie e marito (vodi Marco Columbro)
20.25	Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Raffaele Pišu)
20.35	Kviz: Telemike
23.05	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
0-55 Variete: Striscia la noti-zia (pon.)
MO Nanizanki: Lou Grant -Codice cifrato, 2.10 Bo-nanza - II cantante
RAI 2______________
7.00	Otroški variete: Patat-rac in risanke
8.30	Nadaljevanka: Capitol
9.30	Renesančna Italija
10.00	Variete: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	Nanizanka: Cuore e batticuore
15.40	Videomusic
17.00	Kratke vesti
17.05	Iz parlamenta
17.10	Lepa Italija
17.35	Rubrika: Tutto sul Due -II gatto e la volpe
18.20	Športne vesti
18.35	Nanizanka: Miami Vice - Giocattoli mortali
19.30	Rubrika: Rosso di sera
19.45	Dnevnik, šport, vreme
20.30	Nanizanka: Hunter - L'-occasione buona
21.35	Večerni dnevnik
21.45	Politična tribuna
22.15	Aktualno: Mode 1990
23.00	Košarka: Philips-Limo-ges
23.50	Dnevnik, vreme in horoskop
0.15 Film: Killer Story (krim., VB 1963, r. Frank Nes-bitt, i. Dan Duryea)
RETE 4_______________
8.00	Nan.: II Virginiano
9.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 10.30 Aspettando domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15	Nan.:Stregaperamore
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	Topazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Ve-ronica, il volto dell amo-re, 16.45 General Hospi-tal, 17.35 Febbre d'amore
18.30	Variete: Star 90
19.00	Aktualno: CerBvamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Mai dire si
20.30	Film: Sulle orme della pantera rosa (kom., VB 1982, r. Blake Edwards, i. Peter Sellers, David Ni-ven)
22.25	Film: Longest Yard - Qu-ella sporca ultima meta (dram., ZDA 1974, r. Robert Aldrich, i. Burt Rey-nolds, Eddie Albert)
0.40 Film: Diritto alFamore (dram., Nem. 1939, r. Joe Štockel, i. Magda Schne-ider, Annelise Uhlig)
2.25	Nanizanka: Dragnet
RAI3______________
8.00	EP v umetnostnem drsanju (iz Leningrada)
10.30	IP v smučarskem teku
12.00	Dok. oddaja: Meridiana - La fornace del cielo, La vita degli animali, Italian Style, Regioni allo specchio
14.00	Deželne vesti
14.30	Videosport: EP v umetnostnem drsanju, nato turnir v biljardu
17.00	Nanizanki: I mostri ven-ti anni dopo, 17.25 Vita da strega
17.55	EP v umetnostnem drsanju (iz Leningrada)
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Variete: Blob
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Bar-bato
20.30	Dokumentarna oddaja: Samarcanda, vmes (23.00) dnevnik
23.15	Variete: Fuori orario -Cose (mai) viste
23.50	Filmske novosti
24.00	Nočni dnevnik
0.15 EP v umetnostnem drsanju (iz Leningrada)
ITALIA 1	_______
7.00	Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke
8.30	Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I.
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.20	Italijanske smešnice
15.30	Nanizanka: Batman
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanka: Arnold
18.30	Italijanske smešnice
18.35	Nanizanki:	A-Team,
19.30	Genitori in blue je-ans
20.00	Risanke: Bobobobs
20.30	Film: Terminator (fant., ZDA 1984, r. James Ca-meron, i. Arnold Schwar-zenegger, Linda Hamilton)
22.30	Nanizanka: I-Taliani
23.00	Dokumentarec: Sorrisi e filmini
23.10	Nogomet: Viva il mondiale
23.40	Šport: Grand Prix
1.00	Nanizanki: Crime Story,
2.00	Gli intoccabili
j	TV Ljubljana 1
9.00	Zimski počitniški spored: risanki, 9.30 Periskop, 10.25 Kam, kje, kako med počitnicami,
10.30	Sokoli, 10.55 dok. Popotovanja po velikih železnicah sveta, 12.00 risanka, 12.05 film Ljubezen prvakov (dram., ZDA 1979, r. John Alon-zo, i. Shirley Knight)
13.40	Video strani
15.55	Žarišče (pon.)
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.45	EP v umetnostnem drsanju (iz Leningrada)
18.00	Spored za otroke in mlade: Ciciban, dober dan, 18.15 Preproste besede, 18.30 nad. Mladi Sherlock (4. del)
19.00	Risanka in TV okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nad.: Paracelsus (D. Baker, r. Douglas Baker, i. Jeffrey Daunton, Willi-am Roache, 3. del)
21.00	Tednik
22.10	Dnevnik in vreme
22.25	Komedija na slovenskem odru: Za narodov blagor (Ivan Cankar)
ODEON________________
12.30	Nan.: Ouattro in amore
13.00	Otroški variete: Sugar, vmes risanke
15.00	Nadaljevanke: Avenida Paulista, 16.00 Pasiones,
17.00	Mariana, il diritto di nascere
18.00	Nan.: 11 supermercato piu pazzo del mondo
18.30	Dokumentarec: Človek in zemlja
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke in smešnice
20.15	Variete: Sportacus
20.35	Film: Pollice da scasso
(kom., ZDA 1978, r. W. am Friedkin, i. Peter Falk)
22.30	Variete: Sportacus
22.45	Reportaža: Eritreja
23.15	Film: Alien, zona di gu-erra (fant., ZDA 1986, r. Danny Bilson, i. Tim Thomerson, Biff Ma-nard)
TMC____________________
10.15	Nanizanka: Il giudice
10.45	Nad.: Terre sconfinate
11.30	Aktualno: Ženska TV, Ogledalo življenja
13.30	Vesti in šport
14.30	Glasba: Clip clip
15.00	Risanke: Snack in nan. Segni particolari - genio
(<P) TV Koper ___________
13.45	Nogomet - angleško prvenstvo
15.30	Supervolley
16.15	Nogomet - špansko prvenstvo
18.15	VVrestling Spotlight
18.45	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Šport: Juke Box
20.30	Dok. oddaja: Speciale Čampo Base
22.10	Rubrika o nogometu: Mon-gol-fiera
23.15	Košarka NBA
0.45 Športna oddaja: Juke Box (pon.)
TV Ljubljana 2
17.30	Teleski 90
18.00	Studio Ljubljana
19.00	Nanizanka: A16, A16
19.30	Dnevnik in Žarišče
20.30	Dokumentarec: Skozi zgodovino na Triglav
21.05	Koncert: Rok Klopčič
21.20	Dokumentarec: Ta svet
je pesmi vreden
22.00	Večerni gost
22.45	Poskusni satelitski prenosi
23.05	EP v umetnostnem drsanju
16.00	EP v umetnostnem drsanju (iz Leningrada)
18.00	Aktualno: Zenska TV, Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	EP v umetnostnem drsanju (iz Leningrada)
22.15	Šport: Snežni planet
22.50	Vesti in šport
23.05	Večerni šport, vmes nogomet - angleški pokal
TELEFRIULI___________
12.30	Medicinska rubrika
13.00	Dnevnik
13.30	Nadaljevanka: I diamanti della morte
15.00	Glasbena oddaja: Musič Box
17.15	Nadaljevanki: Diciott'-anni, Versilia 1966, 18.00 Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika o zdravstvu
20.30	TV film: A viso coperto (dram., It. 1985, r. G. Al-bano, 3. del)
22.00	Nanizanki: Detective in pantofole, 23.00 Kodjak
23.30	Dnevnik in News
TELE 4________________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Slovenski Ikar; 8.40 Revival; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Južnoameriška folklora; 9.40 Slovenska ljudska in umetna poezija;
10.00	Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Zvočne kulise; 12.00 Dogodki našega stoletja; 12.20 Melodije; 12.40 Sveta gora v slovenski cerkveni pesmi; 12.50 Orkestri; 13.20 V žarišču;
13.30	Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Medigra; 15.10 Četrtkova srečanja: Jugoslavija 1918-1941; 15.40 Lahka glasba;
16.00	Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (23. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, '11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo;
12.30	Kmetijski nasveti; 13.38 Do 14.00;
14.05	Govorimo angleško; 14.25 Iz glas. tradicije; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Big Band RTV Ljubljana; 18.30 Pesmi slov. skladateljev; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Domače pesmi;
21.05	Literarni večer; 21.45 Melodije;
22.00	Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica;
23.05	Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Glasbeni spored; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi: glasba in telefon v živo; 9.32 Revival parade; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz; 11.30 Italiana;
12.00	Glasba po željah; 13.00 Glasba in čestitke v živo; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Srečanja, Za vse dopust v Jugoslaviji;
18.00	Proza; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba;
20.00	Nočni spored.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Oddaja o modi: Cest la vie;
18.00	Vedeževalka; 19.00 V svetu knjige;
20.00	Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba.
DLR Koreja bo letos prvič uradno prisotna na Espomegu
Ljudska demokratična republika Koreja bo uradno prisotna na 20. mednarodnem blagovnem sejmu ESPO-MEGO, ki se bo odvijal od 28. aprila do 6. maja v Gorici. Prisotnost LDR Koreje v Gorici ima tudi širši pomen:
prvič se bo ta država uradno predstavila na sejemski prireditvi v Italiji.
Dogovor je bil sklenjen in podpisan pred kratkim. Včeraj pa so bili predstavniki Severne Koreje na obisku na Goriškem. V Gorici so si ogledali raz-
stavišče ob ločniškem mostu, zanimali pa so se tudi za naprave in možnosti Tržiškega pristanišča. Goste, veleposlanika pri organizaciji FAO Lo Jong Hyoka in trgovskega atašeja Kirn Hy-ona Zuja, sta sprejela predsednik Trgovinske zbornice dr. Bevilacgua in predsednik Pokrajine Crisci.
Ob tem velja zabeležiti, da včerajšnji obisk in pogovor ni prvi stik med predstavniki tukajšnjih gospodarstvenikov in predstavniki Koreje. Pred dvema mesecema se je na Goriškem mudil Minister za gospodarsko sodelovanje s tujino Choi Hi Jong in navezal stike z nekaterimi podjetji, ki so zainteresirana za skupna vlaganja. Govor je bil tudi o uvedbi novih ladijskih povezav med Severno Korejo in Italijo in posebej Tržičem.
Pri navezavi stikov so se pri Trgovinski zbornici v Gorici poslužili uslug Instituta ISECO (Institut za razvoj ospodarskih in trgovskih odnosov z ržavami na Vzhodu).
In s čim se bodo Severni Korejci predstavili v Gorici?
Napovedujejo predvsem bogato in razvejano razstavo, kjer bo na ogled nekaj tisoč artiklov. Poleg tega nameravajo svojo deželo predstaviti tudi s foklornimi prireditvami, kulinaričnimi posebnostmi, glasbo in turizmom.
(Na sliki: gosti iz Severne Koreje med pogovorom, ob včerajšnjem obisku — foto Bumbaca)
Razstava v galeriji Exit
A. de Locatelli
V razstavni galeriji Exit v Favettije-vi ulici 16/3 bodo jutri odprli razstavo risb Alfreda de Locatellija, goriškega umetnika, slikarja in oblikovalca, ki mu je zelo blizu slog liberty.
Naslov razstave je mogoče nekoliko provokativen, saj pove vse in nič: "Brez naslova". Obiskovalec lahko prosto interpretira razstavljena dela.
De Locatelli je diplomiral na državnem umetnostnem zavodu v Gorici in nato na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah.
Za sabo ima vrsto samostojnih in skupinskih razstav. Tudi v Gorici je že razstavljal.
Risbe bodo na ogled do 3. marca. Galerija Exit je odprta publiki ob torkih, četrtkih in sobotah od 17. do 20. ure.
Filmski večeri Drevi »Cookie«
Drevi ob 20.45 bodo v Kulturnem domu vrteli mafijsko komedijo ''Cookie" režiserke Susan Seidelman. Film pripoveduje o nezakonskem dekletu Cookie (Emily Lloyd), ki se rada potepa po newyorški mafijski četrti, kar diši po šoli in delu pa ji ne preveč leži. Njen oče je nedkanji mafijec (Peter Falk), ki se po trinajstih letih ječe želi posvetiti vzgoji hčerke. V filmu ne manjka komičnih situacij, igralski kader, med katerimi je tudi komični igralec Jerry Lewis, pa je nedvomno prava garancija za uspešen in duhovit film. Prihodnji četrtek bo na sporedu britanski film ' Ponovno srečanje" režiserja Jerryja Schatzberga.
Upepeljevalnik: o zaprtju bo razpravljal deželni svet
Člani 5. stalne komisije deželnega sveta so včeraj razpravljali o dveh pomembnih vprašanjih s področja varstva okolja. Najprej so poslušali poročilo predsednika Pierantonia Riga (PSI) o osnutku zakona, ki bo nalagal točne obveznosti glede valutacije vplivov na okolje ob gradnji pomembnih prometnih objektov, velikih industrijskih obratov in nasploh pomembnejših posegov v okolje. Osnutek je v grobem že izdelan in bo po predhodnem posvetovanju s predstavniki naravovarstvenikov, industrij cev in drugih združenj, lahko šel v razpravo. To naj bi se po besedah predsednika zgodilo že kaj kmalu.
Drugo vprašanje, ki so ga vzeli v pretres v omenjeni komisiji deželnega sveta je peticija za zaprtje upepelje-valnika pri Sovodnjah. Peticijo je podpisalo 1412 občanov. Komisija je smatrala, da je omenjena peticija utemeljena in jo bo zato posredovala deželnemu svetu. Torej bodo o morebitnem zaprtju upepeljevalnika ter o reviziji deželnega načrta za odtranjevanje odpadkov (peticija je zajemala tudi ta predlog) razpravljali v deželnem svetu.
Predstavnika zelenih VVehrenfennig in Vivian, predstavnik SSk Brezigar, komunist Budin in Giorgio Cavallo so se strinjali s takojšnjim zaprtjem upepeljevalnika v pričakovanju, da se izvede prilagoditev, predpisana po zakonu. Izrazili so se tudi za revizijo deželnega načrta za uničevanje odpadkov, ki naj upošteva priporočilo, da se naprave za predelavo, oziroma upepeljevanje ne gradijo v neposredni bližini naselij.
V zvezi s poročilom in potekom razprave v deželni komisiji, je predstavnik SSk Brezigar, v posebni izjavi, iz-
razil zadovoljstvo, da so člani komisije soglašali v ugotovitvi, da je delovanje takega objekta v bližini naselja (to je prav primer Sovodenj) škodljivo.
Brezigar je ponovno poudaril potrebo po čimprejšnjem začetku del na objektu za prilagoditev gorilne komore. To naj bi se zgodilo že v zelo kratkem, kakor pravijo na odborništvu za javna dela. Upepeljevalnik naj bi že v kratkem ugasili ter začeli z deli za prilagoditev posebne dimne komore. Gre za poseg, ki bi ga morali opraviti že pred leti, saj tako obveznost nalaga zakon.
Pogovor med delegacijo KPI in sindikati
Gospodarske in druge teme
Splošna gospodarska problematika je bila predmet poglobljene analize na nedavnem srečanju med predstavniki treh sindikalnih zvez CGIL-CISL-UIL in delegacijo pokrajinskega vodstva komunistične partije. Tri največje sindikalne organizacije so predstavljali tajniki Bon, Brancati in Snidero, medtem ko je delegacijo KPI vodil Mauri-zio Salomoni. V delegaciji so bili še tajnik mestnega komiteja Lamberti, načelnik svetovalske skupine v občinskem svetu Busolini in pokrajinski svetovalec Pironi.
Italia nostra: skrb za varstvo kulturne in naravne dediščine
Potreba po vse večjem prizadevanju s strani vseh, predvsem javnih uprav, pri ohranjevanju kulturnih, arhitektonskih in naravnih dobrin goriške pokrajine. To je osnovna misel, ki je bila vodilo na občnem zboru goriške sekcije združenja »Italia Nostra«. O teh vprašanjih ter o bogatem delovnem programu je spregovorila predsednica združenja Maria Masau Dan sicer ravnateljica goriških pokrajinskih muzejev.
Uresničitev programov, ki si jih je zadala »Italia Nostra«, zahteva najprej številčno ojačitev članstva, ki bi moralo tudi aktivnejše pristopiti k delu združenja.
Kar zadeva načrte za tekoče leto je Maria Massau Dan napovedala, da bodo vedno prisotni tam, kjer bo obstajala kakšna nevarnost uničevanja starih mestnih jeder ali naravnih dobrin. Med že začrtanim programom pa velja opozoriti na pobude v zvezi z vprašanjem Krmina, starega mestnega jedra v Gradežu, novih gradenj v Gradišču, odsotnosti muzejskega središča v Tržiču ter smotrnejšega varstva gričevnatnega področja. Ob tem se bo »Italia Nostra« prizadevala za ureditev »zgodovinske poti iz prve svetovne vojne« na Krasu.
V okviru delovanja goriškega združenja, kot je bilo povedano na letni skupščini, bodo pripravili tudi več tematskih konferenc ter izdali knjigo Lelle Au Fiore »Gorizia segreta«, v pripravi pa je tudi zgodovinsko knjižno delo o Krasu.
Člani delegacij so soglašili v oceni, da je splošna ekonomska situacija danes znatno ugodnejša kakor pred nekaj leti, da pa je treba delati za odpravo senčnih strani, ki jih predstavlja še zmeraj zelo visoka nezaposlenost žensk. Pri načrtovanju novih pobud in pri usklajevanju raznih olajšav bi bilo treba zato upoštevati prav to specifiko.
Precej pozornosti so na srečanju namenili razpravi o novi vlogi, ki naj bi jo prevzela Gorica po spremembah v vzhodni Evropi, upoštevajoč geografsko lokacijo. Gre za pomembno vlogo na področju mednarodne blagovne menjave in komunikacij. Zato si je treba s primernimi ukrepi prizadevati za preureditev in posodobitev že obstoječih objektov, oziroma za zgraditev načrtovanih. V teh okvirih je treba točno opredeliti vlogo blagovnega terminala. Obe delegaciji sta izrazili velike pomisleke, da bi struktura služila kot nekakšno veliko skladišče ali komercialni center.
V okviru prenove prometnih povezav je na srečanju tekla beseda tudi o tako imenovani zahodni obvoznici. Gradnja ceste bi bila nepotrebna, pomenila bi veliko ekološko škodo in poleg vsega skrčila, za kakih sedem hektarjev, površine namenjene za industrijske objekte.
Srečanje je nudilo tudi priložnost za izmenjavo mnenj tudi o zdravstvu, javnih prevozih in vojaških služnostih.
Glede slednjih velja zabeležiti ugotovitev, da je novi položaj v Evropi pokazal potrebo po reviziji dosedanjih strateških izbir. Nujno je torej pričeti razmišljati drugače o dosedanji vojaški prisotnosti.
Glede javne zdravstvene službe in še zlasti glede gradnje nove bolnišni-
V ponedeljek občinski svet
Goriški občinski svet se bo ponovno sestal v ponedeljek, 5. februarja, ob 18.30. Svetovalci bodo odločali o prilagoditvi regulacijskega načrta za območje Ulice Terza Armata in Ulice Grabizio. Občinski odbor je na zadnji seji poveril županu Scaranu, da lahko zaprosi deželno upravo za dodelitev prispevkov za javna dela in za izpeljavo nekaterih kulturnih prireditev kot sta npr. filmski ciklus "Amidei" in koncertna sezona "Jazz srečanja". V primeru, da ne bo uspelo svetovalcem preučiti vseh nakazanih točk dnevnega reda, se bodo sestali še dan kasneje, in sicer v torek, 6. februarja.
Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica
prireja DANES, 1. februarja, ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici predavanje prof. Antona Požara
Virgil Šček - človek in duhovnik
Zajeli enaindvajset Indijcev ki so ilegalno prešli mejo
Italija ostaja še naprej obljubljena dežela za državljane iz azijskih in afriških dežel. O tem pričajo vsakodnevne vesti o ilegalnem prehajanju meje, tudi večjih skupin. Zdi se, da je nedavni ukrep vlade o ureditvi staleža tujih državljanov še pospešil naval ilegalcev, ki so pripravljeni žrtvovati marsikaj, za boljši košček kruha.
Tako so včeraj na Goriškem prijeli nad dvajset indijskih državljanov, ki so ilegalno prestopili mejo nekje v bližini mejnega prehoda pri Opatjem selu.
Štirinajst mlajših mož so že okrog pol osmih prestregli karabinjerji v Ga-brjah, med dnevom so zajeli še sedem drugih beguncev, enemu pa je uspelo priti celo do železniške postaje v Gorici in so ga prijeli v poznih popoldanskih urah.
Ilegalce so prepeljali na kvesturo, kjer so v uradu za tujce opravili predvideni postopek zaslišanja in ugotavljanja istovetnosti in namenov pribež-nikov. Bilo je nekaj težav v sporazumevanju, saj so le redki za silo znali angleško.
Zdi se, da je vseh enaidvajset zajetih pripadalo eni in isti skupini, ki je prispela v Jugoslavijo z veljavnim potnim listom. Zdi se, da so se pripeljali do Ljubljane, od koder so se odpravili na tvegano pot do meje. Dokumente so pribežniki odvrgli, kar je seveda otežilo ugotavljanje istovetnosti.
Po informacijah, ki so nam jih posredovali s kvesture so skupino že zavrnili, oziroma jo izročili jugoslovanskim mejnim organom.
Tolikšne skupine na kvesturi že dolgo ne pomnijo, čeprav so »ilegalci" pravzaprav na dnevnem redu vsak dan, vendar le posamezniki (ena ali dve osebi) in v glavnem jugoslovanski državljani.
Nočno trčenje na Korzu
V	noči na sredo se je na Korzu Italia pripetila lažja prometna nesreča. Okrog polnoči je 27Tetni Goričan Ales-sandro Giardini, Ul. Cordaioli 22, vozil z avtomobilom po Korzu v smeri proti železniški postaji, ko je na križišču z Ulico Buonarroti zavil levo. Iz nasprotne strani je istočasno privozil 51-letni Claudio Tosoratti iz Gorice, Ul. Rafut 35. Trčenje je bilo neizbežno.
V	nesreči se je lažje poškodoval Giardini, ki so mu v goriški splošni bolnišnici nudili le prvo pomoč. V nesreči je dobil močan udarec v nos in nekaj odrgnin, okreval bo v enem tednu. Gmotna škoda na avtomobilih je precejšnja.
Zakaj so težave s telefoni
Pred kakšnim tednom smo poročali o težavah v bolnišnici, o prostorski stiski, pomanjkanju osebja, o težavah, ki so nastale v komunikacijah po namestitvi nove telefonske centrale. Nujnostno stanje je nekoliko popustilo in je zato bilo mogoče obrniti pozornost na druga vprašanja.
Tako smo recimo izvedeli, da je razlog težav v telefonskih zvezah z bolnišnico v nepoznavanju načina, oziroma sistema komuniciranja. Na to so nas pred kratkim posebej opozorili iz bolnišnice. Telefonska centrala je tako urejena, da vse telefonske klice od zunaj uvršča v zaporedje. Dogajalo se je, oziroma se še dogaja, da telefonski naročnik skoraj zmeraj naleti na zasedeno številko in, seveda, takoj odloži slušalko. Tako ravnanje je v tem primeru nepravilno, kajti naročnik tako skoraj nikoli ne bo prišel na vrsto. Priporočljivo je, da naročnik zavrti številko in počaka nekaj sekund z dvignjeno slušalko, če številka, ki jo je klical slučajno ni prosta.
Tako so nam pojasnili v bolnišnici, kjer so pred dnevi pazljivo prebrali naše poročanje o tovrstnih težavah in nas zaprosili za dodatno informacijo, kar smo seveda rade volje storili.
ce v Ulici Tuscolano, delegaciji opozarjata na nesmiselnost izbire, da se objekt zgradi na tem mestu.
prispevki
Ob obletnici smrti sestre Dragice Koršič vdove Carini daruje sestra Milena 100 tisoč lir za lokostrelski oddelek KŠD Naš Prapor.
Za Društvo slovenskih upokojencev za Goriško so darovali: Viktor Skočir 50 tisoč lir, Ivan Cotič 30 tisoč lir, Rozalija Pelicon 10 tisoč lir, Marija Tomšič 5 tisoč lir, Viktor Skocin 5 tisoč lir, Kristina Petrovčič 10 tisoč lir, Emil Mučič 10 tisoč lir.
V spomin Pepce Skok, darujejo učitelji šole Josip Abram 90 tisoč lir v Sklad Mitja Čuk.
razna obvestila
Alpinist Peter Podgornik bo jutri, 2. februarja, ob 20.30 gost KD Briški grič na Bukovju.
MO KD JEZERO priredi danes, 1. februarja, turnir dame. Srečanje bo ob 20. uri v društvenih prostorih. Za zmagovalca, oziroma zmagovalce so predvidene nagrade.
Družba se zbere jutri, 2. februarja, ob 19.30 na običajnem mestu.
ZDZPI — Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča, da je še nekaj prostih mest na tečajih za BANČNO TEHNIKO (30 ur) in za ANIMATORJE NA DRUŽABNO VZGOJNEM PODROČJU (40 ur). Rok za prijavo zapade 5. februarja. Interesenti naj se zglasijo na sedežu zavoda v Križni ulici (Ul. Croce) 3 vsak dan, razen sobote, od 10. do 14. ure (tel. 81826).
kino
Gorica
KULTURNI DOM 20.45 »Cookie«. Režija Susan Seidelman.
CORSO 18.00-22.00 »Tesoro, mi si sono ristretti i ragazzi« in risanka »Una grossa indigestione«, prod. Walt Dis-ney.
VERDI 17.30-22.00 »Seduzione pericolo-sa«. Prepovedan mladini špod 14. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 »Super vogliose di maschi«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Danes zaprto.
EKCELSIOR 18.00-22.00 »Ritorno al futu-ro II«.
Nova Gorica
SOČA - Nova Gorica 18.00-20.00 »Plesalci prve vrste«.
SVOBODA - Šempeter 20.00 »Ogenj in led«.
DESKLE Danes zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna v Štandrežu - Ul. S. Michele - Tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
San Nicolo - Ul. prvega maja 94 - Tel-790338.
pogrebi
Ob 9.30 Melanija Čuk vdova Barazzet-ti iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče, ob 10.20 Maria Spessot vdova Macor iz bolnišnice Janeza od Boga v Poljan.
Skupna Prešernova proslava v TS in GO
»Da bi zedinil rod slovenščne cele«
Novost letošnje Prešernove proslave je vsekakor v sodelovanju med Slovensko prosveto. Zvezo slovenske katoliške prosvete in Zvezo slovenskih kulturnih društev. Kulturne organizacije Slovencev v Italiji želijo na tak način poudariti pomen, ki ga ima dan posvečen slovenski kulturi in to mimo idejnih, političnih in drugačnih razlik.
Sama vsebina proslave želi naglasiti bivanjski trenutek Slovencev v Italiji. Pod naslovom "Da bi zedinil rod slovenščne cele" je scenarist Janez Povše zbral verze sodobnih zamejskih pesnikov, ki govorijo o našem življenju. Vpletel je tudi odlomke iz del Franceta Bevka in seveda Prešernove verze. Poslušali bomo lahko verze Vinka Beličiča, Miroslava Košute, Marka Kravosa, Irene Žerjal, Aceta Mermolje, Marija Čuka, Ljubke Šorli, Brune Pertot, Aleksija Pregarca, Borisa Pangerca in Zore Sakside. Splet verzov bodo recitirali Alda So-
sič, Barbara Rustja, Drago Gorup in Franko Korošec.
Režiser Marko Sosič bo vpletel vezni tekst v širšo enoto, saj bodo na odru nastopili MePZ Milan Pertot iz Barkovelj, ki ga vodi Aleksandra Pertot, MPZ Mirko Filej iz Gorice, ki ga vodi Zdravko Klanjšček, gojenci Glasbene matice in Centra za glasbeno vzgojo E. Komel.
Program bo letos skupen za Trst in Gorico, različna bosta le slavnostna govornika. V Gorici bo v deželnem Avditoriju v četrtek, 8. februarja, ob 20.30 spregovoril Aldo Rupel, v soboto, 10. februarja, pa bo (ravno tako ob 20.30) govoril pisatelj Boris Pahor.
Iz vsebine je torej jasno, da želi imeti letošnja proslava tudi globoko simboličen in množičen značaj. Praznik slovenske kulture bo torej praznik vseh Slovencev, ki živijo v Italiji-
Ob zaključku naj zapišemo, da bo samostojna Prešernova proslava tudi v Beneški Sloveniji.
Pomemben kulturni dogodek v Cankarjevem domu v Ljubljani
Monumentalna uprizoritev Kogojevih »Črnih mask«
Slovenska prestolnica je v torek dočakala v Cankarjevem domu dogodek velikega kulturnega pomena - tretjo uprizoritev opere Marija Kogoja »Črne maske« od krstne v daljnem letu 1929. Če poudarjamo velik kulturni pomen uprizoritve, ne mislimo pri tem samo na umetniški dosežek, mislimo tudi na napor, ki ga je monumentalna uprizoritev »Črnih mask« na oder Cankarjevega doma zahtevala od osrednje slovenske operne hiše glede na nelahko gmotno situacijo Opere SNG in slovenske kulture na sploh, pa tudi glede na splošne družbeno-politične razmere, ki žal tudi niso najbolj naklonjene pomembnim kulturnim podvigom. Prav zaradi tega je treba uprizoritev »Črnih mask« gledati kot na prvovrstno in spodbudno dejanje kulturne zavesti mimo vseh možnih kritičnih ocen, ki jih bo sama odrsko-glasbena realizacija spodbudila. In da je šlo res za prvovrstno kulturno spodbudno dejanje, se je odsevalo tudi v slavnostnem razpoloženju pričakovanja, ki je valovalo v Cankarjevem domu med kvalificiranim občinstvom, med katerim so bili domala polno zastopani predstavniki slovenskega ali vsaj osrednjega ljubljanskega glasbenega in gledališkega sveta, pa seveda tudi ljudje iz starega in novega političnega življenja Slovenije. Pod okriljem tržaškega Slovenskega kluba in v organizaciji Glasbene matice so slavnostni premieri prisostvovali tudi nekateri vidni zamejski glasbeniki in drugi ljubitelji operne glasbe. Šlo je predvsem za dolžnostno prisotnost na izvedbi dela skladatelja, ki je luč življenja zagledal v Trstu in v naši zamejski Gorici v težkih življenjskih pogojih vsrkaval prvo glasbeno znanje in se potem na Dunaju v šolah uglednih mojstrov Schrec-knerja in Schoenberga ogreval za revolucionarne nauke v glasbi in zorel v ekspresionistfeni smeri, da bi potem še zelo mlad posegel v slovensko glasbeno življenje in s svojimi deli, predvsem pa z opero »Črne maske« presegel svoje pedagoške vzornike in ustvaril delo, ki bi z vso upravičenostjo moralo postati del evropske glasbene zakladnice z
ustreznim vključevanjem v repertoarje, v »Črnih maskah« po romanu ruskega pisatelja Leonida Andrejeva (v prevodu Josipa Vidmarja) je Kogoj, v času komponiranja že sam postopno žrtev psihičnih motenj, z glasbeno ekspresionistično motiviko izražanja skozi simbole s prepletanjem slogov od romantične lepotne tonalnosti do ekspresionistično izrisavane človeške psihe z elementi svobode tonalnosti, atonalnosti, konstruktivizma pa celo dodekafonije in recitali vo v, nadgradil fantastično dramsko pripoved o osrednjem junaku Lorenzu, ki išče v svojem duševnem kaosu svoj pravi jaz in nato očiščenje in odrešitev.
Scensko monumentalno postavitev v Cankarjevem domu v ne ravno utečeni režiji Ljubiše Rističa in na razgibani, večplastni, iz zložljivih kovinskih drogov sestavljeni sceni Bojane Ristič, je glasbeno vodifflirigent Anton Nanut. Mogočno, zahtevno in komplicirano orkestralno snov je orkester pod njegovim vodstvom podajal sugestivno tako v abstraktnosti kot harmoničnosti partiture s posebno lepimi učinki skupno z zborom in orglami v stavkih Sanctus, Miserere in Reguiem in s svečano apoteozo gorečega gradu z zaključnim zborovskim Benedictusom.
Izjemno obsežno in v pevskem oziru tehnično naporno vlogo osrednjega tragičnega junaka Lorenza je podajal baritonist Josip Ješaja, v vlogi Francesce je nastopila glasovno prepričljiva Sonja Milenkovič, vlogo dvornega norca Ecca je pel tenorist Karel Jerič, v drugih večjih vlogah so nastopili še Ivica Šarič (Cristoforo), Jaka Jeraša (Petruchio), Jurij Reja (Romualdo), Rebeka Radovan (Eleonora), Božena Glavak (Emilija) in drugi. Koreografijo za baletne vložke je zasnoval Marc Bogaerts, zbor, ki igra pomembno vlogo mask in drugih gostov, je dobro pripravil Jože Hanc.
Publika, ki je skoraj povsem napolnila ogromno glavno dvorano, je izvajalce nagradila z dolgotrajnimi aplavzi.
JOŽE KOREN
Veliko zanimanje v Trstu za »Papeža in čarovnico«
Fo izzivalen, a manj piker
Kaj vse lahko doleti papeža, če se počuti slabo in se najprej nevede, potem pa zavestno, prepusti »morilskim«, vendar čudežnim rokam namišljene nune, odločne zagovornice splava in mamilašev, katerim skuša na vse načine pomagati. Papež, nesporno sodoben in slovanskega rodu, je Dario Fo, »čarovnica« pa Franca Rame v delu »II papa e la strega« (Papež in čarovnica), ki je te dni kot izvenabonmaj-ska predstava na sporedu v gledališču Rossetti.
.Zanimanje za zadnjo odrsko postavitev Foja je bilo za tržaške razmere skoraj izjemno, predvsem je v gledališče Pritegnilo občinstvo, ki je v njem bolj občasen gost.
Sicer pa je tudi teater, ki ga že desetletja zagovarja Fo, še vedno »drugačen«, čeprav je prav njegovo tokratno delo Precej atipično. Ne gre namreč za farso ali za antiklerikal-ho satiro, prej je podobno ironično podani pripovedi, s katero avtor želi čimširši krog občinstva prepričati o nuji dru-9ačnega pristopa do zasvojenih z mamili. Zato v delu, kljub
obilici izredno posrečenih in zabavnih krilatic in zbadljivk na račun politikov, ni toliko zlobnih pripomb.
Predstava »Papež in čarovnica« je seveda trdno zasidrana v sedanjost, Fo in ostali igralci pa tekst tudi sproti »popravljajo« in ga prilagajajo zadnjim dogodkom v svetu. Ob perečem vprašanju mamil, ki je osrednja tema dela, pa je velik poudarek dan tudi problematiki splava in kontracepcije. O teh problemih je »spreobrnjeni« papež v drugem dejanju tudi napisal duhovito encikliko, ki pa je ostali cerkveni dostojanstveniki in sploh mogočneži niso cenili, tako da papeža na koncu ubijejo. Zaključni komentar pripade »čudodelki«, ki citira besede sv. Avguština: »Gorje oblastniku, ki se opredeli za tistega, ki nima oblasti.«
Teža igre je na ramah »neuničljivih« in odličnih (predvsem) Daria Foja in France Rame, predstava pa se po njunem in navdihu ostalih igralcev lahko iz dneva v dan spreminja. (bip)
Na sliki (foto L. Ciminaghi) Franca Rame in Dario Fo.
Kdo še hrani slikovno gradivo?
Narodni dom »Balkan«
Na začetku stoletja je nastalo po načrtih Maksa Fabianija kulturno-gos-podarsko-družabno središče Slovencev v Trstu: Narodni dom - »Balkan«, ki je imel seveda izjemen nacionalno-politični pomen, zaradi česar je bil leta 1920 tudi z ognjem uničen. Prof. Marko Pozzetto pripravlja za Založništvo tržaškega tiska monografijo o tem monumentalnem centru, ki je bil po obsegu dejavnosti in po ustrezni arhitekturi prvi tako zasnovan v Evropi. V knjigi bodo predstavljene vse organizacije in aktivnosti v njem in zunanja ter notranja podoba doma. Veliko gradiva o vsem tem je bilo uničenega, prepričani pa smo, da ga je še kaj v zasebni lasti ali v arhivih katere od ustanov.
Vse, ki dragoceno dokumentacijo (dokumente, lepake, razne predmete, predvsem pa fotografije notranjščine) hranijo ali vedo zanjo, prosimo, da se nam javijo, oziroma da jo ali odstopijo ali posodijo ali dovolijo preslikavo. O zaslugi, da so ohranili delček našega zgodovinskega spomina, bo pričevalo njihovo ime v knjigi.
Javite se nam vsaj do konca marca na naslov: ZTT - Knjižne izdaje, Ul. Montecchi 6, 34100 Trst, tel. 7796644 (klicna iz Jugoslavije 993940) ali Narodna in študijska knjižnica, Ul. Petronio 4, 34100 Trst, tel. 733086.
Nicola Sponza v D Tribbiu
Še jutri bodo v tržaški galeriji II Tribbio na ogled olja tržaškega moj-sba Nicole Sponze. Ime pove, da je Mojster Sponza istrskega porekla, toda ^Ponza je po očetu Istran, po materi Pa Grk, rodil pa se je v Grčiji, kjer se le tudi strokovno usposabljal na aten-ski akademiji za likovno umetnost. In Rudar je sedanji gost galerije II Trib-Pl° tudi Tržačan, kajti mojster Sponza t? ^jadral v Trst sredi druge svetov-6 vojne, Trst ga je sprejel in tudi Ponza se je v tržaško okolje tako vži-in zasidral, da v svoji bogati likov--p1 dejavnosti najraje obdeluje prav r®t in njegovo okolico, nn Nicolo Sponzo je tržaški umet-stni kritik Sergio Brossi zapisal, da kj >>zadnji romantik« in hkrati »prvi ha^S*k«' Prvi klasik pa zato, ker da je v p. ern mestu ustvaril svojo »šolo«. Po s aniu umetnostnega izvedenca je pP°nza v prvih povojnih letih poteg-Um seb°j ab točneje pritegnil v ne v v°St vebk° mladih talentov in to svq;•	svoji strokovni šoli, pač pa s
kviv delovnim zgledom, s svojim UH lai nastopanjem na raznih mestnih ha j trgih, dokler se je omejeval na rrio~belo risanje tržaških motivov, kotf^slikavanje značilnejših tržaških •tov le v nekaj potezah.
Kmalu pa je Sponza prešel na drugačno tehniko, najprej na akvarel, nato pa na olje. Pri tem se nam vsiljuje kratka primerjava, da je bil namreč njegov akvarel barvno bolj čist, da je bilo v njegovem akvarelu ozračje bolj prozorno. Z druge strani pa so njegova olja bolj dodelana, rekli bi tudi umetniško bolj zrela. Res je, da Sponza v svoje slikarstvo ali z drugimi besedami s svojim slikarstvom ne prinaša v likovni svet nič kaj novega, saj ostaja pri svojem rekli bi starem impresionizmu, toda v tem je zelo resen ustvarjalec, pri čemer sta važna dva osnovna elementa.
Predvsem je Sponza odličen slikar in uspe mu z osnovnimi potezami prenesti na platno ali na papir ves motiv, ki ga obdeluje. Z druge strani pa je njegova barvna paleta zelo skladna in bogata, tako da se oba elementa ujemata in usklajata v prijetna lahko čitljiva dela, ki bodo seveda bolj pritegnila domačina, Tržačana, ki motive pozna iz resničnosti. Sicer pa bomo v potrditev gornjega navedli nekaj naslovov olj, ki so trenutno na razstavi: Jutro v Barkovljah, Trg sv. Antona, Pravoslavna cerkev, Borzni trg, Ponte-rošo, Ribarnica, Milje, Devin itd. itd., torej samo naslovi Trsta, njegovih objektov in tržaške okolice, (fre)
Koncert, ki je obogatil z lepoto
V okviru abonmajskih koncertov Tržaškega koncertnega društva je v četrtek, 25. januarja, nastopil v gledališču Rossetti v Trstu Klavirski kvartet Faure iz Rima, 22. pa smo poslušali čelistko Natalio Gutman in pianistko Elisso Virsaladze iz Sovjetske zveze. Oba komorna ansambla sta imela vsebinsko in oblikovno podoben program - dela skladateljev iz obdobja klasike in romantike. Klavirski kvartet Faure se je predstavil s Faurejevim Kvartetom v c-molu op. 15 in Kvartetom v g-molu op. 25 Johanesa Brahmsa. Gutmanova in Virsaladzejeva pa sta igrali Beethovnovo Sonato v g-molu op. 5 št. 2, Sonato v e-molu op. 35 št. 1 Johanesa Brahmsa in Griegovo Sonato v a-molu op. 36. Med obema ansambloma je bila velika razlika v podajanju glasbe, tako v izvedbeno-tehničnem, kot tudi v vsebinsko interpretativnem pogledu. Očitno je bilo, da vrhunsko komorno muziciranje zahteva poleg izvrstnih instrumentalistov, še stalno izpopolnjevanje v skupni igri, da se individualna hotenja in videnja glasbenega umetniškega sporočila vlijejo v enovito poustvarjalno telo - v "instrument" ene same misli in hotenja, ki bo podal celostno glasbeno podobo. Prav to smo pogrešali pri Klavirskem kvartetu Faure. Ob poslušanju njihovega igra-
nja sem imel občutek, da so se pianistka Maureen Jones, violinist Federico Agostini, violist Massimo Pariš in violončelist Francesco Strano, zbrali k skupnemu muziciranju le zaradi dodatne oblike koncertne dejavnosti in ne z željo, da jim je komorna glasba temeljno muziciranje. V njihovi igri smo doživljali bolj osebnost posameznika kot celoto. Pravega zvočnega ravnovesja med posameznimi instrumenti ni bilo. Klavirski zvok (s preveliko uporabo pedala) je večkrat preglasil zvok godal, tudi takrat, ko je imel spremljevalno vlogo. Kolikor je bil preglasen klavir, toliko pretih je bil violončelo. V Faurejevem kvartetu (čigar ime nosi instrumentalna skupina) niso prišli do izraza v vseh instrumentih enakovredno melodične linije, ki so značilne za Faurejevo glasbo. Zato tudi nismo doživeli iskrive živahnosti, ki poslušalce običajno prevzame ob poslušanju hitrih stavkov Faureje-ve muzike. Bolj izrazno so glasbeniki iz Rima oblikovali Brahmsovo glasbo. V njej smo v nekaterih delih le doživeli junaško razsežnost prvega stavka in globoko čustvenost godal v drugem stavku ter izigrano cigansko glasbo v sklepnem rondoju Brahmsovega kvarteta.
V splošnem pa bi za nastop klavirskega kvarteta Faure lahko rekli, da je
bila njihova igra medla, v kateri nismo doživeli kvarteta kot celote, ampak kot skupek posameznikov.
Popolnoma drugačen vtis kot kvartet pa je naredil na poslušalce nastop Gutmanove in Virsaladzejeve, ki sta se združili v eno samo čustveno zavest. Njun koncert je bil globoko doživeta glasba. Doživljali smo najšibkejše skladateljeve čustvene vzgibe, ki so se združili v globoko umetniško izpoved veselja, radosti, ali otožnosti in zasanjanosti. Ne samo fraza ali motiv, celo vsak ton je bil vsebinsko izoblikovan in povezan v celoto. Ne samo Beethovnova in Brahmsova, ampak tudi Griegova glasba, ki pri nekaterih izvajalcih izzveni nekoliko osladno, je izzvenela kot globoka umetniška izpoved. Edino, kar bi jima pa lahko očitali, je bil prehiter tempo zadnjega stavka Beethovnove Sonate. Z njim sta verjetno hoteli pokazali spretnost in hitrost v igri, kar naredi na poslušalce velik vtis, s tem pa izgubi glasba, ker so melodične linije zaradi slušnih sledi zbrisane in v podrobnostih nejasne.
Tak koncert, kot sta nam ga pripravili Gutmanova in Virsaladzejeva, obogati poslušalce z lepoto, da so v svoji duši srečnejši in bogatejši.
MIRKO SLOSAR
Juventus gladko premagal Romo Milan in Napoli »nista igrala«
Agnolin, Lanese in Petrovič bodo sodili na nogometnem SP
JUVENTUS - ROMA	2:0 (1:0)
STRELEC: Casiraghi (J) v 5. in v 84. min.)
JUVENTUS: Tacconi, Napoli, De Agostini, Alessio, Bruno (Brio), Tricel-la, Alejnikov, Casiraghi, Zavarov, Ma-rocchi, Schillaci (Barros).
ROMA: Cervone, Berthold, Nela, Pellegrini, Tempestilli (Gerolin), Comi, Desideri, Di Mauro, Voller, Gi-annini, Rizzitelli.
SODNIK: Sguizzato. GLEDALCEV: 16 tisoč.
Juventus si je verjetno že včeraj na domačem terenu zagotovil vstop v finale italijanskega nogometnega pokala. Črno-beli so z dvema goloma Casi-raghija odpravili F%mo, ki pa si vsaj po prikazani igri ni zaslužila tako težkega poraza. Za Juventus je bila to četrta zaporedna zmaga v enajstih dneh.
Trener Zoff je tudi včeraj že od začetnega sodnikovega žvižga poslal na igrišče napadalski par Schillaci-Casi-raghi. Poteza se je obrestovala, saj so domačini že v 5. minuti povedli, in to prav s Casiraghijem. Juventus ni zaigral tako dobro kot v nedeljo proti In-
Zmaga Reggini brez boja
Fani točki nmj
V	zvezi s pokalnimi nastopi in ne-deljkim prvenstvenim kolom je športni sodnik v A ligi za dve koli poleg Bertija (Inter), Chierica in Giovannel-lija (oba Ascoli), Mazzea (Verona) in Stromberga (Atalanta) tudi člana Udi-neseja Gallega. Za eno kolo pa so bili diskvalificirali Aguilera (Genoa), Brehme in Klinsmann (Inter), Gerson in Carrera (Bari), De Agostini (Juventus), Fusi (Napoli), Maspero (Cremone-se), Monti in Solda (Lazio) in Vanoli (Udinese).
V	B ligi je bil med drugimi za eno kolo diskvalificiran tudi igralec Tries-tine Terraciano.
Najvežneje pa je, da so tekmo med Parmo in Reggino registrirali z zmago Reggine z 2:0, ker je igralca Cascione-ja med tekmo (v 42. minuti) v obraz zadel vžigalnik in ni mogel več igrati.
terju, kljub temu pa je držal vajeti igre krepko v svojih rokah. Roma je poskusila v drugem delu izenačiti, pri čemer je bil najbolj nevaren Voller, a Juventusova obramba s Tacconijem na čelu je bila vedno na mestu. Domačini so malo pred koncem tekme podvojili in tudi drugi gol je padel po zaslugi Casiraghija, ki si tako z zadetki utira pot v prvo ekipo.
MILAN - NAPOLI	0:0
MILAN: G. Galli, Salvatori, Maldini, Fuser, F. Galli, Baresi, Stroppa, Ancel-lotti, Massaro, Evani, Simone.
NAPOLI: Giuliani, Ferrara, Francini, Baroni, Alemao, Corradini, Fusi, Crip-pa, Zola, Maradona, Carnevale (Bigli-ardi).
SODNIK: Baldas. GLEDALCEV: 20 tisoč.
Milan in Napoli sta začela resnično igrati to prvo polfinalno tekmo za italijanski pokal v 15. minuti drugega polčasa. Ves prvi del in prvo tretjino drugega sta se obe ekipi le »gledali« na sredini igrišča, kar je izzvalo nejevoljo sicer majhnega števila navijačev.
Pred zadnjim kolom kvalifikacijskih skupin v Koračevem pokalu in v pokalau pokalnih zmagovalcev so znani že mnogi četrtfinalisti oziroma polfinalisti. Med temi so tudi sarajevska Bosna, bolonjski Knorr in Scavolini iz Pesara. Ljubljanska Smelt Olimpija in livornski Enimont je po porazu v Zaragozi brez večjih možnosti.
KORAČEV POKAL
Skupina A: Bosna - Phonola 96:84; Iraklis - CSKA Moskva 83:95. LESTVICA: Bosna 8, Phonola in CSKA 6, Iraklis 0.
Skupina C: Zaragoza - Olimpija 97:85, Cholet - Enimont Livorno 101:78. LESTVICA: Cholet in Zaragoza 6, Smelt Olimpija in Enimont 4.
Skupina D: Badalona - Zadar 79:72; Orthez - Scavolini 86:89. LESTVICA: Badalona 10, Scavolini 8, Orthez 2, Zadar 0.
Šele sredi nadaljevanja je Milan, ki je igral v okrnjeni postavi, nekoliko pritisnil, ustvaril vrsto priložnosti, a ni resno ogrozil vrata vratarja Giulianija. Še najbolj zrelo priložnost za gol je imel Napoli v 83. minuti. Ferrara je v kazenskem prostoru silovito streljal v gornji kot Gallijevih vrat, Milanov »pokalni vratar« pa je odlično posegel in odbil žogo v kot. Zadnjo minuto je imel podobno prilonost tudi Francini, a je streljal visoko nad gol.
Prva polfinalna tekma med prvouvr-ščeno ekipo italijanskega prvenstva in njenim najnevarnejšim zasledovalcem je torej razočarala gledalce. Edina svetla točka tekme je bil Maradona, ki je zaigral v res briljantnem slogu in nekajkrat s finesami potrdil, da je z usnjeno žogo pravcati žongler.
Srečanje v Milanu pa je imelo ob tej svetli tudi temno plat. Predstavljali so jo tisti milanski navijači, ki so skozi vso tekmo skandirali neokusna gesla proti Maradoni, proti Neapeljčanom in Napoliju. Ti navijači bi se morali zgledovati prav po Neapeljčanih, ki so včeraj v Milanu športno navijali za svojo ekipo in ne »proti« gostiteljem.
POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV Skupina A: Žaljgiris - Ramat 84:82; Knorr - Sunair 93:85. LESTVICA: Knorr 8, Žaljgiris 6, Ramat 4, Sunair 2.
Skupina B: Real - Partizan 101:76; Paok - Mulhouse 92:76. LESTVICA: Real in Paok 8, Mulhouse in Partizan BG 2.
Poraz Stefanela v ekshibiciji
STEFANEL - WBL ALL STARS 98:120 (44:50)
STEFANEL: Middleton 13, Pilutti 15 (0:2), Fučka 12, Bianchi 6 (2:4), Tyler 9 (1:2), Cavazzon 3 (0:1), Cantarello 17 (1:2), Zarotti 2 (2:4), Maguolo 21 (5:5), Stefani.
V ekshibicijski tekmi je Stefanel sinoči zgubil s selekcijo ameriške lige WBL, ki uvršča samo igralce, ki so nižji od 195 cm. Tekmi je prisostvoval tudi »oriundo« Papa, kandidat za nastop v Stefanelovem dresu za prihodnjo sezono.
(Marko Oblak)
ZURICH — Luigi Agnolin in Tullio Lanese bosta zastopala italijanske nogometne sodnike na letošnjem svetovnem prvenstvu, ki bo junija in julija v Italiji, Jugoslavijo pa bo zastopal Zoran Petrovič. Tako je včeraj odločila sodniška komisija mednarodne nogometne zveze FIFA, ki je izbrala skupno 36 sodnikov za tekme letošnjega svetovnega prvenstva. Na »Italia 90« bo delilo športno pravico 19 evropskih sodnikov, 7 latinskoameriških, po trije iz Afrike, Azije in Srednje in Severne Amerike ter eden iz Oceanije.
Izbira dveh italijanskih sodnikov pomeni za italijanski nogometni svet priznanje, pri čemer pa gre tolmačiti odločitev sodniške komisije FIFA kot vljudnostno gesto organizatorjem. Tudi Francija, ki sicer ni uvrstila svoje nogometne reprezentance na SP, bo imela na prvenstvu sodniško dvojico: zastopala jo bosta Michel Vautrot in Joel Ouiniou.
Luigi Agnolin je — po Barlassini (1934-1938) in Orlandiniju (1954-1958) — tretji italijanski sodnik, ki bo sodil na dveh svetovnih prvenstvih. Piskal je namreč že pred štirimi leti v Mehiki. 47-letni profesor telesne vzgoje je sodil prvo tekmo v A ligi marca 1973. leta (Fiorentina - Cagliari 3:0) odtlej pa je v najvišji ligi odpiskal še 220 tekem. Leta 1980 je prejel nagrado Mauro, najvišje priznanje italijanske zveze nogometnih sodnikov. Dve leti prej je napredoval v mednarodnega sodnika. Med drugimi je leta 1988 sodil finalno tekmo pokala prvakov med PSV in Portom, lani pa so ga v mednarodni anketi izbrali za drugega najboljšega mednarodnega sodnika po Francozu Vautrotu.
Tulio Lanese, 43-letni zavarovalni agent, je sodil v A ligi 130 tekem. Mednarodni sodnik je postal šele pred štirimi leti, a se je v tem času zelo uveljavil, tako da je bil pred dvema letoma izbran med sodnike, ki so sodili na olimpijskih igrah v Seulu.
Seznam sodnikov za svetovno prvenstvo
EVROPA: Tullio Lanese in Luigi Agnolin (Italija), Michel Vautrot in Joel Ouiniou (oba Francija), Helmut Kohl (Avstrija), Peter Mikkelsen (Danska), Marcel Van Langenhove (Belgija), Emilio Soriano Aladren (Španija), Siegfried Kirschen (NDR), Michal Lis-tkiewicz (Poljska), Erik Fredriksson (Švedska), Kurt Rothlisberger (Švica), Aleksej Spirin (SZ), Aron Schmidhu-ber (ZRN), Zoran Petrovič (Jugoslavi-
ja), George Courtney (Anglija), Alan Snoddy (Irska), Carlos Silva Valente (Portugalska), George Smith (Škotska).
JUŽNA AMERIKA: Jose Ramiz VVright (Brazilija), Carlos Maciel (Paragvaj), Juan C Loustau (Argentina), Hernan Silva (Čile), Jan Daniel Car-dellino (Urugvaj), Elias Jacome (Ekvador), Armando Perez Hoyos (Kolumbija).
AFRIKA: Naji Jouini (Tunizija), Mohamed Hansal (Alžirija), Jean-Fidele Diramba (Gabon).
AZIJA: Jamal Al-Sharif (Sirija), Jassim Mandt (Bahrein), Shizou Takada (Japonska).
SREDNJA IN SEVERNA AMERIKA: Edgardo Codesal Mendez (Mehika), Berny Ulloa Morera (Kostarika), Vincent Mauro (ZDA).
OCEANIJA: Richard Lorene (Avstralija).
Pietro Vierchowod pred sodnikom... brez piščalke
COMO — Rdečelasi stoper Samp-dorie Pietro Vierchowod je sicer že leta navajen na sodnike, saj jih srečuje vsako nedeljo, še predno stopi na nogometno igrišče, njegovo včerajšnje srečanje z možem v črnem pa ni bilo tisto običajno, temveč precej drugačno od vsakotedenskih in zanj tudi mnogo bolj »naporno«. Sodnik v Comu, pred katerim se je moral predstaviti, ni imel v roki piščalke, pač pa kazenski zakonik. Vierchowod se je moral namreč zagovarjati pred obtožbo davčne utaje. Po obtožnici naj bi nogometaš utajil vsoto, ki jo je prejel od italijanske nogometne zveze kot nagrado za osvojeni naslov svetovnega nogometnega prvaka na španskem mundialu leta 1982. Vierchowod naj bi takrat spravil v žep 168 milijonov lir, ki jih potem ni prijavil.
Vierchowod je zatrdil, naj bi mu sama italijanska nogometna zveza »svetovala«, naj ne prijavi vsote. Na včerajšnji obravnavi je predsednik sodišča odredil naj za priče pokličejo sedanjega predsednika nogometne zveze Matarreseja in njegovega predhodnika Sordilla.
V dveh evropskih košarkarskih pokalih
Bosna, Knoir in Scavolini napni
Tekmovalce MZSTE Hobles spremljal dež in sneg
Naši smučarp na M frontah
Nedeljski veleslalom v Forniju di Sopra je potekal v znamenju slabega vremena, saj se je po jutranjem sneženju temperatura dvignila in začelo je deževati. Kljub temu je trda umetno zasnežena proga zdržala do konca tekmovanja.
Veleslalom je bil postavljen na progi Cimacuta s 140 m višinske razlike in 23 vrati. Tekmovale so kategorije baby sprint in cicibani.
Dobro so se uvrstili cicibani MZSTE Hobles, kjer so v ženski kategoriji dosegle Karin Mezgec (MZSTE Hobles Mladina) 8., Nastja Milič (MZSTE Hobles SPDT) 11. in Fjona Mezgec (MZSTE Hobles Mladina) 13. mesto. Med moškimi pa je Peter Furlan (MZSTE Hobles Mladina) zasedel 9. mesto. Na skupni lestvici so tekmovalci MZSTE Hobles Mladina zasedli odlično 3 mesto. V isti kategoriji sta sodelovala tudi Neda Sancin (Breg), ki se je uvrstila na 12. mesto, in Andrea Tul (Breg), ki je bil šestnajsti.
V	kategoriji baby sprint je v zelo okrnjeni konkurenci Anja Štrekelj (Brdina) zasedla 3. mesto, Dejan Furlan (Mladina) pa je pristal na 7. mestu.
Mladinci (MZSTE Hobles) so se istega dne mudili na Nevejskem sedlu, kjer je bil na sporedu conski slalom za pridobivanje točk FISI. Tudi v tem kraju vreme ni bilo naklonjeno, saj je snežilo, kar je pripomoglo k velikemu odstopu.
Kljub temu se je Francesca Rapotec (MZSTE Hobles Breg) zopet izkazala z 9. mestom, Sara Sossi (MZSTE Hobles Devin) pa je bila trinajsta.
V	moški konkurenci je Robert Renčelj (MZSTE Hobles Devin) zasedel dobro 11. mesto. Rezultat bi bil lahko boljši, če ne bi imel smučar med smučanjem težav z očali. Na 16. mesto se je uvrstil Erik Vodopivec (MZSTE Hobles Breg), mesto za njim se je uvrstil Andrej Kosmač (Breg), odstopil pa je Daniel Toscano (MZSTE Hobles Devin). (BM)
V nižjih namiznoteniških prvenstvih
Popolen uspeh naših ekip
ŽENSKA B LIGA
DRŽAVNI MLADINCI
JADRAN FARGO - VIRTUS VIDEM
105:96 (54:34)
JADRAN-FARGO: Oberdan 6, Gher-li, Pertot 27 (1:4), Stanisa 20 (2:2), Sterni 12 (2:2), Crisma 18 (1:2), Lesica 16, Sosič 6.
PM: 6:10. ON: 21. TRI TOČKE: Lesica (2), Crisma (1).
Jadranovi mladinci so v državnem prvenstvu dosegli že tretjo zaporedno zmago. V torek so namreč doma premagali sicer povprečno ekipo videmskega Virtusa, ki nič ni mogla proti razigranim gostiteljem.
Gostje so bili enakovredni jadra-novcem le v prvih petih minutah, ko je bil izid 16:15 za naše, že v, 10. min. pa je znašala prednost gostiteljev sedem točk (34:27) in se z minutami stalno večala. V sredini drugega polčasa so naši vodili že s 30 točkami razlike (81:51), kar jasno kaže o premoči jadra-novcev. V jadranovih vrstah se je zopet izkazal Martin Pertot, ki je bil s 27 točkami tudi najboljši strelec srečanja. Sicer pa je vse moštvo igralo dopadljivo, hitro in učinkovito, (jan)
PROPAGANDA
LIBERTAS - KONTOVEL	58:41
(30:13)
KONTOVEL: Spadoni 6, Agostini 2, Spacal, Lizzante 5, Foraus 2, Štoka 2, M. Starc 6, B. Starc 4, Škerk 12.
V začetku tekme je Libertas povedel za 7 točk. Konto velo vi košarkarji so skušali nadoknaditi zaostanek, toda ni jim uspelo in so poraženi zapustili igrišče. (Milan Starc)
ZSŠDI
obvešča, da bosta danes, 1. februarja, ob 20.30 seji sledečih komisij. - košarkarska komisija na sedežu ŠD Polet v prosvetnem domu na Opčinah
- odbojkarska komisija na sedežu ŠZ Sloga v Bezovici.
Jutri, 2. februarja pa bo ob 20.30 v Koči pod Rupo v Repnu seja balinarske komisije.
ŠD BREG
SMUČARSKI ODSEK obvešča, da izlet v nedeljo, 4. februarja odhod avtobusa v Šappado ob 5.45 iz Doline, ob 6. uri iz Boljunca in ob 6.10 iz Boršta.
V 10. kolu ženske B ligi so predstavnice Krasa Corium igrale v gosteh pri Fincantieriju in ga gladko odpravile z izidom 0:5. Biserka Simoneta m Martina Ravbar sta osvojili po dve točiki, kapetanka Sonja Milič pa eno. Miličeva je proti zadnjeuvrščeni ekipi uredila postavo tako, da bosta igrali mlajši igralki več tekem. Izkazalo se je, da je pravilno taktizirala, saj sta tako Simo-netova kot Ravbarjeva premagali nasprotnice z gladkima 2:0. Kras Corium tako po 10. kolu še naprej vodi na lestvici pred Recoarom Agostini in Borom Farco.
* * *
Ni bilo ravno lahko, a je šlo. Kot v prvi tekmi. Bor Farco je namreč tudi v povratnem srečanju ženske namiznoteniške B lige odpravil južnotirolsko ekipo Rentsch iz Bočna s 5:0.
Gorkičeva je tokrat prišla na tekmo naravnost iz postelje, kljub bolezni pa je brez posebnih težav osvojila »načrtovani« dve točki. V preostalih dvobojih je še dve točki priborila Bersanova, eno pa Posegova. Obema je največ težav povzročila Clementijevaa, saj sta se oba dvoboja z njo končala z 2:1, zadnja seta pa z 21:18.
Po tej tekmi si je Bor Farco dokaj popravil pogoje za obstanek v B ligi. V prihodnjem prvenstvu bodo namreč ohranile status drugoligaša le po tri najvišje uvrščene ekipe iz vsake skupine. V B skupini, kjer nastopajo »pla-ve«, pa so trenutno na vrhu lestvice v dokaj izenačenem položaju Recoaro, Kras in Bor Farco. Za borovke bi se lahko položaj nekoliko zapletel le v primeru, če bi četrtouvrščeni Karneid v preostalih tekmah zmagoval, naša dekleta pa izgubljala. To se pa, po mnenju trenerja Filipasa, ne bo zgodilo. (Boj)
IZIDI 10. KOLA: Karneid - Recoaro Agostini Bočen 4:5, Fincantieri Trst -Kras Corium 0:5, Bor Farco - Rencio 0:5. Azzurra Gorica počiva.
LESTVICA (skupina B): Kras Corium, Recoaro Agostini Bočen, Bor Farco 14, Azzurra Gorica 8, Karneid 6, Rencio 2, Fincantieri Trst 0.
MOŠKA C LIGA
Nekaj začetne vznemirjenosti je bili pred srečanjem moške ekipe Krasa in Redentore Este, ker so gostje zamenjali igralca, vendar se je po zmagah
Igorja Miliča nad mladim Mirandolom in Mersija nad Gamberinijem izkazalo, da je novemu igralcu, veteranu Tognoli kos tudi tretji krasov mož Marjan Milič. V nadaljevanju je Igor Milič odpravil v treh setih obrambnega igralca Gamberinija, Marjan Milič pa je dokončno zapečatil zmago Krasa proti neraščajniku Mirandoli z izidom 5:0. Z novima točkama se Kras približuje tretjeuvrščenemu Villazzanu, ki ga želi prehiteti v nadaljevanju prvenstva. Štiri kola pred koncem prvenstva moške C lige krasovci kujejo načrte in upajo na dobro končno uvrstitev. KRAS - REDENTORE ESTE	5:0
L Milič - Mirandola 2:0 (21:11, 21:13); Mersi - Gamberin 2:0 (21:14, 21:18); M. Milič - Tognolo 2:1 (6:21, 21:14, 22:20); L Milič - Gambarin 2:1 (17:21, 21:18, 21:12); M. Milič - Mirandola 2:0 (21:17, 21:12)
IZIDI 10. KOLA: Cassa Rurale Vil-lazzano - CMM Trst 2:5, Alto Adige
Bočen - Azzurra Gorica 5:1, Kras - Redentore Este 5:0, Fincantieri Trst - Recoaro Agostini Bočen.
LESTVICA: CMM Trst 20, Fincantieri Trst 16, Cassa Rurale Villazzano 12, ŠK Kras, Alto Agide Bočen 10, Azzurra Gorica 8, Recoaro Agostini Bočen 4, Redentore Este 0.
PROMOCIJSKA LIGA
Zmagovalnemu vikendu Krasa se je pridružila tudi najmlajša Krasova ekipa v ženskem promocijskem^ prvenstvu. Monika Radovič, Katja Štoka in Katja Milič igrajo zmeraj bolj prepričljivo. Na domačih tleh so v nedeljo premagale starejše nasprotnice Chia-dina z izidom 5:1. Poleg dveh točk Ra-dovičeve in Štokpve je prvo točko za svoje društvo osvojila najmlajša kra-sovka Katja Milič. V konkurenci treh ekip ostaja Kras neporažen s 4 točkami, sledi CMM Trst z dvema in Chia-dino brez točke. (J. J.)
W
Četrto mesto pomeni play out
Krasove namiznoteniške prvoligašice so si s sobotno zmago proti drugouvrščeni Barcelloni zagotovile končno 4. mesto v svoji skupini, kar pa jim s® vedno prinaša le boj v play outu za obstanek. Na sliki: Obadova (levo) med dvobojem z Bottiglierijevo	(Foto Križmančic)
V nedeljo v Zgoniku v organizaciji Bora Infordate
ob robu naših nogometnih igrišč
Po 20 letih spet kros!
Tekačice so se v nedeljo zagnano podale na progo na zgoniškem Krasu
(Foto Magajna)
Atletski kros se je z uspehom vrnil v tržaško pokrajino, potem ko pri nas v tej disciplini že kakih 20 let ni bilo večjega tekmovanja deželnega obsega. Zasluga gre AD Bor Infordata, ki je v nedeljo v Zgoniku priredilo drugo preizkušnjo deželnega ekipnega pr-
venstva. Krosa se je v štirih kategorijah udeležilo 86 posameznikov in posameznic, kar je bilo povsem v predvidenih mejah prireditve. Le iz Gorice je bila udeležba manjša od pričakovanja; iz te pokrajine pri mladincih sploh ni nastopil nihče. Manjkalo je
tudi nekaj boljših tekačev iz tržaških društev, kar je tudi botrovalo uspehu atletov iz Furlanije, ki so osvojili vsa prva mesta.
Posebno lep je bil tek mladink z Goričanko Elisabetto Marussi, ki je vodila vse do metra pred ciljem. Na sami črti jo je za nekaj centimetrov prehitela Katia Puntel (Libertas Videm). Sploh je bil tek mladink zelo izenačen s štirimi tekačicami v samih 7 sekundah.
V ostalih tekih so po predvidevanju zmagali Simone Zoia (Brugnera) med mladinci, Enzo Dal Gobbo (Videm) med člani in državna reprezentantka Marzia Gazzetta (Torviscosa) pri članicah. Na ekipni lestvici je klub Libertas iz Vidma utrdil vodilno mesto.
Organizacija je morala v zadnjih dneh premostiti določene težave z urejevanjem proge. Deževna dneva pred izvedbo prvenstva sta spremenila sveže prekrito traso naftovoda (tekači so jo morali prečkati trikrat) v blatno močvirje, ki je močno razbijalo ritem teka in večalo napor. Ta okoliščina je nekako nadomestila krajšo razdaljo vsakega kroga, ki je bil izmerjen samo na oko. Kljub tem težavam je bila postavljena podlaga za ponovno organizacijo takega tekmovanja v prihodnji sezoni. Tekmovalci so se vsekakor pohvalno izrazili o značilnostih proge na zgoniškem Krasu, (kb)
V nedeljo v italijanski rokometni C ligi
Kras Trimac z zmago do 3. mesta
jih težav obdržali visoko prednost do konca. Paese ostaja tako še vedno brez točke najresnejši kandidat za nazadovanje, krasovi ekipi pa se ponujajo še do pred kratkim neslutene možnosti, čeprav v krasovem taboru trdijo, da letos boj za napredovanje ne pride v poštev. Prvenstvo bo naslednji teden prekinjeno, da bi lahko odigrali zaostale tekme.
V prihodnjem kolu, ki bo torej na sporedu šele čez dva tedna, pa čaka krasov-ce izredno težko gostovanje v Trevisu pri Pastajollyu. (Pjotr)
IZIDI 9. KOLA: Padana - Pastajolly 29:29; Cividin - Jolly 23:19; Cellini - S. Dona 18:19; Kras Trimac - Paese 27:17; Fides - Libertas 25:21; Q. d'Altino - Nardi 21:24.
LESTVICA
17 9 8 1 0 214:158 16 9 7 2 0 233:141
13 9 6 1 2 203:186
Takih akcij je bilo na tekmi Kras Trimac - Paese nič koliko: vratar gostov je
moral kar sovcev
27-krat nemočno dvigniti roke pred
učinkovitimi napadi kra-
(Foto Magajna)
KRAS TRIMAC - PAESE 27:17 (11:8)
KRAS: Klinc, Rossi, Vremec 1, Fonda 1, Grilanc, Race, Peric, Pertot 2, Raseni 4, Milič 5, Kozlovič 9, VVeissenegger 5.
Krasovi rokometaši so z visoko zmago Proti Paeseju dosegli peti zaporedni pozitivni rezultat in se tako prerinili celo na tretje mesto na lestvici. Ouarto d'Alti-no, ki je imel le točko več od Krasa, je namreč doma izgubil proti vedno boljšemu Nardiju iz Vittoria Veneta in tako °dstopil svoj položaj krasovi ekipi.
Tekmo s Paesejem so naši začeli dokaj povprečno, saj so igrali brez prave zagrizenosti in slabo zapirali prostor v obram-ni. Tako je bilo še v 20. minuti prvega Polčasa stanje izenačeno (8:8). Naši rokometaši so se»streznili« komaj proti koncu Prvega dela igre, ko so prvič odločneje povedli, v drugem polčasu pa so Lazarje-vi fantje zaigrali kot se spodobi in upi nasprotnikov, da bi vsaj v Zgoniku odnesli celo kožo, so se razblinili.
.. Igralci Paeseja niso bili kos predram-veni krasovi obrambi in prednost naših Se je stalno večala, predvsem po zaslugi Protinapadov Rasenija in Kozloviča. De-Set minut pred koncem je znašala prednost Krasa že celih deset golov (23:13).
Krašovci so si takrat praktično že zagotovili zmago, zato so lahko v zadnjih minutah zaigrali bolj sproščeno. V preostalem delu tekme niso bili demoralizirani nasprotniki sposobni niti delno nadoknaditi razlike in krasovi igralci so brez več-
Cividin TS Pastajolly TV Kras Trimac Nardi Vitt. Ven. Ouarto d Altino San Dona Padana Mons. Fides S. Vito Cellini PD Jolly Campof. Libertas TS Paese
12
12
10
8
6
4
3
1
0
9 6 9 6
8	4
9	3 8 3 8 2 8 1 8 0 8 0
177:164 185:180 176:166 204:203 204:193 132:178 143:196 168:210 8 121:185 Cividin,
PRIHODNJE KOLO: Cellini Paese - Fides, Jolly - Nardi, Pastajolly Kras Trimac, S. Dona - Libertas, Q. d'Al tino - Padana.
V ženski rokometni C ligi proti ekipi Pastajolly
Krasovke izgubile, a zadovoljile
PASTAJOLLV - KRAS	18:7
KRAS: Colja, Bizjak 2, Ferluga 3, Purič, Natural, Citter 1, Ukmar 1, Calzi, Jagodic.
Krasove rokometašice so se v nedeljo spet vrnile praznih rok z gostovanja v Trevisu. Četudi so naše doživele doslej same poraze, je vseeno opaziti, da pridobivajo s časom na tehniki ter da postajajo iz tekme v tekmo vedno bolj uigrane. V zadoščenje trenerja Božeglava so v Trevisu zaigrale zelo dobro in zagrizeno v obrambi in to posebno v prvem polčasu. Ahilova peta ekipe pa ostaja še vedno napad, kjer so rokometašice iz zgoniške občine še vedno preveč neučinkovite. Krasovke ne gradijo slabih akcij, žal pa se le-te neštetokrat zaključijo s šibkim metom, ki ne dela preglavic nasprotnikovemu vratarju.
Proti koncu tekme so poskusile krasovke zaigrati pressing-obrambo, ki pa ni dobro uspela; dekleta so bila namreč tedaj že preutrujene, da bi lahko uspešno izvajale to zahtevno obrambo. Razlika v golih se je tako v zadnjih minutah še povečala.	i
Konec tedna bodo imele krasovke premor. Prvenstvo bodo nadaljevale 10. februarja (ob 18. uri), ko se bodo srečale z ekipo Fides v San Vito al Tagliamento. (Tanja)
Kras v soboto prisilno »počival« Vesna še ni požrla enajstmetrovke
Gneča v kazenskem prostoru med nedeljskim derbijem Primorje - Vesna. Na desni v ozadju spremlja akcijo sodnik Osso, ki je po mnenju Križanov »glavni krivec« za poraz ekipe trenerja Esposita.	(Foto Magajna)
V	naši tedenski rubriki bomo tokrat spregovorili o dogodkih, ki so se pripetili v soboto v Tržiču oziroma med nedeljskim derbijem na Proseku med Primorjem in Vesno. Začeli bi kar s tekmo Romana - Kras, ki bi jo morali odigrati v soboto v Tržiču, a je niso odigrali. Za pojasnilo o tej tekmi smo vprašali predsednika Krasa Egidija Korošca.
»Romana nas je pred kratkim zaprosila, če bi lahko anticipirali napovedano tekmo, ker je imela težave z igriščem, ki je bilo v nedeljo zasedeno. Kljub težavam zaradi službenih obveznosti nekaterih nogometašev smo prošnjo sprejeli in v soboto smo se pred napovedano uro (14.30) zbrali pred igriščem v Ul. Boito v Tržiču. Tam smo našli tudi voditelje in nogometaše Romane. Na žalost pa je bilo igrišče zaprto. Medtem je prišel tudi sodnik. Voditelji Romane so si prizadevali, da bi dobili kakšno alternativno rešitev, in tudi našli na razpolago sosednje igrišče. Sodnik pa na podlagi obstoječih pravil tega zasilnega izhoda ni sprejel. Obrazložil je, da je treba odigrati tekmo na igrišču v Ul. Boito, kot je bilo razvidno iz uradnega obvestila nogometne zveze. Zato je sodnik kot predvideva pravilnik počakal tričetrt ure in ob 15.15 odšel. Pred tem je še sporočil, da bo o tem napisal zapisnik. Na podlagi le-tega bo sedaj o rezultatu odločala disciplinska komisija. Pri tem pa nimam dvoma, da nam bo zveza pripisala zmago z2:0 brez borbe, saj je za igrišče odgovorna ekipa, ki gosti, v tem primeru Romana. Žal mi je, da je prišlo do te nevšečnosti, športno seveda je, da si točke priboriš na igrišču, vendar nogometna pravila so s tem v zvezi dovolj jasna.«
* * *
V	zamejskem nogometnem svetu je precej razburjena in mnogo govoric sprožil dogodek, ki se je pripetil med nedeljskim derbijem Primorje - Vesna na Proseku. Tekla je 24-minuta p.p., ko je sodnik Osso iz Vidma pri stanju 1:0 za Primorje dosodil 11-metrovko v korist proseške enajsterice. Protesti so ob podobnih primerih, predvsem če
e za sporne odločitve, običajni, to-at pa so bili nekoliko ostrejši, saj je sodnik, potem ko je odpiskal naj strožjo kazen, brez oklevanja pokazal rdeči karton vratarju Vesne Francioliju.
Kriškega vratarja Franciolija smo zato vprašali, kaj se je pravzaprav zgo-
dilo v tistih trenutkih med njim in sodnikom.
»Mislim, da je sodnik povsem neupravičeno dosodil 11-metrovko v korist Primorja. To me je segrelo, da sem se dotaknil oziroma porinil sodnika, in to je bilo tudi vse. Nisem ga žalil in tudi mu nisem nič očital. Upam in prepričan sem, da bo to razvidno tudi iz sodnikovega zapisnika.«
Kakšno razsodbo pričakuješ od disciplinske komisije?
»Izključitev- je vedno slaba športna poteza, vendar mislim, da prekršek ni bil tako hud, da bi zaslužil predčasno pot v slačilnico. Opomina sem bil vsekakor vreden, ker pa me je sodnik izključil, upam, da me disciplinska komisija ne bo kaznovala z več kot z dvotedensko prepovedjo igranja.«
Kakšno je tvoje mnenje o derbiju in kaj meniš o letošnjem prvenstvu Vesne?
»Mislim, da ne smemo preveč jamrati in kriviti sodnika za nedeljski poraz. Pri stanju 2:1 (z nogometašem manj) je imela Vesna možnost za izenačenje, a naivna napaka Podgornika, ki jo je Sullini spretno izkoristil, nam je odrezala noge. Pri stanju 3:1 se je praktično tekma končala. Kljub nevarnemu, vendar ne še kritičnemu položaju, imamo na razpolago še 12 tekem, da popravimo položaj na lestvici. Zato upam in prepričan sem, da si bo Vesna opomogla in kmalu izboljšala položaj na lestvici, tako, da bomo lahko v zaključnem delu prvenstva igrali bolj mirno in sproščeno ter s tem pripravili še kakšno prijetno presenečenje našim zvestim navijačem.«
(B. Rupel)
Romana - Kras 0:2
Pokrajinska nogometna disciplina je včeraj obravnavala primer tekme skupine L 3. amaterske .lige Romana -Kras, ki je niso odigrali v soboto v Tržiču. Komisija je po 7. členu disciplinskega pravilnika dodelila zmago Krasu z rezultatom 2:0, ker bi morala Romana poskrbeti za igrišče. Glede na objektivne okoliščine pa ni kaznovala Romane z globo in z odvzemom točke. Z zmago za zeleno mizo je Kras z 18 točkami utrdil tretje mesto na lestvici.
»Usoda« vratarja Vesne Franciolija bo znana danes, ko bo deželna nogometna disciplinska komisija izdaja komunike o disciplinskih ukrepih za tekme prejšnjega kola.
planinskega sveta ~|
šport na primorskem - šport na primorskem - šport na primorskem
Smučarskega izleta zaenkrat ne bo
tud/
Smučarski odsek SPDT sporoča, da
nedeljo, 4. februarja, ne bo izleta,
le(PQ skoraj gotovo, da bo smučarski iz-H0 v nedeljo, 11. februarja. Vse podrobni bodo javljene pravočasno.
Program izletov SPDT za leto 1990
sporoča vsem članom, da bo Če;«6'11° program izletov za leto 1990 v 9°rdfx l5- februarja, ob 20. uri v Gre-okJrčevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, v vQnkU Predvaiania televizijske nadalje-Vq; e Y hribih se dela dan '. Po pred-filma bodo odborniki društva na sQ/rip QP° .Z.Q Podrobnosti v zvezi s po-ne, dZn*mi izleti. Društvo vabi svoje čla-jo Se ob tei Priliki masovno udeleži-
Nogometaši Kopra so se pripravljali na Češkoslovaškem
KOPER — Iz Žiline (ČSR) so se vrnili nogometaši Kopra, člani tretje jugoslovanske lige, kjer so imeli uspele enotedenske priprave in odigrali tudi dve prijateljski tekmi. V prvi so s 4:0 premagali tamkajšnjega četrtoligaša Považan (Benedejčič 2, Voljč in Breznikar po 1 gol), v drugi pa bivšega prvoligaša Žilino z 1:0. Zadetek je dosegel Zulič iz najstrožje kazni potem, ko so gostitelji v prodoru (61. min.) zrušili Triperje. Pet minut pozneje so gostitelji tekmo zapustili z izgovorom, da igra Koper preostro. Po vrnitvi v Koper so igrali Koprčani včeraj tekmo v Labinu s tamkajšnjim Rudarjem, že konec tedna pa jih čaka (v soboto in nedeljo) nastop na turnirju Koper 90, ki bo z udeležbo zagrebškega Dinama in Olimpije najmočnejši doslej; že tako pa je koprski turnir najmočnejši v Sloveniji.
IZOLA Nogometna žoga pa se je zavrtela tudi v sosednji Izoli, kjer so nogometaši Izole, jesenski prvaki prve slovenske lige, pričeli vaditi pod vodstvom trenerja Pertiča. Izola bo v spomladanskem delu močnejša za novinca Ožegoviča iz Knina ter štiri najbolj perspektivne domače nogometaše (Boja-niča, Štampferja, Ružniča in Mamiloviča). Prvenstvo se bo nadaljevalo 25. marca in že v 1. kolu čaka Izolane težko gostovanje pri ljubljanskem Teol Slovanu. Ni tajna, da načrtujejo pri Izoli osvojitev prvega naslova prvaka Slovenije in napredovanje v tretjo jugoslovansko ligo. (Kreft)
KOPER Na malonogometnih igriščih koprske ŠRC Bonifike medtem poteka prvenstvo Kopra v
malem nogometu, na katerem tekmuje v treh kakovostnih ligah kar 53 ekip. V prvi ligi so seveda favoriti že priznane malonogometne ekipe Tutti Frutti-Sonček, Ciciban, Bau bau in Slikoplast. Redna kola so ob sobotah in nedeljah, doslej pa so odigrali že osem kol, po katerih je v 1. ligi v vodstvu Jolly s točko prednosti pred Sončkom, tretja pa je ekipa Hrvatini Tanja iz Hrvatinov. (Kreft)
KOPER Najboljši teniški igralci TK Portorož Jaka Božič, Mitja Vatovec in David Hreščak so zahtevali izpisnice z željo, da se vključijo v sosednji Koper. Vatovec in Hreščak sta izpisnici že prejela in sta se že vrnila v matični klub Koper, Božič pa, ki je pričel s tenisom v Portorožu, izpisnice še ni prejel.
(Kreft)
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 1.92.000 lir; v SFRJ številka 4,- din (40.000.- din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000.- din), polletno 390,- din (3.900.000,- din), letno 780.- din (7.800.000,- din). Celoletna naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
četrtek, 1. februarja 1990
Različni odmevi na govorice o možnem odstopu Gorbačova z mesta partijskega voditelja
Vest ameriške TV mreže najbolj odmevala po Italiji Iz Moskve prišel takojšen demanti Mihaila Gorbačova
MOSKVA — »Mihail Gorbačov odstopa?« S takimi velikimi naslovi je velika večina italijanskih časopisov včeraj objavila vest, ki jo je v torek zvečer v svet spustila ameriška privatna TV mreža CNN, ki 24 ur dnevno oddaja novice z vsega sveta. Kljub temu da vest ni bila preverjena, je naletela v Italiji na izreden odmev. Precej drugače pa je bilo v drugih evropskih državah, kjer so časniki govorice o morebitnem odstopu Mihaila Gorbačova z mesta voditelja sovjetske partije sicer zabeležili, poudarek pa je bil dosti manjši kot v Italiji.
Tako je v Veliki Britaniji le bulvarski The Sun v sredini prve strani objavil velik naslov »Gorby se ločuje od rdečih«, drugi časopisi pa so bili mnogo previdnejši in so na prvih straneh objavili le krajše članke z nekaj vrsticami, ki so jih največkrat v obliki okvirja vključili v druge zunanjepolitične članke. Podobno je bilo v Franciji, kjer je bil večji poudarek dogodku dan le v Le Figaroju, ki pa je o dogodku poročal na notranjih straneh s kratko napovedjo na prvi strani. Zanimivo je, da v zahodnonemških časopisih vest o napovedanem odstopu sovjetskega partijskega voditelja sploh ni bila objavljena, zato pa je bil v ZRN velik poudarek dan Gorbačovovim izjavam v zvezi z možnostjo združitve obeh Nemčij.
Seveda so imele te vesti velik odmev tudi v Moskvi, kjer pa je prav Mihail Gorbačov (na sliki AP) poskrbel, da čim prej demantira govorice o napovedanem odstopu. Pred včerajšnjim srečanjem z novim brazilskim predsednikom Collorjem de Mellom je Gorbačov informacijo ameriške TV mreže CNN ocenil kot navadne govorice brez osnove, ki naj bi jih v ZDA razširili pred začetkom ponedeljkovega zasedanja plenuma sovjetske partije. Gorbačov je dejal, da niti ne razmišlja, da bi se umaknil s partijskega vrha. »Sedaj je, kot kaže, v modi, da se marsikaj govori in ugiba o Sovjetski zvezi. Najbrž te govorice nekomu tudi koristijo, pričajo pa tudi o velikem, včasih celo prevelikem zanimanju za SZ. Postalo je že skoraj pravilo, da se jored vsakim plenumom partije razširi cela vrsta izmišljotin, ki nimajo nič skupnega z realnostjo, morda pa je razumljivo, da je do takih govoric prišlo zdaj, ko se perestrojka v Sovjetski zvezi nahaja v izredno kritičnem obdobju.« To so bile besede, s katerimi je Gorbačov skušal pregnati dvome novinarjev in zanikati vsako možnost svojega odstopa.
Ob vsem tem se postavlja vprašanje, od kod je CNN sploh dobila vest, da naj bi Gorbačov razmišljal o odstopu s položaja partijskega sekretarja in zadržal le še položaj predsednika države. »Skrivnost«, če jo lahko tako
imenujemo, je prišla kmalu na dan. Dopisnik ameriškega dnevnika Newsday je namreč poročal o uvodniku v Komsomolskaji Pravdi (gre za včerajšnjo izdajo), v katerem naj bi uradno glasilo mladih komunistov od Gorbačova zahtevalo, naj se umakne s položaja voditelja KP in se v celoti posveti opravljanju predsedniških dolžnosti, da bi na ta način v največji možni meri pripomogel h gospodarski in politični prenovi v SZ. V članku je navedena tudi izjava direktorja časopisa, ki pravi, da je ločitev funkcij nujna in edino pravilna.
Govorice o morebitnem odstopu Gorbačova pa imajo svoj izvor najbrž tudi v dejstvu, da je politbiro že pred dnevi zahteval od glavnega zaveznika Gorbačova Aleksandra Jakovljeva, da za skorajšnji partijski plenum pripravi predlog obsežnih sprememb, ki naj bi jih onbravnavali prav na centralnem komiteju 5. in 6. februarja. Takrat naj bi se s tem v zvezi tudi razširile' govorice, da naj bi Gorbačov prepustil mesto partijskega voditelja samemu Jakovljevu, med kandidati za njegovega naslednika pa naj bi bila še šef KGB Kr-jučkov in ministrski predsednik Rižkov.
Resničnost teh govoric skoraj ni mogoče preveriti, nedvomno pa bomo dokaj jasen odgovor na vse neznake dobili že v začetku prihodnjega tedna, ko bo na sporedu tako »glasno« napovedovani partijski plenum.
Mc Donald že prvi dan osvojil izreden kirurški poseg žepe in želodce Moskovčanov
MOSKVA — Eden od ameriških simbolov, hamburger z ocvrtim krompirčkom, je od včeraj doma tudi v Sovjetski zvezi. V središčni Gorkijevi ulici se namreč na 10 tisoč kvadratnih metrih površine razprostira sloviti lokal Mc Donald’s, v katerem ponujajo izključno obložene tople kruhke in osvežilne pijače v papirnati embalaži. V lokalu je prostora za 700 gostov, na odprtem pa bo ob primernem času še dodatnih 200 miz. Mc Donal-ds je zaposlil 630 delavcev, kandidiralo pa se jih je več kot 26 tisoč. V lokalu je 27 blagajn, učinkovit okras pa ustvarjajo desetine neonskih reklam. Kako pa je s cenami. Za sloviti big mac bodo Moskovčani odšteli, pet rubljev. Ni malo, vsaj tako je ugotovila »babuška« na sliki, ki je pristavila, da bi z isto vsoto lahko tri dni jedla domačo hrano. Bržkone pa se ni mogla izogniti skušnjavi »kapitalističnega« hiperkaloričnega prigrizka. Pred Mc Donaldom pa se je včeraj nagnetla prava množica radovednežev, ki jih cenik, razobešen v tipičnem (kičastem) zlatem okviru pred vhodom, ni plašil. Vrst so v SZ že itak vajeni, če pa na cilju ponujajo tako izjemno novost, velja potrpeti. Za red in mir pa so poskrbeli moskovski prometniki, ki.so se ob priložnosti prelevili v žive reklame. Z Mc Donaldovimi zastavicami so mimoidoče opozarjali, da so na pravi poti.
Če huje pritisne mraz bomo brez elektrike
Vojaški zavezanci iz Slovenije naj ostanejo v matični republiki
RIM Kako je z^ energetskimi zmogljivostmi Italije? Če naj prisluhnemo ministru za industrijo Adolfu Battaglii, nam trda prede. Tako proizvodnja kot uvoz električne energije sta na meji zadostnosti. Če bi Apeninski polotok stisnil hujši in dolgotrajnejši mraz, bi obstoječe količine električne energije ne zadostovale. Skratka, po ministrovem mnenju nam grozi energetski »black out«.
Slika, ki jo je dal včeraj minister Battaglia pred senatno komisijo za industrijo, ni najbolj spodbudna. Uvoz energije se je zmanjšal, medtem pa so vedno večje težave v proizvodnji tako v Brindisiju kot v Gioii Tauru. Po vsem tem je po ministrovem mnenju nujna odobritev spremnih zakonskih osnutkov vsedržavnega energetskega načrta PEN.
Je alarm, ki ga je sprožil Battaglia, upravičen? V vsakem primeru so njegove izjave zaskrbljujoče. Če obstaja stvarna možnost, da nas hujši mraz lahko neprijetno preseneti, so državne oblasti dolžne, da takoj in učinkovito ukrepajo.'Če pa bi bile ministrove izjave zgolj sredstvo za pritisk na javno mnenje in družbenopolitične ter gospodarske dejavnike z namenom, da bi dokazal, kako je državno električno podjetje potrebno korenite preobrazbe in privatizacije, potem je prav tako potrebno ustrezno razčiščevanje celotne zadeve.
Ministrovo poročilo v komisiji je vsekakor izzvalo zaskrbljene reakcije. Bilo pa je deležno tudi kritik. Zlasti s strani socialista Mancie in komunista Gianottija, ki je dejal, da Battaglia sicer rad opozarja na nevarnosti, potem pa se mesece ne prikaže v parlamentu, da bi razpravljal o potrebnih zakonih.
LJUBLJANA — Število vojaških obveznikov iz SR Slovenije, ki služijo vojaški rok na območju matične republike, 'se iz leta v leto zmanjšuje, ob zadnji napotitvi pa po navodilih zveznega sekretariata za ljudsko obrambo celo nobeden od slovenskih fantov ni bil razporejen v enote JLA, ki so na območju Slovenije.
Izvršni odbor predsedstva RK Socialistične zveze Slovenije je zoper takšno prakso zveznih vojaških oblasti odločno protestiral in zahteval politično razpravo o tem vprašanju in ugotavljanje odgovornosti, saj meni, da so razlogi za takšne odločitve zagotovo politične in ne le strokovne narave.
V živahni razpravi o vprašanjih razporejanja vojaških zavezancev iz Slovenije je bilo še rečeno, naj bi v prihodnje najmanj polovica fantov, državljanov SR Slovenije, služila vojaški rok v Sloveniji in da se bodo člani
socialistične zveze zavzeli za takšne načelne in praktične rešitve, ki bi omogočile slehernemu državljanu SFRJ, vojaškemu zavezancu (tudi zdomcem), da svojo dolžnost izpolni v matični republiki oz. pokrajini. Po mnenju razpravljalcev bi taka praksa koristila notranji moralni trdnosti JLA, trdnejši povezanosti JLA z narodi in narodnostmi Jugoslavije, njeni bojni pripravljenosti, s tem bi zmanjšali tudi stroške JLA.
Izvršni odbor je opozoril tudi na škodljivost prakse, da se vojaškim obveznikom spreminja neposredno pred ali pa že ob vpoklicu v enote JLA njihova prejšnja in sporazumno določena vojaško-evidenčna specialnost (zvrst, rod in služba). Zavzel pa se je tudi, da bi za študente ponovno uvedli služenje vojaškega roka po opravljenem študiju, (dd)
LONDON — Prvič v zgodovini ki" rurgije se je londonskim specialistom posrečila operacija srca še nerojenega otroka. Potem ko so pri plodu ugotovili prirojeno srčno napako, so se zdravniki s privoljenjem matere odločili za operacijo. Skozi trebušno steno in maternico so v srčece ploda injicirali napihljiv balonček, pri čemer so se po-služili katetra s premerom komaj treh milimetrov. Balonček bo urejal delovanje srčne zaklopke, ki pri otroku ni pravilno delovala, saj se ni redno odpirala. Zaradi tega ni v njegovo telesce pritekala zadostna količina krvi, kar bi bilo po rojstvu usodno.
Operacijo, do katere je prišlo v 37 tednu nosečnosti, so izpeljali specialisti za prenatalno kirurgijo in kardiologijo Lindsey Allan, Darryl Maxwell in Michael Tynan. Poseg je trajal 2 uri. otrokova mati, ki je stara 41 let, pa je bila med tem pri zavesti, saj je dobila le delno anestezijo.
Otrok, ki se je po operaciji predčasno rodil 4. januarja, je še v inkubatorju, vendar zdravniki menijo, da je dobro prestal prvo in najnevarnejše kn tično obdobje.