fJorlca* izhaja vsakl torek in toboto Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. (Irednl&tvo se nahaja v „Narodni Tiskarni", ullca Vetturini §t. 9, kamor je naslavijati pisma. NefraDkirana plttma se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. Bokopifti dopisov se ne vračajo ^HH JBH 1BA ^Hb BHEb ^Ih JiflH y K^^HL TELEFON št. 201. stane na ieto 10 K, za pol let« 5 K. M eetrt leta 250 Uyravniitvo se nahaja v .„Narodni Tiskarni" ulica Vetturini It. 9. L% oglag« se plačuje od fveterostopne petit vrste po U vin., za vectcratni natis primeren popust. PoMamezne It«v ilk«* stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih goriikih trafikah Št. 52. V Gorici, v soboto dne 1. julija 1911. Leto XIII. Nesposobnosf? Pri minulih državnozborskih vf- litvah sta bila prišla v Trslu v ožjo litev itaiijanska socijalna demokr Pittoni in Oliva z dvema italijanskin ^ liberalce.iia, v Pulju je biia ožja volitev* med Ilrvatom Laginjo in nud italijan- skim liberalceni Ri/.zi-jem, v drugem tržaškcai okraju pa med Slovencem Rybaf-em in italijanskim liberalcem Gasser-jem. Izvoütev tržaških socijalnih demo- kratov je bila popolnoma odvisna od slovenskih glasov. Politično vodslvo tržaskih Slovencev bi bilo moralo skle- niti s socijalnimi demokrali kompromis ter jini dati slovenske glasove na raz- poiago le s pogojem. da glasujejo so- cijalni demukratje v Trslu za sloven- skega kandidaia Rybaf-a, v Pulju pa za llrvata Laginjo. Da bi bill socijalni demokratje ta pogoj sprejcli, je gotovo. kajti njih kandidata sta zamogla zma- gati le s poinočjo slovenskih glasov. A kaj se je zgodilo ? Na predlog dr. Rybaf a so sklenili slovenski volilci v Trslu glasovati. brez vsakega kompromisa za itaiijanska so- cijalna dcmokrata. ki sta s poninčjo slovenskih glasov tudi res prodrla. med tern ko sta slovanska kandidaia Laginja i n Rybaf propadla. ker so se socijalni demokratje vzdržali ožje volitve. i.'ko suit» izgubili Jugoslovani dva rnandata. Dr. Rybaf je sicer skusal na shodu v trzaskem Narodntm domu opravičiii postopanje vodstva tržaskih SloVencev s „svobodno roko". čes. da Slovene» niso sklenili s socijalnimi demokrali ne v Trstu, ne v Pulju nobenega kompro- misa in da imajo vsled tega „svobodne roke". A te „svobodne roke" ne pnkri- jejo razumnikom nesposobnosti tržaških slovenskih voditeljcv. Saj so se sklepali pri zadnjih ožjih volitvah komproiuisi med najraz- iičnejsimi strankami, n. pr. med liberalci in krSčanskimi socijalci, med socijal- nimi demokrati in liberalci. Ti kompro- inisi so veljali povsod le za ožjo vo- litev in po dovršeni volitvi ima vsaka stranka zopet proste roke. To bi se bilo zgodilo (udi na Pri- morskem. Ko bi se bila izvolila La- ginja in Rybaf s pomočjo socijalno- demokratičnih, Pitloni in Oliva pa s po- močjo slovenskih glasov, bi bili imeli tržaški Slovenci po izvršeni ožji volitvi zopet proste roke. .Da bomo imeli Jugoslovani v državnem zboru le 37 in ne 39 po- slancev, je zakrivila najbrže nespo- sobnost tržaških slovenskih voditeljev. Mogoče pa je tudi, da je izgubo dveh jugoslovanskih mandatov provzro- čilo poseganje tržaških politikov v naše goriške razmere. Ni namreč izključeno, da so socijalno demokratični glasovi, ki so bili pri ožji volitvi oddani za dr. Gregorina, neka kompenzacija za slo- venske tržaške glasove, s katerimi sta bila v Trstu izvoljena itaiijanska so cijalna demokrata Pittoni in Oliva. V tern precej verjetnern slučaju so žrtvovali bogovi in polbogovi tržaških Slovencev dva slovanska mandata, da bi spravili vendar enkrat osebico dr. Gregorina na cesarski Dunaj. Dopisi. Prejell smo In objavJJamo: Cenjeno uredništvo! Vljudno Vas naprosam, da objavite v V'asem cenjenem listu sledeče pojasnilo k jbpisu iz Sela priobčenemu v St. 72. „Sote". Članek ^,Kako ima na§ deželni od- bor slovenske kmete za norca!" ni po- vsern resničen. Predsednik podružnice dezelncga zavoda za zavarovanje goveje živine v Selu se je res zglasil v dežel- nem kmetijskem uradii, da bi se mu izročila zdraviia, znana pod imenom „Bissulin" in jaz sem mu na to dejal, da mu jili za sedaj ne morem drugače zaraCunati, kakor po If» vinarjev kornad. kolikor stanejo deželo po računu tvrdke H. TrommsJofsf v Aachenu, da se mu pa eventuvelno o s\ojcm ta.su povrne toliko, kolikor bi odpadlo na občinoSelo potem, ko bo deželni odber definitiv no sklepal o razdelitvi državne podpore 20UO kron. Na to mi je omenil imeno- vani predsednik. da se mu zdi. da se taka zdraviia dobivajo v ajJov>ki le- karni po 14 vinar)ev komad, ako se )ih v/amc po 1000 skupaj in to me je v r c s i! i c i o s u p n 11 o Zafo sem mu dcjal. naj poizve. alt se v ajdov*ki le- karni /are:» dobivajo lcčita po navedem ceni in naj mi lo sporoči. Koj na to sem pisal tvrdki Trommsdorff na Nero- sko in sem jo prasal. po kaki najmžji ceni bi deželn dobila /.n svojo obsirno akcijo potrebno mnozino o.ncn;entrga zdravila in iz odgovora z dne 2!. junija t. I. sem posnel. da bo rnogla dežela od dnjati /dravilopo kveCjemu 12" vi- n a r j e v k o m a d. Po tej ceni torej in morda Se s kakim odbitkom z ozirom na dovoljeno podporo bi bila prejela selska podruž.nica od dežele xdravilo, ako bi se bil gosp. predsednik ravnal po mojem nasvetu. Omenjam slednjič, da je deželni odbor odredil svoje stro- kovne uradnike v vse one kraje, ki so po tej bole/ni najbolj prizadeti. da po- ucujejo in ra/kazujejo, kako naj si zi- vinorejei v slučajih bolezni pomagajo. 2000 kron podpore m veliko in bo morda koniaj zadostovala v založbo potnih troskov in onih za tlskane pouke itd. Recimo pa, da bi se tudi ves ta denar porabil samo za nakup zdravil, bi se v slučaju, ako se nabavi za celo doželo 200.000 komadov. ne mogla dovoliti večja olajšava nego 1 vinar od komada. Tako torej in ne drugače stojijo stvari, V Gorici, dne 27. junija 1911. Milton K la v ža r, dež. živinorejski nadzcrnik. Kanal, Ceste. — Kakor je eel Ka- nalski okraj, z vsemi županstvi in s cestnim odborom vred, spal spanje ne pravičnega, ampak nemarnega lenuha celili 50 let, ker se ni v celem tern dol- gem času nobeden spomnil na to, da so ljudstvu potrebne ceste, tako je zdaj ravno nasprotno, Po celem okraju vre, vse zahteva in vsi hočejo takoj prvi imeti ceste. Malokateri pa prevdarjajo globlje, da ceste stanejo denar, in še manje pa, kje ga dobiti. Ako bi se ho- telo le približno ceniti vse potrebne ceste okraja, tedaj bi be pokazala vsota 2 milijonov kron najbrže premajhna; Če se pa prišteje h temu še najmanj pol milijončka za dobavo dobre pitne vode za ljudi in živino, bi dalo to skupno najmanj 2 in pol milijona kron. Država. je zagotovila naši deželi svojo pomoč nej§ih cest izdelaia poseben program, v kalerern je pri vsaki cesti, ne samo na- šega okraja, ampak cele Primorske do ločen znesek in leto kedaj se bode gra- dila. Kakor ni mogoče misliti, da mo- rajo bits vse ceste na prvem mestu pro- grama, ravno tako ni mogoČe zahtevati, naj'vlcda postavi na prvo mesto vse ceste naSega okraja, za kojim naj bi siedili še le drugi. (ilavno je, da je žgradba naših cest zagotovljena. in razni ugovori dokazujejo le nepoznanje razmcr. V tolažbo našun prebivaicem po planoti pa lahko povemo, A'd se bo v kratkem vršila dražba prvega dela Banj- ske cesle. I. j. od Avč do Levpe. Ali raz- pi.se dražbo cestni odbor ali vlada, bo v kratkem določeno. To bo seveda ob- javljeno v časmkih bolj nalanjčno. Živinoreja. Nase živmske za- varovalnice se steer polagoma. pa lepo razvijajo. Pri zadnji ccmtvi m. apnla bilo je zavarovanili goved n. pr. v Ka- nalu za cez 50.000 K v Anhovem okoli So.UOO K, enako ludi v Deskiah. Kako |e po drugih občinah. mi ni znano. V iup. Ajba pa se vedno mmajo podružmce. Ubčina je zelo razirescna in vsak se bran» prevzet: predscdmStvo. kajti dela je mnogo, a plačiia ntč. DoCim pa so n. pr. v Anhovem in Desklah zavarovam skoraj vsi gospodarji z maio izjemami. nima Kanalska po- dru/nica ne na Yrhu, v Bodrežu in v Lu^eii nobenega člana. Pravega vzroka ne vtm. (iotmo pa je ternu knva tudi nezaupijivost. Saj ps$e (iabraček v svojih hslih vedno. da dež. odbor niL ne plača. in vedno se še dobijo takt. ki njemu več \erjamejo. kot pa deätelni upravi. Vendar sem gotov, da se bodo v krat- keiTi vsi spreobrnili iz Savla v Pavla. Pa še nekaj drugega dobrega imajo te zuvarovalnice. Ob ustanovitvi mar- siktdo ns hotel pristopiti, čes, da nima pravilne stale, ne tlaka. ne stropa in pt'Sli! je nadalje svojo živino v blatu. Pn drugj cenitvi je bilo bolje. pri tretji Se bolje in sedaj se nahaja malokje ži- vi na \ biatu. Pa tudi poprava stal in gradnja novih pravilnih zivinsküi hlevov in svinjakov se vedno množi, kar kaže, da Ijudstvo spregleduje in na preduje, kar mora vsakega rodoljuba le razve- seliti. Le pomanjkanje bikov in skoraj splošno okuzenje krav nas hudo tare, ker obeta se nam mnogo. a pomaga nič. Občinske volitve. O kanal- skih Vam nočem pisati, ker tako nič ne pomaga; saj bodo brez dvoma razpi- sane, ko bo tekla cerkvena ura. Volitve v Ajbi pa so bile prav izgledne zato naj Vam jih nekoliko opišem: Pred nekaj meseci poslal je de~ želni odbor Ajbskemu zupanstvu SOU K, ki naj se razdele med posestnike kot naknadna podpora zaradi pomanjkanja piče pred tremi leti. Ker pa ni najbrže župan udobil natanjčnega navodila, kako denar razdeliti in ker je bil mnenja, da naj se raji cela vsota porabi za kako javno delo, kar bo vsem v trajno korist, medtem ko bi ta znesek, razdeljen med okoli 280 posestnikov celega županstva, nobenemu nič ne zalegel, ni hotel pre- vzeti ne odgovornosti, ne denara vzdig- niti. Tembolj pa so se zato brigali trije ali štirje glavni voditelji naprednjakov, kojim se je posrečilo, da se je denar razdelil med kakih 80 naprednih prija- teljev. Ko so ostali 200 prezrtih posest- nas le z besedami vsake vrste, na te liberalne kaporjone, ki so večinoma vsi aspirirali na županski stoSec. ter so jih pri obč. volitvah pretečeni teden kar kratko malo pometaii iz starešinstva; seve, da je bil pri tem prizadet marsi- kak. ki bi bi! vreden biti staresma ali podžupan, bodisi po davkih aii razum- nosli. Na vsak način pa st* bo s io za- devo gotovo §e pečal dež. odbor in mo- goče §e kdo drugi. Ie AJbe (Občinske volitve.) Dne 21. in 22. junija so se vršile pri nas občinske volitve, pri katerih smo v polni meri izvršili svojo sveto dolžnost s tem, da smo istisnili iz občinskega zastopa polovico liberalnih starešin in se več. Dosedanje starešinstvo, ki je slelo 18 moi, je bilo sestavljeno iz 9 naSih pristasev in 9 nasprotnih. A sedaj smo nasprotnike skrčili od devet na dva! Liberalci so agitirali. kar se je dalo. a nasa metla je bila močnejša od liberalne agitaeije. Znani liberalni ška- labonar in grotar je zastonj brusil pete. Poprej tako mogoien mož, je sedaj iz- voljen komaj za namestnika v II. vol. razredu. — Sicer so nasprotniki napra- vili utok. Zd» se. da niso zadovoljni s kiofuto. katero so dobili dne 21. in 22. junija. Jih §e kaj srbi! Pravijo. da so uložili utok proti napakam. katere so sami zagreSili. Znani skalabonar naj bo lepo miren in naj ve, da ljudstvo ga ne mara pa amen! Ii Toa&Ja — Z ozirom na dopis \i Dutovlj v stev. 50 Vasega cenjenega iista, se nam čudno zdi, da ni dal g. namestniSkisvetnik in vodi- telj c. kr. glavarstva v Sežani Rebek Še nikakega tozadevnega odgo- vora. Saj vendar še njegovo uradništvo posegalo je na podlagi od prič podpr- tih dejstev tako enostransko v volilni boj, da so se protizakonito po gla- varstvenih organih posiljale glasovnice v velikem številu na zasebnike v oči- vidno svrho. da so jih potem zlorabljali na Skodo kandidata S. L. S. Danes dodatno pa mi javimo. da ni raznašal omenjeni giavarstveni pisar Lmuc le praznih, marveč vže z i m e- norn kandidata dr. Gregorina opremljene glasovnice. kakor- Šnih eno Vam tukaj prilagam. ker so se tudi pri nas v volikem Številu ~ odstranivši naše — med voiilce razde- Ijevale. To pa poveča za mnogo odgo- vornost gospodovna glavarstvu. glede katerili se pač smelo sk'epa, da so inolče ali izrečno, posredno ali nepo- sredno pregloboko, in na pro- stost volilne prav ice preveč ovirajoči način posegali v volilno borbo. Za zdivjanje učiteljstva zvračamo vso odgovornost na gosp. okr. glavarja Rebeka kot predsednika okrajnega §ol- skega sveta. Saj njegov benjamin, okr. šolski nadzornik Kante bi bil ves drugi mož in bi se nič ne upal, da bi ne dobro vedel, da deluje po inteneijah gotovih gospodov, ako pusti podredje- nim učiteljem še več nego prosto roko, kedar se gre za hujskanje in ruvanje proti S. L. S. Hudomušnost odnosno nezaupnost treznejše mislečih Kraševcev v politi- čnem oziru je postala glede nekaterih gospodov na glavarstvu v Sežani, ker se preveč očividno spu?čajo v stran- karski boj, vže takšna, da se trdi, da županov — v dobi najhujšega voiinega boja v SeŽani, le indi- rekten namen, da bi Sežančani došle Župane, v smislu vodilnih krogov, ob- delovaü na dan volifcve — in nikakor ne pretvezni namen ustanavljati za Kras, ne vem kakšno nepotrebno zve- zoi — Sicer je pa res čudno, da se postavljajo ravno gospodje na glavar- stvu osebno — ne da bi prej poizvedeÜ primernim potom mnenje prizadetih — na čelo takim novotarijam in da pov- zročajo Županom dolge in nepotrebne poti! Če konečno še pripomnimo, da se nam je zdelo zelo neumestno, da je gospod okr. glavar Rebek cele ure v svoji sobi konferiralzdr. Grego- rinom, rned tern ko so morali ljudje čakati, da bi ž njim govorili — smo menda za danes dovolj povedaii in sklepamo v nadi, da nam da gospod okr. glavar glede svojega postopanja čim prej potrebna pojasnila, kajti sicer bi morali smatrati vse navedeno za resnično. Poliiični pregled. Cesarjeva lastnoročna pisma Oautscho, Bienerthn in Klelmannsegg u. Četrtkova „Wiener Zeitung" je ob- javila tri cesarjeva iastnoročna pisma. S prvim je imenoval barona Gautscha ministerskim predsednikom. Z drugim je sprejel Bienerthovo demisijo ter se mu zahvalil za njegovo delovanje kot minist rski predsednik. Stretjimsprejme naprošeni odstop grofa Kielmannsegg-a odnižeavstrijskega namestniškega mesta ter se mu tudi v vročih besedah za- hvaljuje za njegovo službovanje. Tretje Gaotschevo mlnisterstvo je sestavljeno sledeče: predsedstvo : baron Gautsch; deželna brarnba: FML. Georgi; notranje stvari: grof Wickenburg; uk in bo- gočastje ; grof Stürghk; pravosodje : dr. Ho- chenburger; finance: dr. Mayer; javna dela: Marek; poljedelstvo: baron Widmann ; mi- nister za Galicijo : vitez Zaleski; trgovina : sekcijski načelnik dr. Mataja kakor voditelj: železnice: sekcijski načelnik dr. Roll kakor voditelj. Gautsch prlpravlja pot knezu Thnnu. „Prager Tagblatt" poroča z Dunaja, da je imenovan Gautsch za minister- skega predsednika, da uvede novo zbor- nico. Ko to izpelje, se umakne trajnemu rninisterstvu z ministerskim predsedni- kom knezorn Thunom na čelu. Češki namestnik Thun je bil določen že med volilnim gibanjem za ministerskega predsednika, a so ta načrt vsled pre- senetljivega izida volitev opustili. Dr. Šasteršič pozvan na DunaJ. Pod tem naslovom smo priobčili v zadnji številki po „Slovencu" vest, da je bil dr. Šusteršič pozvan na Dunaj in da je tarn konferiral z baronom Gaut- schorn. „Slovenec" sedaj to vest pre- klicuje in pravi, da je prišel te dni dr. Šusteršič v privatnih zadevah na Dunaj. Nemškl krščanski soctalci In njih po- stopanje v novl zboraici. Nemški krščanski socialni listi pi- šejo, da bode kršč. socialna stranka v poslanski zbornici izvajala poütiko pro- stih rok, dasi se to ne sme tolmačiti tako, da bo stranka za vsako ceno in v vsakem slučaju v opoziciji, marveč da bode stranka vsako vprašanje pre- sojala in sklepala od slu*aiadoslučaja. Poljaki in Oani . „Nova Reforma" pii^ , lede na Gautscheyo misijo: „Baron üautsch je moz, ki ga je določila previdnost Av- striji. Kadar se zaplete položaj in kadar pade kaka vlada, se pojavi njegovo ime. Gautschevo ime se pojavi vedno, naj se U pojavi kriza na desni aii levi in naj jo že povzroče Nernci a!i Po- ljaki." Z ozirom na nekdanje spore s Poljaki piše „Nowa Reforma*: „Ne znamo, če bo vladal Gautsch s parla- rnttntnm n\\ hfAy niocra i Mßmr»i ol< brez njih, zato priporoča Poljakom previdnost." •estAvfc Mvega peljökega. kioba Lvovska „Gaieia Narodtfwa" po~ roča, da bo novemu poljskemu klubu pripadalo 19 konservativcev, 26 členov poljske ljudske stranke, 15 demokratov, 2 pristaša poljske napredne stranke in 9 VsepoJjakov. ükfajinski poslanci Ga- licije bodo tvorili — kakor zagotavljajo v maloruskih krogih — skupni klub z ukrajinskimi poslanci iz Bukovine. Konec meščanske vojne v Mekslkl. „Morningpost" poroča iz Meksike : 3000 ustašev pod vodstvom Jureza, ki so odpadli od Madera in so se na svojo pest nadalje bojevali, so se pod- vrgli vladi. Jurez je pobegnil čez mejo v Združene države. Meščanska vojna v Meksiki je definitivno končana. Domače in razne vesfi. Oenjenim gg. naročnlkom Danes prične drugo poluletje v tekočem letu. Dolžnost vsakega naročnika, ki ni do- sedaj še plačal naročnine, je, da to čim prej stori. Ravnotako se pozivljajo oni gg. naročniki, ki so zaostali z naroč- nino, da svoj dolg čim prej poravnajo. Upravništvo. Narodoi kolek društva „Šolski Dom" v Gorici v obliki, kakor je bil natisnen pred več leti, je v zalogi že popolnoma pošel. Zato je dalo društvo tiskat nov kolek v večji obliki s sliko goriškega gradu in z besedilom: „Slo- venski deci — slovenske Sole', in sicer v treh raznih barvah. Rodoljubom in prirejevalcem veselic priporočamo ta narodni kolek prav toplo, ker s tem, da ga kupujejo in razpečavajo, podf)irajo slovensko šolstvo v Gorici. Dobiva sev „Narodni tiskarni" po dosedanji ceni, po dva vinarja eden. Rodoljubi, sezite po njem! Opozarjamo na šolski veselici „Šol- skega Doma", ki se bodete vršili danes ob 5. uri pop. in jurri ob ravno istem času v veliki dvorani „Central" v korist „Solskega Doma". Bili smo pri glavni skušnji in re- čemo lahko, da proizvajanje krasnega pro- grama prekaša vse dosedanje veselične pri- reditve „Šolskega Doma". Posebno zanimiva je spevoigra „Cigani v gozdu", noviteta za naše odre. Pricakujemo, da bode naše ro- doljubno meščanstvo napolnilo obširne „Cen- tralove" prostore danes in jutri, posebno pa jutri. Naša nadepolna mladina to zasluži, ka- kor zasluži naš „Šolski Dom" najizdatnejše podpore od strani slovenskega meščanstva, za katero je naredil uže mnogo, mnogo! Torej danes in jutri ob 5. uri pop. v „Central!" Sloyenskl stariši! — Ako vpišete sina v 1. gira. razred, je vaša sveta dolžnost, da g\ prija- vite za slovenski oddelek. Odlikovanje. — Cesar je podelil gardemajorju Jernej u p I. Andrejka z Livnograda naslov in značaj gardnega pödpolkovnika. Farbati pa znatržaška—„Edinost"! Pravi, da je na Goriškem število glasov, od- danih za naše kandidate in za kandidate druge glavne stranke, približno enako. Res pa je, da so dobili naši kandidati 8605, li- beralni kandidati pa 5364 glasov. Če od- štejemo glasove, ki jih je dobil „brezbarvni, nadstrankarski" Gregorin, so imeii liberalni kandidati 2571, naši pa 8605 glasov. Sakega polltlčnega prepričanja so nekaterl Dutovci! — Bilo je II. t. m. v Dutovljah. Naša stranka je sklicala za ta dan volilni shod po maši. Pred Tavčarjevo gostilno se je zbralo mnogo ljudi, seveda velika večina pristašev li- beralne stranke. Unela se je živahna debata, v katero so posegali vsi vprek. Zastopnik S. L. 5. iz Gorice je pojašnje» val razne neresnične trditve überalcev. Konečno je rekel nek debel in bradat mož, ki je najbolj zagovarjal dr. Gre- gorina: „Pr i p e lj it e nam na dan volitve tri hektolitre vina, pa bomo vsi volili Stepančiča. I i I i." — S takitni Ijudmi smo se morali boriti na Krasu. Torej v Dutovlje til hektolitre vina, v Skopo tri, v Štorje tri itd. pa bi šlo, in dr. H. Stepančič bi bil izvoljen ne od volivcev pač od ukupije- nih vinopivcev! Hvala za tako cast. Jo prepužčamo Gregorinu. Na Krasu je bil pri ožji volitvi izvoljen tisti, ki jfc več dal! — Izpred porotnega sodisöa. — V torek se je vršila kazenska raz- prava proti Antonu Gabrijelčiču (po do- mače Volf) in proti Ignaciju Križnič iz Anhovega. Obtožena sta, da sta denar in sicer komade po 1 K in po 5 K po- narejala. Iz obširne obtožnice posmemljemo sledeče: Leta 1890 je oče Gabrijelčiča, Ivan, odstopil svojemu sinu Antonu vse svoje posestvo, katero je ta pridno oskrboval ter je povzdignil do vrednosti nad 1500 K. Pozneje je Anton zanemarjal gospodarstvo ter začel delati dolgove, tako da je leta 1909 izjavil, da ne more več zadostiti svojim obveznostini. Raz- glasil se je konkurz in Anton Gabri- jelčič je bil obsojen zaradi krivde na konkurzu na 4 tedne zapbra. Koncem 1. 1909 je pa začel Anton Gabrijelčič, da si zboljša svoje gmotno stanje, ponarejevati denar in sicer 1 in 5 kronske komade. 0 tem dejstvu je Gabrijelčič obvestil Lovrenca Mavriča iz Anhovega, kateremu je rekel. da se je to naučil od neke osebe z Vipavskega. Mavrič je izpovedal, da je videl vse priprave za kovanje ponarejenih 5 kronskih komadov ter da je (iabri- jelčič v njegovi navzočnosti napravil tak denar. Tudi neka druga priča, namrcč Vidič, je zaznal o tem, a mu je üabri- jelčič resno zagrozil. ako bi ga izdal. Pri hišni preiskavi so našli sum- Ijivo orodje, vsled Cesar je bil Gabri- jelčič obsojen na šest tednov ječe. Po končani kazni je Gabrijelčič zopet začel izvrševati to obrt. Sedaj si je izbral za kompanjona Ignacija KriŽniČa iz Anho- vega. Križnič je prizna!. da je sam na- pravil 3 petkronske in 4 enkronskih ko madov ter da je skril orodje za pet- kronske komade v neko drevo. Državno pravdništvo toži na pod- lagi gorenjih dejstev Antona Gabrijelčiča zaradi ponarejanja denarja, Ignacija Križniča pa zaradi sokrivde. GabrijelčiČ je bil razuntega obdolžen, da je izpo- stavil nevarnosti življenje drugih s tem, da je imel v svoji hiši shranjen diuamit. Razpravi je predsedoval višesodni svetnik Rutar; obtožbo je zastopal državni pravdnik Jeglič. Gabrijelčiča je zagovarjal dr. Stanič, Križnica pa dr. Levpušček. Gabrijelčič je izjavil, da ga je pri- silila k ponarejevanju denara potreba. Dolžan da je bil namreč Lovrencu Mav- riču 210 K in da mu je ta pretil s tožbo, ako ne plača v določenem roku posojilnici v Kanalu omenjene svote. Zaraditega je sklenil ponarejati denar To je povedal tudi Mavriču, ki ga je vprašal, kdo ga je to naučil. Storil je to, ker se na drugi način ni mogel iz- nebiti dolgov. Ignacij Križnič je priznal, da je dobil od Gabrijelčiča dve petači, o ka- terih je sumil, da sta ponarejeni, kar je tudi Gabrijelčiču rekel. Gabrijelčič pa mu je odgovoril: „Kaj se hudiča bojiš! Saj se nahaja tudi v teh petačah srebro." Eno teh petač je oddal v ValentinčiČevi krčmi v Kanalu, ko je plačal vino, ka- tero je tarn spil. Drugo petačo je hotel menjati istega dne v Zegovi krčmi v Ka- nalu, kamor je sei tudi piti, a tarn se mu to ni posrečilo. Zapazili so tarn namreč, da je petača ponarejena in so mu jo zaplenili. Med obtožencema je med razpravo nastaio živahno prerekanje. Gabrijelčič je namreč trdil, da je KriŽnič ponare- jene petače opilil in da je zaraditega moral vedeti, da so ponarejene. KrižniČ tako piljenje potrebna posebna pila, ka- tero je pa GabrijelčiČ imel in ne on. Glavna priča proti Gabrijelčiču je bil Lovre Mavrič iz Anhovega, ki je na doigo in široko pripovedoval, kako je prišel dne 31. decembra 1910 k Gabri- jelčiču; kako ga je ta še v pozni noči spremü na njegov dorn, kjer mu je za- čel obetati srečo in na njegovem ognji- šču v posebnih ponvicah ncko kovino tajati, kar ni priči prav čisto ničdopadlo; kako mu je kasneje pokazal ponarejeno petačo, kar ga je nekako prisililo, da se je podal takoj v Kanal, kjer je vso stvar naznanil orožnikom, ki so potem Gabrijelčiča aretirali. Povedal je tudi, da mu je GabrijelčiČ žugal, da gorje njemu (priči), ako ga 'ovadi itd. Zasli- Sano je bilo še več drugih prič. Obravnava pa je končala s tem, da je bil Gabrijelčič obsojen na 18 me- sečno ječo, Križnič pa oproščen. Omenimo naj §e to, da je bil Ga- brijelčič v Anhovem n«jhuj§i liberalni agitator in da je bil §e do danes pred- sednlk krajaega šolskega sveta. Aline vladajo prinas krasnešolske razmere?! Vsredose je imela vršiti tiskovna pravda proti „Novemu Času", katerega toži A. Gabršček zaradi razžaljenja časti. Morala se je odložiti zaradi pomanjka- nja tolmača. Včeraj se je imela vrSiti tiskovna pravda Gabršček kontra „liorica", ki se pa ni vršila, kerje tožitelj odstopil od tožbe «n sicer brezpogojno. Danes se vrši kazenska razprava proti Frančiški Testen z Banjšic zarad! detomora. O izidu sporočimo prihodnjič. V pondeljek se je imela vr^iti tiskovna pravda, katero je napcril prof. Berbuč proti „Soi\" zaradi ražzaljenja časti, kl pa se ne bo vrSila, ker je A. Gabršček v zadnjem hipu že zopet prosil za delegiranje drugega porotnega sodišča. Štrajk zldarjev v Qoricl Danes so začeli vsi zidarji strajkati, ker seni ugodilo njih zahtevam. Zahtevajo nam- reč povišanje dnevnine za pnbližnoeno krono na dan, nadalje pol ure manj dela na dan ter slično organizacijo, kot jo imajo tiskarji. Sprejemanje uovlb gojencev v kn ndš delko semeniäöe v Qorlci. I'o- goji za sprejem sonaslvdnji: 1. Prosilci morajo biti najmanj 11 let stari ter imeti že najmanj prvi gimnazij- ski razred z dobrim vspehom dokončan. 2. Svoji prosnji morajo , priložiti spričevali zadnjih dveh se- mes trov, krstni list, ubožni list, sve- dočbo glede cepljenja koz in zdrav- niško izjavo o svojem zdravst- venem stanju. 3. Prosilci naj se osebno predstavijo ravnateljstvu de- škega semenišča, ki bode v ta namen na razpolago, nedelje izimsi, vsak dan od 10. —12. ure dopoldne. Čas za vla- ganje prošenj traja do 20 julija. Ravnateljstvo kn. ndš. desk, semenišča. Požar.V torek okolu 8. ure in pol zv.se je iz neznanih vzrokov vnel les, ki je bil namenjen za zgradbo nove cerkve Srca Jezusovega v ulici Leoni. Visok plamen je švigal proti nebu ter pri- vabil neštevilo množico ljudstva v one kraje. Kmalu potem pa je začel pihati močan veter, katerega je spremljal mo- can ualiv, med katerim se je bliskalo in grmelo. Ljudje so se večinoma od- stranili, a ognjegasci in vojaki, ki so prihiteli. da udušijo ogenj, so ostali na svojem mestu. Gorelo je do pozne ure. Škoda se ceni na približno 20.000 K. Odprt! lokarni. Od 2. do 9. t. rn. bodeta imeli ponočno službo lekarni: Gironcoli-Kürner. Glas iz občinstva. — Povišali so število državnih redarjev v Gorici, ali zdi se, da to ojačenje policijske straže nima onega vspeha, ki bi ga moralo imeti. To morajo posebno občutiti prebivalci v bližini sv. Antona novega. Skoro vsako noč, po- sebno pa ob sobotah in nedeljah, je slišati po tistem kraju kričanje in petje pijanih vo- jakov in drugih ljudi, ki obiskujejo neke bilo Slevilo Tedarjev manje, ni trpe! noCni mir toliko kot sedaj, ko je število redarjev skoro dvakrat veče. Policijskemu komisari- jatu se polaga na srce, da odredi potrebno, da njegovi organi večkrat obiščejo one raz- upite kraje ter pozovejo vsakega, ki bi motil moČni mir, k odgovornosti. Zaključno äolsko slavnost prirede gojenci c. kr. tnoškega učiteljišča v Gorici v sredo dne 5. julija ob 9. uri predpoludne .pod vodstvom prof. g. A. Sdkolla v telo- vadnici c. kr. ženskega učiteljišča. Olasbono proizvajanje pod vodstvom učitelja c. kr. vadnice g. I. Mercina prirede gojenci knezonadškofijskega deškega seme- nišča jutri, v nedeljo dne 2. t. m. ob 5. uri pop. v lastnih prostorih. Oelovškl Slovenol so prišli danes s posebnim vlakom v (iorico (okoli 500) in sicer ob 3. uri na državni ko- lodvor, odkoder so se podali na Sv. Goro. Jutri zjutraj se vrnejo v (iorico, kjer si bodo ogledali razhe mcstne zna- menitosii pod vodstvom par goriskih Slovencev. Obedovali bodo jutri opoldne „Pri üorjancu" na Kornju in pri „Crnem orlu". Romanje vodi scmcniški profesor dr. E h r I i c h Pozdravljeni, celovški Slo- venci v solnčni (iorici! Vox se Je prevmit na I:ran Josi- povem tekaltscu včera] popoldne. Na- ložen jc bil s senom, na katerem je sedel tot lelni Ivan .Masten \i Vrtojbe. Masten jc skočil / vo/a. a je bil pri tern tako nesreCun. da se je nekohko poskodoval. Moral je po zdravmSko pomoč v bolnismco usmiljcmh bratov. Vplsovanjo v I raxred driavnt realkt v Gorici se IkhIc vräilo dne lo. julija od 9. 12 tire prcdp. v ravnak'ljski pisarni tega zavuda. Vpisovanje sc \rhi tudi lahko pt&meno ter se uiuraju pndjati pro$nji potrchm tlo- kumenti. Vsprcjcrnm i/piti se bodo detaJi dne 11. julija od 8. ~ 12. urc predp. ter od 3.~ 6. ure pop. V istern redu se bode vriUio vpt&ova- nje ter vsprejemm izpiti nidi zacvtkom #ol- skega Ida 1911-12 dne Hi. ozir. 18. sep- tembra t. I. Nalančnejia pojasnita dajc ravnateljMvu c kr. vrtje rvalke v Gurici. Sartna kos». - V Tcmnid je umrta na sv. IVtr.i in I'avla pra/nik l-ramMka Ro- gclja v starusti 5(> let. Bila je dobra in uzorna kr&anska žena. Kraika hulvien jo je spra Vila v prc2f»odnji ^roh N. p. v m, ! Pri oijt državuozborskl volltvl v DalmaclJ! je zmagal dr. Ivčcvk' proti pravaSu dr. Krstclju. Vojaške vaje Letosnje brigadne, divizijske in korne vaje se bodo vrSilc na komenski planoti na Krasu. Jeseuske orotue vaje rezorvni- kov in nadomestulh rezervnikov III armadoega zbora K jesenskiin uroznim vajam bodo pozvani rezervniki in na- domeslni rezervniki: V e h o t a in I o v c i: PeŠpolka 21 in 47 od 28. avgu- sta do 9. septum bra in od 31. avgusta do 12. seplembra, peSpolki 7, 17, 87 in 97 in lovski bataljoni 7, 8, 9 in 20 od 21. avgusta do 2. septembra in od 31. av- gusta do 12. septembra. (iorska ar- t i 1 j e r i j a : od 1. do 13. avgusta, od 1 ö do 28. avgusta in od 31. avgusta do 12 seplembra. Trdnjavska artüje- rija polk 4 od 27, julija do 5. avgusta in od 7. avgusta do 19. avgusta. Sa- nitetne čete: Sanitetni oddelki 7, 8 in 9 od 17. do 29. julija, od 1. do 13 avgusta, od 16. do 28. avgusta, od 4. do 16. septembra in od 18. do 30. septembra. Drugl slučaj kolere. Kakor smo zadnjič poročali, je bil parnik „Oceania" v Trstu v kvaranteni, ker je obolela in umrla na njem neka potnica na azijski koleri. Zadnji dan kvarantene pa so za- sledili nov slučaj kolere, vsled Cesar mora ostati parnik nadaljnih pet dni v kvaranteni. Nevarnostl zp iržaško ob- Činstvo ni, ker se je postopalo z naj- stroŽjo previdnostjo. Pravloo JavDOitl za Šolsko leto 1M1O|I1 je podelii naučni minister I. in II. razredu občinske realne gimnazijena Vuloskem. Piihod aagleike eskadre. - Danes pripluje v tržaSko luko an^leška eskadra, se- stavljena it vojnib ladij „Exmouth", „Corn- vallis" in „Triumph" ter avizo-ladije „Hus- sar", pod poveljstvom komodor« Sir Ed- munda Poe. Dne 4. julija pride ob tej pri- liki v Trst angle&ki poslanik na Dunaju, Sir f-airfax Cartwight, ki sc nasuini v Palace Hntdu Kxcelsior. Ffeacl la oöenj« Ceičlne Nemci v sudelskth dežclali zahtcvaju, da.se vpelje v nemske srednje Sole teStina kot ob» ligatni predmel. To pa zahtevajo radi tega, da bi lazje izpodrivali Čehe v vseh javmh službah. Nasa srednjeiol- ska mladma v (iorici pa precej tune- inarjfl uCenje drugega delclncga jezika. Ixtetalkoa In hrlkelaice« kakor potujofcitu obtmstvu v ^urali u pnpofoča m*v moderno optcmljcni poitni avionio- txini omnibu«, pru&turen ta 30 oseb, ki vo/i v&aki dan ut) 4. un popukloe \i Itkz. postaje Sv LucijaTolmtn skozi cdo so*ko dolino do (kjvca in /jutraj ob 6 30 nauj Avftrljskl crakoploT patfel it Itailjioika Ua, AUj Muficijanum tn Kodroipom v Ilalsji je v čclrtek padc! nA /cmlju zr.tkoplov 5 itirimi o^cbam Karabinerji so (akoj obkoiili /rakoplo\ ter ga xapieniii. Zrakoplovce so oJpe- Ijali v Videm. Tain se je konstatiralo, da je en /rakoplovec avstnjski častnik. drujji pa ccsar>ki svetavalec llcigl. Po- >!cdnji je i/javil, da so se spusiill v zrak tc v pondeljck, a da jib je proti njihovi volji veter zanesel v italijansko ozračje. Nasli so na zrakopiovu foto- grasični aparat in druge inAlrumente. Olede odcepltve Reke od seajske ikoflje su Juslc !/. kompcicnsiiih kro- gov v Kimu. Senju, Zagrebu in Budi.Ti- pesti najodločnej^c izjave, da vesti, ka- kor da je sivar že Rotova, nikakor niso rcsnične in da ustane senjska Skofija nerazdeljena. Protestno Ribanje kljub temu na MrvaSkem Sc ni potihnilo. Gros Kielmannsagg postane gaver- oer bosanske deželno banke Z Du- naja poročajo: üovori se, da bo dose- danji namestnik nižeavstrijski jjrof Kiel- mannsegs. ki je stopil v pokoj, imeno- van guvernerjem priviligirane deželne banke za Bosno in Hercegovino. Kaysorjevl sokrivol aretirani v Onrlhu. V Curiliu so aretirali onega Weis-a in nekatere uradnike, kl so bili sokrivi goljufij, ki so se i/.vršile pri znani propali koroški banki. Drobtinice. Hada vroötna v Novea-Torko. - V minolih dnch je obolelo v Novem- Yorku vsled nude vročine 22 oseb. Do- sedaj je umrlo 5 oseb na solnčaricf. Vojak hotel ostrelitl narednlka, pa Je astrelll tovarila. — V Sarajevu je ulan Marinkovič iz osvete streljal na svojega narednika, a je ubil svojega tovariša. Vellkaosk potres. - Iz Santiaga v Chileju se poroča, da je ob potresu v Iquique se popolnoma podrla cerkev Jezusovega srea. V pristanišču sta se radi potresa potopiii križarica »Bsme- randa* in parnik „Adelaide". 0b diar- skem obrežju se je potopilo do 60 ladij. Vtomlo je veliko ljudi. Poiopila sta se na morju parnik „Magdalena* in wMagelhaensM. Škodo cenijo povrSno na 15,000 000. Proti J adorn v RostJI Stolypin na- merava ostro nastopiti tudi proti ti- stim judom. ki vodijo velika trfovska podjetja in banke. V ceii Rusiji so po- os'lnli predpise o popotnih listih, ki se izdajo judom Judovska stanovanja policija nenapovedano večkrat preiSče ponoči. Llnčanl iofsr In avtomobll. — V predmcstu Barcclone sta se dve rnladi deklici stan 10 in 12 let vračali nako- lesih s sprehoda. V neki uhu, ko sta vozile preko cesie. jc zadel na njiju nek avtomobil in ju v pravem pomenu be- sede razmc>anl. V kratkem ča>u se je zbraiu občinstvo okoiu avtomobiia, /grabtlo sofcrja in pa v strasnem po- menu besede linčalo. na to je množica nap.idla aviomobil in ga zažgala. Poli- cija jc rnorala naslopit» z golimi sab- l|amj m razgnati ra/jarjcno množico. Strtlkt sa kronanje aagldškega kraija •— Angleska Jrzava je.imela povodora kronanja kraija Junja V. stro- $kov okolti 7 tn p->l mil. lir. Pdoesreöeiit voJakJ V reki Sza- mos so se kopali vojaki. Tok reke je odnesei is vojakov. tri vojake so re- ^ili. ostflli so vtonili Eako postopajo aaeriškJ rtaboj- likl. Te dni je v New Jorku osem z revolverji oboroženih moških vdrlo v Motel Royal Osobje hoiela *u zastrasili L orožjem v roki. nato so oplenili bla- gajne in s plenom pobegli. Ko so uslužbenci hoteli hiteti za lopovi, so bili le-ti žc na ulici. kjer so svoje orožje uporabili proii doshm redarjem. šest razbojnikov \t pobegnilo. dva so pa vjeli. Ranjenih je bilo več redarjev in pasantov. lie posledtce babidii«) iale. Trgo- vec Kannen v SieJlccu ima že 0 hčera. Pred kratkem mu je povila žena scd- •nega novorojenčka. Babica ga je pri- nesla k njemu otrok je bil dečko — ona pa mu je nagajivo rekla: tu je sedma deklica. Moža je pograbila ne- nadoma taka jeza, da je prijel otroka !er ga vrgel v zid. Nato je skočil kot blazen na ženo in babico ter jih začel pretepati. Otrok je mrtev, obe ženski pa sta težko poSkodovani. Ko je mož iz- vedel, da je bil ubit novorojenček deček in da je vso nesrečo provzročua le ne- dolžna babična šala, je zblaznel. Odpe- Ijati so ga morali takoj v blaznico. öospodarske vesfL Svllodnl trg v Ooricl. Do 30. ju- nija se je prodalo na tukajš.:jem svi* lodnern trgu 17.823 kg svilouov. Cena jim je bila od 2 K 30 do 3 K 10 vin. kilogram. Apno «ft nodro gailco mora bitl kolikor rnogoče sveže gaSeno. Stare apno čislajo sicer zidarji za beljenje,za napravo galice pa apno ni. Apno, katero se sproti gasi, je najbolje za napravo galice Važno je tudi, da se apno raz- topi posebej in v nepremastni tekočini galici primeša. Slabo bi storil tuditistl, ki bi gasii apno v raztopini modre galice. Itko kale latin* ? Vinska trta je pokazala letos izvanredno dobro. Samo tarn, kjer je toča lansko leto močno pobila ali je peronospara že spomiadl pobrala trtam mladje, ni dosti zaroda.- Vendar se skoraj povsod vsled slabega, deževnega vremena lepe nade manjSajo. Nekatere trte so 2e odevele, druge so pričele cvesti. Ker pada skoraj vsaki dan del, se mnogo cvetja osuje. Po- sebno trie osipke, ki imajo žensko cvetje. so se slabo splodile in bodo dale zato malo grozdja. Peronospore letos ni še opaziti. čefudi je toliko rose in dežja. Kvečemu se dobi tu pa tam kako znamenje. Temu je pa uzrok hladno vreme. Saj je zamelo dne 15. junija po bližnjem trnovskem gozdu in na Nanosu! Pač redka prikazen v tako poznem času! Vendar se je bati pero- nospore, kakor hitro pritisne bolj toplo vreme. Naši vinogradniki, osobito oni po Vipavskem Skropijo jako pridno. Ne- katen so opravili to delo Že peCkrat. Previdnost je na vsak način dobra. Na sploh labko rečemo: če se vreme sedaj v kratkem ustanovi in ne bo toliko deija, smemo upati na prav dobro vinsko letino, drugače bo pa ta le srednja ali lahko tudi s!aba. Sadja je le ponekod dosti. V go- riški okolici so dobro obrodile črešnje in breskve. manj pa marelice, Češpe, hruSke in jabolke. Posebno hruške so vsled hruskine muSice mnogo trpele. Ta je napravila tudi po Krasu in po Vipavskem mnogo skode s tern, da je razjel njen Črv mlaJo. komaj ocvelo hruškico, ki je segnila in odpai.i. S Kanalskega in iz öor se čuje, da je tam se precej dosti jabolk in hrušk. Breskve so trpele mnogo vsled za- vijanja listja, katero bolezen prouzroča gliva bxoascus deformans. Alrzlo, de- Ževno vreme to bolezen močno po- spešuje. ¦ Najboljša letina je letos za pičo. Sicer pa je na sploh manj pridelka od lani. to pa vsled mrzlega vremena, ki ne pusti, da bi se trava razvila. Oso- bito velja to za goriško okolico in za Kras. kjer je bila v aprilu tudi suša, ki je ovirala raščo trave. Poljščina napreduje do sedaj lepo. Osobito krompir, fižol in žito obelajo dobro. Slabše je nekoliko za turščico, ki pričakuje toplote. Na sploh lahko rečemo, da kaže letina na üoriskern do sedaj dobro. Vsi želimo !e več toplote in ob košnji več suhega vremena. „K. Pr." =— V manufakturni trgovini =— TEOP. HRIBÄR V GORKI .MtiJUJu^Mi^Mttiii (prej ,,KroJaška zadrif&a") v^«^^^^^'^^ \ se dobi najboljse platno in bombazeviaa za pe- rilo, brisalke. namizni prti, serviete, žepni robci itd. irir GENE SOLIDNE. Vseni gospodinjam toplo prlporočamo KOUNSKO CIKORUO == edlno pristni, po kakovosti nedosesliivi sä oven «5(1 terielok ^^ ===== v korlst-------- o)uii9jniin slov^neom. I Jakob Miklos mizar in Sesni t r g o v s c v Podgori =- na yoeIh ielcniftep mosta (na cttit, ki ptljsproH Gradiiki) o o o Trguje tudi z opeko vsake vrste, ima veliko zalogo vsakovrstnega trdega in melikega lesa, ima tudi vsake vrste grede, tiamove 3 3 od 3—12 metrov dolge in 3 3 od 3—12 colov debele. Velike zaloge iiovih dvokoles, äivalnih in kmetijekih strojev, orkeslrijonov, gramofonov, vsakovrstnih plošč itd, V zalogah ima in veliko vseh gori navedenih tudi že rabljenih strojev, prav po ceni na izbero pri BATJEL-U Gorlca, STOLNA ÜLIOÄ 3 4 Mehanična delavnica. Prcdaia tudi na ohrnko Ceniki poltnine proiti. Oponiba: Kdor mi dvokolo, gramofon in šivalni stroj prodä, dobi za nagrado eno novo dvokolo. „Kmccka Banka" v Gorici, 77 rr-------¦ na Kornu st, 12 ===== eskomptuje menjice pod jako agodnimi pogoji. Sprejema vloge na kujižice in na tekoei ra- eun, tor jih obrestuje eisto po -----— A}\ 0 _ Nafels'.vo obstoji it gg.. Dr. Alujzij Franko, predsednik, Ivan Sanoig, veleposestaik in iapau v Biljah, podpred- «edtkik, Fran OMjubek, veleposestnik in iupan v Kojskem-Krasno, Unscij Kriiman, nadučitelj v Dornbergu, Alojxij Bandelj, veleposestoik v Podgori. ¦ • Med. univ. t ÄDtenore Wn ul. G. Carducci štev. I. Ordinira od 2. do 4. ure pop. ßstcnrtdirrt« 17 let stara» vešča VJÖbpUUltlld slov. ital. in nem- škega jezika ižče službo pri kaki tvrdki kot blagajničarka ah pa v kaki pisarni. Več se izve v „Narodni tiskarni". Restavracija Brezje pri fflariji PomagaJ p. Radovljica. Podpisani se toplo priporoča velec. romarjem in drugim obiskovalcem Brezja za obilcn obisk restavracije „Brezje". ToČim izvrslna briska bela in črna do- mača vina, kakor iudi najboljše pivo. Kuhinja domača in najboljša. Gorka je- dila v vsakem času. Ueaj, restavrater Brezje. Vir zdravja so nealkoholne | Maršner-jevi ŠlMlEČi I limonadni bonboni, (malinoevc. liniona, jagode. dišeča perla) v pastilak po 2 in 4 v, v patentiranih vrečkah po 2 in 5 vin. Pristni samo -| pod to znamko. Letna poraba 80 mil. komadov. Edini proizvajalec: Prva češka dein. družba orien- talskih sladkornih in Čokoladnin i tovarn Kralj o Vinogradi poprej ------A. MARŠNEE.------ Zastopntk: ÄlojzU Plesničar Trst, Via Gaetano Donizetti 5. Prvi c. kr. mOm priviligirani "*• rUWulUj ZalOga Tz . , x. BORICfl modnega blaga,'gotovih oblek „vod zadvnnejo vojaike ^ ^^ IpA JiM W VSAKE VRSTE. "^W V 9ibii hmIi! se clöbe vsaki CtlUi Pun danvgostilni yiVI 1 Mill yalentlna K O m 8 I a na Ajševici. — Na zahtevo pošilja gg. odjemalcem tudi na dorn. Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivecv Go- rlci Gospodska olica št. 1 se priporoča sl. slovcnskcmu občinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmerni ce- ni. Prevzema vsa lasničarska dela ter kupuje ženske läse po 12 Kin naprcj kilogram. Franc Novak, Gospodska ulica, št. 1. Svoji k svojim ! Svoji k svojim I MIHALJ TURK na Kornu št. 6. priporoča slavnemu občinstvu svojo BRIVHICO. Zagotavljam točno postrežbo. Sprejemam naročila za maskiranje po primerni ceni. Siriščni ekstrakt, tekoč, Siriščni prašek, Siriščne tablete, Sirno in masleno mast pošilja po nizk h cenah fliljem Bayep, Huf stein, Tirolsho. Iv. Znidarčič & dr. stav. tvrdka v GOKICI VIA MATT10LI. Izdeiuje vsakovrtne načrte, stat.. račune. sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeiuje tudi Westfal.-strope patent. v vseh avstrijskih mestili St. 27221. Lastnina Westfal.-stropi za vsa stavbarska dela brez zadržanja pri zi- danju, nizke konstrukcije, z ravnim stro- pom zavarovanim proti ognju. ki izoli- rajo vsako Šumenje in ropotanje. pri- hranitev železnih nosilcev, žele/nih vezi in vijakov, cenejl kakor vsl drngl ma- sivnl stropl. Pojasniia, stat izkazl in prora» čuul brezplačno. Izdeiuje enodružinskc liiSe po sistemu votli blök, ki je najtrpež- nejše zidovje, ki vzdržujc snlia stano- vanja. z vedno isto temperaturo. Oenejfr kakor vsi drugi slsteml. ir Nova trgovina z železnino -*ž PINTER & LENARI) v Gorici v Raštelju št. 7. Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja, za poljedelce, mizarje, kovače i. i. d. sesalke, klosete, peči, Stedilnike in vsi v to stroko spadajoči predmeti. Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. Cenj. občinstvu se toplo priporočava j Pinter & Lenard. SIS*!! Kdo „e pozna tvrdke ^Ul Keröevani & Čuk na Stolnem trgu (Piazza Duomo) v GORICI štev. 9? Vsakdo pozna to tvrdko, kor irna uu protlaj Original Victoria slyalne Htroje, ki so naj- boljši, najcenejsi, najtrpežnpjSi, najlažji, ki de- lajo še po iO-letni uporabi brezSunuio, hitro in i točno. Original Victoria šivalni Htroji so sr I vsem šiviljani, krojačom in drugim rnoČno pri- I ljubili. Vsakdo naj si ogleda pred nakupom šival- " ~z^= .7-—-=----:- ripgn stroja--------~ I „ Original Victoria" šivalne stroje. 1 Tvrdka da na razpolago učiteljico, ki poučujo ' brezplačno. Z Original Victoria šivalnimi stroji se izvriuje vsakovrstno umetno vezenje (rekamiranjc) itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno krnetijsko orodjt>: slamorcznice, Sti- -b^ skalnice, drosgalnixe (stroje za« j/]%L mästen je grozdja), pluge, K03 brane itd. itd. J^^f Ta tvrdka ima na prodaj naj- SSäiA holiš.-i dwokoleso be!a. rdeča itd. z znaniko KERŠEVANI &GUK, ki jih sama izdeiuje. Nadalje, puške, aamokrese, drugo belgijsko oroije, stre- ^^^^ Ijivo. — Potem najboljše gmmofone. ™ Daje na obroke. «=== CENIKI ^ se r azposl ] ajoB f ==¦= zastonj. =^B "Wpn^iAQ „Ljubljanske kreditne knke" tt f /IBTP 1 I f i I l|------se bavi z vsemi v banöno stroko spadajočimi posli.----- y llll I II . . V UUL vLlJIIIvIa) Vloge na hnjizice obrestuie po I'v-1,,, vloge v tehočem racunu po dogouoru. I U V llll V.. Delnlika plavnlca K 5,000.000. Centrala V Ljubljani. -Rezervnl raklad K 450.000. - Izdaj&lelj in odgovorr.i urednik Anton Bavčar, Tiska „Narodna Tiskarnatt (odgov. L. L u k e ž i č.)