Fo§v,totovinfna Loto VIII, St. 92 Ljubljana, torek 19. aprila 1921 £era 2 Mn ma uh»i» on 4. ajutrai. asa Stane ne»ečno Uin 25 —, za inozemstvo Dir io-— neobvezno. Oglas< po t ari tu. Uredništvo i Ljubljana, Itnatiovk uitca itev. 5/I Teleton št »07» 2804, ponoči tudi 20 u Dnevnik za gospodarstvo, orosveto in politiko Upravništvo. Ljubljana, Prešernov, ulica it. 54. — Teleior St 2036 -nseratnl oddelek; Ljuo,j je pretekli petelj ofcjsvtj v *vqJs« poročilu 1» Beograda mod drugim tudi veel,' da namerava jugoslovanska vlada zanetiti pa Koto. vem vstajo ter nato priznati avtonomno državo, ki naj bi napadla Albanijo. V tej vesli sta bila omenjena tudi dva albanska veljaka Draga m Hasan beg Iz PrISttne, ki naj bi bila zapletena v ta načrt. Danec prinaša tOlornale d" Italia» pismo Hasan bega, v katerem mu ta poroča % puuaja, da pe odgovarja resnici vest, da bi bil on zbegal 'a Italije ter se sprijaznil z Jugoslavijo. cNa tem svetu,» pravi albanski veljak v svojem pismu, t je vse prej mogoče, kakor pa da Ju se Hasan beg sprijaznil z Jugoslavije, dokler je Kesovo pod njenim jamjem., Volitve se bodo vršite v novembru? Raiborjenje med radikali in davidovičevcL — Obupno razpoloženje klerikalcev. — Tudi mod muslimani so mnenja deljena. Nesposobnost vladnih klubov. Beograd, aprila. p. V politični Jav- nosti se živahno komentirajo dogodki včerajšnjega dne. Jutri bi se Imela sestati Narodna skupščina, ki je bila odgodena do l avgusta Dne t. avgusta p« se bodo, kakor se zatrjuje, razpisale volitve, ki naj bi »e Uvedle med 1. in S. novembrom. Novi-Barji so napravili anketo o stališču raznih parlamentarnih skupin glede rešitve zadnje krize. Radičevci smatralo, da le rešitev krij* »parlamentarna In izjavljajo, da booo pc tem uravnali svoje postopanje Klerikalci to obupani, ker to h!II vrženi U vlade. Prihiteli so v Beograd, toda nihče z njimi ne raisgovar.ia in Izključeno je. da bi se mogli pridruži« novi kombinaciji. V klerikalnem klooti so s« danes ves dan vršile deloma prav burne debate in posamezni gtv vomikl so izražali svoje ogorčenj«, da Je bila stranka na tak način blamirana. Inte-resantno je. da so mnenja pri bosanskih muslimanih jako razdeljena. Grupa dr. Beh-mena in d; Spaha je »adevoljna. Dr. BeS-roen je danes izjavi! novinarjem, da ima nova vlada volilni mandat le da bo omo.gr>- čila svobodo« volitve. Velik dol drugih muslMnaJ»kih poslancev, na čelu dr. Kresnica in Sallb Bajič, pa so odločno proti taki rešitvi vlad-j« krize. Najhujši pa je položaj v radikalnem poslaniškem klubu. To vlada pravi kaos. Nemogoče Je najti dva radikalna poslanca, ki bi enako mislila. Mnenje skoro vsega k hiba razen skupine Velje Vukičeviča pa je, da se obsoja način rešitve krize ter se naglaša, da bo ves raJi-kalpi klub zavrgel to vlado in da ta vlada sploh ni vlada radikalov in radikalnega poslanskega kluba. Vlada je vedela u to razpoloženje kluba In zato se je kluba Izognila. Za danes popoldne ob 5. je bila napovedana klubska seja radikalov, ki se pa ni vrtila, dasi je bilo prisotnih nad 90 podaneev, kf se čakali na seja Na deski je bila zbrisana objava, s katero je bila klubska seja sklicanji. Tudi seja Davidovičevega kluba, ki je biLi sklicana že včeraj, se ni vršila, ker ge novi ministri »ploh niio pojavili v klubu. Vse kaže, da se oba klub« sploh ne bosta mogla več sestati ... Žalosten Iccnec klerikalnega režima Klerikalci so odpuščeni U radkslske službe Od predpustnega časa ps do velikonočne nedelje so opravljali posle, za katere g. Uzunovič ii mogel v skupjčin! nikogar drugega ntjeti. Vse so zatajili: svoja načela, svoj program, izdali Interese svojih voHlcev. V karnevalu In v postnem času so požirali skoraj same nevž-ltne stvari, a čim so glasovali t\ proračun ter i& neču-vene amandmaje, je bila njih usoda zapečatena Danes leži SLS ob cestnem jarku, kakor komad iz»ete cltrone. Na tako sramom! nsčiii pač še nihče ni b!l odpravljen i t vlad? Se lOOodstotm invalidi, ki Jih Je kkro-radlkalskl režto 1. aprila vrgel iz d-»-žavne službe na cesto, nfso bil! tako odstavljeni; sal se jim jc 31 m3rca sporočilo. da i?m prihodnji dan b! treb3 več priti v urad KlerlVaMi ministri pa so se v polnem nepoanaiju pravega stanja še vozili z ministrskim: avto:nob'!i in salonskimi vozov!, k« šo njihovi naslednik! ie polagali zakletvr. . . »S'ovencc* je vse dni -v*dnlesa tedna prisegel, da vlada trdno stoji, da ni krize in ds je bo, >«w>lster Kulovec Pa ie ie v i iiK/.o — ko j« vlada že padla dal beogralikim listom izjavo, da le vlada stabilna in sla ni nobenega povoda, da se menja. Tragikomična je slovo SLS od vlade. Da bi gospodje čitaii naše pametne nasvete, ki smo > h iim dajali, s primemo treznostjo, bi s! lahko prthranill velikansko razočaranje. ki Jih Je d.ileteki baš M praznike, ko so prejet radikakke plrhe. SLS pa je ragglašals v švoJctd Časopvsjc našo dobrohotno krltikr m ?avist, m hudobijo. !fto-Sasno pa ao njeni neizkušoi ln kratkovidni voditelj! delali, kakor da fe! bili ra ministrske stolčke •tjtrhalirani. Povsod so se kloiikalm agitatorji hvalili, da SLS ne bo šls tako hi-tto iz vlade ter da se sploh ne bo dala tef.niti iz nje In p.aj bi bile žrtve še tako veMks. 75 dni ie ves klerikalni Js-raei samo popival na medvedovo kožo ln nihče ni hotel verja!l, da bo »velik,h uspehov. tako uaglo konec, kakor tudi ni nihče rssmišijeval, kako bo umika'3 klerikalna armada, č« bo teperja. Danes viada v klerikalnem taboru popo'n kaos, nabrisanl klerikalni kolovodje pa bežaje cirog kakor brez glave. prevzetnost in ošabnost, kJ Jo j« §LS kot vladna stranks p>;kaz^8 s proglatitvilo načela*. »Mi »3m! In samo mil. prihaja Pfsv za prav ?asluž«ja kazen 2a! pa bo zia nesposečnost politike klerikalnih kolovodij plačevale slovenske ljudstvo Danes se nočemo spuščati v prdrobno naštevanje vsega. kar je SLS zgrešila ssdnte dva meseca nad Slovenci., pnvdariamo le to. ker se sploh ne ?s j ti popraviti In kar sc lahko »značuje kot pogreAka s katastrofalnimi poledicami. Kakor en sam nn^ž le glasovaia vsa klerikalna deiegadis tu proračun, poleg tega pa ie za celo vrste amandmanov, med katerimi so zlasti usodni oni. $ katerimi se 'v! vladi, o takih stvareh m' bilo č;*sti v »Slovencu«, dasi Je baš klero-rsdikajska vlada !n večina Irvor in mati vsega tega, ka/ te bo sedaj le »etttr-lamentameea rodila Po r.emarnem sopet enkrat Imenuje »Slovenec«* Slovence in slovenski narod. Do sedaj ni bilo ?anj iič hudega, ds ni bile v klero-rad.kalssl vUJI Hrvatov, Slovencev »Slovenec^ >»l v,de| v vladi tudi tedaj ne. ko «t« bila ministra dr. Žerjav in Pucelj. Klero-radlka ska vlada Je prizadejala Slovencem toliko krivic !n škode, da klerikalcem prav nič ne pristoja sedaj sklicevat! se nu Slovenstvo. Tem manj Je to umestno, ker hoče »Slovenc« blamaio klerikalcev natovoriti ni nrbet Slovencev In »laven-skega naroda, kakor da bi res morali biti vsi Slovenci jdgovornl ia nesposohnost In vr:oglavost nearelib klerikalnih politika-strov Na ta lačin S15 ne bo salvlrala svo-Hh voditeljev, tako tudi ne bo reparlržla tega, kar Jc »agrešlla. Skrajni {35 Je že. da preneha i praktlko lail In hujskarlJe ter s '.resnejšo politiko de!a pokoro ta svoje pastrte grehe vssj v povellkonočnem Usu. Zrakoofovna mobilizacija v ItaSiii Vsi italijanski avfjatiki so dobil? poziv k izrednim vajam, katerih se marajo udeležiti tudi civilna in privatna druStva. — Nujna izgradha novih zrakoplovov, fcl«, S8. aprila, p Italijanski drfcvpi poi-tajnik svijatiko Balbo je razposlal okrožnico bivšim vojnim in civilnim avijatikora vseh kategorij (pilotom, opazovalcem iB osob ju vodljivih zrakoplovov), kakor tudi aero-uavtftkemu of»hju vseh vrsi (mehanikom, monterjem, r^djotelegrafistoni, totegrafom itd.) iz cele Italije, v kateri jih postiva, naj b«iq popolnoma pripravljeni, da se tekom treh dni prijavijo radi vežbe pri svejih p> veljBlvUj, kata^® m prideijeaj po vojnih razporedih, kakar hitre prejmejo poziv, ki ja paj vsak tr^mtek pričakujejo. Reaervnl letalci, oficirji |n podolclrjl imajo pripraviti uniformo, ki jo imajo obleči, ko prejmejo po-tlv ter pe Imajo v njej javi« pri »ojih poveljstvih. Ministrstvo u orakoplovaivo je razposlalo istotako la drugo okrožnico nem italijanskim društvom za zračni promet, v katerih Jih poziva, naj imajo pripravljen ve« »voj trahoplovni park s vsemi potrebščinami, da dajo na razpolage vojni »vijatiki tekem ur, ko prejmeje drugi poziv. Istotako se Ima priglasiti vse njihovo eeebje na poziv pri vojaikih oblasteh, ne da bi to količkaj upremenilo oduošaje med družbami in e>#ob-jem, ki mora tudi v vojaški službi prejemati vse prejemke od svejih delodajalcev, kakor da bi bilo pri svojem rednem delu, Miuistrstvo u zrakoplovivo utemeljuj« 'a poaiv s perijodičnimi vešbami, katefib rok bo naknadno določen, da hi ee vse letalsko ie zrakoplovoo osobje seznanilo a uporabe vodatvem modernih vejnib letalnih aparatov in vseh njihovih pripomočkov. Avijatiki, kj se 1. 19SS. |e b,ll « Mah pri svojih e&ksdrilah. ee edpejljejo v posehn.. ustanovo vojnega arakoplevstva, kjer se bod > vežbali krajši čas, nakar bodo razvrščeni med vojne edlaice. Avijatikl, ki niso bili po vojni le na bg-benib vežhah, bodo odposlani v šolanje: v Perlorose, ako ao piloti hidroplanov, r aeele 8an Giovanni Jn v Vizaola Tiecino, *kc piloti aeroplanov, v Pentedero ln v Ojam pino, ako «0 piloti d rigeablov, v Kalu, kjer je šob ca speeijaliste, ako eo monterji gn treljeoci, metalei bomb, radioeleklrikl, mehaniki ali fotografi. Piloti inštruktorji pri civilnih pllotskh šolah in piloti na letalskih potniških progah v prometu bodo odposlani takoj k voinUis edinicam na veibanje. V« zrakoplov na mobilizacija, ki jo pripravlja Italija in ki se že pričenja tzvajuti: v tem trenutku, more poginoma ustaviti potniški zrakoplovni promet v Italiji V okrožnici je omenjeno, da bo rok vežbanj^ h kateremu bodo aviatikl pozvani, določen, šele kasneje tekom njihovega bivanja prt vojnih edinkah. Vsi rezervni afic.rji dobej od vojaške uprave po 1000 lir, podofocirji ia drugo osebje po 500 lir za stroške vejte opreme. Tvornka avionov Fiat v Turinu, Anonimna družba za razvoj letalstva v Italiji, v Ta-liedu, Iu izdeluje Capronijeve aparate, Hi-droavionrfta družba Visoka Italija v Sest^ Calonde na Lago Maggiore, k: tadeluje hidro. plaae tip« Se vola. kakor tudi mnoge drug* t vernice ao prejele nujna naročil« na tadela. vo novih vojnih aparatov. Beograjsko pismo V znamenju bizantinskega kongresa. — Pravoslavna nedelja. — Revolucija v moški modL Beograd, sredi aprila Te dni )e Beograd v znamenju bizantinskega kongresa In cela vrsta drugih prireditev. Izložb itd. Je stopila za nekaj časa v ozadle. V itevllmh iziogib je videti risbe to koplje slik starih stavb v bizantinskem stilu, ponajveč slikovitih samostanov in «r-kv« i« Stare Srbije Razen tega i« prirejena v palači Izvozne banke Izredno latere-santna izložba starih slik noš in orožja, ki so plodovi stare bizantinske kulture. Na univerzi izložene star« ikone, ki Jih Je Irložil S Stojanovič. vzbujajo splo&io pozornost. Pa tudi pr!l|k->m svečane otvoritve kongresa so bile stene velike dvorane okrašene z vr'o uspelimi kopijami starih fresk. Pozdrav gostov je bil nadvse prisrčen, posebno pa so bili aklamlranl Irancoski ln nemški delegati. Naipriarčnejšs pozdrav Je pač veljai Rusom, ki, čeprav povabljeni, niso mogli priti. (Boliieviki Jim niso dovolili udeležbe.) V niih 'mena in sploh v imenu vseh Rusov se ie zahvalil prof. Taranovsk!. emigrant, sedai priiesor na beograjski univerzi. Po raznih svečanih prireditvah (čajanka in koncert na dvoru, kier le, kakor čujem, selo lepo pela ga. Čaletova). banketih itd. so se ude'etniki kongresa razdelili v sekcije. Intenzivno delo je pričelo in kongres je tudi v strnem, znanstvenem ozira nspei popolnoma. Bliža se pravoslavna cvetna nedelja, ki Je P'l nas dsn dečjega veselia. »vrhlca«, saj takrat mora vsak otrok imeti novo ob-lekco. da se pekaže pri procesiji. Nekatere šole so ob tel prIUkl uvedle sporazumno s starii lep eb'čaj, da se ta dan vsa deea enako obleče. Vsi 4obe enake oblekce, ne predrage, fantki mornariške, punčke pa z narodnimi motivi, da se vsaj pri teh najmanjših izbriše za ta daa razlika med — revnim in bogatim. Ml veliki pa smo tako skoro Je uniformirani Čeprav vsak čas napovedujejo kako revolucijo v modi, vendar ostane {c vedno vse pri starem. Poskus!« so ponovno uvesti modo dolgih las in pariški frizerji so pripravili agromne maoilne plavlh, črnih ln rjavih — kit, W as) bi odslej krasile ostrižene glave modnih dsm. Pa jim n! uspelo ln isto tako so pogoreli modni $a-lonS, ki so la isirall tnalo daljša krila. Ostale so ostrižene glave, krstka krila in le kar dolgočasni tral! klobučki. Ravna Hntin tudi še vedno trlumflra. Zato pa se pripravlja pri moškemu spolu rodlkalns spremembe — če bo prodrla, kajti znana Je stvar, da so molki veJiko bolj konservativni v svojih navadah kakor tudi v načinu oblačenja. Izmislili «0 si tfvar pariški krojač!, ki se hočejo otresti angleške nadmoSnostl v njihovi obrti London Se dokaj deeenlj prevladuje v moški modi s svojimi kreaeljam!. za katere prgvl'0 Prancegl, da so pnste lq dolgočasne. Zato hočejo jopet uvesti, Cujtef kratke hlače barvast! frak In dolge svilene nogavice. V Beogradu le videti par takih poskusov v — žurnallh. pa tudi ns u!lri sam videl mladiča popolnoma po novi modi — v kratkih, modnih hlačah t nekakimi pentljami hi resam! ok«|| kolen — toda ena lestavlc« še ne prinese pomladi! _ to* Šolska konferenca v Pragi Prefi*, IR. aprllg. s. Včeraj w se pričela pesvetovanl« velikonočne konferepce z-ge. b!««« »fotoni šolp do miru» VJ»do sta za« »ropala sunanit mln^ter dr. Benel In pn->« svetni minister Hodža. Kongres francoskih socijalistov 18. uprila. s. Včeraj je bi! v L>-o< nu otvorjen 24. kongres socijalistične stnn« se. Kongresa ^ je udeležilo nad *X> dele« liatov. Poslanec Paul Boncourt jc izjavil novinarjem, da se konjjre« ne b0 udeložiL Is poslovnega poročila stranke je razvidno, da je »Iranka pridobila 28 tinoč novih fcla« nov. Katastrofalna povodenj v Ameriki Newyork, ia aprila s. Povoden! v ozemljil M.\&iypija zavsema vodno večje dimenzije Raka, ki Je bila prej m nekaterih mestih široka le po eso milja, se je faziirila na iirine J5 milj- Qb ntkem njenem pritoku le odneslo 35 iezov. Številni kraji so re»no ogroženi. MnogJ J ali mest* New Oflean* $0 preplavljeni New>erk li aprila s. Vsied povod nji Mlssisipija je 20 tikoč ljudi brez strehe. Posebno vehko S> sta trpeli državi Mis-iouri in Arkan>as. V Arkapsasu Je voda odnesla tri velike lezove. Potresni sunki Rtm, 18. aprila, s. Včeraj zjutraj okoli 8. Hi čutili v okolici Csss na več potresnih sunkov. Prebivajitvo je bilo zelo prepUše« no. Središče potresa it bilo v Abrucih. Sewyork, 18. aprila, s. Iz Aljaske poro-čejo, da so Umksi včeraj čutili potresni sunek, ki je trajal r.gd pol minute. Denisija japonske vlaJe Tokio. |S. torija, (rl.) VJcda je odstopila. Velikonočni prazniki Pii In mrat in so/nee — v priredi In politiki. Prazniki to Ljubljani potekli ie dokaj »i« vahno. DijaStvo nas je sicer zapustilo, in Ljubljani i« takšen tjjanko kmalu pozna, mesto študentov je pa pritisnila množica obiskovalcev j. dežele. V soboto »i ie videl po kavarnah, restavracijah in po ulicah obilico novih obrazov, postav In postavi®, nekatere prav zanimive. Tudi modne štu* dije si lahko delal po mestu, na domsčih in d oSlih modi!ih. Kako je zeblo razne re« vice, ko je bril sever, lica so kmalu postala vijolična, kakor novi klobufki, in m«rslk«» teti soliden nahod bo ic do bele nedelje pričal o praznikih. Vrvež po ulicah je že soboto predpoldne postajal prav prazničen, trgovine so beležile precejšen promet, (se« veda, če povprašaš, ni nikdo zadovoljen) Modni predmeti, klobuki, rokavice, noga» vice, i« pa razni pršuti, pinee, perutnina, te velikonočna jajčka pri slaščičarjih, to se je prodajali v večjih množinah. Popoldne j« hitelo vse ven. Pobožnost vstajcnia * procesijami je ko nalsšč za re« vijo, kdo jc nov od pete do glave ali vsaj deloma. Bandere so frfotale v vetru, trino« fica žensk za. njimi. To je vse, kar je ostv lo od starih običajev. Včasih so pri nas dekleta prinesla «šegen» v pokritih Jerba« sib, prav visoko natovorjenih. Rozinova, orehova, medena potica in špehovka. polič vod«, polič vina, čaja soli, velika lunka, ne« kaj klobas, nekaj hrena, jajca bel« in pisa« na, oranže in hutariea oljk, da bodo gore« !e za hudo uro. Od žfgna nazaj grede so dekleta dirkale: katera se prva vrne do» mov, bo še to leto nevesta. Prcgoreče so "v"rf'aknile, pri padcu se je ves ieg opremili Gosarja in letali poadr«vit Kor<* ica in Sm odeja, ki sta opoldne mimo Ljub« Lape z orientom hitela v Beograd, — hu« ♦ita. ali smo bili res le aato v vladi, da izglasujemo budžet? 0*. resi imo škodo, ♦elino odgovarjali, črni samoree je opravil dolžnost in je sedaj šel! Čeprav ne »lahko«, Cič pa ia lahka! Take posvetno grdo se se lili klerikalci, d« niso spoštovali niti naj« »•čjega Gospodovega dne: v Katoliški ti« kitami »o delali kakor sa »tavo, da v »Slo. vencu* objesnijo in rastoirasčijo svojim verni« ne čuvani dojitdek ,., e -'•■» ne- prometnemu osobju sicer ta zadnji kle« rtkalni salonski voz ni delal preveč pregl«« vi«, ko je pa promet bil ie prav velikome« »»•n. Dijakov. Izletnikov, turistov, familij ie bilo kar na tisoče, zlasti vsi «gare»jcj» se bili natrpano polni, vse rezervne g*mi« ture vosov so te morale vpf*& Katarina, Smerna, Smarjetna gora te Joit so zopet doživeli rekordne obiske. Od torka, ko so pričeli odhajati študenti, pa do ponddjka •večer je ljubljanska postaja odpravila nr.d <0-000 pasažirjev. Starodavni grobovi Rim, 18. aprila, V Eccanu so odkrili Wari grob, ki je bil obdan $ porfrrjevteli «*bri in v katerem so »aJli dobro ohranje« Sokostie v sedeči poni. 2al tt> stebre Je ne*!i. Zdi se, da gr« za grob iz kame. alte d")be. Ravnotam so n«šll nekaj grobov, ki pa jih še niso odprli. Peking o roti Kantonu Peking, 18. tprile. (H.) Vlada je po teme« Ijltcm nretresu poležais sklenila, da srna« tre odgovor kantcmskega zunanjega mini« etra Čena za absolutno nezadosten in ne« eprejemlilv Včerai so kitafske čete na Mo« liri reki obstreljevale ameriške vojne ladje. Triaitca vremenska napoved Trat, 18. aprila, p. Vremenske napoved za torek: Močno, pozneje bolj umerjena vetrovno. Nebo jasno. Temperatura 8 do 14 stopinj G Morje nekoliko razburjeno. Domače vesti * Velikonočne cJatm se ie našim prijateljem uredfltf dopadj«. Bilo je mnogo inte-reeantaeg« is ilasti sestavki o mladini pri nas ip drugod so vjbujal) vehko zanimanje. X zadovoljstvom so bile sprejete razpisane velikonočno nagrade, lov sa naSimi kovači je v polnem teku, mnogi so zasanjali, kako bi se jim prileglo -.Jutrovo. letovišče na Jadranu, ali na Bledu te v Rogaški Slatai, kako lepe bi bila vožnja po naši einjl Adri* ji. S posebnim aadoščenjetn pa je bil sprejet naS razpis za 20 siromašnih slabotnih otrok, ki jih posije ^Jutroi v morsko kopališče. Veliko zanimanje in neomejeno pohvalo je izzvala naSa ilustrirana priloga, s fcvojimi pre>-krasnimi pokrajinskimi in otroškimi .slikami., ^Jutro* smo izdali v oakladi skoraj 30.000 izvodov — a bilo je premalo. Tekom nedelje 40 nam bije iz rasnih krajev »poročen« lelje, da pošljemo še več številk našega li«ta, ker je bilo * Kraljica se vrnila v Beograd. Naša kraljica Marija. ki se je mudila delj časa ob bolniški postelji svojega očeta, rumunskega kralja Ferdinanda, m je v nedeljo vrnila v B<>ograd. * Not npravaik Državno hipotekam« ban ke. Novi upravnik iJrtavne hipolekarne baii ke, dosedanji d,rektor generalne direkcije <1rfavnih dolgov, Vojin Gjuričič, je ie nastopil svoje mesto. * Uredba o nčiteljskih d rciplinskih pre stepkib. Ministrstvo prosveto je izdalo posebno uredbo o učiteljskih disciplinarnih sodiščih: prva instanca bo na sedežu vsake oblasii. druga pa ministrstvo prosvete. Prva sodišča se bodo imanovala oblastna učiteljska disciplinarna sodišča, drugo pa vrhovuo učiteljske disciplinarno sodišče. Oblastno učiteljsko disciplinarno sodišče tvorijo: oblastni veliki župan kot predsednik, ki sam določi svojega namestnika, ki mora b;ti abs-J-viran pravnik, oblastni Šolski nadzornik, če-gar osmestnik jo najbližji sre?hi Šolski nad tt>rnik, in ep strokovni tovarij. Vrhovno učiteljsko disciplinarno »od;Sže pa tvorijo: načelnik oddelka za osnovni pouk in narodno proeveto kot predsednik; pravni referent v ministrstvu prosvete; personalni referent v ministrstvu prosvete in le dva stro-kcvtia tovariSa Ob-iolženi ima pravico jo hranitelia. ki mu ga sodit&t v slučaju potre be določi i udi samo Uiseiplinarno tsod ,4{»> doleča sa disciplinske prestopke sledeč* ketni: J.) Ukor. g ) Zmanjšanje osnovne in ooioiajne plače največ do enega leta, vendar pa sroanjianje v enem meeeou ne sme presegati 80 % g.) Upokojitev brez zmanjšanja pokojninskih pristojbin. 4.) Upokojitev z zm ianjem pokojninskih pristojbin največ do 20 % na mesec; vendar pa sme trajati lo največ 10 let &.) Odpust ig 6luibe z izgubo ali brez izgube, »časne ali stalno, vseh *li samo nekaterih pravi« v slučaju povretka v državno službo. Vendar pa more kaznenec izgubili tudi pravieo de pokojnine, ako je je te pridobi). Slrckovni tovariši u letos «e poliio najkasneje do 15. maj«. Ta uredba i!?pi s veljavo 1 maj«, * Zaključek bisaateleškeg« kongresa i Beogradu. V soboto popeldtie se je vriila ta ključne seja $ dni trajajočega bieantololkega kongres« » Iteogradu Med drugim je bilH >prejeta resolucija, da se sestavi besednjak bizantinsko - grških besed. Iiraiena je b.iu ludi zelja, da naj grlka vlada ukrene vse po treboo. da postane Orška glavni sedež it ud i ja za bizantinski lolkior. Prihodnji bizant v loški kongres se bo vršil I. 182a v Atenah, tri leta kasneje pa v Sofiji. Večine delegata kongresa je v ae>dije dr. Stanojeviču (Id. * Predrzen beg lg kasnencev. V Bardovcih (ie;i * 4i1 letnico zveeteg« in pridnega sluikovn-nja je praznoval v Ptuju nadeestar Prar.e Korpar i? Uornave. Do« J. «priU 1827 je poteklo 40 let, odkar je vstopil v sltjibo iq še done« < pravlja to siutba Okrajni tHst->p Ptuj g« je postavil za vzgled vsem cestarjem, ga pred vsem> cestarji pohvalit in mu čestital ter mu tudi priznal lepo nagrado. * Smrtna t-«co. V nedeljo je umrl v Ljubljani dnijtem bolehanj® gosp Abjzi, Rus, bivii trgovec in gostilničar Pokojnik je bil v tjubljaiji f^pnlarua oseb^, fH.lp zuravega humorja in kremenit značaj. Pogreb bo danes ob 4. popoldne iz h;?e žalos:i, Himska eesta tL 11. m. torno pokopaliJte rs Viču. „ Pse 17. t m- ■> preminula v Ljubljani gospa Josipina P u r l Č. Pogreb bo danes ob 14. ia mrtvašnice splošne bolnice. — Dne 18. t. m- je ntnrl v Sele.h nad Akeljo teko sedlarski mojster Janez Klemen-e i č, star 80 let. Pokojnik Je bil najstarejši član Bralnega in pevskega društva Ratitovec v Selcih. Njegov pogreb je pričal, kako spoštovan je biL Udeležilo se ga je tudi Bralno društvo is Železnikov. Blng jim opomin, la!»-j<-čim naše iskreno soialjel * Uprava mesečne revije s« novo zborovsko glasbo cZboržt, sporoča, da je « SL in 4. zvezkom letošnjega letnik« ustavila pošila-nje lista vsem onim lanskim naročnikom- ki kljub prošnjam in ponovnim opominom niso doeedaj nakazali niti delne naročnine ea leto 1027. (40 Din). Pevska drušiva in »bori, pevci in pevke t Naročite se na Vaš list, podpirajte ga! * Podružnic« SPI) o« Jesenicah je na svojem občnem zboru izvolila sledeči nov odbor: Iva« Šetinc, načelnik; Fran Pavlin, namestnik; Fran Kosmač, tajnik; Fran Bohine, blagajnik; kot odborniki gg.: Mr. Ciril Maver, Jak. Čop, Jos. Čop, Iv. Finžgar, A- Novak in Ivan Velepič. Članstvo, osohito pno jzvmj jeseniškega okoliša, se naproša, da nemudoma poravna članarino. Člani, ki bi te dolžna »ti napram društvu pravočasno ne »polnili, nimajo pravice posluževati se društvenih naprav po znižani ceni. Opozarjamo tudi na (ia bo podružnica po svojih organih vršila najstrožjo kontrolo. * Otvoritev telefon« » gornjegrajskem okraju se je vršila dne 18. iu 14. apr.la v navzočnosti direktorja pošte v Ljubljani, g. Gregoriča. Dne 13 t. m. «o se otvorile telefonske postaje: Rečica ua Paki, Mozirje, Rečica trg in Gornji grad, naslednji dan ona v Radnilrju. na Ljubnem in v Lučah. Okrajni odbor je priredji gostom večerjo v gostilni cStara poštaj v Gornjem gradu, na kateri je najprej pozdravil gerent okrajnega zastopa gosp. dr. G o r i č s r vse navzoče, slasti Se gesp. direktorja Gregoriča, ki se je zahvalil vsem činiteljem, ki eo sodelovali pri napravi telefona. G(>sp B r a č k o, šef terenske telefonske sekcije je povdarjal važnost telehv na, načelnik Savinjske podružnice SPD g. Kocbek pa je podal historijat telefona itd L 1823. do danee. Gosp. Fr. Podbrežnik je govoril v imenu trške občine. Želeti je še, ! da se teleioo kmalu izpelje tudi po Zadrečkj J dolini, da bo ves gornje^rajski okraj zve?an < >• svetom. * Razpisano mesto babice. Srezki poglavar v Celju opozarja babice, da je služba babice na Dobrni ne®a«eiena. Po Izjavi županstva bo mogoče dobiti stanovanje. Zan.jnajoče n^j vlože prošnjo na ministrstvo n&rodnega zdrav ja potom srezkega poglavarja v Celju. * Tetk« nesreč« rumun^kih udeležencev bisantološkega kongresa r Beojrzdu. Ko *o se udeleienei hiwntoloSkega kongresa vračali v soboto z A vale, kjer so polotili vene« na grob Neznanega junaka, se j« skupini nj-munskih kougresistov pripetila težka neeie-ča. Šofer je namreč na nekem ovinku izgubil • ribolnosi duha in izpustil volan, nakar re je »vto prevrnil t vsemi potniki. Duhovnik i opeecu se je pri padeu težko ranil na glavi, prof- Balseh na desni roki, prof. U&ne-scu pa je bil lažje poškodovan. Vse tri so i-repeijali v bolnico v Beograd, šofer p« oo izročen sodišču. * Nesreč« i motorjem- Tudi v mariborski < kolici je bil *a velikonočne praznike avtomobilski te kolesarski promel zelo živahen K sreči je zaznamovati le eno nesrečo, \'a Sezonskem ovmku je vrgel namreč motor .-vojega gospodarja S31etnega Josipa Lešnika, ko je hotel prehiteti in se izogniti nekemu avtomobilu, tako močno na jem (jo, d« je nora) iskati pomoči v bolfliei, * lstvine is vlomi. V Zidanem mostu ;« bilo izvršenih zadnje to več tatvin in vk»-mov. Neznani storilci so nedavno vlomili v trafiko ^Hgl in ukradli več tobaka in mean-V noči od IS na 14- i- m- so tatovi poselili župnišče v Razborju pri Loki ter odnesli več stvari. Bili so celo tako predrzni, d« so streljali na kuhanco, ki je klieala n« pomni Dne 14. t. m. se je oroiniški (Mirulji posrečilo n« postaji na Bregu izšle«!iti tatova v iwebi Mihaela Duhandiljs in Ladislav« K« lamlča. ki sta ie priznala svaj« dejanje in izdala tudi Irj komplice, ki lo jlb aretirali \ Zagrebu. Oba |ia bila izročena sodišču v Celju. Vsa Ljnbljana biti v -pek hoje po železnici, 2 prestopka obrtnega reda, 2 prestopka avtomobilskega reda In « prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacij« je bila Izvršena 1, in sicer rsdi goljufije Železniška nesreča med rom in Lazami Zaloge Iz Ljubljane «— D*lm*eij« — detel* mine*. T« prekrasni film domačega izdelka je vzbudil v isti.it neobičajno pozornost občinstva. Predstave na »ellkonočno nedeljo in pnadeljek se bile d»-ležne ogromnega poseta občinstva. ZKD g« predvaja še danes popoldne ob 14.90 ob znižanih ceuah 2 In 4 Pin, da omogoči tudi onim, ki so ob praznikih zapustili mesto, ogled krasot naše d.vne rivijere- Vstopnice pri blagajni kina Matice. Dijaštvo in mladino opozarjamo prav posebno, da si ogledajo t« film ln spoznajo lepoto svoje domovine. u — Otvoritev razstave sl.k Jakepič«, Jame, 8terneu« ia Vos«i« se je ob udeležbi poslanika ČSft Sebe, francoskega konzula de Pl«ch«, velikega Iupaba. ssMepBikev me^ee eb«t-ne, Zbornice sa trgovino, obrKia industrije [n drugih uradov ter korporacij Izvršila hrt* ceremonij m veliko nedeljo opoldne. Ker qi bila tastopan« Narodna galerij* kal priredi-t^ljtea, jc pfndrav povabtienih in rewslavlj«l-cev. ki bi bili ta pač zasluilli. isostal. Raast«-v« naših najpopularnejših umetnikov je bila kljub praenlkema in aeprijasnemu vremenu oba dneva prav dobro obiskan«. m— Pevske draštve 'LJablJsaski Sven*. V torek po praznikih (na » sredo!) ob pol 8. sveier sestanek in v«j« mešanega zbora. Ne itmudilel Po vaji odberova seja! — Pred-tednik. 0r=- Policijske prijave. Od nedeljo oa peo- deljek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji* 3 prestopki nedostojnega vedenja, 2 LJubljana, 18. april« Na pregi med Zalogom in Lazami se Je da.nes pooioči pripetila strahovita nesreča. čiJe ittev je postal 281etni želesniSki «avt-rač Josip Zavrl, doma iz Laz. Za»'rl ie bil v nedeljo zvečer v službi na »aloški postaji. Po službi se )e nekaj časa zamudil v Zalogu med znanci, nakar le ponoči odSel po progi proti domu. Okrog 5. zjutraj }e opazil progovtii obhodnik, ki kontrolira p;ogo, da leži med Zalogom In Lazami oh tiru pod kolenom odrezan« človeška aoga. Nekaj metrov naprej Je naletel Še »a truolo, v katerem ie spoznal tovariša Zavrla. Truplo je bilo strahovito nazmesarieno Pod kolenom sta bili odrezani obe nosi. vrb tega pa je bilo še polno dniKih težkih poikodb Kateri vlak ie povozil Zavrla in kako je prii'o do oe«reče. le »i znano. Truplo ponesrečenega Zavrla so po komisijskem ogledu prepeljali v mrtvainlco v Dol. Žrtve velikonočnega streljanja Kakor vsako leto, so tudi letošnji velikonočni prazniki radi streljanja t možnarji sahtevais (tevilne žrtve. Zaman so hiti vsi naši opomini da nai bodo ljudje pri streljanju previdni Tudi oblasti I« duhovščina niso ničesar ukrenile, da bi opozorili Hudi ti« nevarnosti streljanja Strežniki ln zdravniki mariborske boiniee so Imeli oba praznika polne roke dela. Do včerai so sprejeli v bolnico sledeče težje »oškodovane: iz hotkega Pohorja ic prišel a rnnleno levo roko v bolnico JI letni posestnik Anton Jurič W Je bi! ranjen o priliki eksplo7ije možnarja V Zgornji Kungo-U le pri streijanlu odtrgalo tri prste a« desni roki 421etnemu posestniku Ivanu Poliču. V Rušah Je smodnik rszčesnil desno roko Francu Mašaku. v Spodnji Kungoti Je izgubil tiri strellaniu Runert Tepiš dva pr* st« na defni roki Iz Pnličan so pripeljali v mariborsko bokrco 18letn«ga Ževljarske-ga vajenca Franceta Vernikg, ki ga je mož-nar ranil na desni nogi. ter neko ien^ko, ki )o le neki kmetsk* fant po neprevidnosti obstrelll s pištolo ?a roki. Tudi v Polskavl je v soboto pri streltanju o priliki procesije rtftil moinar neko žensko na nogi. V Mariboru samem le nokl deček obstrell! t pištolo ITIetnega ValterJa Oačnlka. ZadeJ ga je v oko M ho najbrže Izgubljeno. Šport Gostovanje dunajske Herthe v Ljubljani Prvi dan zmage Hertha z 2 : 0 (2 : 0)> drugi dan neodločeno s 4 : 4 (2 : 5) Velikonočna praznika sta prinesla prve internacionalne tekme v sezoni. Prvi dan j« v športnem oziru zadovoljila samo Her« t ha, dočim je naš prvak igral naravnost sjabo. Drugi dan j« hotel« Ilirija ns vsak način do»eči boliii rezultat in je bila radi tega igra nsdvse zanimiv« in igran« v na« ravnost peklenskem tempu, katerega pa nI niti eno niti drugo moštvo do konca vzdr» ž«lo. Pri sostlb je ufaial« Izredno lep« komhl« nacijska in skupna igr«. Izredno slsbe toč* ke ni bilo v moštvu; najbolj ie ugajala desna stran napada Scvčik, Kettner m Li» »lopad. Krilskk vrsta je dobro podpirala napad in obrambo, vendar Je bila v ofen« živi mmijo boljša. Oba branile« imata dolg osvobodilen strel, katerega ps uporabljata le v kočljivih situscijsh. Ilirije prvi dan ni bilo «posnstl. Razen Miklsvčičs in Pleša, so vsi ostsli igrali zelo slabo Zlasti napad ni znsl držati žoge in je s tem preveč obremenil krilsko vrsto. V drugi polovlei ie šlo malo bolii«, vendar ja napad še vedno igral brez glave Takoj v začetku pritisne Hertha, pri tem ii pomaga burja, ki ie oba dneva motil« igro. Tej burji se ima Ilirija sabvaliti za prvi gol. Verovšek je namreč v stiski žogo odbil, katero pa ie vihar zanesel nepriča« kovano v illri lanski gol. Gosti so večino« tr.a v premoči in dosežejo v 31 minuti kra. sen gol po Sevčlku, ki se le iskaia) kot ns» jsvnost brilisnten igralec z glavo. V drugi polovici izključi sodnik radi ugovarjanja Omana že v !. min. Publika glasno prote« rttra. V 7 min diktira sodnik enajstmetrov V«» p«»ti Iliri ii, baje »adi fonla; fefa se od» bije od prečke. Napad dom«i'b postaja kliub temu, da igra ramo s štirimi ig>-sči. re Ia agresiven in d<"eje serijo kotov. Raz« merleltotov 5 : J »s Iliri ie. Hertha: Os»Hr*ek«Wltschl. Dietrich«Kres« ssl. Pn'ha. SeMo^er.Listopad, Kcttner, Sevčlk, Ro«cha. Picba. Ilirija: Miklavčič.Pleš. B-ltram^emllak. Zupančič l!.. Vewtek»Siška. Oman, Ciro« vlč, Martinak. Doberlet. — S >dnik g Kra» maršič Je bil selo slab in i« Škodoval ta« ko eo«itom. kakor tudi d"mač:nom Povsem drugačna je b<« ifv« drucegs dne. mrli«, ki ie n»Ktop'l« s Vcrmršlam kot erednllm krilcem In Košenlno kot dp« sn'm krilcem ter s Krcčom ns levetn krilu, ni bilo za spoznati To ni bilo več igračka« cje n mišjo, ampak nasproti sta d stala dva povsem ensks protlvnik«. Tudi gost« je so spremenili svoje mošvo, in sieer le« vo krilo in desnega krilc«. Tudi • ponde« Ijck je izredno ugsjsla desna stran napad«. Obramba je bila mnngo bolj nesigurna Pri Iliriji je bil naiboljSi Pleš. Dobro se ie ob« nesla tudi krilska vrsta, kjer ie Verovfck docela nadomeščal Zupančiča Tudi Koše* i.in« je svojo težko nalogo, držati urnega Mstopada, zadovoljivo rešil. Napad j« imel topot težišče na levi strani. Šiška se Je iz« k»7al kot izreden šuter. Takoj v pričetku pritisne Ilirija In dose» že tri kote. Protinapad gosto« zaključi Rosch z lepim golom, kateremu sledi v dveh minutah drugi goL Iz srede prodre Ilirija in Doberlet zniža ns 1 : 2 Izenačenje doseže Čirovič po krasnem strelu Zemlja« k«, čigar žoga izpade CKtriczku Tretji gol zsbiie is krila Šiška, žops se odbite od ene prečke do druge in nato na igrišče, s tri« »•une se ni videlo, ds bi bila žoga prešla eolovo črto. V drugi polovici izenačilo go« sti po korneriu. po katerem se znajde pet iiprslcev t žogo vred v golu Nato dosele liiriia po izredni bombi Šiške vodstvo. Pro* t koncu izenači s krasnim strelom Kettaar. Sodil je g. Vodišek. Ostale nogometne tekme LJUBLJANA: !Urll» t Jadran 4 : l (2 : 1). Druga garnitura je v prvenstveni tekmi proti Jadranu zasluženo zmagal«. I gaj«) je n«p«d Ilirije. Jadran je igral se« lo raztrgano. Sodil je g. Ahčan. Prijatelj« ske: Primorje re«. : Svoboda 7 : 0. PrimorJe res. : SK Trbovlje 7:1. — Jadran : Slo> van 4 : I (1 : I). V prvem polčasu ie pre« vlsdovsl Slovan, venasr pa je obramba Ja« drsna dobro pariral« niegove napade. Dva gol« sa Jadran sts padla Ig enajstmetrovk, s kterimi je bil sodnik g- Ahc«n preveč darežliiv. MARIBOR: Rapld : Maribor 4 : 3 (J i I) Rspid j« bil v začetku v premoči ip ia do« segel tri gole v sedmih minutah. Neto je prevladoval Maribor, ki i* pokazal lepšo, vendar p« n« preveč koristno igro. Po končsni tekmi je prišlo med gledale! do incidenta, pri katsrem j« bil napaden tudi sodnik g. Vodišek- SPLIT: BAC t H«jduk S ! 1. Hajduk : BAC 1 : a CELOVEC: Klagenfurter Amateur SK : Trimorje 4 i 3 Q : D- Naši «o igr*" « P«i polovici proti vetru, vsled česar so Cel lov« čani že v prvih minutah tsbili tri gole. Dru« dan: Primorje : Klagenfurter Sportverein 5 : I. GRADEC: Hermes (Ljuhljanal : Stras« scnbahner 2 : 2 (l : 1). Vodstvo Je dosegel Hermes po enajstmetrovki, ki jo je zabil Kos v 22. min. Gradčani so v 28 min. po Staneku izenačili. V 21 min. j a Stanek T direktnim komerjero ««bij drugI gol n g>rsdčane. Izenačil jc Svetit Drugi dan; apld : Hermes A : 0 (1 : 0). Hermefani so bili zlasti v drugi polovici selo utrujenL ZAGREB: Beograjska Jugoslavija Jc v nedeljo in pondeljek igrala proti Gradjan« skema Obakrat j« zmagal« a 1 : 0. Hazena Ljubljana t Zagreb 3 ; 6 (2 : 3) Medmestna hazensk« tekma ia tudi tO* pot končala z zmago Zagreba, dosiravno rezulUt ne odgovarj« poteku igre. Ljublj«« n« je imela več od igre, poleg tega pa je imel sodnik Saneip slab dan in je priansl dva nepravilna gola aa Zagreb. Gledalcev približno 2S0. Zagreb: Gršctifl. Pavi«. Sojat. Ton kov Tonkovič U, Radovič, Tomi jenov i č. LJubljana: Jermol I. tsplj«. Tratnik, Wi. der. Bemik, Jermol 11, Zup«nčič- V začetku premoč Zagreb«, vendar uspe Jermolovi 11.z dobro plasirano žogo doseči vodstvo za Ljubljano. Igra jc večinoma od» prta. pri Zagrebu se takoj opszi premoč krilske vrste, dočim pri Ljubljani Tratni« kova popolnoma odpove. Napad gostov pride radi tega mnogo bolj do veljav« in doseže vodstvo. Ljubljana izenači, vendar mora Jermol I. Izpustiti neubranljiv «vijak» Radovičeve. Po odmoru premoč domačih, katerih tapad Je mnogo preveč kombiniral in poleg tega netočno streljal. Gosti done* feio Še tri gole, od katerih j« bil eden iz prestopa, pri drugem pa žoga aploh ni pre« koračiia golov« črt«. Pri Zagrebu j« oilt ia-rstns vratarica in krilki pri Ljubljani vratarica in napad. DUNAJ: Vicnn« : Austri« 3 : 2 (2 : 1); Admira : WAC 5 : 2 (2 : 0), NVackcr : FAC 2 : 0 (2 : 0); Rapid : Szabarl« 3 : 2 (2 : 11; Rapid : Vlenna J t 1 (2 : 0), Austrla : S*a« baria 2 : 1 (1 i 0), NVacker : Simmerinc 3 i 0 (I i 0). Smuika ttkma na Kredarici aa nI vrši' la. N« Kredarici in v Staničevi koči sc ie »bralo do 100 smučarjev, med njimi 10 Zagrebčanov in 4 Celovčani. Od prijavljen tiih 24 tekmovalcev je dospelo 20 v name« nu. da startajo. Zal se je pa morala smu= čarska tekma odpovedati, v nedeljo je za« padel svež sneg. pritisnil je izjemno oster mraz In zapihala je burja, kakršne nismo imeli vso zimo Trajala jc vso nedtjjo in čez noč, v pondeljek zjutraj bil teren poledenel, tako d« o tekmi ni meglo biti vei govora. Vagajlvost Mrodc je te« man) prijetna, kar smo pri odhodu videli, d^ bur< is ponehava in da bo v torek nsjbrlc «opet nsjlanšc vreme. Sfutbmo U ILAP Sej« upravnega od,-bora danes ob 19 v damskem *«lenu k«t v«rne «Emcma». Prosim točn« udeležbe. — T«jpik L Nemško-italijanski gospodarski odnošaji Rim, II. april«, o. Jutri prispe v Italijo nemški minister za narodno gospodarstvo Curtiut. da si ogledi, vzorčni sejem v Mi« lanu. Tekom roicfs hiv«nj« v Milanu se bq Curtius sestal t ministrom za narodno gospodarstva, s kaferim se bo razgoverjal o sodelovanju med obema državama. M. Zevaco l25 Papežinja Favsta Komu Picouic in Croasse »ta »e zbudila nekaj pred peto uro. Pes, ki je bil že davno na nogah, si je iskal hrane v obcestnem jarku. Vsi trije so se s krulečimi želodci odpravili iskat zajtrka. Sreča se jim je nasmehnila vsaj toliko, da so nekje blizu današnjega trga Republike naleteli na sadovnjak, kjer sta se Croasse in Picouic v naglici odteščala z zrelimi slivami. Strah, da ju ne bi kdo zasačil, jima je kmalu nabrusil pete. Preden sta se do dobra osvestila, je bilo že čas za kosilo. A kosila ni bilo... in tudi večerje ne... Nobena domišljija si ne more naslikati, kaj vse sta poizkusila siromaka, da bi ukanila nemilo usodo. Zgodilo se je, da je Picouic v brezumni podjetnosti sklical ljudi na kup, vabeč jih, naj si ogledajo »slavnega Croassa, ki hrusta kamenje kakor bi cmoke požiral«. Toda joj, cestni kamni, ki jih je ponujal tovarišu v jed, so bili pravi kremeni, ne kruhovi cmoki kakor pri Belgoderu! Croasse se je branil in prosil milosti; razočarano občinstvo je navalilo s palicami in pestmi; baš toliko da ju niso na meh»odrli! Tisti večer je Picouic potegnil iz žepa umeten tvor, krvavečo rano in slepe oči; vse to si je bil iz previdnosti že davno nabavil za slabe čase. »Prosjačila bova,« je rekel Croassu. »Ni vrag, da ne bi mogla dva poštenjaka živeti ob usmiljenju dobrih ljudi!« In res sta se drugo jutro napravila za berača, Croasse za slepca, Picouic za invalida brez roke. »Usmilite se!« je kričal Picouic na vsakih deset korakov. »Usmilite se mojega nesrečnega sobojevnika, ki mu je krogla izbila, oči, ko se je pri Vimoryju boril za Henrika Svetega, sinu Davidovega, vojvodo Guiškega! Usmilite se mene, ki mi je hugenotski lopov pri Coutarsu odsekal desno roko! Darujte vbogaime!« Ko sta zvečer preštela dobiček teh milih prošenj, sta videla, da so jima vrgle pet beličev, kos ječmenovega kruha in dve surovi čebuli. Kruh in čebulo sta pogoltnila, beliče pa sta spravila za drugi dan; in prav sta storila, zakaj ves drugi dan nista izprosila ničesar... Picouic je izprevidel, da jima je poginiti od gladu. Bil je komaj še senca samega sebe; m če je pogledal Croassa, se mu je zdelo, da se je od stradanja potegnil za dve pedi, ako ne še za več. Ko se je približal večer četrtega dne tega skitanja po Parizu, nista mogla od bede in obupa nikamor več. S težavo sta se privlekla do Montmartrskih vrat, tik preden so jih zaprli, in sta obrnila trdosrčnemu Parizu hrbet. Streljaj od mestnega obzidja sta sedla pod hrast, ki je rasel na polju, in sta se razjokala... ne, Croasse je jokal za oba... Picouic je med tem klavrno migal s koncem svojega šiljastega nosu; njegovi drobni očesci sta švigali sem ter tja, kakor bi nečesa iskali. »Želod!« je vzkliknil zdajci. »Dva želoda! Trije! Deset želodov!< se mu je pridružil Croasse. In res so bila tla pod hrastom pokrita z želodom. Tovariša sta ga jela pobirati in hrusta ti na vse čeljusti!... »Po okusu bi dejal, da so lešniki.« je rekel Croasse. »Prav za prav pitajo z želodom prašiče.« je menil Picouic. »A vprašam te: katera živa stvar na svetu je boij zdrava in lepše rejena od prasca?« Tako sta si utešila najhujši glad. ko je želodec utihnil, so se oglasili možgani. Jela sta obujati spomine. »Pomniš li.« je vzkliknil Picouic. kažoč z roko na montmartrski grič. »pomniš li, kako veselo sva še nedavno tega spremljala najina gospoda proti onemu samostanu? Kdo bi bil tistikrat slutil, da bova kmalu stradala!...« Croasse se je pri tej besedi zdrznil in se strahovito treščil s pestjo po glavi. »Montmartrski samostan!« je zavpiL »In se ga nisem spomnil! In nisem pomislil nanj!...« »Nu da. samostan benediktink! Kaj nama je do njih?« »Kaj nama je do njih? To nama je. da sva o teta!...« »Ubogi Croasse! Zmešalo se ti je od stradanja.« »Ni se mi zmešalo, Picouic. V montmartrskem samostana ie Filomena! Razumeš?...« Picouic se je naglo ozrl, ali bo mogel splezati na hrast, če bi tovariš zbesnei. »Filomena!« je nadaljeval Croasse. »To ti je ženska brez primere, zala, dobrosrčna ženSčina, ki se ne ustraši niti dveh takih, kakršna sva midva! Rada nama bo dala piti in jesti in še snop slame kam za ležišče!... Vstani, pojdiva k Filomeni!...« «A zakaj, tako ti vraga, zakaj naj bi nama dala Filomena hrano in prenočišče?« je vzkliknil Picouic. Croasse se je ponosno vzravnal in mogočno izrekel besede: »Zato, ker me ljubi!...« Pol ure nato sta siromaka prispela do samostana in sta se ustavila pred vrzeljo, ki jo čitatelji že poznajo... LIL V Favstinem dvorcu Gostilno pri »Železni stiskalnici« smo stavili v trenutku, ko je menih Jacques CIdment pojval Roussotte in Paquette, naj mu po-kažeta spojna vrata. Krčmarici sta jadrno ustregli njegovemu pozivu. Ko sta priveli mladega moža v veliko, razkošno opremljeno sobano, se je zdrznil in z grozo pogledal okoli sebe. Ta prostor je poznal! V tej sobani je sedel nekoč, udeleženec razuzdane orgije, zaradi katere ga je še zdaj skelela vest... A to pot ni šlo za razuzdanstvo. Danes je bil prišel, da sprejme ukaze Najvišjega za velika dejanja, ki ga je hotel izvršiti. Pogledal je Roussotto in spet napravil tajno znamenje. »Ali je to vse?« je vprašala krčmarica. »Ne,« je rekel Jacques Clčment. »To mi daje šele pravico, da smem stati, kjer stojim; a da me spustite dalje... evo!...« Tako govoreč je s koncem prsta začrtal v zraku nekakšen trikotnik. Samo še danes! Tajnosti morskega §iopalšš£a Izvrstna Ijubavno*pustolovna veseloigra, alni uspeh! V. Gibson, E. Lind, H. Bender HARRY HILL. Samo še dane*! Samo še danes! Predstave ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. vUTNI KINO MATICA lajudobnejši kino < Ljubljani Tel 2124 Prednaznanilo: Senzacijonahii velefilm milijona knjig in sedaj ima tri in pol milijona naslovov. S tem je prekosila britanski muzei. Samo fran-ecska nacijonalna knjižnica ie večja od nje. Število knjig stalno narašča, prostora pa primanjkuje. Posebno slabo se godi ruskemu oddelku, kjer ie zbran ves ruski tisk. knjige in listi od leta 1725. dalje. Stari ruski dnevniki leže vsled pomanjkanja polic" po treh nadstropjih petih različnih poslopij. Knjižničar tega oddelka naredi do U km pota na dan in prenaša do 20 k z listov v nahrbtniku. Novi dnevniki ležiio kar na tleh. Nastavljenci plezajo do ozkih hodnikih v nevarnosti, da bodo vsak trenutek zasuti. Staro tramovie se šibi pod težo knjig. Položaj Da obeta postati še obupnejši čez nekai mesecev, ko bo sprejela knjižnica nove izdaje listov iz leta 1917. Vlada ie namreč sklenila ponatisniti »Pravdo« in druge liste prevratne dobe. ker so se tiskali vsled blokade na slabem ovoinem papirju. ki je ves strohnel in iih ie nemogoče čitati. Jackie Coogan se striže Otroško filmsko čudovišče Jackie Coogan je odrastel kratkim hlačam, postal je mladenič in je začasno opustil kino. Prislužil si je toliko, da mu ni treba več misliti na filmsko karijero. O.e in mati sta ga oblekla v dolge hlače in sta se odločila, da se otrok še enkrat pokaže na platnu, a ne kot igralec, nego kot deček, ki stoji na meji pubertet-ne dobe in ki mu strižejo lase. Tako je nastal film «Jackie. ostrigi te bomo!» Striženje Cooganovih las pa je bilo težak in zamotan problem. S aš-no je. če čujemo. da se je za to važno sceno priglasilo nad 3000 brivcev, ki so se pulili in pehali, da bi ostrigli bivšega filmskega zvezdnika M;d temi 3000 brivci je bilo 125 brivskih pomoč- I. zvezek. Platno Din 50.—, polfranc. Din 56.-. Urednikov uvod Pesmi. Narodne pravljice in pripovedke. Spomini na deda. Prazna vera. UboStvo in bogastvo. Je aensko noč med slovenskimi polharji. Juri Kozjak Domen. Urednikove opombe. II. zvezek Broš. Din 36 —, platno Din 60__. polfranc Din 56.—. Uvod Spomini starega Slovenca. Tihotapec Juri Kobila Dva prijatelja. Vr-ban Smukova ienitev. Grad Kojinja. Uradnikov^ opombe. III. zvezek. BoS. Din 86.—, platno Din 50.—, polfranc. Din 56.—. Uvod. KloSirski žolnir Deseti brat Urednikove opombe. IV: zvezek. BroS. Din 72.—. platno Diu 86.—. polfranc. Din 92.—. Uvod. Golida. Hči mestnega sodp ka. Nemški valpet. Dva brata. Božidar Tir-telj Kotlovska sodba v Višnji gori Črta iz življenja političnega agiiatorja. Sin kmetiikega cesarja. Sosedov sin. Ur daikove opombe. nikov iz Evrope, ki so hoteli potovati na lastne stroške v Hollywood sa.ro da bi lahko ostrigli filmsko zrno. Toda Jackie ima svoje muhe in je odloči!, da ga bo strigel brivec ki je tudi njeg-ivi materi skrajšal lase po zadnji modi. Prišel je torej brivec John Mac De-vith iz San Francisca. Striženje Jackie-jevih last se je seveda pripravljalo z velikimi posvetovanji. Kajti vse skupaj res ni bila šala! Jackie ima samo ene dolge lase in če se mu ti pravilno ne odstrižejo. nastane škandal! Brivec pa je šel na delo s korajžo in ie posel dobro izvrš;l. Snimalo ga je pri tem delu 8 filmskih operaterjev. Ko se je vse lepo izteklo, je brivec pobral zvezJni-kove kodre, dobil v dar Jackie je vo fotografijo. in danes nosi njegov salon v San Franciscu napis: «John Mac Devith. brivec, ki je ostrige! Jackieja Coo"-ana.» Ta napis je brivskemu mojstru največja reklama, ki si jo je mogel izmisliti. Oceanski kongres Japonska Akademija znanosti jo razposlala po svetu zapisnik mednarodnega oceanskega kongresa, ki se je vršil lani meseca decembra v Tokiin. To je prvi kongres, katerega so se udeležili po vo.ini tudi učenjaki iz sovjetske Rusije. Njih poročila o tem ootovanju so pcvsem zanimiva. Skupino ruskih oce-at:ografov je vodil kot mentor komunist Vilenskij. ki se je omejil na iziavo. naj se Rusiia ne omenja na kongresu. Rusije. je dejal, ni več. danes ie samo zveza sovjetskih republik. Neki odličen Američan ie glasno zakričal: »Sprejmite izraze mojega obžalovania. gospod pogrebec!« Vljudni Japonci na so kmalu vzpostavili mir. Najboljši uspeh je dosegel na kongresu prof. Nikiforov s svojimi aparati za napoved potresov. JaDonci so mu odkupili njegov seismograf in naročili še več kosov, ker je njegova naprava bolj občutljiva kakor ameriški aparati, ki so bili doslej v rabi na Japonskem. Prof. Stemberg je izzval presenečenje s svojimi poročili o japonskih oraprebi-valcih. Ovrgel je namreč tozadevno, doslej splošno veliavne nazore angleškega strokovnjaka Bachelora. Po končanem kongresu so priredili Japonci za goste potovanje skozi zgodovinske in posebno lepe kraje svoie države. Profesor Stemberg je še enkrat obiskal v Ho-ka.idu na severu Japonske svoie Ajde, zdaj jako maloštevilen narodič. ki ga smatraio za predhodnika Japoncev. Drugi Rusi so odšli na otoke Riu-Kiu. kjer so zbirali s pomočio francoskih misijonarjev redke živali in rastline. Očetje frančiškani so iim celo izposlo-vali dovoljenie zia ustrelitev štirih jako redkih, po zakonu zaščitenih črnih zajcev. Ljeningrajske zbirke dosedaj niso imele teh živali. Po učenjakih navdušeni otočani so celo sklenili ustanoviti muzeisko društvo za raziskovanje naravnih posebnosti. Zbrala se je dvanaistorica utemeljiteljev. toda so bili v zadregi glede prostora. Končno so rešili prireditelji vse težave in so spremili ruske goste v jako čedno dvorano v japonskem slogu. Ko pa je vprašal prof. Nikiforov. katero društvo ima te leDe Drostore, so prišli prireditelji v zadrego. Sele po dclgem obotavljanju so priznali, da se nahaja družba v neki... veseli hiši. Japonci sami ne smatrajo tega za sramoto. vendar pa so uvaževali predsodke gostov in so iih odpeljali drugam. Harakiri Japonci imajo staro strašno navado: razparajo si s posebnim nožem trebuh, t j. izvrše grozen samomor o priliki žalovanja za cesarjem, svojim prijateljem in slično osebo, ali t>a če so užaljeni ln se ne morejo maščevati. To je stara viteška šega iz časov srednjeveške gosposke, tkzv. samurajev. Stare navade posebno goji vojaška mladina. Admiral Togo je na primer oozval v rusko - japonski vojni prostovoljce na nočni naskok na portartursko pristanišče. Prostovoljcev se ie javilo preveč. Nekateri izmed njih so si odsekali mezinec leve roke tn so ga pritisnili kot krvav pečat na prošnjo, da pokažejo svoj samuraiski duh. Zdaj poročajo angleški listi iz Sang-haja o novem dogodku te vrste. Japonski mornariški častnik poročnik Arahi je bil poslan z oboroženo stražo, da varuje poslopje japonskega konzulata v Nankingu. Kantonski razuzdani vojaki in podivjana množica so obmetavali japonske mornarje s kamenjem in bia-tom. jih psovali in so jih sDloh hudo žalili. Vendar ni smel Arahi dovoliti svoji četi. da bi strel iala laoonski admiral mu je to vnaprej odločno oreoovedaL ker se je bal. da bodo zbesneli Kitajci zažgali in uničili poslopje konzulata: v njem pa je bila bolnica z ranienimi Japonci in Evropejci. Japonski mornarji so tedaj vztrajali Dred vrati kiiub vsemu in bi bili končno gotovo oodleglL Rešil jih je nadaiine muke in morda smrti šele anglo-ameriški oddelek. Poročnik Arahi se ie vrnil na svojo ladjo, se skopal in obril. preoblekel ter se je podal k admiralu na oklopnico »Tone«. Tam je izjavil pred zbranimi častniki, da je izgubil svoio čast. ker se ne more maščevati. Preostane mu torej le izvršiti samomor, da ga druhal v Kantonu ne bo imela za strahopetca. Vsi navzoči so mu pritrdili". Čast japonske mornarice je morala biti oprana. Prinesli so tedaj preprogo in nože in Arahi si je razparal trebuh. Tovariši pa so podpisali izjavo, da so bili priče njegove junaške smrti. L. Miku* ~ LJUBLJANA, Mastni U« II lziUlovattlj dežnikov Na drobno I N« debel« I Zalaga aprahajalnlh palla Itan Malti «a udm* nnafclan « Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočam tuano vest, da je moja nad vse ljubljena soproga gospa Joslplno Purlf po mukepolni bolezni previdena ■ to lazili sv. vere včeraj ob 13. za vedno zatianila oči. Pogreb nepozabne pokojnice bt v torek ob 14. iz mrtvašnice dežel ne bolnice na pokopališče Sv. Križa Ljubljana, 18. aprila 1927. Žalujoči soprog Josip Pnrič I 'TRMPILJE Josipa Jurčiča zbrani spisi. Drusa izda a. Ureju e dr. Ivan Prijatelj. Zadružno hranilnico rej. poso. tn gos* zad uga t o z Ljubljana Ljubljana podeljuje vsakovrstne kredite, eskomptira menice inkasira fakture ter izvršuje razven dolžnih in va lutnih, vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprejema hranilne vloge na knjižice, ali v tekočem računu ter jih obrestuje po dogovoru najugodneje Kot pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije vodi poseben oddelek za prodajo istih poleg tega prodaja tudi srečke ratne štete na obro-ke. po zelo ugfldnih odplačilnih ob-okih._ I Zahvala. Pri likom prerane smrti naše nadvse ljubljene hčerke Marte dolžni smo izreči tem potom našo toplo zahvalo vsem, ki" so nam v težkih trenotkih s tolafilnimi besedami lajšali našo težko bol, nadalje vsem darovalcem vencev in krasnega cveija, p. n. profesorskemu zboru II. državne gimnazije in sošolcem in sošolkam pokojnice. kakor vsem sorodnikom ra prijiteljem, k! so drago pokojnico v tako častnem številu sp emili na njeni z&dnjž poti. Vsem tisoč-krai hvala. V Ljubljani, dne 19. aprila 1927. ŽALUJOČA RODBINA PIVK t Utrni MerrOft) la.ort Naroča se v knjigarni Tskovne zadruge v Liubi;ani. Marija Rus spiroča v svojem in v imenu vseh sorodnikov pretužno vsst, da je n;«i srčno ljubljeni soprog, >z*'roma brat, st.ic in svak, gospod Alofzij Rus Mvšl trgovec Ia gostilničar ine 17. t m. po daljši bolezni, previden s sv zakramemi umirajoče mir"o preminul Pogreb dragega pokojnika bo vršil v torek, dne 19 .prila t. I ob 4. »opoldne iz hiše žalosti Rimska cesta U na farno pokopa išče na Viču. V Ljubi'anl. dne 17 aprila 19*7. jt ■>»