Leto 1894.
61t
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos LXXXII. — Izdan in razposlan dné 24. novembra 1894.
(Obsega štev. 218.)
8 18.
Dopustilnica z dné 22. oktobra 1894. 1.
Za lokalno železnico iz Schwarzenave v Svetlo.
Mi Frane Jožef Prvi,
Po milosti Božji cesar avstrijski;
apostolski kralj ogrski, kralj češki, dalmatinski, hrvaški, slavonski, gališki, vladimèrski in ilirski ; nadvojvoda avstrijski; véliki vojvoda krakovski; vojvoda lotarinški, salcburški, štajerski, koroški, kranjski, bukovinski, gorenj e-sleški in dolenje-sleški; véliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd.
k Ker je mestna občina svetelska zaprosila, da v\se J* ^alo dopustilo, zgraditi in obratovati lokalno e eznico od Schwarzenave v Svetlo (Zwettl), vzvi-ieV' Se. ^am ie> z ozirom na občo korist te pod-,e> imenovani koncesijonarki to dopustilo na ■ ° KdVi za'cona 0 dopuščanju železnic z dné 14. sep-1854. 1. (Drž. zak. št. 238.), in pa zakonov 27 ^ jun*ja 1887.1. (Drž. zak. št. 81.)in z dné ecembra 1893. 1. (Drž. zak. št. 198.), nadalje
i^lovoni.ch.)
na podstavi zakona z dné 22. junija 1894. 1. (Drž. zak. št. 129.) dodeliti takö-le:
§• 1.
Koncesijonarki dajemo pravico, zgraditi in obratovati lokomotivno železnico, katero bo kot lokalno železnico s pravilno raztečino v mesto Svetla (Zwettl) napraviti od postaje Schwarzenau —Svetla na progi Dunaj — Gmunt avstrijskih državnih železnic
§• 2.
Železnici, ki je predmet té dopustilnice, dodeljujejo se nastopne ugodnosti:
a)	Oprostilo od kolkov in pristojbin za vse pogodbe, ki jih podjetba lokalne železnice sklene, za vse vloge, ki jih vpodâ, in za listine, ki jih naredi; nadalje za vse knjižne vpise na podstavi teh pogodeb in listin, in napösled za druge uradne posle in uradne izdatke v namene, povedane tu doli, namreč :
1.	v to, da se nabavi glavnica in zagotovi glavnično obrestovanje in pa obrat do časa, ko se začne ta obrat;
2.	v pridobitev zemljišč, v gradnjo in opravo železnice do konca prvega obratnega leta.
136
Te ugodnosti se ne uporabljajo na razprave sodnega postopanja v spornih stvaréh;
b)	oprostilo od kolkov in pristojbin za izdajo delnic in prednostnih zadolžnic, namenjenih v nabavo glavnice za prvo napravo in dopu-stilu vstrezno opremo, z začasnicami vred, in pa za vknjižbo zastavne pravice na želez-niškoknjižnih enotah ali drugih nepremičninah, namenjenih v zagotovilo prednostnih zadolžnic, in takö tudi od prenosnine, kar se je nabere o nakupu zemljišč na koncu prvega obratnega leta (lit. a, št. 2.), razen pristojbin, ki jih je o tem povodu opraviti in katere po veljajočih zakonih pristojé občinam ali drugim samo-vpravnim združbam;
c)	oprostilo od pristojbin in odredbin, dolžnih za podeljeno dopustilo in za izdajo te dopu-stilnice ;
d)	oprostilo od dobilkarine in dohodarine, od plačevanja kolkovnih pristojbin za kupone, in tako tudi od vsakega novega davka, kateri bi se vtegnil uvesti z bodočimi zakoni, na dobo tridesetih let, računčč od današnjega dné.
§• 3.
Za železnico, oznamenjeno v §. 1., dodeljuje država poroštvo letnega Čistega donosa, ki je enak štiriodstotnemu obrestovanju in razdolžni kvoti prednostnega posojila v nominalnem znesku 900.000 gl. a. v. v notah, katerega bo v dobavo novcev vzprijeti ter odplačati v 75 letih, takö namreč, da bo, ako ne bi letni čisti donos dosegel zneska, za katerega veljâ poroštvo, državno upravslvo dopolnilo primanjkljaj.
Letni čisti donos, za katerega veljâ poroštvo, ustanavlja se za čas od dneva, katerega se obrat po železnici prične, do preteka 75. leta dopustila na največinski znesek 38.180 gl. a. v.
dokumentiranega letnega računa potèm, ko je bil ta račun pregledan.
Erar opravi vendar v odkup dospelih kuponov prednostnih zadolžnic tudi poprej delna plačila po meri potrebščine, na podstavi proračuna o donosu izpravljene, a s pridržkom obračuna na podstavi letnega računa, ako koncesijonarka dotično prošnjo vloži šest tednov, pred rokom dospelosti.
Ako bi se pokazalo po dokončni ustanovitvi letnega računa, katerega bo predložiti tri mesece po preteku obratnega leta zadnji čas, da so na-prednine bile previsoko odmerjene, naj koncesijonarka precej vrne prejeti presežek, doštevši šest odstotkov obresti.
Doplačilo se mora od države zahtevati zadnji čas v letu dni po preteku dotičnega obratnega leta, ker bi sicer prestala pravica do njega.
§. 6.
Z zneskom, ki ga državno upravstvo plačuje vsled prevzetega poroštva, postopati je zgolj takö, kakor z naprednino, ki daje obresti po štiri od sto na leto.
Kadar čisti donos železnice prestopi zagotovljeno letno vsoto, mora se dotični prebitek precej odpraviti na državno upravstvo v vračilo dane na-prednine z obrestmi vrèd, dokler ta ne bo popolnoma odplačana.
Pri tem je treba dospele obresti opraviti, preden se vrnejo naprednine.
Tirjatve države iz takih naprednin ali obresti, ki še niso bile plačane do časa, ko prestane dopustilo ali ko država železnico odkupi, poplačati je iz še ostajajoče imovine podjetbe.
§- 4.
Od letnega, po §. 3. s poroštvom zagotovljenega čistega donosa je v odplačilo prednostnega posojila, ki se vzprejme, uporabiti oni znesek, ki ga državno upravstvo določi po razdolžnem črtežu, katerega ono odobri in po katerem se mora vsa napravna glavnica (§. 12.) razdolžiti, dokler traja dopustilo.
§■ 7.
Kaki stroški za beležbo efektov na lozein-skih in inozemskih borzah, kolkovnine za kupon« in pa davki, ki jih bo podjetba morala plačevati po preteku davka prostih let, smejo se v obratni račun postavljati kot razhodek.
Prednostno posojilo se pri tem mora razdolžiti prej, kakor delnice.
§• 5.
Državno doplačilo vsled prevzetega poroštva naj se opravi zadnji čas tri mesece po predložbi
Za državna doplačila podjetba ne plačuje ni kake dohodarine.
§. 8.
Gradnjo v §. 1. imenovane železnice je začeti
\i ko moaoče in dokončati io naidalie v poldm
prej
gem letu, računččod današnjega dné. Dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu ter obrat po nji vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler traja dopustilo.
•
Da se bo držala gorenjega roku za gradnjo, dolžna je koncesijonarka dali zagotovilo, položivši varščino 5000 gl. v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevale gorenje dolžnosti po krivdi koncesijonarke, smé se izreči, da je ta varščina zapala.
§. 9.
Da izdela dopuščeno železnico, dodeljuje se koncesijonarki pravica razlastitve po določilih do-Učnih zakonitih predpisov.
Gradnja in dostavke naj se oddajejo po podrobnem proje' tu in proračunu stroškov, ki se sestavi pod primernim vplivom državnih organov pod neposredno ingerenco vlade in po pogojili, navadnih pri gradnji državnih železnic.
Dela za gradnjo naj se oddajejo ločeno od nabave novcev, eventuvalno ponudboma. Toisto velja o vseh drugih dostavkah, izvzemši samö tiste, katere deležniki zagotové s prevzetkom osnovnih delnic.
Vrednost dostavek gradiva, odstopov zemljišč in drugih oprav, ki naj se zagotové s prevzetkom osnovnih delnic, naj se določi po postavkih stroškovnika, ki ga državno upravslvo pregleda, eventuvalno po sodni cenitvi.
Vozila, šine in drugačne železniške sestavine, in pa vsi predmeti za opremo se morajo dobavljati samö in edino iz domačih tvornic.
Ista pravica naj se koncesijonarki dodeli tudi Nastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in 0 katerih bi državno upravstvo spoznalo, da je njih uaprava v javnem interesu.
§• 10.
Koncesijonarki se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja ta dopustilnica, in pa ukazil, ki jih bo o tem vkrenilo trgovinsko ministerstvo, pa tudi tega, kar velevajo semkaj meršči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanju železnic z dné 14. septembra 1854. 1. (Oi'ž. zak. št. 238.) in železniški obratni red z dné 16. novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.), In Pa zakoni in ukazi, kateri se morebiti v bodoče
dadö.
Kar se tiče obrata, odpuščajo se varnostne uaredbe in obratni predpisi, podani v železniškem obratnem redu in v dotičnih dodatnih določilih, v to-*°> kolikor se bo z ozirom na posebne prometne in ratne razmere dopuščene lokalne železnice, so-® uo na njeno zmanjšano vozno brzino, trgovin-toCmu ministerstvu zdelo pripustno, ter bodo na ... s.tran veljali dotični posebni obratni predpisi, ki P 1 17-dâ trgovinsko ministerstvo.
§• H-
ki "> Gradnia dopuščene železnice se po ukazilih, neti * ° lem ’zdà IrgoviusKo ministerstvo, izvrši pod P srednim vodstvom in nadzorom trgovinskega leztii °rS*va 'n glavnega nadzorstva avstrijskih že-. L’ miroma glavnega nadzorstva avstrijskih Žavn’h železnic.
Izjemo od tega določila more trgovinsko ministerstvo dovoliti tedaj, kadar bi se dokazalo, da domače tvornice ne morejo opraviti dotičnih dostavek gledé na ceno, kakovost in čas, do katerega jih je izvršiti, po istih pogojih, kakor jih ponujajo inozemske tvornice.
§. 12.
Koncesijonarki se priznava pravica, da s posebnim dovolilom državnega upravstva in s pogoji, ki jih to postavi, naredi v izvršitev dopuščene pod-jetbe lokalne železnice posebno delniško družbo, katera naj stopi v vse pravice in zaveznosti koncesijonarke.
Koncesijonarka je vpravičena s pogoji, ki jih postavi državno upravslvo, izdati v nominalnem znesku za 900.000 gl. a. v. v notah največ prednostnih zadolžnic, katere je obrestovati s štirimi odstotki ter odplačati v 75 letih.
Oddaja prednostnih zadolžnic, ki se izdadö, naj se opravlja po ukazilih, ki jih vkrene državno upravstvo.
Znesek resnične in pa imenske napravne glavnice potrebuje odobrila državnega upravstva.
Pri tem naj velja to načelo, da se ne smejo v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in vredbo železnice in za dobavo vozil z odobrilom državnega upravstva res uporabljenih in prav izkazanih, in pa razen zneska za nabavo gradivne zaloge in blagaj-nične dotacije, katerega ustanovi državno upravstvo, prištevši interkalarne obresti in razdolžne kvote, ki so bile med grajenjem res izplačane, in kar je bilo res kurzne izgube pri dobavi glavnice.
Ako bi po preteku prvega obratnega leta bilo treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, sméjo se dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je državno upravstvo privolilo v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev obratnih naprav, in če se stroški izkažejo, kakor gré.
Družbena pravila in pa obrazci prednostnih zadolžnic in delnic, ki se izdadö, potrebujejo odobrila državnega upravstva.
V pravila delniške družbe, ki se napravi, je vzprejeti določilo, da morajo biti vsi udje načel-ništva (upravnega svéta, ravnateljstva) avstrijski državljani ter prebivati v ozemlju kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru.
§• 13.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se je v tem oziru in pa gledé polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, katera vsak čas veljajo pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila se uporabljajo tudi za deželno brambovstvo in črno vojsko obéh državnih polovic, za tirolske deželne strelce in za žandarmstvo, in to ne samo o potovanju na račun državne blagajnice, ampak tudi o služabnem potovanju na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom.
Koncesijonarka se zavezuje, da bo pristopila dogovoru, med avstrijskimi železničnimi družbami sklenjenemu zastran nabave in imetka opravnih reči za prevažanje vojakov in pa vzajemnega pri-pomaganja z vozili za veče vojaške prenose, nadalje da bo pristopila vsak čas veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske in pa dodatnemu dogovoru, ki. je obveljal 1. dné junija 1871. 1. o prenosu lakih bolnikov in ranjencev, katere je ležčče prevažati na račun vojaške blagajnice.
Vsak čas veljajoči predpis za vojaške prenose po železnicah, in pa vsak čas veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobé za koncesijonarko moč in veljavo z dném, ko se po dopuščenih železnicah prične obrat. Predpisi enake vrste, ki se bodo izdali po tem času, ki se pa ne bodo objavili po Državnem zakoniku, zadobé za koncesijonarko veljavo in moč, kadar se ji bodo uradoma priznanih,
Te dolžnosti ima koncesijonarka samö v toliko, kolikor se njih izpolnjevanje zdi izvršljivo z ozirom ua drugotnost té proge in na olajšila, vsled tega dodeljena gledé na napravo in opremo.
Koncesijonarka je dolžna, pri oddaji služeb ozirati se v zmislu zakona z dné 19. aprila 1872. 1. (Drž. zak. št. 60.) na doslužene podčastnike iz voj-stva, vojnega pomorstva in deželne hrambe.
§. 14.
Za prevažanje civilnih stražnih čet (varnostne straže, finančne straže i. e.) naj se slično uporabljajo znižani tarifni postavki, ki veljajo za prevažanje vojaščine.
§. 15.
Koncesijonarka je dolžna, v slučaju mobilizacije in vojske vsak čas brez zahtévka odškodnine ustaviti obrat dopuščene železnice v toliko in tako dolgo časa, kolikor bi vojaško oblastvo spoznalo to za potrebno.
§. 16.
Obrat železnice, ki je predmet te dopustilnice, vodi ves čas, dokler traja dopustilo, na račun kon-sesijonarke država, in koncesijonarka bo morala upravstvu državnih železnic povrnili stroške, ki tem'1 zares nastanejo po tem obratovanju in kateri se eveti-tuvalno ustanové s poprečnim zneskom. Način, kako naj se vodi ta obrat, vravnâ se z obratno pogodbo, katera se sklene med državnim upravstvom in koncesijonarko.
Pri tem se državnemu upravstvu, dokler se državno poroštvo res še zahleva in dokler še niso povrnjene poroštvene naprednine, ki jih je dala država, pridržuje po njegovem prevdarku vredba obrata, ustanavljanje tarif za prevažanje oseb in blaga, i'1 pa ustanavljanje razredbe blaga in vseh na prevažanje tovorov se nanašajočih postranskih določil’ kakor tudi ustanavljanje dajatev, ki naj jih železniška podjetba opravlja za javne namene, sosebno na korist poštnega upravstva in državnega telegraf skega zavoda, pri čemer se je vsak čas ozirati n» obstoječe prometne potrebe.
Nadalje se vredba tarif za osebe in blago in pa vredba dajatev za javne namene vsak čas pri' držuje zakonarstvu, in taki vredbi se mora koncesijonarka podvreči.
§. 17.
Koncesijonarka ima dolžnost, državnemu uprav stvu na njegovo' zahtevo vsak čas dopustiti so-porabo železnice za promet med že obstoječimi želez
ntcami ali pa takimi, ki se bodo še le napravile in bodo v državnem obratu, in to tako, da ima državno upravstvo pravico, prosto ustanavljaje tarife, za pri mémo odškodnino odpravljati ali odpravljati dajati cele vlake ali posamezne vozove po soporabljani železnici ali posameznih njenih kosih. Ta soporaba naj se vendar vrši samö takö, da se ž njo ne moti lastni pravilni obrat soporabljane železnice.
Odškodnina, katero bo opravljati, ustanovi se po določilih, razglašenih v prilogi C k dopustilniei z dné 1. januvarja 1880. 1. za cesarja Ferdinanda severno železnico v Državnem zakoniku iz leta 1886. na strani 63.
§. 18.
Dopustilna doba in ž njo vred v §. 9. lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba proti napravi novih železnic se ustanavlja na 90 let, računčč od današnjega dné, ter mine po tem roku.
Državno upravstvo smé izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega roku izgubilo svojo moč, ako se po krivdi koncesijonarke ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 8. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se kak prestop roku ne mogel opravičiti po §. 11. zakona o dopuščanju železnic.
§• 19.
Državno upravstvo si pridržuje pravico, da smé dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat oddana, vsak čas odkupiti po nastopnih
določilih :
1.	Da se ustanovi odkupnina, seštejejo se letni čisti donosi, kar jih je podjetba imela v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom; od tega se odbijejo čisti donosi najslabejših dveh let in potem se izračuni poprečni čisti donos ostalih petih let.
2.	Ko bi se pak železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom, ali kadar bi po določilih odstavka 1. najdeni srednji čisti donos ne dosegel vsaj letnega zneska, enakega letnini, potrebni za počrtežno obrestovanje in razdolžbo pred-n°stnih zadolžnic, izdanih z odobrilom državnega uPravstva (§. 3.), s prišteto tisto letnino, ki je potrebna za štiriodstotno obrestovanje in razdolžbo P° državnem upravstvu odobrene delniške glavnice v času, dokler traja dopustilo, tedaj se ta spredaj °znamenjeni letni znesek določi za čisti donos, ki &a je jemati v podstavo za odméro odkupnine.
3.	Odškodnina, ki jo bo dati, bodi v tem, 1 a se konc esijonarki v še ostali dobi dopustila
(SlovonUoh.)
izplačujejo za obrestovanje in počrtežno razdolžbo prednostnih zadolžnic potrebni zneski do časa, ko se té popolnoma odplačajo, ob rokovih dospč-losti, ustanovljenih v črtežu, nasproti pa, da se po odbitku teh zneskov ostajajoči srednji donos izplačuje po zmislu odstavka 1., oziroma ako bi nastopil kak v odstavku 2. omenjeni slučaj, tamkaj navedena letnina za delniško glavnico v polletnih obrokih 30. dné junija in 31. dné decembra vsakega leta po dospelosti.
4.	Državi se pridržuje pravica, prevzeti kadarkoli namesto še ne dospelih letnih plačil ob času odkupa po odobrenem razdolžnem črtežu še neodplačane prednostne zadolžnice, da jih sama plača, in nadalje plačati glavnico, enako znesku glavniške, računčč obresti od obresti, po štiri od sto na leto diskontovane vrednosti onih plačil, ki jih je po določilih odstavka 3.opravljati polletno, razen zneskov, potrebnih za počrtežno obrestovanje in razdolžbo prednostnih zadolžnic.
Ako se država odloči to glavnico plačati, plača naj jo v gotovini ali z državnimi zadolžnicami, kakor si to sama izbere. Državne zadolžnice je pri tem računiti po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju na dunajski borzi zaznamovali o državnih zadolžnicah enake vrste.
5.	Izplačavši odkupnino, pride država po odkupu železnice in z dném tega odkupa brez daljne odplate v bremen čisto, oziroma samô še z neodplačanim ostankom vzprejetega posojila obremenjeno last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi doličnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila, gradivne zdloge in blagajnične zâloge, potèm dovlačnice, ki so morda lastnina koncesijonarke, in postranska družabna opravila in pa iz napravne glavnice narejene obratne in pri-čuvne zaklade, ako le ti niso že bili namenu primerno uporabljeni z odobrilom državnega upravstva.
§. 20.
Ko mine dopustilo in tistega dné, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek tu dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, tudi vozil, gradivnih zâlog in blagajničnih zâlog, potèm do-vlačnic, ki so morda lastnina koncesijonarke, in postranskih družabnih opravil in pa iz napravne glavnice narejenih obratnih in pričuvnih zakladov v obsegu, povedanem v §. 19., št. 5.
Ako to dopustilo mine, in pa tudi, ako se železnica odkupi (§. 19.), obdrži koncesijonarka last
136
pričuvnega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjetbe, in kar bi imela po obračunih tirjati, potèm tudi last posebnih del in poslopij, napravljenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere si je sama kon-cesijonarka sezidala ali pridobila po pooblastilu državnega upravstva z izrečnim pristavkom, da té reči niso pristojstvo železnice.
8- 81.
Ako se napravi dčlniška družba, imej komisar, ki ga postavi državno upravstvo, tudi pravico, ko-likorkrat se mu primerno zdi, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, kateri veljâ za načelništvo družbe, in pa v vélike zbore, ter tam ustavljati vse naredbe in sklepe, nasprotne zakonom, dopustllu ali družbenim pravilom, ali pak kvarne javni koristi, oziroma finančni koristi poroštvu-jočega državnega zaklada; toda v takem slučaju je komisarjeva dolžnost, precej si izprositi razloko trgovinskega ministerstva, katera naj se dd brez odloga ter naj veže družbo.
Za tu ustanovljeno nadziranje železniške podjetbe plačuje koncesijonarka z ozirom na opravila, ki so ž njim združena, v državno blagaj-nico poprečno vračilo, čegar višino ustanovi državno upravstvo, oziraje se na obseg podjetbe.
Koncesijonarka se odvezuje zaveznosti, izrečenih v §. 89. železniškega obratnega reda z dné 16. novembra 1851. 1. (Drž. zak. št. 1. iz 1. 1852.) gledé na vračilo večih stroškov, ki bi se nabrali po policijskem ali dohodarstvenouradnem nadzoru,
in pa gledé dolžnosti, da mora zastonj nabavljati in vzdržavati uradne mestnosti.
§. 22.
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici ali v zakonih naložene dolžnosti, pridržuje se državnemu upravstvu tudi pravica, da se poprime zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreče, da je dopustilo izgubilo svojo moč še pred iztekom dopu-stilne dobe.
Resno opominjaje vsakega, da ne delaj zoper to, kar ustanavlja td dopustilnica, in dodeljujoč koncesijonarki pravico, zastran izkazne škode zahtevati vračila pred Našimi sodišči, dajemo vsem oblastvom, katerih se tiče, trdno povelje, naj ostro in skrbno čujejo nad to dopustilnico in vsem, kar se v nji določuje.
V spričalo tega izdajemo to pismo, navdarjeno z Našim vélikim pečatom, v Našem države glavnem in prestolnem mestu dunajskem dvaindvajsetega dné meseca oktobra v letu milosti tisoč osemsto devetdesetem in četrtem, Našega cesarjevanja šestinštiridesetem.
(ß) Franc Jožef s. r.
Windisch-Graetz s. r. Wurmbrand s. r. 1’lener s. r.