LIST STUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE LETO VI LJUBLJANA, 27. DECEMBRA 1956 ŠTEV. 19—29 NOVI MlLIČNIKl Preteklo soboto so sveCano prevzell svoje služ-bene dolžnosti študentje - prometniki. ZdaJ stoje sredi križišč in zaustavljajo avtomobile, kolesarje In pešče. Zaradi varnostl ljudi. — Pred tem so bili na zdravniškem pregledu in obiskovali pose-ben tečaj. Naše slike dajejo skromen pregled vseh njihovih prlprav do začetega nastopa. — V naši naslednji številki pa berite rcportažo »Znak roke tia cestnem križišču«. Srečno PO SKUPŠČINI ZŠJ Dne 14. uovembraje blla redna letna skupšHna Zvcze študentov Ijubljanske univerze, višjih šol in aka-demij. Od povabljenih gostov so se jc udeležili: član CK 2KS prof. Boris Ziherl, prorektor ljubljanske uni-verze dr. ing. Anton Kuhelj, rektor akademije za glasbo prof. Jan Schifrer, član OK ZKS tov. Humbert Gačnik, predsednik OK LMS Ljubljana tov. Tone Poljšak, člana CK LMS tov. Tone Kropušek in tov. Vlado Bcznik ter prof. ing. Viktor Fettich. PrcdSednik univerzitctncga odbora, tov. Janez Vrhunc je na skupščini prebral referat, \z katerega po-vzemamo glavne misli. V začetku relerata j€ tx>v. Vrhunc najprej govoril o po-menu Zveze študentov. Dejal je, da je Zveza študentov po*-stala glede svoje deiavnosfcj ¦ne samo polreba, ampak tudi giibalo vsega življenja na u.ni-verzl V razvoju nče afriske dežele. V dveh kratikiih letih je apoznal na b&ograjskih uiicah, v pre-d'3vainicah in kavarnah veliko Ljiidi in našel med n;jimi dobre priijaleije. Fant, ki je svojo rano mlados't pi-eživel pod pefkočim afri-žkiTn soncetn jn v s.enci kokosovih palm, se piše Folio Amaiz-o. Na beograjiski ekionomski fakulte-ti je uspešno zagovarjal svojo doktorsfco diisertacijo. — Govoriil je o danaSnjem staoju i;n problemih poljedelj-stva j-n zadr>užn.ištva v ne katerih ad!rišk,i'h dežela:h (trop-$ika Atrrka in Kotigo) s poseibnim oziirom na polijedelj-stvo in zadružništvo v FLRJ. Pred dnevi pa je zaipustil našo držsvo in s« vrnil dompv. Objavljamo pogovor, ki ga je imel sodelavec beo graoskega štJudentskega lista s Folio Amiaizoim pred nj«-govim odhodom 'vn Beograda. Odšli smo v Studentsko na-ee]!je v Novem Beogradu z na-mencm, da govorimo z našim štanm znancem in mu stisnemo rc-ko pred njegovim odihodom. >7ašli smo ga, ko se je pri-pravijal na dol4:žnice. V knjiižnico prlhaija ltiku z jugoslovan-skimi študenti j« na^el dobre priijatelje. Ko je priiel v Beo-grad, ni Zinal be*ede sirbskega jeizika. Govoril je francosko, angkško in nemško. Najprej s« je začel pridno učiti jeziika in kmalu je dobro obvladal pogo-vorni jezik. Fod je v času svojega dvelet-nega bivaoja v Jugoslaviji izko-risliJ. vsako uro prostega časa. Pripravljal je doktorsko diser-tecijo in poitoval. Obiiskal za-druge, državna posestva, tovar-ne i-n z.godoviiiske spamenike. Letošnje p&letje je prepotoval obalo od Pule do Ulcinja. V Ulcinju je srečaJ tri svoje roja-ke, ki že raekaj časa živijo v na-ši državi. NavduSil ga je Ko-torski zaliv. Apriia j* skupaj s sknpino tujih št'ud€ntov obiskal Šaibac. Dvorana kma »Pa^riiz« j« bila razprodana. Ko je najprcj. v malterinem, pozneje pa v srbšči-nd reciitd';ii 1o«>6 1:88].200 din. Ptetežmi svežano prevzel; svoje obvez- de j-h r,rP^i>v s-n ^o^bili za nosti študentje—prometniki. Pred r-.vn,..,, ti,v,h icmiig i,n reviii- tcm so obiskovali poseben tečaj, Dobill so nove uniforme, kl jih bodo oblekli nakaj ur dnevno. Promet na cestnih križišfeih že urejajo študeijtje—prometniki. Cez nekaj časa se j»m bodo pri-družile še študentke. Zimsko spanje ali nova doba? Mariborčani so prcd zimo razgibani. Upamo, da to niso znaki utrujenosti pred zimskim spanjem. Povezali so se % mla-dinsko organizacijo in pred kratkim sodelovali na proslavah obletnice SKOJ. Nastopili so na osrednji prireditvi v Mariboru, samostojni nastop pa so imeli v Poljčanah. Na d\reh predstavah v Poljčanah so izvajalj narodne in parlizanske pesmi, odlomke jz znanih oper, recitacije in Ce-hovo enodejanko »Snubač«. V progra-mu so bile vključene ša-Ijive točke in poskočni zvoki. Pred štirimi tedni so ustano-vli moški kvintet, ki marljivo študira narodne in umetne pes-mi Pričakujejo, da bodo v feb-ruarju lahko nastopiti z oktetom v kasinski dvorani na literarno-glasbenem večeru. Težava ,ie v tem, da nfona,fo proračunskih sredstev in s« morajo sami vzdrževati. Clanstvo Je na zadnjem se-stanku »klenilo, da bodo izklju-čili vse nedelavne študente. zanimajo za študente in poma-gajo študeintski organizaeiji,; mnogo je pa tudi taddh, ki se zaradd svoje mise].nGsti ali ceio zaradi svojih svetovno n-azor- •. ski pogledov težko docela stri-njajo z našim družbenim re-dom. Tu si prideta študent in profesor navzkriž, študent ss začne ba;i za svojo kožo. To seveda krha revolucionamost naših vrst. V svojem referatu se je tov. , V.rhune dotaknil še • nekaterih perečih socialno ekonomskih ¦ problsmov, mednarodne dejav-noii.ii, deiia združeni in satnega mniiverzitetnega -odbora. x Po mnogih sugestijah, v refa-ratu in. raz.pi-.avi so sprejedi vt-sto sklepov za bodcče delo.or-. gandzacije,- Ker je aa nekaterih takultetah porazno malo študen-tov člano-v ZŠJ, je bila skup- Tovariš Janez Vrhunc med branjem referata ščina mnemja, da j« naloga združenj, da prdtegne.jo v član-sisvo ^i-mveč &tuden.tov, ki izpol-njujejo vse pogoje za Eiprejem v organizacijo. Razipirava o ideolcško-političnem dedu na na-ši undverzi je privedla delegats do mnenja, da je potrebno siste-matično, ddeolo&ko izobraževa-n,je študentov, katerega pTed-met pa naj bodo osnov& socia.Ii-stične ekanomije, zgodovinsiks-ga in dialekitičnega m^.eriali-zma, obdelane ob .aktualnih ideoloških vprašanjdh. PVi vzgcij-nem delu pa se je Ireba mnogo bolj posluževati študentskega thka in publikacij. Posebno po-zornost je treba .tudi posve.ti'td organizaciji ideološko politične-ga dela fned prvim let-om štu-di.ja. Poiskati pa bo treba tudi možnosti, kako tnpoirabii'ii iizikuš-nje. drugih univerz pri organi-zaciji s-tal-nih komisdj za siploš-no dzo-braževanje študentov. Sedanje stanje družbenega ufpravljanja zahteva, da se po- ' giobe odnosi med študenti, praikso in profesoTiji, predvsem v obliki skupndh sestankov. Več naj bi razpravljali o sirckovno-študijskih vprašanjih, o šltuddj-skih načrtdh, programiih in re-žimih, predvsem pa je treba opraviti temeljdto delo pri se-sitavljanju sta^tutov fakulteit in univerz. Delo v pripravljalnih fazab., to je po komisdjah svetov in uprav, je treba čimbolj iz-koristdti. Za probleme družbenega upravljanija naj se raed študen-ti vzbudi čimveč zanimanja. Študentsikim pred^stavnikom je treba dati značaj piredstavni-kov in ne zastopnikov. Vlogo - namestnikov študentskdh pred-stavndkov je "treba izkoTistLti v polni meri, zlasti tam, kjer sta predsitavniilk in nam«ist;nik » različndh oddelkov. Cilij dela studeiitskih predstevnikov mora biti napredek in poglabljanje demokraitičnosti, nikakor pa ne ozko jn izolirano študentsko stališče, ki bi bilo dalei od stvarnosti ijn-v nasprotju z druž-benimi potrebami. Večji pouda-rek morajo dobiti ,tudi letoe fa-kulitetne skupščine, povečati je treba vlogo študentskih zastop-nlkov na njih, da ne bodo vei [zpadle kot gola formalnost. Otroci dnevov ne štejejo in ne let. Zivijo brez' letnih obr-ačunov in brez koledarjev. Dokler ne odrastejo. Nekateri prej, drugi pozneje. In tdkrat začnejo računati. Vsako leto sestavljajo okostje svojih skritih Želj. Z& tisto uro, ko ugasnejo luči, so njihove misli daleč pred časom. Potem tečejo dnevi in meseci. Vsak zapusti nekaj brazdam podobnega v spominu. Čas reže brazde in brazde sestavljajo leta. Lj-udje pa jih štejejo in ocenjujejo. Vsako drugače. Tako ocenjujemo tudi leto 1956. Nekateri zadovoljni, drugi razočarani. Leto, ki je namočilo suhi pesek sinajske puščave z arabsko krvjo. Leto, ki je pustilo na asfaltu budimpeštanskih ulic sledove tankovskih gosenic. In končno leto, ki ga povprečen človek ocenjuje z zaskrbljenimi občutki. Kako mistijo o tem letu študentje? Kaj so doživeli? Kakšne želje ima nad-stropje s petdeselimi sobami in čitalnico? Na primer, kaj mislijo moški in kaj ženske? Zbrali smo 40 stanovalcev nekega nadstropja pod Rožnikom. In posta-vili 320 vprašanj, na katere smo 'dobili čez tristo odgovorov. Preostala vpraša-nja so ostala brez odgovorov. Toda teh je sorazmerno zelo malo. Bili so to kratki in jedrnati odgovori. Predvsem, pa iskreni in odkriti. Leto med stenami Sadni sokovi najdražji LJUDJE V tem n-adatropj-u so doživljali .to leito zelo različno in zelo. pottobno. Zato ®o tudi njiihovi odgovori podobnd in razllčni, čeprav so besede krat-ke dn stavki premišljeni. Včasih morda preveč premišljeni. To nadstropije je mlado in v njea najva-žnej.ši dogo-d«k leta silveiitrcvamje, foda pozabila je poved,ati, zaikaj. Ostale so ematrale Eg pt in Madžarsko zia najvažnejši do-god&k letošnjega leta. En mor škt misili, da je olčimpiada v Melibcurnu najvažnejši dogodek fcega leta. Na vpra,šanje, kaj najprej prfbfrrel« v •čias&pisu, so bili odgovori nepriimerno boJj pe-etri. Večina moišk'h prebere v časopisu najprej zunanjepoliiič-ne vesti. Dosti je tudi taikšmiA, ki najprej preberejo naslove an se šele po naslcvih loitljo branja člankov, ki j.ih zanima]o. Med mcškimj ima precsj bral-cev tudi športna stnan dn za-bavno či.iivo s podlislki, meditem ko kuliturn'& razglede najprej prebere sa-mo en udelež-enec ankete in to predvsem zaradi slikarskih razstav. Zenske so v tem pogledu ma-nj en-otfle.' Od 30 udeleženk najprej prebere zunanjepolit.^n« ves.ti 9 štu-de-ni'.k, kuliturno siiran 5, naslove 5, ipodlis'tk:e 4, ziaibavno stran 3, šport 2, žanski svet 1 in film-sko s-tran 1 študentka. Takoj nam pade v ooi, da je tudi pri &tudeni'ka^ 'zamitnanje za zuna-njepoliiačne dogodke zelo veli-ko. Precejšnje je tudi zanima-nje za kulturne dpgodke. Poglejmo &edaj nekaj odgo-vcrov na nsiše prvo vprašanje. — V časop su na'jprej prebe-rem zunanjepolHične vesti. Po-tem preiberern prtepevke iz go-spodarstva. Predvsem razprave in poLemifee. To stpada v okvir Ltrokovnega izobraževa^nja in širjenja cbzorja. Za majvažnej-š; d'Cgod©k .smatram anglo-francoski napad na Egipit :n miadžars'ko 'tragediijo. Ne sm«- mo podcenjevati tudi uspeha OZN! — Cas-opi.s začn&m pregledo-vati n.a zadnji štrani in s€ usta-vim ob članku,. ki me trenutno najAoolj z.anrma. Vč-a^siih je' to žeriski svet . ali podlisitek, če •zhaja dofoer roman. Vsekakor S'!ia najvažne.jša dogodka Mad-žarska in Egipt. Prakse v tujini VSAKDO LAHKO ugane, da J« med študenti največ takšnih, ki prihodnje počitnice želijo preživeti v tujini. MLnule po-čtnice so pi*eživeli največ do-ma, ne.:.o. Nekaj jih .je odšlo tud! v deiovne brigade. Splošen vtis je, d.a šiudentje počhnke skromrio preživljajo. Veliko je tiistih, ki z zaslužkom v počit-niicah zboljšujejo materialne pogoje za študij. To potrjuje-jo tud! odgovori. — Letošnje počiitnice sem pre-žive-1 s skomin(ami za izgublje-nim potovainjem v inoz&mstvo. Pctoval sem s kolesomob ne-deljsk-ih popoldnevih na vrt-ne veseliee. Za prdhodnje leto iimam starr na-črt — da dvigne-jo mejne zapornice,. ko bom odhajal v tujinb. — Počitnice sem preživel na praksi v Nem-čiji. Finančni u-činek je bil dober, strcfeovni pa nezadosten. Prihodnje počitnioe bom v. službi obujal s.pomine na študenitsko življenje. — Morje, praksa dn delovna brdgada. Potoval sem s kolesom na Plitvička jezera. — Strokcvna praksa v doma-ci tovarni. Brez pctovanja. Pri-hodnje leto pa.zopeit na prakso rn mogoče na morje. — Počitn-ice v znamenju §tu- dija. Potoval v pLa:n n«. Drugo le-to je v nia^rtu praksa v tu-j.ini. — Krasne počitnice. Nartsal sem nekaj slik v Maksdoniji. Za letos dovolj, drugo leto pa Pa-riz. — Počltnice: kopanje, nogo-mei", ve^černo razvedrilo dn ra-hel štud'j. Potoval sem k tetam. Persipekitiva - naislednjih počM-rtic: sluižba,. kopanje in na kon-cu vojaška suknja, ki me čaka. ,— Letošnje počitnice sem pre- živela doma. Pomagala sem pri delu in vm&s rahlo študirala, Ne delam načrtov. — Počitniee sem preživela odLično. Peitkrat sem se zalju-bila. Zato jih ne morem poza-bi*i. — Počitnice preživela zelo s^labo. Dobiia sem sttrokovno prakso v Turčiji. Vse sem ure-dila za po"t. toda Turk! mi niso miarali d3>i vstopne vize. Zdaj &em brez načrtov, ker še nisem ulovdla ravnotežja. — Počitni<:e pri študiju. Pri-hodnje pa preživeti doma na kmet-ih. Nnčrtno leto NAJVEC ODGOVOROV smo dob 'dij na naie naslednje vpra-šanje. In najkrajše obenem. KAKO SE preživljate? Matematčni račumi so slede-či: 50'/o ankeit;ir.anih študentov se preživlja s štipendijo, 21,l°/o z'o'troško doklado, 17,3% z za-služki, 9,6'Vi) preživljajo sitarši in 2% anketiranih Mudentov. preživljajo žene, Med moškirn: se visok odstotek preTivlja s priložnostniimi zasluik-i, postrež-bo v m«nzah, Ln.s^ukcijami, a-S4sleritstvom Ln B:.cer 31.2;|/o. Večina jih smatira, da je tekstil-no blago naje in da jih eene knjig najbolj priKadevajo. T€m sledijo cene tebnrcnih iz-delkov, obutve in uslug. •— Preživljam se s štipenddjo in zaslužkom. Najbolj me pri-zadenejo kazn: pri sodniku za prekrške zaradi kalitve no'čne-ga miru. Najdražje so počitnice na morju. — Zaslužek m otroške dokla-de. Prizadenejo me cene oblek, tehničnih pritpomočkov in knjig. Najdražjd ^je helikopter. — Prež:vijaTn se v menzd. Ka. ko? Kaj bi govon poldrugo uro. Včasih pa cele papoldneve. .. Prosti čas pr6živJm v naravi... Prosti čas porabim za ročno delo... za klepe^tainje- in preb ranje re-vij... Pro®ti čas preživim v prcmenadi in v kinu... s fan-tom... V prostem času se spre-hajam, če ga ne porabi.rn za ča-kanje v menz,i dn hojo na pre-davanja. Tako preživlja prosii čas ve-&ina, v k nu, giedališču in pri knjigi. Catsovno je v anketi ta prosti čas zelo neopredelj«n. nekateri ga imajo dve do tri ure dnevno, drugi zope*t več. Celo sedem ur j€ zaipisala neka roka. NAJBOLJSI tflLM LETA? Gran-d-prtx f« Aebil ifcaiijam-sk film »Krtih, Ijubezen in' faMazlja —20% vseh glasov,sle_ dita s.lovetiski fi]-m Dolinia mi-ru in italija>nakii film Carossello Naipoletano s 13.3fl/n, Dama s kameLijaimi in Krelfca Kri-s-ti-udeležencev ankete n^ obisku- VPRAŠALI SMO: Kaj najprej preberete v časopisu in kateri dogodek v tem letu smatrate za najvažnejši? Kako ste preživeli letošnje počitnice? če ste kam potovali, kam? Kakšne načrte imate za prihodnje leto? Ali ste v tem letu realizirali vsc ali samo del načrtov? Če ne, zakaj ne? Kako se preživljate? Katere cene vas najbolj prizadenejo? Kaj je za vas najdražje? Prosti čas? Koliko ga imate in kako ga preživite? Kateri film vam je bil v tekočem letu najbolj všeč in katera knjiga? Katera gledališka predstava? Ali predvidevatc v prihodnjem letu kakšne spremembe glede prostega časa? In vaša glavna želja v prihodn,iem letu? Je to nova želja ali tista, ki jo ponovite ob vsakem novem letu? Vaš najsrečnejši dah v letošnjem letu? ©&• to lahko poveste in če ste ga doživeli? In na koncu še vprašanje: Kako daleč ste s študijem? Kaj stc storili na tem področju v letošnjem letu in kaj nameravate storiti v prihodnjem? Ali sodelujete pri delu študentske organizacije? je giedaliških preds^tav. Veli,ko Pa je takdli, ki niso odgovoriii na vprašanje, kat-era gledališka predstava jim je najbolj uga-jala. Izid ankeite -govori, da je najiboljša predstava Midlerjev Pogled z mositu m Spomdn na dva pon-edeljkia v dramskem gledališču. Osiale uprizoritve se vrstijo po sledečeiin vfstnem re-du: Pohujšamje v dodini Sent-florjianiski, Hlapci, Sedem let skomin, Naše mesto, Magda, Pravični lj.udje, Gloria, Svatba krv:, Poitova.nje v Koromandijo, Hemriik IV, v opernem gledaH-žču pa Tosca, Seviljski brivec in Labodje jezero. Značilno je, da obiskujejo opero predvsem de-• kteta. Zanimivi &o n-ekateri odgovo-ri. — Knjig, razen sitrokovn h, ne , berem. V gleda^ršču sem bil le- tos dvakra>t in obakrat zehal. Nimam s.misla za oder. — V Gpero ne hodim, ker Je grozen m nezmosen muzej. Spla-čalo bi 56 na njo vreči bombo. — KadaT imam kak dinar v žepu, grem v gledališče. O prostem času večina ne predvdeva ncibenih sprememb. Ali ste v letošnjem letu rea-lizirali vse ali del načrtov. Ce ne, zakaj ne? Iz odgovorov izhaja, da je 42,5°/o udeležencev naše ankete realiziralo vse letošnje načrte, 57.5% pa jih ni realiziralo. Vzroki, zakaj niso real:zirali načrtov, so različni: pomanj-kanje časa, »ker je 24-urni dan prekrai'ek;<, »ker bi tudi- z de-sstomi rokamj ne mogel reali-ziraifci vseh n.ačrtov«, »ker prvič n: ime.l dovolj časa in »časa« (time i« mo'ney),« zaradi po-manjikanja denairja, zaradi služ-be itd. Ankeita je ugotovila, da so mo'ški v svojih načrtih bolj r&alni in da woje na<5rte do-bra polovica v celotl izpoln:. — Realizsra'1 sem vse načrte. Samo ne v itistem času, kot sem predvidel. — Realizirala sem večino na_ črtov glede študija. Za ostalo mi js zrnanjkalo časa. — Vse je šlo po sreči. — Stiipe-ndija :n priložnos*tni zaslužek. N^jdraižji so sadni so-kovi. — Preživljajo me sitarši. Ce-ije se ne ujeimajo-«^ 4e-narjem, ki ga jmam. Večkrat sd želim kaj kupi'ti pa je denarnica su-ha. — Najdračj; je kruh. Ukradeni prosti čns PROSTI CAS. Koldko ga ima-te jn kako ga preživUe? Odgovori so različni. Dovolj je, da jih po vrstj nažtejemo. Kino, radio, ples. šport, pogo-vori s prijatelj: in ur« pri žlah-t-n,i kapljici. Nekaiteri, &o to ime-novali poskušnjo vin. Prositega časa načelno nimara. Vzamem si ga iz ]a;hkom.i:selnosbi. Pre-ž vljam ga kot razglašen kla-vir, .. Prosti čas kradem.... V prosteim času se ukvarjam z ra_ djoamaterstvcm... Prcsti čas na z 10% ter filmi Pariz, Zad.-njikraii sem videl Pariz, Rdeče in črno, Pedagoška poema, Slika Doriana Graya, Ukradena sreča, Sirota iz Lockwooda in Sužnji,' kd &o dobili po 3,3fl/o gLaeov. Anketa je pokazala, da je le-po-slovna knjiiga študentom z-vest .sopoitnik, čeprav precej visok odsitotek — 7,5 udeležen-ce anke^e — ne pr&bira lepo-slovnih knjig. Na prvi pogled dekieta bolj pridno prebirajp knjige in zaisledujejo književ-nosl. Studentje tehniških od-delkov pa le vzjemoma berejo leposlovine knjdge. Ce simo prej ugctovili, da precejšnje .^tevilo študentov ne prebra knjjig, moramo to še pos&bej poudariti za gledališ-•ko umetnost. Precejšnje š'.evilo anke^tiranih namreč gledaldšča sploh ne obiskuje. Vzroki so različni: pomanjkanje smisla za gledališče, porriiankanje denarja in prevelka zaip-o&lenost. 12,5% Tristo želj... — GLAVNA IN nova želja za priihodnje leto. Rad bi se vpdsal še na pravno fakuUeto. — Stara želja. Pri^akujem štorkljo s punčko. — Navadna želja. Da bi rea-liziral ti&tio, kar leitos nisem mogel. — Dolgoletna želja. Da bi lahko študiral ti&to, kar me za-nima. — Ponovitev leitošnjega le^a. — Sožtje.z dekleitom. Za No-vo leito pa avto in 5iim več iz-pitov. — Ena želja. DipLoma. — Kakšno uro časa za ljube-zen. — Skupna želja. Malo manj »zafrkavanja« na fakultetd in pri vajah na klinJka-h. — Nespremenjena želja. Da bi se še nadalje takio lepo razume-la s famtom, fci ga resnično lju-b m. — Re&na želja. Dp bj.se n*t»~-čila še enega jez.ika. — Poaovanje kamorkoli. — Ce fanrf; &leče vojaško suk-njo, bo vse v redu. — Skromn.ia žeija. Resnična Ijubeizein. Po mccžnosti nova. — Potovanje v tujino. To je krat«k dzvlečeik odgo-vorov na šeaJo vprašanje. Rlo-ramo zap:sasel s seboj. Iz lju-bezni.. Zddnji odgovor TUKAJ JE težko podati kak-šno skupno oznako. Nekater.i so ga doživeli, drugj ga še prdča-kujejo, tratji so molčali, zato Bilo je o študiju dn o stro-kovnem delu. Verjei'.no najtežjs vipra.šanje.*Pa s-o kljub temuod-govori .iskreni. Neka-teri n.isa izpo-LndLi pogojev in bodo mc-rali l&tnik ponavljaU, drug; so na itekočem, toretji nezadovoljni, ee*r.fer'jffitičn;, -dtcit,i. Kako daleč s-te s studijem? — Nekaj čez ekva'or. iiaj ste storili na -t&m pod-ro-čju v letošnje.m letu? — Tisto, kar bi moral že prej storiti. In kaj nameravaite s-orr.i v priihcdnjem l&tu? — Tisto, kar bi moral že letos. Sode.lujete v delu študeniske organiza.cije? — PrMoinostno. Anketo izvedel: ZDRAVKO TOMAZEJ Ilustracije: PAVEL VODOPIVEC Plačni sistem in naše gospodarstvo Eno najvažnejšili ln ofred-njih gospcda*skih vprašanj pri nas je brez dvoma plačni sl-&tem. Z željo, da izboljšamo živij«njski> raven delavcev In usllužbencev, bomo morali naj-resneje mc:sJit-i o izboljšanju plačnega sistema, saj so pJač« prvi činitelj, ki določajo stop-njo življenjske ravni. Cim boljšj pa je plačni sistem, tem-bolj je stimulativen za poveča-no prcduktivniost dela, kar omogc«a zopet povečanje plafi. Možnosta za povečanje mate-rialne nagrade in izboljšanja žlvlienjake ravni sta< clve: z zrj.žanjem cen pri neizpreme-njenih piačah in zvišanje plač pri neizpremenjenih cenan. Če uspemo znižati prolzvo-dne stroške in cene, se rea^ne p!ače Vsekakor dvignej.o, ne dajejo pa polne odškodnine tl-etim, hH so doseglj povečanje proizvodiiosti. Vzemimo, da se je proizvodnja povečala v in-dustriji, v kinetiijslvu pa osta-la neizpremenjena. Z lsto plačo bodo delavci zdaj lahko kupHi več industrijskih proizvodov, ne pa kmetijskih, ker se proiz-vodnja tu ni povečala in de-lavci ne morejo pirejeti Več k&t znaša odvišna proizvedena kvo. ta kmetijskih pridelkov. Zara-di pnvečanega povpraševanja Ee bodo povišale cene tem prl-delkom. Tako sita v tem prime-ru naSrajena kmet in delavec. Koliko manj izda deiavec za lnduslrijske proizvode zaradi zaiižanja cen, toliko večje bo po«ta3o povp-raševanje po kme-tijskih pridelkih in cene teii bodo, sorazmerno povpraSeva-nju, narasle. Realna plača in-dustrijskega delavca tako kljub povečani prizadevnostl ni nara-sla. Delavec ima možnost le večjega nakupa industrijskJh proizvodov. Pri povečanju pla^, 5e cene ostanejo neizpremenjene, bl se zboljšala življenska raven mestnega človeka. Z linearnim poA'ečan,jcm bi narastel nakup kmetijskih pridelkov pri de-lavc(ih, krierim dtfsedanji do-hodki onemogočajo 1>oJno zado-voljitev potreb po hrani. Delavci z višjimi osnovnimi dohodki bl ob pipvečanju potro-šJ11 povečani del pretežno za nakup indusirijskega blaga (ko> lo, fotoaparat, obleka) ali za kultunje namene (knjige, časo-pisi, radio, gledališče, ki.no, kulturna zabava). Tako pove-čanje plac fnrej ne bi v znatni meri povečalo povpraševanja po kmetii^kih pridelkih. K&likor se torej kmetijska praizvodnja ne poveča.. bi lahko plače po-večati — tako, da bi to koristilo mestnemu prebivalstvu — sam0 tem kategori.iam delavcev ln uslužbencev. DoseglS bomo do-ločen učinek, toda najakutnej-šega vpralanja našega gosoo-darsttva ne bomo rešili. Mini-malne n)afe nekvalificiranih in I»i1kvalif:icirainih delavcev bofio pret«žno neizjDTemcnjcne: st<-mulacije nri naivečjem deiu (ne pa najvplivnejšem) ne t»o. DOSEDANJI PLACNI SISTEM Veljavnj plačni sistem, ki smo Sa začeli uvajatj v za^etku leta 1955, je »d vseh najboljii, «aj Je teraeljdl, vsaj teoretično, na uspehu podjetja. Kot novost so bile uvedene premije, to je sti-mulativna nagrada za znižanje proizvodnih stroškov. Toda hi-tro je pokaza.l ta sistem, čeprav dobro zamišljen, nekatere sla-b&sti. Osnovna predpostavka Je dosežen uspeh, ki pa je v odvl-pnosli od tržašča. Znano je, da je naše tržišče še vedno nemlr-n»> in ne snli gospadarskih or-ganizacij, da bl znižale proizvo-dne stroške, saj je mnogo lažje ustvariti dobiček s povišanjem cen. Zato ta slsitcm ni tnogel delovati stimulatfvno. PREDVIDENI PLACNI SISTEM Vsi pojavi, ki so kazill dose-danji plačni sistem. so nareao-vali potrebo, da smo zač«Ii resno razmišljati o dosedan,i»'h pomanjkljivo«lih. Iskali smo ukrepe, fij bl ga Izboljšali. Vse-kakor bi sedanji sistem lahKo služH iza osnovo. Potrebne pa bi bfile nekatere bistvene spre-membe in dopDlnitve. Ekono-tnisti. ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, so ie določllj ne-katera osnovna načela, ki bi jih morali pri sj»rememb? upošte-vati. Dosedanji sistem žele do-polniti Jn izboljšati. k sodeio-van.1u pa prltegniti &im veC ljudi. Katcra so csnovna naCe-la. ki bi morala biti uveljavlje-na? Vsi se etrinjaj«, da moraT« biti plače direktno odviisn!e od dela. Iz razprav Ekon&ms5i*ja inštltuta LR Srbije zvemo, da je v letu 1950 pla-ča za oprav-ljeno d«lo družinskega pogla-varja 4-članske družine tvorila le 37.6 «d«lolkov vseh dohod-kov. Plače za opravljeno delo ostalih družinskih članov so tvorile nadaljnjih 11.6 odstot-kov, skupaj torej 49.2 odštotkov vrednrr.ti vseh sredstev, poiro* šenih za kritje ži%'ii«njskih po-treb. Preko 50 odstotkov pa je dobila 4-61anska družlna v ob-liki otroškj dodatkov, skritih subvencij in izrednih dohodkov. Plače so lorej tvoril« 38 oziro-ma 49 odstotkov vseh dohod-kov, ves ostali dohodek pa se steka v družinsko blagajno ob pogoju, da je družinski piogla-var rednt) zapcslen, ne glede na kvaJifikaclje. zainteresira-nost za proizvodnjo, delež pri produkciji materialnih dobrin itd. Po statističnih podatkih, objavljenih v letopfsu medna-rodne organizacije dela v Ze-nevi, tvori plača družinskega poglavarja za opravljeno delo v delovnem razmerju v večlni držav po svetu 80 do 90 ndstoi-kov, plače vseh družinskih ?.la-nov pa nad 90 odstwtk»v celo-Iwtnih dohodknv delavske dru-žine. Z narašSanjem osebnth dohodkov obstoji možnont, da bndo cene naraščale hitreje kot plače. Zelo važno je *".S'\ l»nroštvo, da bodo plače v skla-du z realnimi potrebaml življe. rija in z ekoinomskimi možnost-mi. To je »vsnovno 'n najtežje. Ofivldno ,1e. da sedanja raven plač ne ustreza visokim živ-ljenskim irtroSkom. Da »e zago-tov< stalraost realne plače, predlaga,io nekateri ekonomtsti Indeksne plače. Indeksne pia&e se povečujejo ali smanjšujejo hkrati s povečanjem ali zmanj-šanjem indeksa življenjskih sti*»škov. Cim se povečajo na primer v nekem četrtletju žlv-l^enski sctroškj (cene za nekaj točk, na pr^rner za 4 od?totke), se avtomatično povečajo (udi plače. Indeksne plaee bi oprav-Ijale dve funkciji: na en\ stra-ni bi da.iale neposredncmu proizvajalcu občutek siSurnastl, na drug^-i strani pa bi uravna-vale razmerje med koljčinami blaga in tnnožine denarja v ce-Hntnem narodnem grospofiar!' stvu. Dokončno se m»ra ured«! razpon plač posameznih katc-gorij delaveev in usltižbencev. To delo bi morali zasn-ovatl na enotnih kritertjih, ki bi vel.ia-Ii za vso .Iugos*avijo. Rezultat take akcije bi bil večji red prl plačilu za isto delo. Nizka ra-ven plač ,1e tudi eden lzmed vzrokov, da se kažejo v mnoglh kolektivih težnje uravnavanja plač znatraj podjetia. Delavci so v mtnttgih podjetjth pokazali razumevanje za večje diferen-ciranje plač; toda 6e so njiho-ve plače tako nizke. da ne mo-rejo primemn živeti, jc razum-1.1'vo. da bodo v tem prfmem v ra/.pravah o tarifnem pravil-niku govorili o »enakih želod-cih.« Tarifni pravilnikl mora.!o b*. t\ en(rstavnl, vsa-kemti delavcu lahko razumljivi. Temu pa do-sedanji sistem ne ustreea. Kak0 naf stimulira sistem, 1x5 ga de-lavec ne razume? Anketa, ki je bila izvedena pred kratMm v vcčjih slovenskih podjetjth, ,1e pnkazala, da marsikje ni 'zve-den premijskti sistem zato, ker ga niso razumeli. Važna postavka je slalnost pravilnikov. Znano je, da so pravrlnike skoraj vsako Ie*i3 spreminjali. To pa seveda nte-gativno vpliva na interes za povečanje storilnosti. Naj omenitn še važnost de-leža narodnega dohodka zs kritje osebnih potreb. Po sta-tistiki OZN varira od( totek, določen za osebno potroinjo v družbenem produktu, v večinl držav na svetu od 60 — 80 od-stotkov, medtem ko je znašal odstotek družbenega produkta za osebno potrošnjo pn nas 51 odstotkov. Vzmk za tako nizek odstotek dela družbenega pro-dukta za osebno potrošnjo pri nas .je v specifičnih okol'šči-nah (pospešena graditev, siab narodnl dohodck, zaradi česar je bilio možno črpatU sredstva edlno n'a račun osebne potroš-nje, loda s perspektivo ka-snejšega hitrejšega naraščanja). Po drugi svetovnl vojni se je kljub majhnemu odsiotku družbenega produkta, doloce-nega za osebno potrršnio, po-trošna raven v povprečju pc>-večala če jo primerjamn s prert-vojnvan razdohjem, Stmktura našega prebivaKtva se je tako močno spremenšhi in stotisoče Ijudi je odšlo iz vasi v meata in spremeni!« način žjvljenia. Njihova potrošnja ,te narasla. Delati raalike pri udeležbi do-hodkov ne bi bil0 umestno. ra-zen kolikor bi šlo za nagraje-vanje po ueinku. Tu pa so 'bJie niinimalne možnosti, ki nlso bistveno vplivaH na kvaliteto osebnega živijenja posamezni-ka. Tako je blla vsem zaposJe-nim določena »pnvprečna vigi-na potreb«, ki se lahko kriie H rednega delovnega razmerja. S tem izenačenjem smo ovr- ¦ glj Marxovo tezo reprodukcije delovne sile in sprav?U potrebe posameznika na isti imenova-lec. Pcbuda tistih, ki jih je uravnilovka razvrednotila, je bila uničena, saj so se morall izenačitj s tistimi, ki Jih je ta ukrep dvignil. MO2NOSTI SKORAJŠNJEGA FOVECANJA PLAC Relativno mala udeležba de-lovne eile prJ strukturi cen (10 odstotkov) deluje destlmu-lativno na povečanje produk-tivnosti dela. Zato je slorjen prvi korak za povečanje mini-malnih plač v (povprečju 10 od.*;totkov). S tem je dana po-buda za modernizaci jo prolz-vodnje, povečal pa se bo tudi materšalni interes neposre|}mh proizvajalcev. Znižal bi se fie-lež izrednih dohodkov. Ali Do predvideno povečanje usp«šno odpravilo ta pojav, ki zeio ne-gativno deluje na produktlv-nost, bomo videli, ko bo odlok o povečanju plač že izveden. Podjetjem bi se lahko dovoli-lo, da v omejenih mejah sprc-min.iajo tarifne postavke. To bi prineslo nuir.e popravke v si-stemu normiranja in premij. Akcija za rešitev vprašanja plac je v najširšem razma&u. Jasno je, .da se tako obširne ln komplicirane akcije ne morejo iz\'estj preko nioči. Zbrane po-datke in predloge bo treba po-drobno analr>irati in na osno-vi teh določiti ekonomsko — roliti^ne TTki.iučk«' Za*o 1t?1p-da, da hitro novega, bistveno spremenjeneKa sistema, še ne moremo pričakovati. vendar bodo vsi fii ukrepi vsaj zaea-sno pripomogli,.da bo dokoncno delo dobro opravljerao. L. M. nekega nadstropja er nisem vraževeren, sem odpotoval v petek. Še sedaj ne vem, zakaj se nisem peljal z avto-busom do Sežane. Mor-da se mi je zdelo bolj imenit-no voziti se z motornim vla-kom do Divače in potern... sem klavrno ugotovli, da se je moj avtostop slafco začel. Šti-rinajstega zjutraj sem moral lepo, plačati vožnjo do Seža-11 e . .. Sprijaznil sem se že z dej-stvcm, da mi gre vse narobe in sem jo kar peš maftnil pre-ko meje do Občin. Mejo sem prekoračil tako kot se .revežu spodobi- sploh me niso pregle-dali! v Trstu sem trmasto stopal že kar pri kolodvoru in se po-tem počasi, kilometer za kilo-metrom, prestavljal proti. Tr-ž:ču. Na bloku pred njim še dandanes nadlegujejo potni-ke z vprašanji o cigaretah, ker so te v »madre Italiji« pre-cej dražje kot v Trstu. Presto-pil sem kmalu »bistro bči pla-nin«, ki tu ni več bistra in po-tem koraza in trta m spet koruza, pa asfaltirana cesta in cb njej prah, pa Piava in Tag-liaimenito... Drugi dan so ostala za me-310] mesta Padova, Ferrara, Boltvgna ... Ker me je drugi dan, kar se kilometrov tiča, bolj zadovoljil, sem ostal v Bologni pri prijatelju. To je res prelepo staro mesto, ele-gaaitno — bil sem samo v sre-dišču — z lepimi ženskami in znanima stolpoma, od katerih je eden nagnjen, kot splch več fc>tv>ari v Italiji. LE KJE SE VSE TO SRECA? Naslednji dan je bila nede-lia in bil sem mo-ralno in ma-terialno podprt — to drugo je bilo ledaj važnejše — mahnjl ssm jo kar peš iz me^ta. Zbal sem. se, da se je nekje pričela vojna, ker me je nenehno pre- Kako sem našel tunizijsko ambasado Rim. 300.000 avtomobilov, od tega 299.999 fiatov, če se samo malo zlažem. Ker sem bil za-radi mojega turista tudi jaz prav to, ?va šk najprej v Va tikan. Cerkev je zares vedi-častna. Med turisti je največ Nemcev s kamerami in pa zve-ličavnih ter zdolgočasenih Američanov, ki zelo trpijo, ker morajo po cerkvi hoditi peš. Kljub vstopnini 220 lir pa me je bolj mikal Forum Roma-num, kjer je zaradi vstopnine manj turislov. Kaj bi si lahko ogledal v dveh dneh? Še Ljur bljane ne, kaj pa šele Rim. Ker sem nujno moral najti tunizijsko ambasado. sem jo vztrajno iskal. Našel je seveda nisem, ker je sploh ni, čeprav so me policaji pošiljali sem ter tja. da bomo »čisto malo« plačali. Pozneje, ko smo &'pet. sedeli v avtu, smo jo z zcfruženimi močmi preklinjali, oaadva po francosko, jaz pa po naše — in sijajno ^mo se razumeli Taiko sta me varno pripeljala do Messine, kjer sem doživel največje presenečenje v Itali-ji: za Irajekt na Sicilijo (4 kilometre) sem maral plačati samo 60 lir! Mimogrede povedamo, kl}i'b temu, da o daljnovodih visoke napetosti ne vem nič, sern za-čuden opazoval pre;mostitev najrrnatn.i treh kilometrov v enem loku. kočijah in so bili seveda pija- jih imenujsm podrtije. In po= ni. Medtem ko so glavni ju- vsod armada malih urnazanih n-aki negalivnega tipa vztraj- dečkov, ki b; radi či&lili čev-no napadali palermske javoie lje, a je premaio ljudi, ki bi hiše, so junaki tem naspro'ne- čevlje imeli. ga tipa igrali basetaall in se dvobojevali s floretom, vsi pa so žvečili žve^ilni gi^mi . . . Ker so imeli denar, so j,ri-rediii domači kran?,nrjj semeni. Kupovali so vse, od ameriških V mestu Romula in Rema mi je ostalo nepozabno pred-vsem is.kanje tiuiizijske amba-sade in pa britje v nekemrim-skem parku, a la Trg republi-ke — zeieni del, kjer sva pre spala v raajinem »hotelu« vn se zjutraj brila ob hidrantu, ko je čuvaj škropil posuženo travo. Potem sva odšla. Cez nekaj ur sva zagledala Napoli. Nekdo, ki mu manjka jfanitazije. bi zavpil: »Pošastno lepo!« Meni pa ni man.ik.alo veliko, da ne bi vzklikmdl: Fontana Trevi v Rlmu hitevala z vespami motorizira-na in z lovskimi puškami obo-rožena armada, ki je hitela na jug. Pozneje sem v Firenzah videl isti pojav, le da so ljudje hiteli na sever. Le kje &e vse to sreča? Komaj sem si poto-lažil radovednosit, ko so mi povedaii, da so to nedeliski lovci na zajce. Srečajo se zgo-raj, na vrhu, v gostilni na ape-ninskem prelazu Futa. Preko teh lovišč me je i^ozil šveclski inženir Gunnar. Bil je turist in namenjen na Capri. Hočeš nočeš sem postal turist tudi jaz. Pri avtostopu se moraš vedno ravnati po vozniku. Sreča v »nesreči« pa je bila ta, da je bil mož »šibko stoječ« ali pa skop im sva prenočevala kar v avtomobilu, jedla pa sva prepečenec in ogrsko, s če-mer me je otovorila moja skrbna mama. Firenze, glavno mesto To-skane, bi vam težko opisal. Vsak n»j si ga ogleda sam. Naj gre tja spomladi, ko reka Ar-no, ki teče pod starimi zn^ačil-nimi mestnimi mostovi, ni su-ha in struga ne smrdl. Toskana je približno taka kot naša Stajerska, čez dan bolj vroča, ponoči pa bolj hladna. In prečudno navado imajo ti mladi Toskanci. Ko vroč popoldan uspešno prespi-jo, se odpravijo ob mraku na glavno avtomobilsko cesto in tam posedejo s svojimi ljubi-cami. Niti neskon-čna kolona avtomobilov jih potem ne mo-ti pri »amore«. Sieina. Ce ste v Ljubljani ho-dili po Z,idovski ulici, potem se niste po njej tudi peljali z avtoinobilom. V Sieni so prav t^ke ozke ulice polne avtomo-bilov. Italiiami so sploh sijaj-ni vozači, pri veliki brzini po-vrzijo razmeroma malo ljudi... Bolsenp^ko jezero. Prelepo cd daleč, umazano a me odpeljala na zunainje mi-nistrstvo, kjer so mi nemudo-ma in brezplačno napisali vi-zo. Prvi vtis v Tunisu, glavnem mestu zdaj že »saonostojne« kraljevine, je bil evropski. Po velikosti je prfbližno tak kot Zagreb, ne pre\^č lep, a avto-mobilov je več kot v Zagrebu. Ni trajalo dolgo, ko sem opazil prvo razliko v primeri z Evroipo. Na desetih kvadral-nih metrih lahko najdeš tu never.ietne komtraste, elegant-ne limuzine v dveh barvnih kom.binaci.iah in slepe Arab-ce, ki jih vodijo za roke maj-hni temni dečki. 1n hi.še — večnads*ropne, a tik ob njih bajte, ki komaj zaslužijo, da Neki Evropejec mi je pove-dal, da imata dva Arabca le Tunizijcev ne smem bati, ker troje oči, neki domačin pa je pravil, d-a pride v mestih en zdravnik na 5.000 do 10.000 prebivalcev, na jugu pa na 30.000 prebivalcev! Kdo naj bi se potem čemu čudil? Edini naslov, ki sem ga imel, je bil tisti od študentgke organizacije. Tam so me spre-jeli zelo prijateljsko in deja-li, da sem prvi jugoslovanski študent, ki je kdaj prišel k njim na obis'k. Zato sem bil cela dva dneva njihov gost. Razkazali so mi vse, karse v tako kratkem 6a-5u sploh da videti. Arabski del mesta je bil zame pravo doživetje. Maj-hne, za naže razmere prema.i-hne delavnice, trgovinice in kavarnice na obeh straneh za-vitih in ozkih uličic, ki so u-tnazaine in polne pisanih ter glasnih Ijudi. In povscd straš-na arabska glasba. V zraku pa ved-no opojni in sladki vonj orientalskih kadil. Vse to je SOUK (ime arabske četrti v Tunisu). vse to in še mnogo več ... Na večerji v neki arabski restavraciji smo morali naen-krat konsumirati strahotnoko-ličino začimb. Kolena so se mi šibila zaradi šiše, ki sem jo kadil iz vodne pipe. Tisto ncč sem tudi spal v arabski hiši, kjer so se vse ženske ta-koj poskrile, ko &o izvedele, da je tujec v hiši. Mnogoženstvo je prepoveda-no. Z Egip*om so pa solidarni sarno glede Sueza. Na angle-škem konzulatu sem naslednji d?n srečno dobil še libijsko prehodno vizo, a ne več za-stonj. Ogledal sem si še veliko sliko na imen'itn-0 dekoltirano Evro-pejko, ki sramežljivi in zakri-ti musllmanki ponuja milo — Crnski policist na ulicah Tunisa Oljke po 24 m narazen Poslovil sem od gastoljub-nih študemtov in se z avtomo-bilom, ki razvaža časopise, od-peljal v 269 kilometrov odda-ljeni Sfax. Cesta je seveda le-pa in asfaltirana, pokrajina pa pusta, nizko gorata, z vmesni-mi &]a!nimi mačv.irji. Tu pa tam kaka oljka, nekaj trte in kaktusi z indij&'kimi figaimi. Sofer je bil Francoz in zato sva se ustavila že v p>rvi ob-cesfaii gostikii. Ko sem se o-krepčal s coca-colo, bi bil sko-raj zavpil, ko sem zagledal pred seboj pravo prikazen iz Karla Maya. Bil je beduin na kameli, z veliko košaro da-teljev. Mož je imel le trgov-&ke namene, ko se mi je pri-bliževal, jaz sem se ga pa res-no zbal. Ko sva se vozila da-l.ie, mi .te Framcoz dejal, da ?e Tunizijcev ne smern bati, ker »Tunizijec je ženskia, Alžirec je mož, Marokanec pa lev...!« No, ternu francoskemu »juna-ku« vseeno nisem verjel, da se ne bt).ii. Sfax. Staro, z visokim ob-zidjem obdsno arabtka jedro in kroginkrog evropski del mesta. Med zadnjo vojno je Molčeča usta NEKOC SO LJUDJE DRUGACE STANOVALI. TEGA SO' ME ZGODA.T NAUCILI IN TAKO SO FRIPOVEDO-VALI STARI L.TUDJE. REKLI SO, DA SO LJUDJE NAJPREJ STANOVALI V KOLIBAH IZ SlBJA. SCA-SOMA SO JIH ZACELI OBMETAVATI Z BLATOM, DOKLEE NISO ZGRADILI NEBOTlCNlKOV. KL.IUB NEBOTlCNIKOM PA SO LJUDJE SE NAPRE.T STA-NOVALI V LESENIH BARAKAH. TODA NE VSI. Kako ®o Ijudje stariiovali sko-zi stoletja, daines več tii zanir mivo. Od t&ga je os^talo sarao še beseda alanova,nje, ki j.o je lijudski jezik obldkoval in izbru. sil, da pomeni danes z-a marsd-koga življenjskii biti aH ne biti. Ce j-e sidro znamenje za upanje, pciVem ije sitan.ov.a.nj.6 njegovo nasprotje. Djudje pod to besedo naj'večkrat raizum.ejo: predsobo, kuhinjo, dn-evno sobo in sp-al-nico. Za študemte je stanovaraje po&eben pojem. Največkrat po-vršina sobe, ki nj manjia od šesl jn ne večja od dvajset kva-dratnih meitrov. To ni ravno ve-lik prosi or, vendar pa v živ-ljenju večkriait povzroča hude spore, ki &e končajo na sodišču alj s sovraštvoim. Odnosi med ljudmi, stano-valci jn odnosj med lastniiki sta-novanj in najemniki? To . niso nepotrebne besede. In ti'odno.sa niso takšnii, da o njih ne bi bilo treba govori.fi. O tem imamo sicer mnogo pregovorov m mno_ go vzoTnih primerov. Na pri-mer. znan.e Terencijeve besede o odnosih med ljudmi. In nešte-ti drugi. Pa ve.ndsT vse te misli zblediijo, ko srečamo ljudi, ki tega ne poznajo ali pa se nočejo po njiih ravnasti. So to primeri, ki ji'h občutimo kakor oster in trd kamen pod bo^so nogo. Zato moiramo o njih spregovoriti. Za-kaj bi usta molčala, ^e nal&ti-mo n-a navade, ki jiiih večina ljudi obsoja? • človeška glcivn v shrambi zeljnafih glav Zelezniška posrtajia. Prositor, kjer se začne iin konča mnogo z,g.odb. VLak je pripeljal življe-nje, staro dvajset let. Zivljenje z neiraizčiščenim.i potmi. In u]ica jo je takšno sprejela. Včasih s &0'lzami, obupano im zaskrblje-no. Prvo prenočišče v hotelu. Sa-mo en večer in občute*n pri-mainiikljaij v denarnici. Potem je od j'Uilra do večera trkaila na vrata. Samo začasno. Nekaj no_ či. Prenočiišče kjerkoli. Vsak večeir drugje i.n vsako jutro teže vstaj(a, z občutki- 61oveka, ki utaplija važao življenjisko od-ločiitev. Ksjti pameten izhod je samo umik na kmete. V6asih iima človek m.očnejšo voljo do upora, če doživlja po-raze. In samp to jo je zadržalo, da ni odšLa. Po 'tedmu iskanja je dobila stanovanje v Vrhovcih, nekaj kilometoov od tramvaj-ske postaje. Za nekaj tednoV. Sianovanrje v kiOipalnicii, ki je brez kadi. Shramba za prideil-ke, v nje.j pa postelja. Nekakšna odskočna deska, dokJer ne dobi kaj drugega. Pri siprejemu so ji povedali, da se mora brez obo-tavl.jainja in v najkrajšem času izseLLti, ker družina noče tujih ljudi v hiši. Družinski poglavar je bii do-bro vzgojen, njegova žena slab-še, zato mora-mo na vse raču-naili. Kad.il je zmerno, službo-vaJ v banki in biJ s^trog gospo-dar v svoji hiši. Njegovo na-stoipn.o dejanje, kjer je pokazail moža z oblasitjo je bMo na kon-cu drugega tedna. Svoji p-odna-jemnici je o-s-tro očital, zakaj se še ni iz&eli.la. Potem je stvar vedno bolj žo4čno ponavljal. Vsak da« z vnemo bamčnega uradndika. Plačila v denarjn rvi marail. Obstajajo na vso "srečo še drugi načtni plaGevanija. Le-pega dne v hiši nj nihče več govorll z njo. Vsiako juh-o pa je morala že ob šestih zjuitraj za_ pusititi stanovainje, ker jl niso zaupali ključa. -Popoldan je zo-p.et čaikala pred vrati. da so se vrnili \i službe. Prej ni mogla v staniovanje. Kmalu je bila ko_ palniica prava shramba. V nio so ppraviili iabo.l.ka, zeije in ze-lenjavo. S težavo se ,}e zveč&r. v tem s'kladišču zelenijave. pre-bila do 'postfrl.je. Se nekaj dnt in b!1a je zopet na ulvci. Rok za izseliifev je biJ kratek. Razmišljala je lahko sa-mo preko noči. Kam? Zjutrai ie za;pustila kopa^nico s kupom zelj.n-aiMih glav. Zgodbo o odnasih med lijudmi Sip je končala že prejšnj.i večer. Takrat, ko jo je dobro vzgojen bančni uradnik i.n lastniik h-:še, ki noče dmeti tujah ljudi pod svojo streho, vrgel čez prag in ji prepovedal, da ga kdajkoli zopet prestopi. • Sobota v pralnici To je druga zgodba o odnosih med ljiudimi, ki a'.anujej.o v tu-jih hišah. Začela se je takrat, ko je jiunaki.nja naše reportaže zaustavlijada Ijudi na ulici. Po skriitih kanalih in preko veTiigs zvez je dobila domovi.nsiko pra-vico v kabinetu ugledne^ga ljub-ljainskega meščana. Zgodba je prišla v javnost z ulice. Nekako slučajno. Takrat je študentka imela roke že raz-jedene od milnice. Zakaj bi ljudje plačevali hišne pomočni. ce in S'0cialni prispevek za ¦naih, če imajo na stanovanju šitTjdent-ke, ki so zaradi stanovanj&ke sti«ke pripravlj.eni, da sprej-majo vse in šele pozneje spo-znajo, da je le preveč. Razem tega je to čisti dcbiček in kva^li-ficirana delovna moč. Vsak me-sec plačuje stanovanje, kot s.o se dogovorili. Ljudje imajo radi čiste račune. Saj vesibe, kako je dan&s težko živeti, tudi boljšim družinam. Moraijo gledati na vsak .dinar. Njena gospodinja .je bila suž-nija stanovanja. Pravzaiprav ne ona. To napako imajo predvsem me.s*nii Ijudje. večinoma sfarej-še gospe. Imiajo razen tega tudi še sužnjeposestniške navade. Strast, da Ijudi prig-anjaio k delu, kakor neiko'č sužnje. In ta-ko je študerrtka delaLa vse, če-prav je vsakega prvega v me-secu plačala stanarino. Zaradi miru in sožitija je vsaik dan po nekaj ur či-.sti'],a parket. Kajiti najemniki in podmajemnifc'. mo-rajo živeti v dobrih odnosih. Posebno, če so študentje. Imela je zato deiovne ro'ke, raziedeno kožo in so-boito. tei jo je preži-vela v prailnici. Tn zgubljpno študiipko leto. Taikrat je ?ipozna-la 'takšne stvari kot s-o: odnos do člove'ka. izsiljevanje tn \%-koriščanje. Tmela ,1e na vso sre_ čo tudi sket \y Tta^iie. Mp-š^ani vmaio ^elo radi ino-/em^ke izdelke. Kai vse ne do-seče.jo s stanovanji? Ko n! mogla več zdrzati. je nnkn^aig hrbet i7«!-il1evanju. iz-kori^a^nau in Hudem. ki imaio bolne zahteve. Suž°ni=itvo v hl-ši s sve^flrm in giadkim parke-^o-m ie bilo orjpravljeno. Kako dolgo? • Brtmjevka in štu-dentka v isti postelji Zadnjo zgod'bo sem zabeležil pred nekaj dnevi. Pripovedova-la mi jo je mlada učMeljica, ki je neikaj let poučevala na deželi in se pozneje odločila, da na-daljuje študfj. P-rifšLa je kot le, ličetk v hlev. Pravzaprav je bi-la brez hleva, s sposikom znan-cev, ki bi ji pomaigali j&kati sta-novaaje. Našla ga je :pri precej debeli branjevki. Njeno premo-ženje je bila suha koza, ki je večkrat preaočevada v kuhinji in dve sobi. Sobo je oddala po dogovoru. Stanovanjie n,i b-ilo drago, samo s pogojem. Gospo-dinja si je zagotovila prenoči-šče v njeni sobi, ko bo v sitiski. Kmalu je dddala š& drugo sobo in živela v kuhinji. V sosedno sobo se je vseld;l mlad elekitro-tehnik, ki je vso jesen delal v Kranju. Takrat je prvič potr-kala na vrata. 2elela je preno-&iti v postelji. Kadar ni bilo fanta doma, je prenočevala v njegovi sobii. Kmalu je dobila boljšo ponudbo z večjo stanari- ]' no. In študentko je na nek način morala spraviti \z sobe. Poslu-ževala se je dogovora — spanje na iati pos^telji. Vsako n,oč je prihajala pren&čevat. Branjevka in študentka sta spali v skupni posteilji. Branjevka sredi poste-lje, študentka pa na robu. Dol-go ni vzdržala nočnega pritiska vn odšla je z lekcijo o odnosih med Ijudmi. x Takšne dn podobne zgodbe o odinosdih med ljudmi piše staino-va-njska stistka. Prinaša razo-čaranja in ponižanja raznih vrsit. Slišal sem, da študentje stanujejo v zaprti-h hodnikih, v čateailnicaJi in po dve leti na miizi v slikarskem ateJjeju. Za-puščajo zgodaj zjutraj svoja prenočišča in se v mrazu potj-kajo po mestnih ulicah, dokler ne najdejo toiplega prostora v predavalnici. Opravljajo vsako-vrstna dela in plačujejo visoke stainarine. Slišal sem tudi, da je nek meščan našel ponoči na ulici dva prezebla Studenta in jih odpeljal na dom. Zdaj pri ^jem stanujeta. začasno v ku-hinji. Druga dva sta dobila ?ta-novanje, da!eč od tramvaj.vke po'sraje in dva drievna obroka. Plačuiefa ticoč peit sto dinarjev meKečno. Če bi ne vedel za takšne primere. bi ponovil la-tinske besede: homus bom:ni lupus. Zdravko Tomažej bil Sfax mfično poškodovan, zato je sedaj novi mestni del nov. Glav^o bogas'vo mesta pa so oljke, ki raslejo v vsej oko-lici in jih je baje 26 milijooov. Oglasil sem se na naslavu, ki so mi ga dali fantje v glavnem mestu. Naslovljenec je bil edi-ni sin nekega bogataša, ki ima 20.000 oljk. Tu se vs€, pred-vsem pa bogastvo, meri na olj-ke. Ce je res, da enoletni pri-delek enega drevesa velja 5000 frainkov, pcitem je bil mož res bogat. Stanoval sem v četrtem nadstropju palače v Ea3'novanju s petimi sctoami in cstalim komfcrtom. Pcnosmo so mi razkazaii mogočno > cpremljeno, a do 'skrajnosti zanemarjeno stanovamje. Po-zneje sem spoznal, da Arabci nimaio smisLa za red im opre-mo ^tsrkih stvari. Drugo, kar so mi pokazali, pa so bile oljke, i\jih vir bogastva. Z razliko s s:anovanieTn je tu vladal po-pdlen. vzoren red. Drevesa ,t-o bila zasajena v nepreglednih vrstah, po 24 metrov vsaksebi. O francoščini nlmam pojma Ker.sem moral vendar nekje v Tuniziji opaziti dolgcletni vpliv Francozov, &o mi tu po-kazali bordel za 200 frankov. Bili so sploh sijajni fantje in fcmo se Mjub jezikovuim teža-vam cdlično razumeli. Ko sem odhajal, so mi do naslednjega večjega mesta enostavno pla-čali taksi. To je bil Gabes, kjer sem, še predno sem dobro pri-šel tja, opazil dve sitvari: cgromne količine dateljevih palm in francoskih vojaikov. Ker nisem imel nobenega na-slova v tem mes-tu, sem pričei takoj stopati in kair vis-a-vis neke francoske kasarne. Sedel sem in čakal dobre štiri ure. Zelo se mi je smilil framcoski vcjak, ki je stražil in hotel na vsak način navezafi stike z menoj. Nisem mu mogel po-magati. ker ne znam franco-sko. Edino, kar sem znal in kar sem ga hoiel vprašati, je bilo »Ou se trouve la toiletts?« a sem menil- da bi mi to št-el v zlo. Kc-nčno se me je le nekdo usmilil in me zapeljal do Me-dine, odkcder sem imel do libijske meje le še dobrih 100 km. Muh. in to zelo vsiljivih, Motiv iz Bologne je bilo samo malo manj kot francoskih 'vojakov v Gabesu. Hitel sem dalje in na na&led-n.iem kraju naletel na še večjo mušjo koncentracijo. To je bil Ben Gardan. Vse je bilo zelo vimazano in me zalo številni slepi splch niso več preseneča-li. Končno sem po daljšem ča-su spet odprl usta in z obmej-nim stražnikom spregovoril v angleščini. Vso pot od Sfaxa sem namreč molčal, ker so bi-li vsi moji »jeziki« "brez haska. Tu na meji' sem prespal in že navsezsodaj dcbil prvega klienta. Bil je Anglež v »a-v-stinu«, ki me je potegnil do libijskega glavnega mesfa. TVLarko (se nadaliuje) TRI3UNA k Str. 3 Mladl Icomponist, rojak Srečka Kosolvela, žtudent fiompo-ziciiskega oddelka akademije za 'glasbo. Alojz Srebot-njak, je med našimi glas-ienirni krogi že dobro, poznana osebnost. Po naravi skromen mi je, ko setn ga obiskal, Ie polagoma kaj več povedal o sebi in o svojem že dokaj ob-širaem delu. Od vprašanj, ki sem jih, imel pripravljena, sva kmalu prešla na prijateljski razgovor, v katerem se je bolj razživei in mi nato preigral nekatera-svoja najnovejša deia. Govorila sva o večeru Klutoa kornpanistov, ki so ga ravno takrat pripravljali in o njego-vih skladbah, ki so ga na tem večeru zastopale: Pisma za hajfo in sopran, prvo tovrstno delo v naši literaturi in Fan-tasia notturna, o katere nena-vadni zasedbi mi je dejal tole: — Fantasia nottuma ima res nenavadno zasedbo (tri violine, klarinet in harfa). Poleg godal Eem namreč izbral klarinet, ker je gibek in ker se dobro amal-gamira z zvokom godal. For-malno pa so proste variacije, prekinjene z intermezzom, ki je plesnega značaja! Povej mi kaj o svojem štu-diju in uspehih? — Studiral sem na srednji glasbeni šoli pri prof. Juriju Gregorcu harmonijo in kon-trapunkt in sem že takrat na.~ pisal nekaj zborovskih skladb. Kasneje sern napisal tudi nekaj inštrumentalnih del, kot na primer Sonatino za klavir; Al-legro, Koral in Passacaglio za godalni kvartet; ciklus Mati; Scnato breve; Glasbo za go-dala itd. ¦Zborovske skladbe so nastale predvsem na tekste kraškega pesnika Srečka Koso-vela. Zdaj pa študiram na aka-demiji za glasbo kompozicijo pri prof. L, M. Škerjancu. Za raoje začetno obdobje so zna-čilna vokalna dela, katere je izvedla tudi Slovenska filhar-monija. Pri izvedbi in popu-larizaciji mojih del ima največ zaslug zbor primorskih študem-tov, ki je zadnja -leta dosegel solidno umetniško stopnjo in spada med naše najboljše zbo-re. Vodi ga Tone Nanut. Naj omenim, da sem letos napisal tudi glasbo za kratki film »Ziv-ljenje v temi«. Srebotnjak je za svoj-e delo prejel doslej že več priznanj. Tako je na lanskem natečaju Zveze Svobod dobil nagrado za zborovska dela, letos marcsa pa Prešsrnovo nagrado. Največje priznanje pa je prejel pred kratkim v Italiji na glasbe-nem konkurzu Gian Batlista Viotti v VerceUi, kjer je dobil pohvalo in diplomo. Povej mi, prosim, kaj več o tem natečaju, kjer si dosegel tako odli'čno priznanje. — Konkurz je bil pod po-kroviteljstvom predsednika ita-]ijanske republike Giovannia Gronchija. • Sodeloval sem 8 ciklom pesmi za mezzosopran in godalni kvartet Mati. Ude-ler.ha je bila precej številna, ckrog 200 komponistov z vse-ga sveta. Starostna meja ni bila določena in &o sodelovali komponisti vseh starosti, Zirijo so sestavljali znani italijanski kritik Gedda ter pomembni italijanski glasbeniki Picciolli, Guarino in Margola. Sodeloval si na večorih klu-ba komponistov in tudi v tu-jini. Morda bi o tem -lahko kaj povedal? —: S svojimi skladbami sem scKJeloval na vseh kompozicij-skih vefrerih in na glasbenih festivalih Zveze študentov Ju-goslavije. Na festivalu »Mla-dih glasbenikov«^ y Beyreuthu so z uspehom izvajaili Tri solo-speve za glas in klavir, v Ber-linu pa j« predlanskim igral Fajdiga mojo Sonatino. Letos je na sporedu enega rednih simfoničnih koncertov Sloven-ske filharmonije Glasba za go-dala, katero sem komponiral lansko leto.. Obsega tri stavke. Prvi stavek so nekake proste variaci.ie Tia koraltio temo, drugi« stavek je Tempo di mazzurka — parodija na ma-zurko, tretji pa je pisan vso-natni obliki s skrajšano re-prizo. Katera komponenta prevla-duje v tvoji glasbi? — V tnoji muziki je najmoč-nejša lirioaa kompon^mta in vsa najboljša dela nosijo Liri-č©n pečat. j Rad bi vedel, kako gledaš na današnjo glasbo v svetu? i —V glasben«m svetu obsta- i jata danes vsaj dve smeri. Prva je avantgardna in če hočem reči, razumska ter se najbolj razvija v Zahodni Nernčiji, druga pa je bolj konservativna. J Moje mnenje je, da naj kom- i ponist zajerna tista sredstva, i ki so mu potrebna, da izrazi to, kar čuti in je pač vseeno,' če uporablja navadne trozvo- \ ke, kvartne akorde ali 12-ton-fcko tehniko. In za konec — kako je z izdajo tvojih del in kakšne na-črte imaš? — Skoraj vse moje zborov-ske skladbe so že natisnjene, natisnjen je tudi solospev Oranža ter nekaj drugih skladb. Načrti — no, ti so od-visni predvsem od izvajalcev, ki jih imam na razpolago. Vse-kakor pa imam v načrtu vo-kalna in inštrumentalna dela. V sobi se je že zmračilo in Srebotnjak je moral na vajo za neko svojo kompozicijo. — Najin razgovor je bil tako kon-čan. Se enkrat sem mu česti-tal na velikem priznaniu, ki ga je dobil v Vercelli in se poslovil-. Primož Kuret • ¦¦*¦ w Srečanje s Kajetanom Kovičem LETO JE BILO POMEMBNO... Dogovorila sva se, da se bova srečala prav sredi sonč-nega decembrskega dne v najstrožjem središču Ljubljane, v kavarni Slon. Temu srečanju sva i-ekla ra^govor o sloven-skem slovstA^u. ŽeJel sem mu nekako razložiti, kaj pričaku-jem. Dejal sem: »Int«rvju s strogimi vprašanji in strogimi odgovori je dolgočaSen. Ne gre izključno za vaše delo, za vašo najnovejšo zbirko, ker ste se nam že velikokrat pred-stavili. Rad bi se prosto razgovoril z vami o vprašanjih sodobne slovenske slovstvene ustvarjalnosti, morda ustvar-jalnosti letošnjega leta, ki po nepisanih zakonih terja obra-čun. Rad. bi slišal vaše mnenje o različnih pojavah, ki se pre-pletajo v naši književnosti, vaša osebna mnenja, vaš odnos do njih.« Tako sva pričela. Pravzaprav je imel vlogo v tem razgovoru samo on, jaz pa sem sedel in beležil. da bi ujel nj«gove besede in njegove definieije in ne prehajal v svoj miselni svet, čeprav je njegovemu še tako blizu in morava ugotavljati iste stvari. Jugoslova-nski slikarji bodo razstavljalj v Indiji EmL4jst s.!i'karjev \z Zagreba, Stooipijia. LJru-bJijame. San-aijeva i« Beograda bo v jantuairju 1957. le>ta reprezeiretiiralo v Delhitu na Tnetui m:ed'nar'odini razstavi mo-darne Uim&tnosii • jiugioslovains'k.o uipodiab!(jiLijiočo umetoos-t. V Indi-jii nameravaio ra.2sslavitti Skupno divajiaai d«l. Sod-eL&vanije jugo-slaviaintslkih umebniikiov je tud: pnvi koleiktiivni nasitcp v tej pri-jatelijiSlk,! dii^žiaivi. Slovensiko uipo-dabljiaijočo u.me'trLOS't bosta na razsitavi ziastotpal,a sMfcarj* Jože Ciuha i'n Framce SLama. Pričel je s prozo, s knjižnji-mi novostmi, ki jih je dalo iz-tekajoče se lefco. Predvsem je poudaril, da se je iniei'es pi-sateljev v vfiebinskem ciziru premaknil v sodobno&t, v 6as, ki ga doživljaino, kar pomeni vsekakor lep obet. To naj bi veljalo zlasiti za Kranjčev ro-man »Zemlja se z nami pre-mika« in Kozakovo »Balado o ulici«. Opaziti pa je, da sta se pi&atelja vse premalo trudila, da bi upodabljala stvarnost, pač pa sta preočltno razmišlja-la o njej. »Moje osebno mnenje je, da bi moral Kraaijec preve-iti svojo vsebino v neko obli-ko, ki ne bi bila mestoma ta-ko podobna obliki časopisne-ga poročanja,« je rekel Ko-vič. Naito je govoril o Vladu Kavčiču in njegovi najnovejši zbirki ter Benu Zupančiču. Za oba je značiln;o, d,a se resnb ukvarjata z duševnostjo člo-veka. Kavčič je v svojih par-tizanskih novelah zelo spretno poiskal nekatere moralne pro-bleme, ki sq trli posaTneznika v-revioluciji/ Seveda pa je v .seznamu novih proznih dcl treba omenitl še Debiča in Tr-žačana Pahorja ki je po svoje zelo zanimiv in za ohranitev slovenske kulture v Trstu nadv?e pomemben. Cez čas, ko je dokadil ciga^elo, je nadalje-val: »Leto je bilo pomembno zaradi uveljavitve proze mla-dih, ki je bila dos]ej v zatfSju revij. Pi'eds+.avili so se dobro in kaže, da se bo ta proza mladih z leta v leto bolj uve-ljavljala«. »To velja tudi -za revialno prazo,« sem rekel. »Revialna pi-o-za &e je raz-prostrla po obliki in vsebini. Vrhimec je bil Kosmačev pvi-spevek, ki kaže zrelo pisatelj-sko kulturo, izobiikovam. mo-dereii, vendar ne ekstravagan-* ten način pisanja.« . Prikimal. .sein, »To je stilj ki nam je blizu,« sem dejal. Kovič je nadaljeval: »Z>a re-vialni tisk je značilno iskanje novih izrazjiih, zlasli oblikov-nih možnosti.« Govoril je o -tem, da daje ta proza manj izraza objektivnemu življenju in se bolj subjektivno pcglab-Ija v osebne probleme posamez-nika, ki so ozki.in ne vedno zanimivi za bralca. Tu nastopi vprašanje smeri. Dobro j©,. če izhaja dosti Ln če izhajajo raz-lične &tvari. »Našo ge- MARTIN BIZJAK: Zeleni Jurij (lesorez) jo, da rečem tako, je prva leta po vojni nniforniiranost slov-stvenega življenja dušila. Člo-vek takrat iii poznal stvari, ki jih je imela zahodna književ-nost. Menim, da je d.obro, da \-sak, ki prične s pisanjem, po-zna literaturo vzhoda in za-hoda med obema VTDjn&ma in po drugi svetovni vojni. Z mo-derno anneriško prozo, pa tudi z amgleško, s 1'rancosko, z ru-J^ko — vsaj iz prvega dosetlet-ja po revolueiji — se je tre-ba sezn!atLiti. Vsaj seznanitl Ni nujno, da se slepo podvr-žeš, ampak da poznaš stvari zaradi širših možnosti .ustvar-janja in zaradi širših pogledrv na vsa slovstvena vprasanja. Iz zavesti seveda ne gre izgu-biti naše resničnoi&ti. Mi živi-mo v nekem prostoru, kraju in času, kjer ni mogoče dela«ti telovadnih skokov ki sp nam tuji. Prihaja kajpak do ekGtra-vagaintnih poskusov, ki pa so Kizumljivi in po mojem mne-njii ne smerno preostro nasto-piti proti njim. Ce namreč člo-veku rii dano zaiti, tudi prave pcti ne najde taiko zlahka.« »Na spicišno pri nas ni tako hudo.« sem pripomnil. »So splošni napori za rno-derniziranje v dobrem smislu,« je rekel. >,V tem se izraža podzavestn; odpor proii pre-živelim' in diskreditirafnim for-mam, proti uni^ormiranosti literaturnega žHljenja.« Vzve-zi s tem je omenil Bena Zu-pančiica, ki ohra:n.ja realizetm, v vtilskem konoeptu pa je vseskozi moderen' im. svež. De-jal je nato, da &e nekateri pii-satelji pri nas zavzema.io za realizern v starem pomanu be-sede, pti Gemer mislijo na ti-sto preohlapno, le po vrhu ob-delano in z romamtičninii pri-mešmi preprode«'© pripovedo-vanje o življenjuj- kinam mla-diin ne,z.adoš«a več. ' - ¦ »Tu stia vsebina in oblika v .tesin-i .z-v^zi-.-«- sem,-, rokel, ¦»•Ne-kateri pksatelji vse premalo' pretehtajo, kaj napi&ejo in ka-ko naipišejo.« »Pri nas je premalo smisla za lepoto oblike,«-ijje odgovoril. >¦ Vsaka vsebina je in mora biti obliikovana. Če hočeš nekomu karkoli povedati. čemu hočeS priti do možganov in srca, mu moraš povedati v obliki, ki bo to zmiagla. Prizadevanja v tej smeri so aJi p.reskiromna ali pa spet pretirana in zaidejo v artizem, kjer je vsebina zane-marjena. Združiti oboje pa bi bilo seveda idealno.« • Pote-m sva se zalotila v niol-ku. Molk je ob taikih priložno-stih neprijelen, zato sem se naglo spomnil poezije in pe-snikov. Sprva je govoril neko-liko teže, ker je sam prizadet. Poudaril je, da ne želi dajati izjav, ki bi pretendirale na širšo veljavo, arnpak izraziti samo nekaj osebnih gledanj. Predvsem je treba ugotoviti, da se tiska več poezije v pri-meri s prozo. Pfesni&kih zbirk ie izšlo v tem letu šest. Sir-šemu krogu bralcev so bol.i znane Hofmanova, Vipotniko-va in njegova — Kovičeva — me-dtem ko so v samozaložbah izsle Oi&tale tri, med njimi Cer-netova rpi Svobodi, Vovkova . pri CMD in Oblafcova. »In da o pesmih po revijah sploh ne gcvorimo,« je rekel. O tej po-eziji ni želel govoriti, poudaril pa je da je Vipotnikova zbir-ka »Drevo na samem« prav gotovo dogodek leta. Nekoliko obširnejše sva govorila o pe-sniški dejavnosti po revijah. Eksiravaganc je manj kot v prozi, so pa poskusi moderni-ziranja, predvsem ritem in me-taforika, kar je vsekakor po-zitivno. »Na splošnem si je po-ezija, mnogo mamj na jagnem o -tem, kaj hoče, kakor proza.« »Ampak na jugu v Beogradu in tudi Žagrebu.« sem omenil, >-je šla miodei'inizacija poezije zelo daleč. Pri nas teiga ni bi-lo.« Govoril je poslej o tem. Na jugu se po Vi,eh revijah, v De-lu, Književnosti, Savremeni-ku in drugih oglaša množica aviorjev, ki hočejo posnemati najkvalitetnejše v sodobni sr-bskohrvatski poeziji. Tu sta Vasko Popa in Oskar Davičo, dotakljiva,« je rekel Kovi€. Ve, da sprernembe bodo, toda asnovno bo ostafo, namreč ti-sta rahla resigniranost, ki je niso pobrali iz starih pesni-kov, arnpak iz osebnega ¦ do-življanja. Skužal mi je neko-liko podrobneje razložiti last-na oblikcnna prisradevafnja, ki jih je v neki meri pokazal že v najnovejši zbiriki. Govorll je o svoji absolutni težnji po konkretnih stvareh, po kon-kretnih besedah in zaznavab., ki ob njih čustvo ali misel ali simbol mnogo nazorneje pridrejo do jedra. ,Pojmi na-rede stvari sami po sebi ab-straktne. Spomnila sva &e ne-katerih primerov iz njegove li-rike. Ob vsem tem sva se ne-kako sprostila in razgovor je tekel iaže. Treba je bilo pohiteti. Njega je eakalo delo. Naloge k\ naro-čila na vseh koneih in. krajih, »Od poezije ne more nihče ži-veti. Pri na» na Slovenskem še od ronaanov koaaaj. Zato se vaše skupine -— lotil proze?« sem vprašal. Odgovoril je, da se edino on ukvarja z načrti o tem, a da zaenkrat še ni zaoral v bra-zde l proznega dela. Vsekakor ga zanima ^oman. Dosedanji uspehi slovenske proze kažejo, da bo roman zmagal nad no-velo. ker ima možnost obliko-vanja širših podob in iahko stvarnos't jasneje oblikuje. Povprasal sem, če kaj p-zna delo in načrte slovenskih knji-ževnikov za prihodnje leto. Obeta se precej. Več ali manj cbljubl.jene ali pa vsak verjet-ne so Zlobčeva in Pavčkova zbirka, Minattijevi prevodi iz makedonske poezije, Hofma-nova drama, Hiengove novele in naposled romani, pred-vsern Bena Zupamčiča. Kranj-ca, ingoliča, Lobnikove, morda Rozmana ki še drugih. Kot v&e kaže bomo mogli brati precej slovenskega. Posebno zanimi-vo je še, da bo precejšen de- JAKA TORKAR: Staro žclezo (bavni lesorez) ki ustvarjata s^eže In z novi-mi persprektivami. Kareniine ajuaega -deLa,;so v fmmicoskem ifi. pi-edvpjrifei srbakem sur-realizmu, ki je zavzemal zelo širok obseg. Morda je vihravi temperament pesnikov jugo-slovanskega juga vzrok za sle-po ln včasih brezglavo drve-nje množice za tema dvema avtorjema, zaradi česar na&ta-ja vrsta nemdgo-čih stvari, ki so vsebmsko prazšne in hlasta-jo sa.mo po eksiravagantaih o-blikah. Pri nas je precej dru-gače, čeprav*se ponekod delo-ma ne preveč domiselno ob-navlja nas stari ©kspresioni-zem, ki ni za damašnjo rabo. Hkrati s tem se uveljavljajo tendence, ki &o jih prvi izra-zili avtorji Pesmi štirih. iin.te-melje delorna na roimainitiki, deloma na slovenski moderni in drugi bolj ali manj moder-Tiih smereh. Gre z.a stvarni iz-raz in navezanost na čustva, predvsem na čustva. Emocio-nalne plati te lirike nikakor ne gre zametavati, pa četudi jo nekateri imenujejo »samoten čustven otok« sredi evropske poezije. To ji lahko štejemo samo v dobro, kajti osnovna čustvena nota ima dandaines precej in celo več povedati kot strogo intelektualna lirika. »Ni rečeno, da je naša oblika ne- človek loteva vseh mogo<5ih opravkov, ki mu pri delu ko-ristijo ali rra tudi ne.« »Se bb kdo i2!mtd vas štirili, Saša Vegri Staro vprašanje Mnogo Ijudi je in mnogo dežel, mnogo i>asi in mest — koliko je hiš s stopnišči aUbrez stopnišč, s kruhom v shrambi ali brez kruha, In v teh hišah so Ijudje ab neonski ali kurbidni razsvetljavi v neylon ali aluminijasti opravi, v podstrešnih, komfortv ih stanovanji h dXi kleteh. In v vseh teh Ijudeh se je prižgalo tivljenje: golo, z golim telesom. In zakaj žive zdaj eni tako daleč od drugih? lež novitet prepuščen mladim ustvarjalcem. Ob zafelitiSku šva govoriM še o naši kritiki, kfsktiša- p&č res.no slediti dogajaniju in se ne zadovoljuje s slabo litera-turo, je pa z esejistiko vrsd precej ozko zaprta v teoretizi-ranje, rahlo »sholas^ična« in zgolj kuUurniška, pri čemer pa zanemarja prcbleme, ki ?o povezani s političnim in jav~ nim živl.ienjeTn in b\ bilo tre-be spregcvoriti o njih. Razen tega se izraža tu pa tam v po-sledniem časn še ena stvar, ki ne gre molčati o njej. To 30 težnje p0 nezdravi unifikaci-ji kultur 3-vanskih narodov. Lepo je. čs težimo po enotnosti, ker žb\-mo kon&no v eni državi, todi ne sme se to goditi na škcdo izobl;kov3nim jezikcm in slov-stvom. Tako sva uradni del najina-ga razgovora kcnčala. Kmalu potem sva se razšla. Mesto je bilo živo. Ljudje so &e vračaii z dela. Avlobusi, tramvaii, avtomobili. kolesarji. Ljublja-na v decembrskem soncu. Na-ša Ljubljana in naš svet! Ka-ša književnost mora živeti ?a ta svet in izhajatj iz njega. Saj ni niti bel niti črn, je pač tak, kot je, mlad, živ in n-aš. Tn kako dobro se je čutiti v istem utripu z njim. V. Konjar Stratžno sdnce žairi ves dan nad miesteceim. ki ,1e utoniilo v krcnšnge ZBipiraiš^Tirh s.adO'vnoafkoa postane krsiievno sred>5če,. stolettija gra-diH^ ne^pretne toda m.arl!}ive roke t^isa.pjev iin ridiairrjev. Dru- TRIBUNA ti Str. 4 ge roke pa so ga podial'i'm svetom ga veže v dve smeiri ed.ifna cesta, ki se vije fez števidne mos^ove in moisti'6ke, nad iriiOtv^iTO.i, mrtvimi rofcavi in reko. Ta je s treh stra-ni obviia mestece kot debela, mastina, po-časma ka<5a. ki se plazi tned trsitaeim v neštevilaih zaple.te-nih viijiugiah. Preibivalci mesteca &o večinvo-' m,a izhaoali iz star»ih rodbiin po-ljedelcev in obrtnikov in ro v običaj.iih. no§nj'i ra govoru za-držali mnogo tega kar je v dTUgih mestib j&te veliikosti, to-da napirednejišiih. že zdavnajj iz-umrio. Zaradi tega »o jih pre-bivalcl teh niaipredmeiših me-st neiusimilijeno iizpostavlj-ali v&ako-vrstnemiU posimehu. se prstalost niso smiatrali z^a svo.jo napako im poma.njikljivost. tem-več so jo poudiarja'4 \n trdogla-Vo živeli v njej, Ta.ko so vzdr-ževali nekiaj ka^r &e ne more 0-bd'rža'ti. V našem ča©u je tež-ko govariti o zaprtasti iin enot-nem značaju nekega naselja, čeprav še tako maijhnega. za-ostalega in brez vpliva od zu-naij; toda to mesitece je v res-nic; bilo tako in to — da s« ohrainti resnica — v skrajni Sp možni štoipnjl. Ta n&navaden ?.nača'j ni moglo iiapremeniti nitj nekoliko Ustih deseitin rodbin. ki so se preseliile v mestece. /a-rad* i-ikanoa kruha alj dobvčka, zaradi državne službe ali eno- padamju. so Ij^dije iiz okoli:šikdh vasj vendar zadiržalj podediova-n,o spoštovainrje do te nametame množice hiš ini ga med seboti niso nikoli imenovali z njego-vim pravi.m -imenom. niti kako dirugače, tervuveč enostavno — mesto. To pa je zvenelo ?.e\o re-pno. polno dolžnega sipo.štovan,ja, sve^ano. Zaka'j pa tudj ne bi zvenelo tako? To, kair ]e enkrat bilo. nikoli poipolnoma ne izgi-ne. Vemdair bl bilo naipač-no mi-sliti, da s-o prebivalc; tega me-steca živeli nekakšno mi.rno, preračunano im z.arad| tega ne-ve?'elo živlieoij-e kot ga žive ostar&M ljtidje. Naisiprotno. Ti liiudije So b!l strastni in bruip-nii. kot dia žive pod rn.no.go top- smeh so Lrneli ^enak va. prepitre im žaiovanja ite--pali pa so se pogosto. tako.r€koč z-aradi potrebe vendair v pirev pomos. vrline in seveda tu-di na.pa.ke. To srediisOe je biVa Velika kavarna; napis se je lahko Doipolnonna razločno p>re-bral na nerodini 6rni plosikvi iz-nad dvofltn.ilh stekleni^ vhodmiih vrat. Ravnotako je bilo mo&i prebratl, d.a j« lastaik kav2»rne neka'kšem Ivan Nepomuk Kuhar. V kava^no m prdha^aii vsi tisti. ki so jimeli kad povedatd, mnogo manj pa ti»tt, ki bi lahko kaj s'li'§ali. Neredlko sre-pogosto zanernaroiali domače dolžuostii. a »atnemarjali so j'ih največkrat tiakrat, ko j« Ivan Nepomiufk do'bil ncve »špil« kar-te, no-v »stari rdizldng«. a!i pa z^oipe^t enkrat novo »damenkape-lo«. Toda taki obisikj i'n vse ti-sto kar je iz nyih iz.ha.talo. ko bili vendar nekiaij povsetn po-S't.ransikeg>a v javni dejavnosti Velike kavarne. Bistvo te de-javnosti je bila predvsem izme-njaiva resmi;h mi>sli ali še ve&, vskla.j-evain^e Tesnih mnsli, kar še malo ni ndčev posel, kot ni ničev ncb»n pose], čigar vsebi-na sita filoaofiiia iin politika. V oblakih toba^nega diima. prt vi-nu i;n pečeintki vseh vrst živali in ptiičev, pri kartah m d«m-skem kvdntetiu. ki ^e spretno priiaganal svojo godbo zna<5aiiu rairgovoira. kl s« f& treinutno vo-diil. jie v po^nih noč-nib urah di-halo rsvno meslece. s>kt>zi Veli-ko kavarno kot diha riba skozi šking©. Nastopa! je ve^er. Glavna uli- ca je nag]0 oživela. Od nekjs so se ¦poj.avile sik-upine živahnih Iti veselih. tem.ncpoltdh in zelo pLavih deklet, ki so bi'le ^ako podobne eaa drugi, kot da bi bil« iz iisite družine. Sprehajale so se diržeč se okoli paoU im odigovairjale ¦prisndeno, osorno n=a o-govair.jainoa fa.ntov, ki so v ravno takih sikuipinafa stali v?.dolž plo.čnikO'V. kadili in ^s smejiali. Sprehagal se Je tudi sodmik s svajo ženo i;n krdelom hudobnih otrok; sodnik !e do-sitoijam'Stven. malo cstivpt ^lovek v belih hlačkah s staromodnimi naramnicami čez poškrobano srajco, žena pa urna, suha, črna ž^irijska z vpli,k;m.j razvratTiim: o&mi. Pogledi teh oči (vrag vvriu in ^'-^^m Za ali proti »Kulturnemu filmu« »Kulturni fctno« je po-jem, dokaj nepoznan bral-cu, ki si pod tem imenom ne more ničesar predstav-Ijati. Ta ideja je res nova in nek-oliko tuja, ima pa gotovo dokaj pozitivnih strani, o koJttrih je vredno spregovoriti nekaj besed. Vsekakor se postavljamo že takoj v začetku na sta-V.šče, da jc film umetnost, tista umetnost, kiim&mor-da najmočnejši vpliv na giedalca in je brez dvoma najbolj množična. Enako kakor obstaja v Uteraturi ogromno plaže in je med gledališkimi deli mnogo slabih, so tudi dobri jilmi redki in je slabih preveč. Ker naj bi na gledalca vplivali le dobri filmi in mu samo ti ostrili čut za lepo, je zaključek, da mu je treba dati ravno take filme, kot na dlani. Med raznimi kinematograji pa bi bil ravno kulturni kino tisti, ki bt to nalogo lahko najbolje opravil. S »kulturnim kinom« ra-zumemo torej kino, ki bt imel na programu samo kvaUtetne filme, primerne, da pozitivno vplivajo na publiko. Morda bi lahko tekli, da bi to bil neke vrste osrednji kino, v ka-terem bt predvajanje filma žc samo po sebi dokazova-lo njegovo kvaliteto. Pri tem bi do neke mere šlo za speeializiran kino, ki bi iz svojega repertoarja izločil napake. tudi najmanjše ko-merciclistične razloge in bi po,sredot'al publiki tisto najlepie in najboljše, kar je ustvarila sedma umet-riost Med značilnosti take-ga kinemalogrufa bi goto-vo spadala ustaljenost pro-.grama.. Ustaljenost, vna-prej ja&ljen repertoar, fci b i gle&alcu dal možnost, da se tudi za teden dni ali.za štirinajst dni vnaprej od-icfo, kdaj bo šel v kino, in kaj bo &el gledaU bt pri pnbliki got-ovo na&el odo-brav&ioč odmev. Tu $i prav lahk-o zamislimo tudi nc-kaj, kar sicer dan&s sma-tramo za m&žno samo v gledališču ali pri koncer-tih — namrei abonma. Prav nobenega razloga ni 20 to, da bi se taka novost ne daUi uvesti. Reklarna za filme bi morala biti taka, da pove bistvene podatke: ; čigar naloga bi bila poste-donati Ijudem dobre in najboljše produkte ^ilmske umetnosti, kina, ki bi edi-ni mogel usmeriti okus pu-blike v pravo smer, ter bi nudil poleg dveurne zabave še kaj več: zdravt ideje, Jci človeku bogate. Takinega kina pri nas Še nimcjmo. Ttwff poskusi, dobiti ga, so v zadnjem ča-su prev.ehali, ker se vsak tak p-rrskus ustavi pred SLIKARJI IN KIPARJI Z AUU GOVORIJO TO JE NAŠ SVET • • • Šest mladih likovnikov: kiparji, slikarji, gra-fiki. Njihova deta. ste lahko že večkrat videli v Tribuni. Obiskali smo jih v njihovih prostorih na akademiji za upodabljajočo umetnost, kjer se po. diplomi ie izpopolnjujejo v dvoletnih specialnih šolah. Vsak ima svoje probleme, svoj pogled na svet in na umetnost, toda vsem je skupna težnja: povedati nekaj novega na nov, samosvoj način. To je težko doseči, treba' je ogromno študija, vztrajnosti in volje. Toda po pogovorih z njimi imam vtis, da so to ljudje, ki vedo, kaj hočejo in da nam bodo še veliko dali. JAKA TORKAR Našel sem ga v zamazaaii halji, ko se je ubadal & svojim novim lesarezam in poskušal dobiti dober odtis. Bil sem presenečen, da je tako pre-prost, neposreden. Najprej mi je pripcvedoval o svojem živ-ljenju in o svojih začetkih: — Sem z Javornika. Oče je bil že pred vojno komunist in brez po&la. Ze kot otrok sem vsak dan opazoval življenje jeseniških delavcev in za>io me je tako prevzela socialna mo-tivika. Med vojno je oče pa-del v partizanih, naju z ma-terjo pa so odgnali v Nemci-jo. Risati sem začel v tabori-šču, da bi se zamotil; gledal sem diletainta, ki je preriso-val razglednice in se pri njem učiL Vprašal sem ga^ na kakšne probieme naleti pri svojem Ufetvaa-jainju. ~ Velik problem, ki me-mu-či ie vseh o«em let, mi je od-govoril, je moja prevelika li-terarnost. Vedno &em namreč bolj literaren kot pa likoven. Rad bi kak čisto literaren mo-tiv ižraeil in poudaiil z likov-nimtl' izrazn. sredstvi. Vendar pa mi saima' likovnost nikakor ne leži. Zdi se mi, da bi ob motlvih, ki jih moram izpove-daiti, grešil, če bi napravil zgolj likovno lepo podobo. — Bi lahko povedali kaj več o svoji motiviki? — Se vedno živim nied je-seniškimi delavo?. Zanirna me duševna stran našega delavca, ki živi iz dneva v danega in naprednega, Tobibila obe-nem tudi zanimiv-a in kn-ristna novnst ter bi isto~ časrto dobila sedma vmet-nost nek osrednji prostor. ji motiM malce ekspresioni-stični. — Kateri novejši slovenski grafik pa vam je najbližji? — Najbližji mi je Mihelič s svojimi Kurenti. Med svetov-nimi grafiki mi je po motiviki dokaj blizu Kate Kolwitz s Svojimi tkalci. Zelo pa tne je zagrabila grafika Belgijca Franza Massarela. Ta zna svo-je, či&to literarne, motive iz pristaniškega in proletarskega življenja podati resnično li-kovno. Medtem ko sem si ogledo-val še nekatere lesoreze in jedkanice, je nadaljeval: — Pravžaprav začenjam šele sedaj, ko seim že dokončal akademijo, spoznavali, ksj je likovna umetnost. Začel sem iskati, kako bi prižel do la&t-nega izraza. Za tem se sicer pehajo vsi, pridejo pa veliko-krat do velikih neuminosti. Ko-legi &o me vedno vzpodibujall, naj se »sprostim«, naj ne boim tako drobnjakarski. strogo re-alističen, pa nisem hoiel, ker se vsaka prisiljena sprostitev samo izmaliči in ostane zlaga-na. Bivstvo abstra.ktne umet-nosti ni v tem, da hc-če zave-sino slran od reaiizma, ampak Cene Ribnikar: Deklioa da gre preko reali«tičhih olblik k spaznamro, občutenim ab-str«ktoim oblikom. Tega pa ni mogoče stresti kar tako iz ro-kava, za to ,je potreben trud. Tudi Picasso ni prišel do svo-jega abstraktnega slikanja čez noč. FRANCMACEK — V grafiki se počutim ka-kor doma. Tu &*m naredil naj-več dcbrih stvari. Od vnsega se pa naiveč ukvarjam z leso-rezom. Najbolje bo, če va,m kaj pokažem, pa se ob tem po-govdriva. Na/jprej »Clovek v mes!ki«; Sredi majhnega trga sloji člo-vek z dvignjenimi rokamii, svetloba iz strainskih ulic m iz, vežnih vrat udarja vanj in ga v sencah meče po tlaku. Tu je bila Mačku pomembna ideja iama, važni sta mu pa bili tudi kompozicija in obde-lava, V svojih n-aslednjih delih še zelo rad povrača k upodablja-nju gozda. Tu mu je ved.no mnogo pomembnejša likovnost kot pa vsebina. Posebno v teh njegovih delih se da doforo spoznati vpliv arhitekture, ¦ ki mu je dala neko strogost v korapoziciji, in šole za umet-no cbrt, \z katere je odnesel svojo nagnjenost k dekorativ-nosti. Stilizirane, zelo domi-selno, v najrazličnejših v«rija-cijah, viezane smreke tvorijo iz teh lesorezov nekakšne eip-ke ali vezenine, kjer s?a v.se dotgajanje in vsa vsel>ina ne-bistvefrii, le lepi liko\7«.i obliki služeča vložka. S to *voio de-koratjvnostjo rnočno spominja rta Spacala, Čeprav sta si po motivih precej tuja. Maček vedno podaj© intim-nost nekega dogajanja in po-sameznega, včasih osaimljene-ga človeka z njegovimi proble-nii, ne pa masovnega človeka. Seveda pa v njegavih delih ču-timo tudi vso trpkost in bol njeigovega občutja, ki pa ni iz-raženo naravnost m odkrito. . Mnogo Sva se pagovarjala tudi o ustvarjatnju samem. Re-kel mi je, da inrna največji uži-tek takrat, ko dela iin ne ta-krat, ko je delo gotovo. Takrat je vedno razočaran, ker j€ vsoko delo le nekaj odstotkav tistega, kar si je za;miKlil in kas* je hotel napraviti. Vmes pridejo namreČ najrazličnejši vplivi; pogovor s kolegom, de-lo kakšnega drugega umetni-ka, knjiga, ki jo bere. Spreme-njeno razpoioženje itd. Navad-no pa nima totiko volje, da bi šel delati zinova. Ce pa že pri-de do tega, takrat obdelava motlv s povaem druge stiraTii in skuša v delu izraziti nelcaj feisto noveg«. DVA STUBEm — Najbolj nas n« ak«d«miji zasužnjuie model. — Model se 4^>loh ne sme premaknitl. Cim se le malo zgane, pa že vsi krrčimo, tudi fetarejSi abeolventi. — Ta akademšzem n*BBn ne da usstvarjati. Ne moremo se sprostiti. DesLamo pač le kopi-je in to že v višjih lertjni!kih.. — Tudl protesor}«va koorek-tuira in kritika bi morali biti ^¦asih drugačru. Profesor naj kritizira naša dela na splofeKi, kriUjdt-a naj kon*pozicij'a,b««v-no gkalo, vsp, ne le ta, ali *^ delo res natančno ujew*a z mo-delom. — Prav problem kompozici-je se na naši akademiji vs« premalo obravnava. — Lahko napraviš še tako natančno in pikolon/sko izrisan in spoliran akt, če je brez pra-ve kompozicije, je tvoje delo umetnižko po-polnoma zgreše-no. — To pride do pravega po-mema šele pri moderaem sli-karštv-u. Tudi še tako »b-straktoe oblike mora urejevati neka kompozicija. Takrat je delo res umetniško, drugiače je pa žarlatarustva JJLNEZ BEHNIK —- Kakšne motive najvefč sli-kate? — Takžn« figure. Pokazal mi je serijo slik. — To niso kakšne resnične osebe, je razlagal. Ne vem, ka-ko bi jiim rekel. Jetniki — vsaj meni se zdijo taki. — Kaj vas zamima pri teh fi^urah? — Gre. nii bolj za likovnost, za obliko, karrtpoezicijo in bar-vo, kot pa za vsebino. Sicer pa bolj študiram, kot pa ustvar-jam. Zato nerad govorim o tem, ker je še vse tako nedo-gnano. Nisem zadovoljen. — Kaj manjka? — Če bi vedel, bi popravil. Ne najdem p>ač ustreznega iz-raža za svoje doživetje. — Slikate predvsem člove-ka. Kakšnega človeka? — Modernega, takega, kot je v resnici: rarzbitcga, razkro-jenega, riervoznega. Vedno &kušam izraziti predvsem no-tra/njofct, — Vaše figure so precej čudne, razkrojene, oprostite: *neeloyeške«. — Seveda. Renesaiične figu-re so drugačne. Takrat je bil človek bolj umirjen, homo-gen, n.jcgo\?o življenje je bilo manj zapieteno in manj ubi-jajoč-e. EtenaMjega človeka pa se ne da več ta^ko slikati. Tre-ba je najti nove prijeme. — Torej vam je n»od€rno slikar«tvo blizu? — Res j«, v«s semi vnet zasnj. Tudi sam se trudim, da bi nažel ncko tft-ferezno sodob-no formo. STJUIE JIRM Specialna šola akademekega kiparja Borisa Ksliaia. Vstapil sem v zmešnjavo dokončanih in nedokončanih pl^stik. Ab-solvemta Stanefta Jafma sem našel pri modeliranju ženske-ga afct-a. JANEZ KNEZ: Igralec (lesorez) — To najraje delam, mi ,ie rekel. Kranjci spioh radi mo-delirajo le ženske akte, &e je šalil naprej. Strinjal sem se z njim, da je to res privlačen in liričen motiv, ki nudi tudi mnogo izraznih možnosti. Stane Jarm — mlad umet-nikr kakor mnogo drugih. Ču-ti nekaj globljega, kakor dru-gi ljudje in v sebi ima željo, da bi to nekako izrazil in po-sredoval drugim. Tega, kar čuti, ne zna povedati z bese- Beograjski balet ne gre na Holandsko Oj-gaai&a*orji Holandiskega glasibeaieiga f^stiviala. na ka'te-rern j« v pr«teklem letu gcsito-vala lgfubl(j;ains'ka op^ra s Pxo-kof\i?vi:m delom Za]|j;ub:j«n v tri oraitže, eo 5>0inud>i;!.i Beograj:sike-mu baletiu, da v čaisu od 25. jra-nija do 15. juliiia 1&57 uprizori na fe«t:ivalu asem baletnah pred-§tav. Te ponudbe pa baiet ni mogel aprrejfrti kltjub zel0 ugod-nim pogojem, kajiti balet bo v -tem časra naotapai n.a letnih du-broivnilkiih igirah s Hrii'stičevo Oh>ridi-'ko l«gemdo in Ča.jkov^ke-ga baletom Labodija jezeiro. xooocxooooooooc Cankarjeva založba, ljubljana NAJNOVEJSE: Piežihov Vonmc: P02GAN1CI p m OOBEROOB p m JAMHICA • m SflMORASTNlKl IN DRUGE POVESTl vs« Stiri knjige, ve«ane v celo platno, 3000 din Cene Vipotnlk: DREVO NA SIMEM, pesmi veiano v celo platno 300 din Vkd?r'r Kovgil: CEZ SOTESKO NE PRIDES, noveln ve»»no v celo platno 350 din IZIDE: Nikos Kazantsakis: KAPITAN MIHAUS, roman K. Staaislavski: SPOMINI G. E. Lessing: HAMBTJRSRA DBAMATURGIJA D. H. LanrenMi MAVRieA, rom&n L. Le neresmdtčno podobo. Ljojd-je so priihajali v dedovniih. ofole-kah (tiako kot so bili donia. nravke teh Ijudii, ne s>am.o po na6im'U cblaiženja in doiihovih, ki »o jiih širili okoli e«'be (miizair je na p-Tiiimer razžir-jal duh po svežih smireikoviih sko'b!jaincv1i in m.iizairs.ki simoli). temve-č samo po dirži teleisa, g^i-bih ro(k. p*o tistem posebnem, komnatj vidneim izrezu, ki @a do-ločem apravek gikozi le^ta refe v človeški obraz. Z lahkoto ie dolo-č^": poklice priisotnih rriež6a-nov Edi&n je bil poipolnoma go-tovv mesairsiki poimočniik. dTUgi »odisr ali kolar. potem kro.jia^ in 'oničaT »ki ga bol; žeiod^ec«, triij.e »li štiTi dostoj^ansitveai iai molčeči km«tje s podvihamimi predipiasniikii p!reko trebuha, ne-kaj piisiarj^v in uirad.ni.kov, goz-d>ar z lovsikiim klo-bučkom, ž&n-da-rmerjjiski narednik. apotekar,' adtvokat dn nazadnje prečastiti go^sipod žuvniik. uren in potuh-njen. kot pr^ikuipčevalec s konji. V&i so Sovwil isit^-ašino m po-vKTO^ali papolmoma neubran šuan. Pili so ®voj brizgiamec, sivoj gemiišt ali ©nosta-vno deci liinile. sedeič breiz reda iin faiini-liiiairtno. Pri netki mizi igraijo ajnc: aipo.tekair. z nenavadno ve'liko, škrlatn0 rdečo glavo (ta glava ne iizgleda živa. -pač pa j« kot nekakšen paipiirniat naipiihnjen balon. ki plava v toibaičnem d'i-m*u), pot&m adivofoat. 6uden, pq-sušen. zdolgočasen im nepremiš-Ijen, kaikoir po»olije.na nitoa po-tem živahen debeliinko-župnitk, ki očitno golijafa pri igri in še nekdo. verje-tjno k^ikšen trgovec a-],i mlinair. k- se ne zna simejiaitn n.a človeški način. t*mvef ne-prestamo kmli. kakor sviinja. V z,ačetku iigra^o previidno. Posto poma pa. ko^t se kopičiio. na mi-zioaih poleg njih prazine kinpice. postaj^a noiiibova igra zmerom bolj nervo7.na im naipeta, tako, da sio na koneu v banki v^like zadregi mežiika.l:1 z o^mi. A pre-vsote, kii povziriočaoo zga^ažanije onih, ki stoj-e- -pol&g in pasiijo na prsbe igralcev. Celo igralcj p>ri biijardiu so prenehali po-diiifci kfrogilj.ice po zeleineim fuknu: vse c>5i &o upft-e v dva človeka, kti si sedita nasipiroti in se n«za-upljiivo in potuhn;jeno ocen.lu.j«-ta kot da jima gre za glave. Ng ko(Ticu fcisti trgovec (če ni bil tirgovec, poitiem j« bil miiiinar) pretirga molk im napeinijaj-oč vse si>le. iztisne s hraipaviim gltasom; »Do^tii. Men, Je popoLnoma do-sfti. pre'6a«ititd«. Zuipiivik f>a, ko sti je obrii?iail z dianjo brado, mo-kro od pio'tu_ z v-aije«o kretnjo prttdsme kart« na prea. kot se Pirii'tisine razpelo aii brevi-f, in zaišep-etia z breizkrvnimii ustmica-mi, ki so drhtele: »Pros.i:m. ca-kam v potr(pj.einijiu in upanju. dr&gii«. In kakor d« s-am sebe V7jpodbuja. potncvi z-a tom višje: »Pro«iTn. dragi, izvolite.« Nape-tost je dcsegk vrhunec. Netkdo je oelo težko za-vzdiih.tiil_ Trgo-vec bwz besiede pokaže dve de-sietici, Toda pap sikoči s stola, in ne da bi ^akril silno raizbur-jenje roa svojem gladiko obPi-tem kot Ziadnjica čisitem llcu. z eno samo bliškovtto pot^vzo po-vteče ves denar iin ga zba^Se v naibo;re talairija. Potern se samo-v.feč;no podpre s pesfcmti ob ko-. lema kot. zimago-valec v riingiu. k'- ga fotografrnraiio. Nastopila je neprijetna tišiina. Ljjudije *o v zadregi mežiikaM z o&md. A ppe-čatstiti pogleda na uro va z.atzd€-ha kakor bi botel reči: »Pozno je, dr-asi tnoijti, pazno j« in mo-rali bj tti epat, pred spanjem pa zrnoliti zd>raivomat«iv nesrečnib l^udi.« Todta n« reče nii, temiveič še enkrat za-zdeha tn se otzre za kJobukom. Tgralcj biiljardia so v neprij^etini ti'šini zotpet začeli roipotaitii s krogljiicaimi. Zasliši se godfb-a, k,i pa hitiro zamre. Tisti trgov«c (alii mliiinair) j.e hitro iii nem^oRno kiadil ciigareto. S &kra..ini'm na-poTom §e je trudi>l. da bi iigrail ravnodijSnega človefca, kar mu Pa n.i Ui3pe]o: ciigaTeta m« je vi-d«o dtrhiela med zcbnriKi, oibraz pa je'iimel bl«do!zelen in na po-seben načiin zaspan. Pri drugi mizi so m«šali Sga-nje s pivom t>rii.1e kmetjie. fcro-ia.č Tomisiav Pan, ki so ga kratko malo kliicafll Tomaž, gozdar t lovstkiiim klobučkom na vrbu obritte glave tm Il;i'ia KomaTica, Ž8.-ndarmeri;j«ki nairedmik. Pre-cei so že. zli-li vase in sed»^ kri-či'jo im rmehaoo z rokami feo-t Ijudoie, k,| popolnoma odikrito, elasno 1n strokovntia^ko ra'7" nravliaio o native&jib im naiiusio-Hinpn&ib vpražamiiib šve-tovne po-1'vHfk«. »Ne bo dobro,« pottavlta ze kdwe kiatflrilknat ta krcia1?. ki le pndcben bucilki v kloibčijču belega. saiikanca. »Tretjiavrte!a v zvonec) zaspalo v trdnem, zdravitoem snu. Meste-ce spi s svojimi prebivalei. Id nii&o n-i.ti tako dobri im gmeini kot i^gledaoo na prvf pogied; sebitni go,, zviti, budobni in ma-lesn.ko^tmi ¦im živijo topoglavo, na starinskj način. Koristni za umajane posl«... Na.j bodo t, lijtudij« takl. noč ie vendarle 6udovita jn dudovato je mesitece v teij noii. Bročelrjia hiš so v me. setini mlečno bela. mesečina pa je taiko gosta, tako hLadna in' sveža (kot stud&nčnica). da jo žfrliš zagraibiti v dlami in sd jo pijuskniiti v obraz. kakor vodo iz izviira. V&e j« črno va belo, ostro rezano. črno in belo; s«n-ce in mesečina. dva cerkvena zvonika se kcpljeta v tej uga-šeni mesečevi svetlobi. njihova senca pa .1« mračna in se je ra^zteignila preko trga in pošev-no prekrila še del glavne ulice. Tudi župnišče mrtvo sp.i vm bori V jarku pod murvami, kjer je utonii del neba z mesecem io zvezdaimi, eoiolično ln oglijušu-joče reglaljo žabe, v kraišSli presl'ed'niik se .iavliajo iz blata paglavci, z globofeimi teminimi glasovi. Daleč preko vrtov s« je priplaziia meglica z r&ke tn v tej meglici &e je oglasn.1 prvi petelin, ki ie z.asluti'1 zairjo. Tudi pes je ne.kje zalajal in Tajal ^tiraijno. prehajajoč v preplašeii lajež; verjetno nek fant odhaja od dekleta. skočil ie skozi okno Jn te<5e po sadovnjaiku v seoc: žive meje. Von} noči pa je svei in ost-er; v nosnicab je tutiti gni-1o vodo. toipel hievski gno.i.kise Se ksdi in r vseh stracni medeo in težsk vomi po^znega evetja. ki vene po vrtovih. TR1BUNA ^r Str. 5 Demonstracije... Med demonstra-cjjami v Hamburgu, ko so nemški študentje proteslirali proti akcijama Anglo-Francozov v Egiptu in Sov-jetske zreze v Budimpsšti, so nosili tudi transparente »V Nurnberg z Edenom!« s katerim so hoteli poudariti, da naj vse na.padalce tudi v bodoče postavi.1« na zatožno klop vseh narodov svcta Ob zadnjih dogodkih so se razburili sicer mirni in »dostojni« Skandinavci. N» sliki vidimo prizor s protestmega zborovanja študentov v Stockholinu, kjer so dvignili svoj glas v obrambo egripitcvsikega ljudstva in proiti sovjetski intervenciji na Madžarskem Letos jeseni so Studenti v Cile demonstrirali in zahtevali boljšo zdpavstveno zaščito in gradnjo novega pedagoškega in&iitula. Demonstracije so bile povsem mirne, a jih je policija le napadla. Zaradi tega so naslednji dan pričeli sfavkati, pozne-je so pa uredili predavanja na cesti, da bi tako protestirali zaradi pomanjkanja šolskih prostorov. Po nekaj dnevih take akcije je ministrstvo za prosverto o.bljubilo, da bo vlada takoj odobrila demar za novo poslopje Pred dnevf sta se v nalem uredništvn oglasila to-variša Cvetko in Marko, ki sta se vrnila s počiini-ške prakse iz Egipta, kamor sta odšla v okviru zame-njav z IFMSA. Ker sta sedaj preobremenjena z de-iom in študijem, nam ni sta mo-še kolege, so bili vsi prebival-ci izredno prijazni in so jih navdušeno sprejeli. Vsa vas je bila brez poziva naenkrat na nogah in večstoglava mmožica jih .ie spremljala, ko so morali obiskali vse uglednejše kmete, sprejemati njih pogostitev, po-slušati podzravne govore in odgovarjati. Vse to je bilo se-veda v skladu s starimi pra-vili kbrana, po katerih je gost poslan od Alaha in ne sme oditi iz vasi nepogoščen. Ker pa so bili to pcrt še Jugoslova-ni, je^ vsa stvar bila še bolj vesejn in spontaina. Cvetko pripoveduje, da je zahvalni govor imel najprej v srbohr-vaščini in je neki študent, ki ,ie bil pri nas na praksi, pre-vajal v arabščino. Pozne.ie ni šlo več in se je go-vor »vršil« v italiianščini in na koncu v angleščini. Pozneje je tudi sprejel medalio za prijatelj-stvo od medicinske študent?ke orgainizarije za mednarodno pcdelovanje MLIFR. Sele po štirih ali petih d^neh pohajko-vanja no Kairu in okolici je bilo »dovoljeno« odi+i v bolni-.čnico — na prakso. T^v. Mar-ko. ki je pristopal do Kaira 14 dni kasnnie. ni bil dele?en +a-ko veličastne^a in široko-potezneffa pnreiema, a je hU prav takn dobrndošel v krmf.u egiptovskih kolegov. Oba sta fetanovala v štu-deintsvkem naselju, ki je dobe-sedno ogromno. Pred njim sto-ji straža in vsak mora imeti propustnico. Obe &tavbi irna-ta po štiri nadstropja in sta zgrajeni v zadnjih letih po vojni. To sta impozantni &tva-ri katerih arhitektura je sko-raj kičasta in vsekakor zelo razkošna. Z marmorjem niso štedili nitj zunaj niti anotraj po hodnikih. Sobe (za enega študenta) pa kljub temu niso tako prijctne kot pri nas, bolj grobe so, čeprav sodobno opremljene, in vsiljevala se je mi-iel, da so take zaradi kli-me (beto>nski pod in stene). V stavbi je tudi menza in pod njo telovadni prostori. Cene za stanovanje v naselju pa so sledeče: vsak študent plača v Studentka ZEJNAM FARAT, ki je le ena izmed mnogih, ki so se javile v prostovoljne oddelke, ko je bil Egipt napaden začetku »tudijskega leta naj-prej 13.5 funtov (1 egi.pt funt je vreden približno 1200 dinar-jev) iin potem za vsak mesec še po 7 funtov. Na naselju je tudi štadicm, ki je vsaj tak kot naž »Železničar«. Razen tega pa v neposredni bližini sedanjih stavb grade še nove, ki so manjše in je njih arhi-tektura bolj moderna in oku-&na. Kljub vsem reformam pa je še vedno največ študentov iz vrst premožnejših. Studij je dokaj drag in morajo pla-č-ati šolnino v višini 25—30 fuaitov na leto. SoLnine pa ne plačujejo otroci profesorjev in dobri študenti. Sislfjma štipen-dij ne poznajo, vendar pa do-bivajo nekateri podpore, med temi predvsem begunci iz Iz-raela tn priseljenci iz drugih arabskih dežel. Mnogo študen-tov iz drugih arabskih držav študira n. pr. na kairski voj-ni akademiji, ki je najvažnej-ža v arabskem svetu. Studijsko leto se pricne ta-kio kat pri nas v oktobru. Za-nimivo pa je, da je precej štadentov zelo mla.dih in da lahko najdemo celo bruca, ki mu je komaj 15 ]et. Osnovno-šolska izobrazba traja pri njih 3—4 leta, srednješolska pa precej mainj, namreč le 5 let. Ta elementarna vzgoja je do-kaj površna, saj so religiozne teme važen del pouka, pred-vsem v osnovni šoli. Za štu-dente je značilno, da so zelo MEDNARODNE VESTI ANGLIJA, Nottingham. — Uprava univerze hoče študen-tom v bodoče preipovedati, da bi &tanova]i v privatnih, svo>jih s!anovanjih, keT meni, da p.o-raibijo preveč časa za hišna opravila. Studenti" s« temu se-veda uipirajo, ker menijo, da je f,o napad na njihovo akademsko svobodo. NICARAGUA, Managua. — Kott poročajo je doživeJ delega>t te dežele, ki se je udeležil med_ narodne študentske konference (COSEC) na Ceylonu, čudno usodo, ko se je vrnil y domo-vino. Takoj so ga aretirati, češ da je na tej konferenci žal.il politično ureditev svoje domo-vine. Šele na zahitevo ameriške nacionalne "študentske zveze so ga izpustilii. Mimogrede pove-dano pa je zanimiva republi-kanska ureditev v t©j dfža^:, ker je namreč »dedna«. Po umo-ru prejšnjega predsednika re-publike je zasedel izpraznjeni položaj kar njegov sin. MEXICO, M»xico City. — Zaradi neniirov med meh;iškimi študenti je državna oblast za-prla internait tehniške visoke šole, ki naj bi bil žarlšče ne-zadovoljstva. Na pomoč so tno-rali poklicati redno vojsko, ki je vrgla študente iz tega doma. Poseg vojske pa je študente samo še bolj razbuiril in to je našlo velik odmev v njihovem tisku. prizadevni in se * zanimajo predvsem za svojo stroko. Imajo »strašen« spomin in si lahko zapornnijo obsežne tek-ste. Zato ni čudno, da večino svojih lekcij znajo kratkoma-lo na pamet. Kot študenti pa so na splošno dokaj pasivni i,n so na univerzi v veljavi mno-ge, prav srednjesolske peda-goške metode. Im.ajo tudi predvojaško vzgoja, ki pa je za dpkleta neobvezna. Najbolj zanimiv pa je vpliv religije na vzgojo, na družab-no udejstvovanje in na javno življenje sploh. To je bila stvar, ki jo jugcslovan dokaj težko razume. Študentje sami se seveda ne drže točno ver-skih predpisov, a utesnjeni so v okolje, ki se tega več ali manj strogo drži, kar vseka-kor vpliva ne Je na izobrazbo, temveč tudi na njih intelektu-alni razvoj in obliko delova-nja. Potreba bo še mnogd, mnogo let, da bo vpliv religi-je odločilno popustil in da bn-do napredku resnično odprte vse možne poti. Sedaj se vrši vse ',; slalnem kompromisu med logičnimi težnjaimi dežele k narjredku in ver&ko tradici-jo, ki pa je po drugi strani go-nilna sila večine sil in priza-devanja naroda. Vpliv tega je viden n. pr. v odncsih med študentkami in študenti. Res, da je egiptovska žena danes polilicna in pravno enakopravna, toda trajalo .bo še pretej časa, da bodo vsi predsodki izginili. Pogosto femo bili presenečeni, da mnogi egiptovski kolegi, ki se imajo z.a akademsko izobražene, še niso bistveno spremenili sato-jega odnosa do kolegic. Oni sami tega niti ne.opazijo tako lahko, kar ,}e hkrati dokaz, da so ti predsodki, ki sO verske-ga značaja, dckaj globoko ukoreniinjeni. Dom za študentke je n. pr. »tabu« in nobeni obi-ski niso dovoljeni, ražen tega pa morajo biti vse kolegice že ob osmih zvečer doma. Plescv ali kakih podnbnih družabnih prireditev sploh ne poznajo. Ko študent govori s študentko gleda ta v tla, da bi pa kdo pomislil na izprehod ali obisk kina, ni za misliti. Nobeno de-kle ne more tega tvegaii, ker bi sicer prišia na slab glas in kdo bi jo pozneje poročil? Ta-ki so družabni odnosi, da n. pr. o seksualnih sploh ne gc-vorimo.' Ti so skriti in omeje-ni, ker se vsi boje okolice, ki kruto vlada s svojimi presc-dki. Po verskih pravilih ima n pr. racž pravico ženo ubiti ali vsai spoditi, če je bila »onečaščena pred vstopom v zakcn. Mno»i študeati so dejali, da oni žene vsekakor ne bi ubili, ker so teobraženi, da pa bi jo posl-ali nazaj k staršem. Zaradi tega je pcložaj šiuden*k kot inta-lektualk zelo težak. Vsega te-ga ,p.a seveda egiptovskim ko-legom ne moremo zameriti. Ta-ke &o pač navade, ki so jih utrdila stoletja in jih v teku nekaj generacij ni mogoče od-praviti. Videlo se je, v rr.no-g:h diskusijah, da se zavedaio vsega tega, da pa ne moreiu storiti kaj pomeir.bnejšsgia, kar bi položaj bistveno izbolj-šalo. Šport je pravzaprav edino tcrišče, kjer se vsi udejstvuje-jo. Sportnih igriSč, strelišč in telovadnic je dovolj in lahko rečemo, da so egiptovski ko-legi izredno zdravi in fizično močni ljudje. Ko je izbruhnila vojna, so se študenti naglo zbrali na množičnem sestanku ter so-glasno sklenili, da bodo takoj odšli na fronto. Vsi slušatelji univerze so se javili med pro-stovol.ice, med njimi je bilo tudi precej deklet. Vsi so ta-koj pričeli z vojaškimi vajami. To naj bi bilo nekaj neure-jenih beležk iz zanimivega razgovora, ki bodo naše bralce verjetno zadovoliile, saj nam pcvedo mnogo tega, kar je si-cer v življenju vsakdEnje, a vendar pomembno in odločil-no. To je nekaj razlik med na-mi in njimi. Ce te razlike spo-znamo, če jih skušemo razu-meti, se bo naše prijateljstvo še nadalje krepilo LJUDSKA VZGOJA IN MLADINSKI DOMOVI PISMO 1Z FRANCUE ;o« v mladinski in Športnl upravi (v okviru ministrstva za prosveto), ki skrbi za sub-vencije, kontrolira, pomaga pri kadrovskih vprašanjih in pripravi viateriala. Pričujoči članek je za »Tribuno« napisal tovariš J. Teulon, upravnik »Maison des jeune.a et. de la culture« v Lezignan-Coibieres na jugu Fraiicije. Tovariš je tudi član glavnega odbora te francoske vzgojne organizacije. Leta 1949 sem se udeležil kot član francoske brigade delovne akcije v Jugoslaviji. Gradili smo avtocesto Zagreb-Beograd in ne bi si mogel misliti takrat, da bom nekega dne pisal članek za jugoslo-vanski časopis. Na Jugoslavi-jo, ki gradi socializem na svoj način, so bile takrat obrnjene vse oči sveta in od tedaj da-Ije vedno z zanimanjem spremljam vse, kar se pri vas dogaja. Priznati moram, če-prav sem prepotoval vse de-žele od Belgije do Sovjetske zveze, da je bila zame Jugo-slavija vedno najbolj pri-vlačna. Rad bi napisal najprej ne-kaj vrstic o Ijudski vzgojl v Franciji m potem o mladin-skih in kulturnih domovih. Ljudska vzgoja je v Franciji organizirana na principu, po kaierem naj delavec ali urad-nik zapusti ambient, kjer de-la in naj se sestane v širšem krogu z Ijudmi z drugih de-lovišč. Medtem ko je v socia-lističnih deželah in deželah v?hodne demokracije poudar-jen ideološki moment pri Vsgoji, pa je to v Franciji ne-mogoče. Tu vsak človek izbi-ra med različnimi nazori in zato lahko primerjamo samo tehnični in pedagoški način vzgoje, ne pa tudi ideolnški. Kot v francoskem mladin-skem gibanju nasploh, tako lahko tudi v Ijudski vzgnji za-sledimo tr\ »kroge«, prv\ je verski (katoliški ali prote-stantski), drugi je politični (v okriru ali odvisnosti od posa- meznih strank), tretjl pa je laični (nevtralen po prizade-vanju). Ljudska vzgoja, pred-vsem mladine, ni centrirana, temveč se z njo ukvarja cela mno&ica gibanj in organizncij. Najprej moram omeniti mla-dinska in sindikalna gibanja, potem odbore v podjetjih in končno čiste vzgoine organiz-me n. pr. UNCM (alpinizem in zimski šport), UN (vodni šport), društvo prijateljev TNP (narodno Ijudsko gleda-lišče), AJ (turizem in potova-vje), TET (počitnice), FDC (te-levizijska vzgoja), FRC (radio vzgoja), FCC (kinematograiija) itd.. t(-' Na drugi strani pa imamo tako imenov-ane »laične cen-tre za ...« Razen tega obstaja še CEMA. to je sredi&če z't razvoj metod Ijudske vzgoje. To pa je že skoraj znanstve-na ustanova. katere vloga pa jp predvsem v Franciji dokaj pomembna. Nad vsemi pa stoji »Odsek za Ijudsko vzgo- Res pa je, da je ljuds'..a vzgoja in razširjenost njenih metod zelo odvisna od splo-šnega položaja. V letih pred vojno, ko je btt delavski raz-red močan, so tudi organizmi Ijudske vzgoje razinli široko aktivnost. Dandanes pa je Ijudska vzgoja omejena pred-vsem na eksperimente, ki tu pa tam dajejo odlične rezul-tnte in so dokaz, koliko bt se pravzaprav dnlo storiti. Vse to pa je jamMuo. dn bo Ijud-ska vzgoja napredovala, kajti to i, •ašanje je v Franciji do-kaj pereče. Iz različnih anket je raz-vidno, da je razdeljevanje kultumih dobrin v Franciji zelo neenakomerno. Več kot polovica otrok nima spričeva-la o dovršeni osnovni Soli. Dnevno časopisje, Jci naj svoj način propagira sadistične zločine in »pin up«, magazini, brezvsebinske pesmice Tina Rossija — v-se to je za mnoge edina kultura. Utrujenost po delovnem dnevu mladini in delavcem ne dopušča, da bi se savii izobraževali. Prva stvar, ki so jo dolžni storiti organizatorji in usta-novitelji mladinskih domov, je sodelovanje mladine pri upravlj,anju preko tako ime-novanih hišnih svetov. Ti sveti, ki se volijo. skrbe za red in opremo, lahko sprejc-majo sklepe v zvezi s pravil-nikom, pravnimi normami, sprejemu ilanov in o splošni orientaciji delovanja. Najvažnejše je, da mladina tja sploh pride. Zato se je treba najprej poslužiti razve-drilnih programov, potem pri-de na vrsto sportna aktivnost. ročno delo in kele potem pra-va kulturna dejavnost. Pola-goma pridemo do točke, kjer se mladina srečn s problemi: družbenimi, ekonomskimi tn mednarodnimi Na ta način posredno prisilimo posamezni-kc. da se prično individnnlno n/c?Y/rjat! z raziskovnnjem in študirati Dosedanja praksa v teh dom.nvih je pokazola, dn je to edino možen način tn zoto tudi uspehen. »Laičnost« pa je problem, ki je pri nas vedno aktualen. To pomeni, da mora biti »krog« odprt vsem, in da lahko v njem vsi izražajo svoje mnenje. Pogoj pa je, da di-skutirajo na podlagi razume-vanja in medsebojne toleran-ce. Tu ne sme biti ne izjem, ne ukazovanj, kajti le na tak način nam lahko uspe, da pri-dobimo širši krog viladine in ne poslušamo očitkov bodisi verskih, bodisi političnih or-ganizacij. Domoiri so v začetku nasta-jali ločeno iv tako tudi delo-vali, a se je kmalu pokazala potreba po združitvi in izde-lavl skupne platforme. Tako sr najprej nastajale pokrajin-ske zveze in potem . še vse-francoska federacija. Izvoljen je bil svet, v katerem so bili delegati iz vseh domov. Da-nes tn sederacija in njetl svet upravljata okrog 200 domov v državi. Uprave domov se lotevajo vsakrhne aktivnosti, če jim to dovoljujejo finančna sred$[va in specifične lokalne razmere. Na splošno pa lahko vso aktivnost razdelimv v pet skupin: zabavna (igre, karta-nje, radio, glasba, ples, izleti), športna (judo, tenis, boks, camping itd.), »kreativna« (•modeUranje, lončarstvo, ple-tenje itd.), kulturna (sestanki, recitacijski večeri, filmske predstave. knjiinice, tečaji za tuje jezike itd.) in mednarod-na (potovanja v tujino, zame-njava materiala, mednarodna srečanja itd.). Nekateri domovi v Franciji so se že zelo utrdili in raz-vili svojo dejavnost do take stopnje, da so postali pomoč-niki splošnih organizmov Ijud-ske vzgoje. Domotn so namreč namenjeni vsem in sodelujejo z drugimi organizaciiamit po- sojajo jim svoje prostore in svoj material. V zadnjem času mnogi dornovi organizirajo tu-di številne mnolične tečaje, n. pr, za šivanje. za, prvo po-moč itd. To je le kratek prikaz pri-zadevanj mladinskih in kul-turnih domov v okviru splošne In^ske v-zgoje, ki "si šele utira pot med francoskim Ijudstvom in predvsem med mJadir^o, knjti vmk dan se srečujemo s problemi, ki nam kažejo, da js kulturna izobrazba naših Ijudi, množice, nezadostna. Mivprašu/emo kdo bo odgovoril? Danes bomo stopili korak ven i2 našega študentskega športa. Pojdirno pogledat na siadion Ljubljane v Siški, kjer je bilo v zadnjih tednih pri-cej zanimivih tekem. Nogo-n taši Ljubljane sodelujejf) namreč v zanimivem tekmo-vanju za pokal železničarjev, kjer sodelujejo savii znani no-gometni klubi iz vse države. Kdo b? ne šel gledat Lokomo-tive, Rabotničkega. Željezni-čarja \n drugih. Kdo bi se ne i:?.selil zmage domačinov — Č0... Da, žal moramo napisati ta žalostni »če« Mnogokrat smo b"li v Ljubljani že priče sla-bemu sojenju, mnogokrat so sodniki sodili v škodo Ijub-Ijanskih nogometašev. Tokrat sm.o se razburjali in se toža-rili po vseh nogometnih foru-i mih od Ljwbljane do Beo-! grada, \ Tokrat je bilo drugače. TeJc-1 mo Ljubljana : Lokomotivn je\ sodil znani zvezni sodnik Er-\ lich, ki uživa vcUko zaupanjel nekaterih najboljših klubov vl driavi. Kako smo bili prese-1 nečeni. ko je sodil to tekmoi začetniško, ne samo začetni-i ško. celo pristransko. To ni | mnenje enega a'W dwh za-1 grebških nainjačev, to je biloi jasno vsakoinur,- ki je gledal 1 to nogometno tekmo. Gledala § «o izžvižgali tfomateaa sodni-1 ka, ker je sodil neobjektivno,~i tokrat v škodo gostujočegai moštva. 1 Nič dosti boljše ni bilo ne- 1 deljo pozneje, ko so igralci% Ljubljane premagali Rabotni-i čkega iz Skoplja. Sodnik | Gvardjančič je spet sodil v§ kor>st Ljubljane, kaznoval pre- | krške gostov in spregledal do-t maeim igralcem vse, kar se| Je le spregledati dalo. | Nikakor nimam namena | očitati igralcem Ljubljane, daM Bt zmage v tem ali onem pri- [ meru niso zaslu&ili. Obakrat^ 5o igrali lepo, požrtvovalno ini koristno. Skratka tako, kot j smo -jih redkokdaj videli vM prvenstvu. Toda. ali ni škoda, | ko je na teh zmagah črn ma- j dež, slabo sojenje domačih^ tcdnikov. | Objektivni gledalci so z za- | ničevanjem sprejeli tako soje- i nje in nekdo je dejal, »da je 1 to 2a v časopis«. In prav jel Imel! I | ZDRAVJE IN KOSARKA | V Ljubljani smo dobili lepo I ivorano. Marsikdo se je tegas razveselil, češ sedaj bomo vsajm lahko gledali športne prire- jj iitue skozi vso zimo. Dvorana 1 je za športne prireditve 'pravM primerna, — če ... I Dvorana bi bila odlična, če | bi ' bila zakurjena, če b» bilo| tla urejena tako. kot se za tefc- | mo spodobi in če bi našli vsaj j ta tekmovalce primejnejši^ orostor. 1 Taiko pa je bila prl prvi ko- 1 Sarkarski tekmi med Ljublja-m \o in Olympio v dvorani zeloM lizka temperatura, Ijudje so | imrzovali, igralcem pa je bilo^ >eveda vrooe — tistim, ki so i ¦grali. Ko so prenehali z igro, 1 >o se zavili v odeje in trener- | ¦ze. seveda z mislijo, ali bog irehlad, ali ga ne bo. Kot .s-rno = zvedeli- ni šlo pri vseh brezM josledsc... . 1 Če omenimo pri vsem tem 1 'e oblake prahu, ki se dviaajo M cementne plošče, res lahko 1 'ečemo, da s takimi prire-1 litvami ne moremo biti zado- j§ voljni. m Upajmo, da bo pri prihod- 1 iji tekmi že drugače... I POKAL TRIBUNE bodo dobili košarkarji Olympie KOT VSAKO LETO, JE UREDNISTVO TRIBUNE TUDI LETOS RAZPISALO ANKETO ZA NAJBOLJŠI KLUB V ŠPORTNEM DRUST^U OLYMPII. LETOS SMO NACIN GLASOVANJA NEKOLIKO IZPREMENlLi. STEVILO ANKETIRANCEV SMO ZMANJSALI IN SMO IZBRALI LE TISTE, KI V NOBENEM PRIMERU NISO VEZANI NA KATEIUKOU KLUB V OLIMPH. MEDTEM KO JE V LANSKI ANKETl SODELOVALO 10 ANKETIRANCEV, SMO LETOS TO STEVILO ZMANJ-SALI ZA POLOVICO. ' -------- ODGOVORILI SO NASLEDNJI LJUDJE, ZA FATEKE SODIMO, DA NAJBOLJ POZNAJO RAZMEKE V ŠPORTU NA UNIVERZI: LU2NIK JANEZ. M1KU2 VLADO, KOKCE DANILO, POPOVIC JANKO IN 2LAJPAH VLADJ. GOTOVO SiE OPAZILI, DA MANJKA V NASEM SEZNAMU PREDSEDNIK OLYMPlE PROF. DR. PRETNiiR, VENDAR NAJ POVEMO, DA JE BIL PREDSEDN^K VSO SPORTNO SEZONO NA vSLUŽBENEM POTOVANJU V TUJINI IN NIMA TOCNE SLIKE O LSTOSNJEM ŠFORTNEM DELU NA UNIVERZI. KOSARKARJI SO V TEJ ANKETI OSVOJILI PRVO MESTO Z RAZMERJEM GLASOV 4:1. — GOTOVO JE, DA JE NJIKOVA ZMAGA ZASLU2ENA, KA.ITI KObAKKARJI SO BILI V PREJSNJEM LETU RES TISTI, KI SO NAREDILI 6PORTNEMU OBCINSTVU NAJVEČ VESELJA. OSTALE KLUBE V GLOIPIl BI RAZVRSTILI NEKAKO TAKOLE: 2. PLANINCI, 3. SMUCARJI. 4. STREtCI, 5. ODBOJKARJI,- 6. JUDO, 7. SAHISTI, 8. NOGOMETASI, 9. JAHALCI IN 10. KAMIZNI TENIS. — V OCENI NISMO tJPOSTEVALI KLUBE, KI SO ŠELE V LETOŠNJEM LETU PRlCELI Z DELOM. Košarkarji so dobiii štiri glasove, pianlnci e.iega. Po deJGvnosti bi pla-nincem kot drugim najboljšim siedili: 3. smučarji; 4. streici; 5. odbojkarji; 6. judo; 7. šcfhisti; 8. nogometaši; 9- jahalci; 10. namizni tenis. špcrt v mfhulem Ietu SAMO SPOmINI... Novo leto je ponavadi tisti čas, ko vsi delamo obračune in se spomi-njarno, ka.j smo doživeli v pretekletn 'etu. Takn delamo seveda tudi športniki in tokrat ima-jo prav bogato bilanco. Le redkokdaj se zgodi, tla bi bi!o leto tako pol-no pestrih dogodkov, kot je bilo v letu 1956. Ne-kateri so dali temu letu ime »olimpijsko«, drugi spet »špertno«, mislim pa, da so imeii tako prvi kot drugi popolnoma prav. Samo na kratko si ogle.imo, kaj vse se je zgodilo na športnem po-lju, sanio tlsto, kar je bilo najbolj veselo, ne bomo pa izpustili tudi žalostne stvari Tri olimpiade Olimpkde so športni dogo-dek prve vrste. Letas so pri-žgali olimpijski ogenj kar tri-krat, kar je seveda posebno zaoim^vo. Prvič se je zgodilo že v januarju v malem me-stecu pod Dolomiti, v Cortmi. Zbrali so se vsi tisti, ki kaj veljajo n;i snegu in na ledu ter dodobra pokazaltf svoje znanje. Bili smo navdušeni, najbcij seveda nad trikratnim oiimpijskim zmagovalcem To-nijem Sailerjem, ki je postal prava Jege-ndara-a oseba v smučarskem športu. Tru1 zlate medalje v slalomu, smuku in veleslalomu, to je izkupjček, kakršnega ni že nihče prinesal z zimskih olimpijskih t'ger. O Sailerju ^nemajo iilme, pišejo roman, dekleta z svega sve!a pa mu še vedno pošiljajo mam-ljive ponudbe za ženiiev. Drugič so prvžgali olimpijski ogenj v Stockholmu. Tam ra severu Evrope so se našli naj-boljši jahači svela. Skakali so čez ovire, pokazali neverjetno spretncst pri obvladavanju ži-vali, marsikateii' pa je končal svojo olimpijsko kanero pod konjskimi kopiti ali v bolni-šnVci. Taka je pač usoda tega športa, največ pa so dosegli Nemci. Res je, da je bila ta olimpiada nekako slučajna, kajti t«m so -jo prirediii le za-to, ker avstralska vlada nika-kor ni hotela pr.Voliti v to, da bi pripeljali na peti kontinent tudi konje. Kakor se je leto začelo, tako se je tudi končalo. Spet so pri-žgali olimp!jski cgenj, tokrat v Melbournu. In ko so ga uga-snili, je bilo kcnec velikih športnih dogodkov za leto 1956. 5000 športnikov se je zbralo tam in delili1 so si me-dalje v najrazličnejših šport-nih panogah, Se sedaj se športni strokovnjaki ne more-jo prav odločiti, kd»o je bil največja osebnost te olimpiade. Zdi se, da se bodo konec kon- Samo spomini so še ostali — na Meibourne TRENING, TRENING... Sporočili so nam, da so v glavnem vse sekcije šport,ne-ga društva Olympije spet pri-čele s treningom po nekaj te-denskem odmoru. Telovadnic ie letos precej na razpolago in tako verjamemo, da bo le-tošnji zimskj trening dobro upeh. Seveda je vse odvisno od klubov samih, kako bodo bi preteklega leta. podjetje za kontrolo blaga Cestita vssm svojim poslovnim prijateljem za Novo leto 1957. cev le odločili za ru&kega moj-stra Kuca, ki ,je brez napora požel ves možen uspeh na pro-gah 5000 in 10.000 m. Tako bi se lahko nekako odločili, da sta Rus Kuc in Avstrijec Sav-ler dve največji šporini ose-b preteklega leta. Za nas je odločitev seveda drugačna. Najbolj t,mo veseli uspehov našega Stanka Lor-gerja, ki mu bonio z mirno vestjo prisodili naslo-v najbolj-šega slovenskega šporlmika V splošnem jugoslovanskem me-rilu pa se borno prav tako brez lazmišljanja odiočili za Miha-liča, kajti njejpcva trebrna ko-lajna je res največ, kar more-mo pričakovati odtega skrom-nega športnika. Nogomet — rozočcia-nje prve vrste Če gledamo na preteklo športno le'o z jugoslovanskimi očali ali z cčmi po\'prečnega prijatelja športa, potem se bo-mo brez posebm.'h težav lahko cdločili tudi za največie razo-čsranje v preteklem letu. Ta-ko epevani jugoslovanski no-gomet, ki nernaLokrat pred-stavlja merilo za ocenjevanje vsega jugoslovanskega športa, je letos popolnoma odpovedal. Le ena ssma svetla točka je v letošnji bilanci našfJh nogome-tašev; to je ncodločen rezul-tat naše reprezentance v Bu-dimpešti (2:2). Mislim, da je skoraj dovolj, te ne govorimo še poseboj o sramotnih rezul-tatih, ki smo j/h doživeli v tekitiah z Romnnijo, Avs-trijo, Anglijo, Škotsko. Srebrna rne-dalja pa, bodimo si odkriti, ni vredna nitj zarjavele pločevi-ne... česa se veselimo? Je že tako, da športni do-godki kmalu utonejo v poza-bo. Tako bo tudi z vsemi svet-limi točk.ami, na katere smo se tokrat še poslednjič sp!crnniLL Sedaj je namreč tudu1 čas, da raje pomislimo, kaj bomo do-živeli v naslednjem leiu. Ne veselimo se športnih uspehov naših reprezentanc, naših tekmovalcev, ki bodo morda nastopili na domačrn in tujih stadionih. Zdi se, da smo lako najbolj veseliprvega pri-jateljskega sporazuma med »vladama« zveze za tele&no vzgojo Partizan in športno zvczo Slovenije. Obljub.li so, da bcsta ti dve organ-izaciji od-slej delali s skupnimi močmi, Če bo to res, potem smo lahko prepričani, da bomo v ^n*od-njem letu lahko na-pisali še kaj bolj razvesel.iive zaključ-ke, kot so uspehi na olimpia-adi. PRVA TEKMOVANJA Prvi so pričeli z prijatelj-skimi tekinovanji košarkarjJ AŠK Olympije. Na iniciativo tednika TT, ki je v ta namen podaril tudi poseben pokal, bo AŠK odigral sedem tekem s svojim nasprotnikom ¦ Liublja-rio. Kdor bo iz sedmih srečanj odnesel več zmag. ta bo Pre" jel dragoceni pokal. TZREDNA PRILOZNOST Izvedeli smo, da bo verjet-no prišel v Ljubljano trener češke državne judo reprezen-tance. Pripravljen je popol-noma brezplač. 1 teden treni-rati študentsko moštvo. Od naših judoistov ie odvisno. če bodo znali izkori&titi to izred-no priložnost... g Tov. Lužnik Janez, v M podpredsedniik Olym^ie h 1 Zdi se mi, da je košarkar- ii 1 ski klub Olympia letos dosegel ti j najvee uspehov. Odlično so se v ( i.zkazali na športnem polju, saj j: 1 so zasedli drugo mesto v držav- n 1 nem prvenstvu, pohvaliti pa s> 1 jih moram tudi glede organi- n 1 zacije. Dobro so reševali vse s' = teža-^e, ki so jih imeli znotraj ti 1 svojega kluba in tako po vsej n g pravici zaslužijo prvo rnesto v rr §§ vaši anketi. F 1 Morda je drugo vprašanje si 1 še bolj važno od prvega, saj b m se vsi zavedamo, da moramo n I v Olympli v prihod.njem letu n 1 stopiti korak naprej. N-ajvaž- ss 1 nejša naloga bo po mojera v 1 mnenju pridobitev materialnih 1 sredstev, da bomo z njimi lah- I ko zadovoljili Stevilne potrebe J | naših športnikov. Poudarjam, i da imarao v Olympii športni- c I kov dovalj, samo ne moremo ( 1 jim nuditi vsega, kar bi si že- ? | ieli in kar bi bilo potrebno, •1< I iz enostavnega razloga, ker ni- pi 1 mamo denarja. Zagotovitev I materialne baze za študentski T Išport — to je najvažnejša na-1 loga v novem letu. I |Tov. Mikuž Vlado —- sekretar g< | 01ympie v | V preteklem letu so planin- ir 1 ci in kovšarkarji največ storili pi i za študen.tski šport. Kljub te- je | mu se mi zdi, da je prav, če ki 1 se odločim za košarkarje. — O I Drugo mesto v tekmovanju d; 1 zvezne lige, to res ni kartako. št I Košarkarji so tisti, ki prinašajo ni i§ študentskemu športnemu ob- vc |činstvu in vsem Ljubljanča- pl I nom največ športnih užitkov, za | pa tudi veselje, ki ga nudi sil |zm?ga. Notranje življenje ko- Cf |šarkarskega kluba Olympia je sl< | solidno organizirano in mislim, ni | da bo kar prav, če bodo ko-I šarkarji sprejeli vaš pokal. | Največja naloga in tudi naj-| važnejša za dvig študentskega I športa v Ljubljani bo. pomla-I ditev upravnega odbora 01ym-j pie. Letos so v odboru delali | Ijudje, ki so že zaposleni na | več krajih, ki se ne rnorejo |raztrgati in torej ne morejo j zadostiti vsem potrebam in | zahtevam, ki jih pTodnje po-[ stavlja društvo. V odbor bomo 1 morali izvoliti take ljudi, ki | imajo veselje do dela na šport-1 nem polju in imajo za to tudi I nekaj časa na razpolago. Ce I bomo s tem uspeli, sem pre-I pričan, da bo Olympia nare-| dila v prihodnjem letu še ko-| rak naprej. | Tov. Korče Danilo — | predsednik tehnične sekoije 1 Najboljši klub Olvmpie v !preteklem letu je košarkarski. INe samo zato, ker je dosegel v tekmovanju odlične rezulta-te, pač pa predvsem zato, ker ima dobro vodstvo. Prednost tega kluba je v tem, da imajo v odboru ljudi, ki se ukvar-jajo z življenjskimi, malerial-nimi in podobnimi pogoji, ki so zelo po'membni za delova-nje taKega kluba. Na drugi strani imajo Ijudi, ki so dobri tehnični strokovnjaki, pa ni-majo z ostalimi organizacijski-mi štvarmi nobenega opravka. Prav zato je delo tega kluba solidno. Prj vseh ostaiih klu-bfh opažam napako, da so tre-nerji, igralci in odborniki ved-no eni in is-ti ljudja. Tako delo seveda ne more biti dosti vredno. Prihodnje leto bomo morali v Olympii posvetiti največ po-zornosti sestavi novega odbo-ra. Letos je bilo.le malo pre-več »figur«, potrebujemo pa ljudi, ki bcdo pripravljeni pri-jeti za delo. Letos je bilo takih prav zares premalo. Tov. Popovič Janko — član upravnega odbora Olympie Zdi se, da so se lelos pote-govali za naslov hajboljšega v letu 1956 predvsem planinci in košarkafji. Prvo mesto bi prisodil planincem, kajti res je, da so planinci najmočnejši kolektiv v družbi klubov 01ympi3. Njegovo delo >e tako, da- imajo od njega korist vsi študentje, celo tisti, ki nisocla-ni plainimskega društva Uni-verza. Zmaon je, da prirejajo p>laninci prave masovne lečaje ia smučarje, ki včasih so, vča-sih pa tudi niso člani društva. Se vsaj malo pogledamo v po-slovanje in organizacijo pla-linskega društva. bomo vidoli. da je res vzorno in težko, da bi še kje našli kaj podobnega. In najvažnejSa naloga Olym-pie? Mnenja sem, da je bilo le-tos opaziti nekako stagniran.je pri delu 01ympie, kajtj prej smo bili navajeni večjih uspe-hov in bolj hitrega napredo-vanja. Novi odbor, sestavljen predvsem iz takih ljudi, ki bodo znali prijeti za delo, naj reš: vsaj tiste naloge, ki smo si jih zastavili že letos. Mi-slim, da ureditev igrišč med temi nalogami ni najmanj važna. Tov. Zlajpah Vlado — športni urednik Tribune« Leiošn.je Sportno ielo je bilo . sicer vsestransko zanimivo. — ¦Olimpiadi v Cortini in Mel-bournu sta postavili v ozad.ie vse ostale športne dogodke. Kljub temu mislim, da so bili naši košarkarji tisti, ki so pri-redili slovenskim ljubiteljem športa največ veselja. — Lep uspeh v tekmovanju, lepe in borbene igre,~to je le tisto, kar je športnemu občinstvu naj-bolj všeč. In misUm, da je ko-šarkarski klub Olympia danes med tistimi, ki so med sloven-skim občinstvom najbolj pri-ljubljeni in najbolj znani. Zato bo, mislim, tudi prav, če sle-dimo zeljam občinstva in darno naš pokal v roke košarkarjem. Olympio čaka v prihodnjem letu precej nalog, kajti zdi se mi, da v preteklem, letu nismo dosegli tistsga, kar smo ob-Ijubljali. Več smo govorili, sto-ri]i pa smo bore maJo, mnogo manj kot v prejšnjih letih. Mislim, da je vzrok v tem, 'da je bilo v odboru preveč takih ljudi, ki so biii zaposleni na več krajih in nikjer niso mogli v redu opravljati svojega dela. LENOBNO zapovedi za... Z nekaj karikaturami vam je naš karikaturist pred-stavil avtostop kafco-r si ga on predstavlja skozi prizmo, ki bi bila malce zatrklpva in nekateri pravijo. da to celo j«. Bodi kakOTkoU. tu vam bomo natisnili pet za-povedi, ki> utegnejo bitt ama-terjem in veteranom korist-ne, ali pa jiih bodo izpopol- UKAZOVALNO l«hiko sploh o 6em govoril hipov avtomobilov, da t>oš i voznikom. 4. Ce dažuj« — ne stopaj, 6e je š-afer «'vtomobi'l.a, fct ti prihaja nasproti, ženska — n« stopaj, če je sobota ali NAIVNO nili z novimi rzkušnjamil... (to so zapovedJ za fanie, za dekleta pa prih.odn-jič). 1. Stopaj vedno in povsod šele takrat. ko n-atančno • ali vsaj piMbližn,o veš, Kam s1! nomen.ien i,n če si v tujlnl, znaš pravikio kgovoriti v-saj nekaj ime.n krajev, kl »eze na tvojii pot.i. 2. Č€ stopaš z dekliBtotn se (k^ ona stopa) sknij tako, erfektno aH pa ga sploh ve poznaš! ZGODOVINSKO te šofer, ki bo peljal mtmo sploh n« bo opazil, tisti, ki pd iz,pit.no s^o-bo, kjer profeso>r sprašuje osno-ve družbenih v©d, &e srečaita dva sJavista, ftlušateilja četrtega Letnika. — Kolega, aii mi lahko poveš, kaj moram preštoidirati za ta iapit? — Vzemi »Komunistiiičrii ma-nifest« ... — Kdo ga je naipisal, Goričar ali Ziherl? Vse zaradi boleznl Podipi&ani Stefan Božič, redni univer^itetni profesor in znan-stveni delavec sporočam svojim slugateiljem, da sem nepričako-vano ziboilel. Zdravnaki so ugo-tovili hud nahod. Ker je bo>le-zen niailezljiva 3in obst-aja nevar-nost, da zbolijo slušajteLjj, s&m prisiljen do nadaljnjega odpo-vedatl predavanja.. Nahod borr po mnenjih zdravnikov prebolel i.9.7. božične praz^ndke. Začetek predavanj bom pravo&asno spo-ročil. Vesele praznike! Ob-veščamo vse slušateilje elektrotehnike, da je delegacija šttidentov dos-egla pccmemben. uspeh. Sporoiili so profesorjem, da šludeatje 25. d«cembpa n« JAKA ABSOLVENT: Domo-vina, še enkrat mi prinesi! — Veseli me. Toda zdaj Je čas, da greš, ker te tvoj obo-ževalec eaka že dve uri. Ce nocoj ne prideš do dve-h tisoča-kov, od naše ljubezni ne bo 0'Stalo ničesar. ~ Ne s&rbi. Tvoja dekJdca se bo dobro znašla. Bistroumnost Na predavanju iz anatomdje govori predavatelj, kako si je n&k.i zdravndk s-ain Oiperiral sle-pič. — Prosim lapo, z narkozo ali brez? vpraša n&k stušatelj v P"edavalnici. STUDENTSKI ZBOR: Da bi nam profesorji iiapisali učbenike P. FEFE BREZVEZNIK: Da bi družbeno samouprav-ljanje izgledalo takole: Cenjena študentska komisija, rnoje skromno mišlJenje je ) za tov. Brezveznika. In vase...? STUDENT ARHITEKTURE: Da bi za nas izdall poseben vodič ŽELjE ŠTCDENTOV V IETI 1957, kakor jih je slišal in narisal naš karikatarist JAKAA&SOLYLMT * I92.O STTJDENT TEHNIKE: Da bi šel v Ino? ¦e&mtvo na prakso, kjer bl i2pop<}Il3tii svoje strokovno stnanje in si razširil obaorj« bcvdio pri-šli tia vade in predava-nja. Slušaitelje, ki bodo kršili omen^end do-govor, bomo klicali n>a zagovor. Kozmeti^na sredstva V blaga.jnižkem poročilu ne-kega pok-raiinskega štude-nts.ke-ga kl*ba so bili tudi slede^i iz-da.tki: Precejšnja dan-aTina sredstva smo v prejšnjem letu poraibili za nabavo kozmetičn.ih Siredstev za smučarstei .tečaj. Na>bavljeno je bilo n&kaj Nairta kreme in olj-a za sončemje. V Študentski mensi — Kaj, g-amo ta kos mesa do-bijo vaši abonenti? vpraša neki neznanec v štirdenitski menzi. — Kaj pa še hočete. Večji kos mesa ,ima enak okus, odgovori upravni>k študentske meiize. Na dveh frontah — I>ragi, a.li me lijubiš? — Jasno, kaj ti tega že nisem večkrat dokazal? — Zdaj sem zopelt sr&čna. Kratek stik Na študenteki p&li-klinlki pre-gleduija nek mladi asisitent štu-deniliko prvega leitn.ika. — Tako, jeziik sem vam sedaj prcgledaj, zidaj pa pros.im vašo roko. — >Kaj, ta'ko kmalu? vpraša Študentka pr&s-enečeno. STUDENT FILOZOFIJE: Oh, da bi mi hlače vzdržale vsaj še eno leto! CEMKRMOJEPABELO! Izpit Profesor ni zadovoljjen z od-govorom nekega kandidalba. — Če se človek ne izraža ta-ko, da ga vsak razume, pomeni da je zmešan. Ste razumeli? — Ne, odgoivori kandidat. Namesto novoletn« križanike oibjavljamo zanimivo slikovno uganko, ki s>mo jo v mesecu novemibru zasiediii v dnevisiku »LJUDSKA PuAVICA«. Obakrat, natnreč v številki z dne 4. novembra in z dae 29. istega meseca je bila obljavljena enaka siika (isti kliše?), ki pa prvič predstavlja palačo ministrstva za zdravsitivo v ,Kairu, drugifi pa antično (!?) arhiteki.uro v Kjdbenihavmj. Kaj je res, morda prvo, morda drugo, morda pa cel« kaj treitjega? Tisti, ki &o bili morda na prarksi v Kairu aLi pa na seiveru bodo to alahjka ugotovili. Nagrade- jim bo izro&ila »Triibuna«, odgovore pa naj pošljeio zgoraj omencenemu listu, ki bo t®ko l&hko iaspotpolnil svoj arhiv klišejev. Ml*ibllll€l — list študentov Ijubljanske univerze Obiščite nas vsak dan v stavbi številka 5-a na Miklošičevi cesti, kjer sprejemamo vse vrste člankov, slike, sodelavt-e, nasvete, pritožbe in seveda dei^a (dvesto dinarjev stanemo na leto). če se vam ne ljubi priti osebno, lahko zavrtite telefonsko štev. 31-102, denar pa lahko pošljete kar po pošti na tek. račun 60-KB-1-Z-567. Naš poglavar (uradno se temu reče odgovorni urednik) je.abs. iur. Janko Popovič. Zmenili smo se, da rokopisov ne bomo vračali, na svitlo nas pa daje (to se pravi tiska) Časopisno založniško podjetie »Slovenski poročevalec«. MIMCMI LJtlBLJAHEGA OKRAJA želimo vsem štadentom Ijubljaitske univerze srečno Novo leto in mnogo uspeha pri študiju