A no (Leto) XIV. (9) No- (Štev.) 14. “E8LOVEN1A LIBRE” BUENOS AIRES. 4. APRILA (ABRIL) 1957 Magnet svobode EI$GNI10WER ODHAJA? 25. marca so v Rimu podpisali pred¬ stavniki Belgije, Francije, Italije, Luk¬ semburga, Nemčije in Nizozemske do¬ govor o skupnem evropskem trgu. Po vS eh rimskih cerkvah so tiste trenutke podpisovanja listine zapeli zvonovi, na¬ znanjajoč novo dobo evropske zgodovi¬ ne. Po končanih slovesnostih so se vsi vodilni predstavniki z Adenauerjem in Spaakom na čelu podali na grob De Gasperija, da se tako skupno poklonijo spominu mcža, ki je poleg obeh že na¬ vedenih ter Schumana največ stor.l, da je dvanajst let po končani vojni glavni del svobodne Evrope megel začeti no¬ vo pot napredka in procvita. V Rimu so napravili okvir bodoči Evropi. Sedaj bo treba še počakati, da vsi parlamenti na vse podpisane listine pristanejo in tako dogovor dokončno stopi v veljavo. Kakor vse kaže, z rati¬ fikacijo v posameznih parlamentih ne bo problemov, še celo v francoskem ne, ker so največji izkupiček iz tega dogo¬ vora odnesli prav Francozi. Evropejci so, kakor smo v našem li¬ stu pisali že pred časom, uvideli, da spričo obeh velikanov — USA in ZSSR ne bodo mogli vzdržati konkurence. Ni bila torej osnovna postavka tega dogo¬ vora v že izgrajeni evropski skupnostni miselnosti, pač pa v gospodarski nuji, preko katere upajo — tako vsaj so v svojih nagovorih posamezni predstav¬ niki nakazovali — sčasoma vzbuditi v vseh svobodnih Evropejcih smisel za Združene evropske države. Trenutno pa stiskata Evropo za vrat oba velikana. Na eni strani ogromni kolos sovjetske¬ ga imperija z vsemi svojimi sateliti, ka¬ terih že zaradi gospodarskega vključe- nja v njegov mehanizem ne more kar tako mimogrede spustiti brez vajeti, na drugi pa avtomatizacija in do skraj¬ nosti prignana izraba produktivnosti v USA. če bi hotela katera koli izmed dr¬ žav podpisnic vsaj malo hoditi na svo¬ je po poti USA, bi to njen gospodarski ustroj slej ali prej izčrpalo, kajti sodob¬ ne zahteve preurejanja industrije, izra¬ ba atomske energije, avtomatizacija so tako težka bremena, da bi takšna drža¬ va morala obstati sredi poti. Ta zavest, zraven pa še gole številke o padcu po¬ membnosti Evrope v prvem polstoletju so bile gonilne sile k združenju. Podpisnikom je bilo predvsem jasno, da tako USA kakor ZSSR sleherno leto povečata svojo produkcijo za 10-15%, medtem ko je gospodarski vpliv Evrope v vsem svetu padal takole: produkcija premoga je v državah, članicah Evrop¬ skega gospodarskega sveta — Francija, Nemčija, Italija, Benelux — padla od 1913 do 1950 od 40% na 30%, produk¬ cija litega železa pa od 48 na 30 in jekla od 45 na 29 %. Zunanja trgovina Evrope je v teku 1900—1945 padla od 60 na 43% celotnega svetovnega pro¬ meta. Istočasno so podpisniki tudi ve¬ deli, da je bruto narodni dohodek v USA s 165 milijoni prebivalcev znašal leta 1955 390 milijard dolarjev, v Zahodni Evropi pa z 284 milijoni prebivalcev •— 40% več kot USA — samo 298 milijard dolarjev — 40% manj kot v USA. Preko teh številk ni bilo mogoče iti, ne da bi se v treznih Evropejcih vzbu¬ dil čut odgovornosti pred bodočnostjo. In pred kratkim podpisani dogovor vse¬ buje poleg svoje politične osnove pred¬ vsem tiste točke, katerih dosledna re¬ šitev utegne privesti Evropo spet na pot blagostanja in jo usposobiti za u- spešno konkurenco z drugimi bloki. Te- melj dogovora je zato skupno tržišče za vse države podpisnice in pa carinska zve- sa V teku štirih obdobij po tri leta vsa¬ ko bodo države podpisnice odpravile vse carinske predpise, ki veljajo med njimi, tako, da bo najkasneje v petnajstih le¬ no z odpravo carin bodo države podpi¬ snicami brez sleherne carine. Vzpored¬ no z odprawo carin bodo države podpi¬ snice tudi odpravljale vse predpise o doslej določenih maksimalnih kvotah po¬ sameznih produktov za uvoz, s čemer bo vsaka članica zveze mogla uvažati neomejene količine njej potrebn : h pred¬ metov. Istočasno bodo postavili enotne carinske tarife za izvoz v države, ki ni¬ so članice zveze, odn. v druge kontinen¬ te. Po 15 letih bodo tudi padle vse ovi- te o svobodnem gibanju na celotnem Področju vseh držav, s čimer bo vsem Eisenhower je pred kratkim sporočil kongresu, naj prouči in izdela zakonski osnutek predloga Bele hiše, po katerem bo jasno in končnoveljavno določeno, kdo naj odloča o tem, kdaj bo smel pre¬ vzeti predsedstvo ameriške vlade pod¬ predsednik, če bo predsednik postal o- nesposobljen izvrševati svoje posle. Konkretno: v katerem slučaju bo pre¬ vzel posle predsednika Eisenhowerja podpredsednik Nixon, če se bo Eisenho- vver smatral za nesposobnega še nada¬ lje ostati na odgovornem predsedniškem mestu. Tudi je Eisenhower zahteval, naj kongres določi, katero državno telo, ali vlada ali kongres, ima pravico izjaviti, da je predsednik onesposobljen za svoj položaj. Nekateri krogi okoli Bele hiše trdijo, da bi ta sklep mogla in smela iz¬ glasovati vlada z dvetretjinsko večino, drugi pa so mnenja, da se more o tem vprašanju izjaviti samo kongres. Šibko zdravje Ta Eisenhowerjev zakonski predlog je izzval tako v USA kakor v svetu velike polemike o vzrokih in učinkih tega ko¬ raka Bele hiše. Znano je, da je Eisen- hower prestal težko srčno operacijo in da so mnogi opazovalci napovedali, da ne bo mogel do konca prebroditi svoje druge predsedniške dobe, zaradi napo¬ rov, ki ga današnji svetovni položaj in vodilna vloga, ki si jo je USA priborila v svetu, od njega zahtevata. Z druge strani je Eisenhowerjev položaj osvetlil Macmillan, ko se je vrnil z bermudske konference, ko je na videz nehote izu¬ stil, “da je vedel, da je Eisenhower šib¬ kega zdravja, da pa je tako šibak, kakor ga je videl na Bermudih, pa si ni mi¬ slil.’* Spet z druge strani osvetljujejo Eisenhovverjev položaj Nixonova poto¬ vanja po afriških in azijskih državah, ki jih je napravil “v imenu predsednika Eisenhcaverja.” Eisenhower pa se v naj¬ nevarnejših trenutkih svetovnega polo¬ žaja posveča golfu na svojih igriščih v Gettisburghu, ker potrebuje oddiha. Tu¬ di močnega kašlja, ki ga nadleguje že več mesecev, ne more odpraviti, kljub temu, da se je prav zaradi kašlja podal na Bermude z ladjo, “da bi se navžil sonca in toplote”, kakor so poročali, ne upoštevajoč izgube časa pri vsem o- gromnem predsedniškem delu, ki ga ča¬ ka doma. Ta dejstva in pa omenjeni zakonski predlog Bele hiše so privedla tako da¬ leč, da so nekateri senatorji že javno vprašali Eisenhowerjevega tiskovnega tajnika, kdaj namerava Eisenhower od¬ stopiti zaradi zdravja. Na vsa taka ka vprašanja so doslej dobili le nego¬ tove odgovore. Komentarji o Eisenho- werju in o posledicah njegove pasivno¬ sti v notranji in zunanji politiki pa so v Washingtonu naslednji: Se izgublja v splošnostih Eisenhcwerjeva ugašajoča zvezda kot narodnega in mednarodnega voditelja je ena najvažnejših novic v Washingtonu, o kateri pa se ne p ; e. Njegovo narašča¬ joče oddaljevanje od reševanja notra¬ njih in zunanjih problemov postaja iz dneva v dan vidnej -2 in občutljivejše. Ce¬ lo na tiskovnih konferencah, na katerih navidezno kaže vso svojo spretnost iz¬ pred let, se je pokazalo, da je Eisen- hower dobro informiran samo o nekate¬ rih, prav za tisto priliko skrbno izbra¬ nih zadevah. Vedno bolj in bolj se iz¬ gublja v splošnostih, najvažnejše po¬ drobnosti pa prepušča drugim uradni¬ kom. Nima vpliva na kongres Večina teh — predvsem njegovih naj¬ ožjih sodelavcev — pa je nepristopna celo kongresu. Dejansko je Eisenhovver postal senčna figura, ki more izrekati le slaboten veto na politično udejstvova¬ nje svojih sodelavcev in nič drugega. Na ta dejstva z resno zaskrbljenostjo gleda kongres in nekatere vladne oseb¬ nosti. Problem postaja Eisenhovver sam kot oseba, ne samo njegovo zdravje. Razvidno je, da izgublja sposobnosti za dnevno izvajanje svojega predsedniške¬ ga poklica. Posledica tega je, da se od¬ nosi med njim in drugimi vladnimi or¬ gani vsak dan bolj ohlajajo. Njegov vpliv na kongres se bliža ničli. Republikanci brez vodstva Parola “moderno rejbublikanstvo” je postala anatema v hierarhiji republi¬ kanske stranke. Prvaki stranke so to pa¬ rolo sprejeli v svoj program z negoto¬ vostjo, računajoč edino na to, da bodo mogli Eisenhovverja dobro prodati vo- iilcem. Njegova novembrska zmaga 'e to predvidevanje potrdila. Toda v me¬ secih po volitvah se je mnogo tedanjih pridobitev razblinilo v nič. Danes repu¬ blikanska stranka z zaskrbljenostjo zre v leto 1958, ko se bo prvič morala bo¬ riti za glasove volilcev brez Eisenho¬ vverja kot ljudskega kandidata. Eisenhovverjevo odklonilno zadržanje napram kongresnim zahtevam znižanja državnega proračuna je tipično zanj in njegovo okolico. Kot vojak postavlja vse svoje interese v politiko kot tako in ne tudi v problem, koliko ta politika stane. Znano je, da se osebno malo zanima za izdelavo načrtov državnega proračuna, še manj pa potem za njegovo obrambo. Tako republikanski kakor demokrat¬ ski kongresniki obžalujejo odsotnost vladnega vodstva tako v notranji kakor zunanji politiki. Njim samim preostane neprijetno delo borbe za vladni program — in mnogi že bežijo od tega. Celo naj¬ bolj navdušeni pristaši se morajo boriti s svojimi volilci le z argumenti, ki jih samo tu in tam ujamejo iz Bele hiše, ker napotkov za to delo ne dobe, kveč¬ jemu kritiko. Letošnja neaktivnost kongresa je ena direktnih posledic te Eisenhovverieve izolacije. Še več, negotovost vladne srednjevzhodne politike zadaja težke ra¬ ne Eisenhovverju doma in zunaj. Bodisi da je res, dodisi, da ne, mnogi na Kapi- tolu so mnenja, da je Zapad letos zdr¬ knil v globino, ker ie srednjevzhodni problem in vprašanje Madžarske in sa¬ telitov oddal v reševanje ZN. Dejstvo, da so vsi problemi ostali nerešeni da no¬ va Eisenhoverjeva doktrina prinaša sa¬ mo nova tveganja, še bolj izpodkopava zaupanje Amerikancev in ostalega za- padnega sveta v sposobnost sedanjega ameriškega vodstva z Eisenhovverjem na čelu. IZ TEDNA V TEDEN Angleži so izpustili na svobodo, po e- nem letu konfinacije na otočju Eeychel- les ciprškega škofa Makariosa pod po¬ gojem, da se ne vrne nb Ciper, sme pa odpotovati kamor koli drugam hoče. Ma- prebivalcem — okrog 160 milijonov — dana možnost iskati delo in nastanitev, kjer koli jim bo najbolj odgovarjalo. Poleg drugih določil, tako n. pr. evrop¬ ski socialni fond in pod., ,dogovor vse¬ buje tudi določila o skupnih organih, in sicer: 1) ministrski svet, ki bo skrbel za koordinacijo gospodarske politike držav-članic, 2) evropska komisija, ki se bo brigala za izvedbo dogovora, 3) skup¬ ščina s posvetovalnimi in kontrolnimi pooblastili, ki bo nadomestila doseda¬ njo posvetovalno skupščino Evropske rudarsko — jeklarske zveze ter 4) sodi¬ šče, katerega glavna naloga bo, razso¬ jati v dvomljivih razlagah pravkar pod¬ pisanega dogovora. V okviru dogovora pa je dalje tudi predvideno, vključiti v evropsko gospo¬ darsko skupnost evropsko posest v A- friki. V ta namen so sklenili, da bodo po¬ samezne države investirale v prihodnjih 5 letih skupno 580 milijonov dolarjev v tehnični in gospodarski napredek Afri¬ ke: Francija in Nemčija — ki nima no¬ bene kolonije — po 200 vsaka, Italija 40, Nizozemska in Belgi a 70 vsaka ter Luk¬ semburg 1 milijon dolarjev. Od tego fon¬ da bodo francoske kolon je prejele okrog 512 milijonov, nizozemske 35, belgij¬ ske 30. V zahvalo za takšno naklonje¬ nost pa bo Franc ja postopoma odpirala vrata v svoje kolonije vsem državam podpisnicam, s čemer bodo nastala do¬ slej neslutena tržišča, zlasti še, ker bo tudi v teh deželah Francija sčasoma odpravila carinske tarife. Vzporedno pa bodo vse države podpisnice po skupnem dogovoru dvignile uvozno tarifo za vse kolonijalno blago, ki bi prihajalo iz dru¬ gih držav, nepripadajočih evropskemu bloku. Ta del načrta je vzbudil takoj preplah med južnoameriškemu državami, ki se zavedajo, da je v Afriki še vedno delovna moč najceneje plačana in ved¬ no razpoložljiva, obenem pa da lahko Afrika tekmuje z Južno Ameriko, kar se tiče dobave številnih surovin. Zato Južnoamerikanci tudi že pričenjajo mi¬ sliti na svojo gospodarsko zvezo, ki naj bi obsegala Argentino, Bolivijo, Brazil, Čile, Paraguaj, Peru in Uruguaj, področ¬ je 103 milijonov kvad. km in 3,8 mili¬ jard dolarjev vrednosti na izvoznih pred¬ metih, kar predstavlja 4% celotnega svetovnega prometa. Evropsko - afriške¬ mu gospodarskemu bloku, menijo Juž¬ noamerikanci, ki bi v svoji dokončni iz¬ delavi bil prav tak kolos kakor sovjet¬ ski ali USA, se more južnoameriški blok zoperstaviti odn. tekmovati samo tedaj, ako ga USA z vso svojo tehnično in fi¬ nančno silo podpro, sicer je spričo treh kolosov prepuščen samemu sebi. To južnoameriško mnenje kaže, da so Evropejci našli pravilno pot napredka in ustvaritve res nove Evrope. Težko bi si bilo misliti, da teh načrtov ne bi iz¬ vedli, ako so se enkrat zanje odločili. Evrope'ci so pač Evropejci in kot take jih v Južni Ameriki tudi poznajo: kot ljudi, ki so si vsakih teliko in toliko let privoščili temeljito vojno, znali pa tudi izrabiti mir za napredek in delo, delo, delo. če bodo torej vse podpisnice izpolnile dano besedo, potem bo v prihodnjih le¬ tih nastala sredi Evrope nova gospodar¬ ska moč, ki ne bo samo uspešno tekmo¬ vala s sovjetskim vplivom, ampak bo po¬ stala tudi tisti magnet svobode, ki bo privlačeval narode za železno zaveso. In če namesto Slovencev v domovini reče¬ mo, bomo zapisali: res je, da sta vodilna moža nove Evrope bila Adenauer in De Gasperi, se pravi sinova narodov, ki sta slovenstvu najbolj nevarna; res je, da sta oba tudi kršč. demokrata, res lepo pa bo, ako bosta v bodočnosti oba ta dva naroda pokazala, da ju je druga svetovna vojna izučila in da podpisani dogovor ni bil samo kos papir'a, am¬ pak znak novega duha in nove miselno¬ sti. Takšne miselnosti; ki ho tudi nas Slovence z vsem srcem povedla v evrop¬ sko družino. karios je po izpustitvi izjavil, da ne bo pozval EOKA-e na mir, dokler mu An¬ gleži ne bodo dovolili vrnitve na Ciper. Ciprško prebivalstvo je ob novici prire¬ dilo slavnostne manifestacije in se dru¬ žilo z angl. vojaki na otoku. Nekaj dni zatem pa se je sovraštvo do brit. oku¬ patorjev obnovila ter so Ciprčani upri¬ zorili protestne demonstracije zaradi prepovedi vrnitve Makariosa na Ciper. Poveljnik EOKA-e Jurij Grivas sme tu¬ di svobodno oditi s Cipra, vsem članom EOKA-e pa je podeljena amnestija. Po¬ veljnik Cipra Harding se je vrnil v Ni- cosijo v pričakovanju možnosti poga¬ janj z EOKA-o za premirje in končno rešitev tega problema. Turčija je pro¬ testirala proti izpustitvi Makariosa, iz angleške vlade pa je izstopil lord Salis- bury, konservativni minister brez list¬ nice in eden nejvplivnejših osebnosti angl. konservativcev. Rezultat Nixonovega potovanja po Afriki je bil vzpostavitev tesnejše po¬ vezanosti USA z afriškimi državami in ustanovitev štirih novih ameriških kon¬ zulatov v Somaliji, na Slonovi obali, v Ugandi in Kamerunu. V Lyonu v Franciji je pretekli te¬ den umrl trikratni francoski predsednik Edouard Herriot, star 84 let. Bil je hud nasprotnik kat. Cerkve in kat. šol, pred smrtjo se je pa spreobrnil in je imel cer¬ kveni pogreb. Brazilija proučuje možnost odpokli¬ ca svojih čet iz UNEF a v Gazi, prav tako Kolumbija. Nadomestile naj bi jih čete iz Čila in Peruja. Nasser je obvestil prekomorske pa- roplovne družbe, da egipčanske oblasti, ne bodo sprejemale prevozne trošarine v angleških funtih ali francoskih fran¬ kih. Poleg dolarja Egipčani spremejo danske, norveške, švedske krone, belgij¬ ske franke, holandske florine, italijan¬ ske lire, nemške marke in indijske rupi¬ je. Vrh. povelnik ameriških letalskih sil v Evropi gral. Gerhart je izjavil, da imata dva izmed njegovih nadzvočnih F100 Super Sabre bombnikov, oborože¬ na z atomskim orožjem, uničevalno si¬ lo 1617 bombnikov iz druge svetovne vojne. SE ELEGIRAN CONSTITUYENTES EL 23 DE JULIO, AUTORIDADES EL 23 DE FEBRERO. Desde la residencia presidencial en Olivos se trasmitio el sabado pasado mensaje, que dirigio a todo el pais por la red nacional de radiodifusion el pri¬ mer magistrado, general Pedro Eugenio Aramburu. En su mensaje en primer termino agradecio a la critica de labor de su go- bierno con que el pueblo pudo apreciar los contrastes entre la tirania, la liber- tad y el libertinaje. Despues presento la faz politica momentanea con los siguien- tes parrafos: “Por un lado el gobierno, nacido de una revolucion triunfa ( ute sobre una dictadura, cumpliendo su mandato en un terreno lleno de dificultades, deri- vadas de la mišma dictadura y de quie- nes la ignoran, olvidaron o especulan con ella. Por otro lado los partidos po- lit : cos a quienes el gobierno habra de entregar el poder, a quienes gobierno busca prestigiar tras muchos anos de ser combatidos y a quienes les corres- ponde la gran responsabilidad de cortar definitivamente la serie de revoluciones con su ejemplo repubPcano, ensenando las indiscutibles ven ta j as de la demccra- cia por la cual lucharon y poblaron car- celes. Por otro lado el pueblo, el sobe- rano que mira sin terminar de entender que ha recibido mas de diez anos de bien dosificada propaganda totalitaria; que ve un gobierno de hombres decentes pero de muchos errores porque es eso lo unico que recibe de boca de algunos dirigentes politicos; que eschucha ha- blar del futuro con los mismos metodos, formas y expresiones que usara aquel que fuera dictador; que observa como les dirigenteš politicos realizan su cam- pana cuidandose mucho de hablar de un pasado cercano y criticando duramente, en cambio a un presente que viene pre- dicando democracia y libertad.” Despues de analizar esa situacion po* litica, el proceso politico, aciaracidn y precision del plan politico, destaco que el calendario politico de la revolucion, decision irrevocable con fechas impos- tergables es el siguente: Elecciones de convencionales constituyentes: 28 de ju- lio de 1957; convocatoria a elecciones generales: 15 de noviembre de 1957; elecciones generales: 23 de Febrero de 1958 y entrega del poder 1 de mayo de 1958. VOLITEV V USTAVODAJNO SKUP¬ ŠČINO 28. JULIJA, SPLOŠNE VOLI¬ TVE 23. FEBRUARJA. S predsedniške residence v Olivosu so prejšnjo soboto radijske postaje prena¬ šale poslanico, ki jo je predsednik re¬ publike general Pedro Eugenio Aram¬ buru naslovil na narod. V njej se je najprej zahvalil za vso kritiko dela njegove vlade. Na njej je ljudstvo lahko videlo razliko in nasprot¬ je med tiranijo, svobodo in govoričenjem o svobodi. Nato je pa trenutni politični položaj v republiki označil z naslednji¬ mi besedami: “Na eni strani je vlada, ki je izšla iz zmagovite revolucije nad diktaturo. Vrši svoje poslanstvo v oko¬ lju, polnem težav, ki izhajajo iz iste dik¬ tature in sredi tistih, ki je ne prizna¬ vajo, ali so nanjo pozabili ali pa z njo špekulirajo. Na drugi strani so politične stranke, katerim bo vlada izročila ob¬ last, katerim hoče dati večji ugled po tolikih letih, v katerih jih je prejšnji režim zatiral. Na strankah leži velika odgovornost, da bodo s svojim republi¬ kanskim vzgledom in s svojim naukom o prednostih demokracije in za katero so se borili in zaradi katere so polnili zapore, končno presekali vrsto revoluc : j. Na drugi strani je suvereni narod, ki o- pazuje, ne da bi nehal razumevati, da je več kot deset let dobival dobre doze totalitaristične propagande. Po analizi političnega položaja, poli¬ tičnega razvoja, pojasnil političnega na¬ črta, je objavil politični koledar vlade osvobodilne revolucije, ki je naslednji: Volitve v ustavodajno skupščino bodo 28. jubja 1957 splošne volitve bodo raz¬ pisane dne 15. novembra 1957, izvršile se pa bodo 23. februarja 1958, izročitev oblasti novoizvoljenemu predsedniku bo pa 1. maja 1958. PORAVNAJTE NAROČNINO SVOBODNE SLOVENIJE! Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires. 4. IV. 1957 Pismo naročnika Naš dolgoletni naročnik nam je pos’aI v objavo obširno pismo o slovenskih, obrtnikih, trgovcih, odjemalcih itd. Iz pisma posnemamo ia objavljamo tele glavne misli. “Letošnja birma je bila prav prime¬ ren trenutek za premišljevanje tudi o tem, koliko smisla imamo Slovenci v Buenos Airesu in okolici za medsebojno gospodarsko podpiranje. Droben račun, ki ga nepristranski Opazovalec lahko na¬ redi skoranjda mimogrede, bo pokazal, da je pri letošnji birmi bilo okrog 400 birmancev in z njimi prav toliko botrov, kar sei z drugimi besedami pravi, da je bilo koncem koncev treba narediti skorajda osemsto novih oblek in pripra¬ viti okrog 400 daril. To vse skupa J pa na enega birmanoa in njegovega botra odn. botricb znese, vsaj približno raču¬ nano, okrog 1500-2000 pesov. Pri osem¬ stotih udeležencih birme bi iz tega si¬ cer enostavnega računa zrastla kar lepa številka okrog enega milijona pe¬ sov, ki so šli ob priliki birme iz ene ro¬ ke v drugo. Zdaj šele pridemo do pravega pojma razmišljanja, kot ko od tega denarja je res ostalo v slovenskih rokah, se pravi, koliko so slovenski rojaki pri tej priliki imeli prometa. Ne gre za to, da bi se¬ daj šli od obrtnika do obrtnika, od tr¬ govca slovenske krvi in ga spraševali o posameznih številkah. Dovolj je, ako na splošno vprašate kogar koli, ki si je od birme obetal lep promet, pa vam bo povedal, da je bil razočaran, ker so naši ljudje pri njem manj kupili, kot je mislil in upal. če je torej ob tej priliki premalo de¬ narja ostalo v slovenskih rokah, potem je treba poiskati vzroke. Med te bi mo¬ gli v prvi vrsti šteti pomanjkanje smi¬ sla za propagando. Je že fes, da si po¬ gosto naš obrtnik ali trgovec misli, da vsa skupnost ve za njegov obrat ali tr¬ govino, res pa je tudi, da smo se v Ame¬ riki že navadili toliko« ameriško misliti, da se nam zdi, da moramo stalni in red¬ ni propagandi podleči — drugače pove¬ dano: stalno oglašanje v našem tisku je prav .gotovo zelo važna postavka pri tem, da se tudi naši rojaki Odločijo za nakup pri svojem rojaku. Drugo, kar je bistveno važno pri -de- hernem ameriškem trgovanju pa je, da tukaj sleherni kupovalec že v naprej mora vedeti, da prodajalcu odn. obrtni¬ ku pripada nek upravičen dobiček. Stvar je samo ta, da bi vsi slovenski trgov¬ ci in obrtniki morali vedeti, da nas je slovenskih klientov tako malo, da pri nas ne bodo naredili Amerike. Spet z drugimi besedami povedano: če se že da zaslužiti, potem naj bo to doseženo pri drugih; če pa pride slovenski rojak v trgovino ali obrat, potem naj ne bo sa¬ mo za časopis napisan oglas “Rojaki po¬ pust”, ampak tudi vsakdanje dejstvo in praksa. Tisti dan namreč; ko bodo na¬ ši kupovalci videli, da tako trgovci ka¬ kor obrtniki takšno propagando o po¬ sebnem pcpustu za rojake resno mislijo, tisti dan še bo tudi število slovenskih klientov povečalo. Ostane pa končno še problem smisla klientov napram slovenskim podjetjem. Če že naključje tako nanese, da si mo¬ ramo danes ali jutri omisiiti kakršno koli osebno potrebščino, opremiti sta¬ novanje ali kupiti darilo za slovesne pri¬ like naših prijateljev, znancev ali sorod- tiikov, potem najprej premislimo, ali ni med našimi rojaki nikogar, ki bi nam utegnil postreči z zaželenim blagom. Ko smo ga našli — in to ga bomo brez več jega napora, saj je skorajda za vsako stroko naš rojak že danes na razpolago, bomo stopijji k njemu in pri njem na¬ ročili ali kupili. To tem bolj, ako se ___"i_1_ Škof dr. Gregorij Rožman med svojim ljudstvom bomo že pred prestopom praga zavedali, da nas rojak ne bo skušal priviti pri cehi, ampak da bb z nami ravnal resnič¬ no kot z bratom iste krvi. Naši obrtniki in trgovci bi se mora¬ li slej ali prej dogovoriti, da bodo resnič¬ no izvedli pravo kampanjo med našimi rojaki, da bi slednji samo pri n . ih ku¬ poval. Organizirana propaganda, ki naj bi jo takšna trgovsko - obrtna zbornica naših rojakov pričela v našem tisku, naj bi bila postavljena na že znano, pa pogosto premalo uresničeno načelo: Rojaki — poseben popust, olajšave pri plačilu,, mesečni obroki. To tem bolj, ker počasi ne bomo imeli dovolj denarja, da bi sleherno stvar plačali na roko. To tembolj, ker bo sčasoma konkurenca postajala vedno hujša, Ne . toliko , med našimi producenti sanpdmi, kakor pred¬ vsem pri tistib, ki so prav z delom v skupnosti pokazali, da so danes na bolj¬ ša narodna skupnost v. Buenos Airesu. Pri teh se bomo mcrali.učiln, če hoče¬ mo, da gospodarsko sodelovanje Sloven¬ cev med seboj ne bo ostala samo fraza. Protikomunistična slovenska skupnost v Argentini je ponosna, da ima še ved¬ no v gosteh svojega škofa dr. Gregori¬ ja Rožmana. Čeprav bi bil vladika dosti¬ krat potreben počitka in odmora, za to skoro nima časa. Kadar je doma v slo¬ venskem semenišču v Adrogueju, priha¬ jajo številni obiski. Prevzvišeni ima za slehernega obiskovalca čas za prisrčen razgovor, v katerem se živo zanima za vse podrobnosti kako žive, napredujejo in se udejstvujejo naši l.udje. Pa ne prosijo samo privatniki za raz¬ govore s svojim škofom, na sestanke ga vabijo tudi razne organizacije in dru¬ štva. Vsi bi radi slišali njegove očetov¬ ske besede in navodila. Zlasti v zadnjem času je bilo več takih sestankov. Na vse je prišel Prevzvišeni in se s člani raz¬ nih organizacij čisto podomače pogo¬ varjal. Ti sestanki so pa imeli, poleg pozdravnega značaja že tudi značaj slo¬ vesa. Ka ti Prevzvišeni se počasi pri¬ pravlja na odhod. Predvidoma nas bo za¬ pustil na velikonočni ponedeljek dne 22. aprila. Med tem bo za nekaj dni odšel še na obisk k rojakom v Bariloče. Tja ima namen oditi v torek dne 9. aprila, vrnil se pa bo v soboto dne 13. t. m. tako, da bo v nedeljo na veliki pozdravni akademiji, ki jo popravljajo svojemu škofu za slovo protikomunistični Sloven¬ ci na področju Vel. Buenos Airesa. Na proslavo bodo prišli tudi argentinski cerkveni dostojanstveniki in tudi pred¬ stavniki drugih emigrantskih narodno¬ sti bodo povabljeni. Zatem bo Prevzvišeni med nami še preživel velikonočni teden in tudi Veliko noč. Naslednjega dne bo pa odpotoval z letalom proti USA. Važne ši sestanki organizacij in dru¬ štev, katerih se je prejšnji teden udele¬ žil Prezvišeni so pa bili naslednji: Poslovilni sestanek s slovenskimi duhovniki je bil v sredo dne 27. marca t. 1. popoldne. V prostorih Slovenske hiše na Ramon Falcon se je zbralo nad 40 slov. duhovnikov, ki delujejo med slov. rojaki in na raznih farah ter po raznih zavodih na področju Vel. Bs. Airesa. Navzočega nadpastirja je v imenu zbrane slov. du¬ hovščine pozdravil direktor slov. duš¬ nih pastirjev v Argentini č. g. Anton Orehar. Prevzvišenemu je tudi v imenu vseh izrekel najtoplejša godovna vošči¬ la. Tu mu je vpadel v besedo škof dr. Rožman z besedami: “Pa naj bo to še za zlato mašo”. Č. g. direktor Ohehar se je škofu zahvalil tudi za obisk in za vso skrb, ki jo posveča slovenskim izseljen¬ cem ter vsemu slovenskemu narodu za njegovo versko in narodno okranitev. Za pozdrave se je škof dr. Rožman zahvalil z lepim govorom o edinosti, ki naj vlada povsod. Naglašal je svoje ve¬ selje nad dejstvom, da vsi škofje hvalijo slovenske duhovnike. Te je pa pozival naj še najprej delajo z vso vnemo za dušni in telesni blagor slovenskega ljud¬ stva. Zatem se je Prevzvišeni močno za¬ nimal za izvedbo načrtov glede pozida¬ ve prostorov na slovenskem zemljišču. Načrte mu je pojasnjeval č. g. direktor Anton Orehar. Prevzvišeni se je nato še dalj časa zadržal v prisrčnem razgovoru s svo¬ jimi duhovniki. Slovenska Katoliška akcija je imela plenarni sestanek v soboto dne 30. marca t. 1. popoldne v kolegiju v ulici Tequendama v Villa Devoto. Prev¬ zvišeni se je rad odzval vabilu vodstva KA in je prišel na sestanek ter na njem tudi govoril. Njegova izvajanja so dra¬ goceni nasveti in navodila za padaljnje delo Slovenske. Kat. akcija med rojaki v izseljenstvu. Društvo Slovencev je za prejšnjo soboto sklicalo slavnost¬ no sejo, na katero je povabilo škofa dr. Rožmana in dosedanje odbornike Dru¬ štva Slovencev od njegove ustanovitve naprej. Vabilu sed. odbora se je odzvalo kar lepo število odbornikov. Prišel je tu¬ di častni predsednik DS g. župnik Ja¬ nez Hladnik, ustanovitelj Društva Slo¬ vencev in njegov dolgoletni predsednik g. Miloš Stare je pa poslal sed. predsed¬ niku g. ing. Mozetiču pismo, v katerem ga je prosil naj njegovo odsotnost opra¬ viči, ker je še vedno bolan in ne more priti na slavnostni .sestanek vsi navdušeno pozdravili. V spremstvu odbornikov DS se je škof podal v dvo¬ rano. Tu ga je pozdravil z daljšim govo- rem predsednik DS g. ing. Albin Moze¬ tič. V govoru je naglašal veselje, ki ga vsi odborniki DS čutijo zaradi škofove navzočnosti. Zahvalil se mu je za vso na¬ klonjenost, ki jo neprestano izkazuje slovenskim izseljencem po svetu. Napro¬ ša ga naj sporoči vsem slovenskim ro¬ jakom, ki jih bo obiskal, tople pozdrave slovenskih izseljencev v Argentini ter njihovo prošnjo, naj store vse, da se bo med njimi ohranila edinost. Škofova zahvala je bila polna topline in najlepših želja za nadaljnje uspešno delo Društva Slovencev in vseh ostalih slovenskih društev ter organizacij v Ar¬ gentini. Vse naj stalno spremlja božji blagoslov , Znova je vsem polagal na sr¬ ce zlasti skrb za mladino in za njeno Versko in narodno vzgojo. Poudarjal je tudi potrebo po slogi in edinosti in iz¬ razil veselje, da je v tem pogledu med Slovenci od vseh emigrantskih skupin še najbolje. Končno je omenjal, da se bo letos odzval stalnim prošnjam roja¬ kov iz Zahodne Evrope in jih bo šel obi¬ skat. Za te rojake je de‘al, da se čutijo zelo zapuščene, čeprav so bliže domovi¬ ni, kakor pa stevenski izseljenci v raz¬ nih prekomorskih deželah. Prav zato je nujna tesnejša povezava leteh izseljen¬ cev z vsemi ostalimi slovenskimi rojaki po svetu. Besede nadpastirja g. dr. Gregorija Rcžmana so vsi navzoči sprejeli z navdu¬ šenim odobravanjem .Predsednik DS g. ing. Mozetič je zatem škofa dr. Rožma¬ na in vse odbornike DS povabil na pri¬ grizek v gostinsko sobo Slovenske hiše. Tu je škof ostal v družbi sed. in bivših funkcionarjev DS in krajevnih odborov nad eno uro, nakar se je v spremstvu čč. gg. dekana dr. Lenčka, direktorja Oreharja in župnika Hladnika podal v Ramos Mejio, kjer je na vrtu Ilirije pri¬ redila Slovenska kulturna akcija njemu v čast pozdravni večer. Po za¬ hvali predsednika Jurčeca za prihod, se je Prevzvišeni z vsemi rokoval, nakar ga je ga Petričkova, ki je vodila pogo¬ stitev, povabila k mizi. Med večerjo, je predsednik SKA, g. R. Jurčec pozdravil škofa g. dr. Rožmana kot enega tistih slov. škofov, ki jim je bil poleg vodstva duš tudi kulturni napredek slov. naroda pri srcu. Zahvalil se mu je tudi še pose¬ bej za vso moralno pomoč in mecenstvo SKA-ji. Škof g. dr. Rožman je v svojem govo¬ ru zatem naglašal važnost kulturnega dela v izseljenstvu in posebej tudi znan¬ stvenega, pa umetnostnega ustvarjanja kot ga goji in širi SKA. Njenemu delu je želel mnogo božjega blagoslova. Spontano odobravanje je izražalo hva¬ ležnost vseh navzočih za vzpodbudne nadpastirjeve besede. Za škofom g. dr. Rožmanom je, spregovoril še župnik č. g. Janez Hladnik. Povedal je, da je bil škof g. dr. Rožman sploh prvi mecen slov. kulture med izse’jenci v Argenti¬ ni. Ko je odha al g. Hladnik v Argenti¬ no, je bilo tudi doma znano, da preti Duhovnemu življenju prenehanje zara¬ di pomanjkanja sredstev. Odnesel je s seboj škofovo darilo 100 dolarjev, s ka¬ terimi je Prevzvišeni rešil reviji življe¬ nje. Po večerji je Prevzvišeni pokazal dve seriji barvastih skioptičnih slik iz ver¬ skega in kulturnega življenja naših so- rojakov v USA ter je posamezne slike sam tolmačil. Tudi za to lepo pozornost so se mu udeleženci večera oddolžili z večkratnim ploskanjem. V Mladinskem domu Ramos Mejia in Moron V nedeljo 31. marca t. 1. se je prevz. g. škof dr. Rožman odzval vabilu Mla¬ dinskega doma — Don Bosco v mestu Ramos Mejia. Najprej je imel ob 11 h sv. mašo, ki so se je udeležili ne samo člani Mladinskega doma, ampak tudi bližnji Slovenci. Po sv. maši so člani Mladinskega do¬ ma pripravili na prostem “asado crio- llo”. Popoldne je bil v prostorih Mladin¬ skega doma sestanek zbranih fantov. Škof g. dr. Rožman je imel govor in je članom Mladinskega doma nanizal pol¬ no vzpodbudnih misli. Nato se je odpeljal še na obisk Dekli¬ škega Mladinskega doma v Moronu, kjer so mu dekleta tudi pripravile prisrčen, sprejem. BRALI SMO... ZA PRAVICE SLOVENCEV NA GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM V Svobodni Sloveniji smo poročali o seji rimske vlade, na kateri so razprav¬ ljali o osnutku novega šolskega zakona, ki predvideva novo ureditev slovenskega šolstva, in ki bi v slučaju uzakonitve prizadel slovenski narodni manjšini še nove krivice. Poročilo o izdelanem osnutku je po¬ vzročilo veliko ogorčenje med goriški mi in tržaškimi rojaki. Spričo nove ne¬ varnosti so se vsi združili ter sprejeli naslednjo rezolucijo, ki jo je v celoti ob¬ javila tržaška “Demokracija” v prvi fe¬ bruarski štev. Glasi se pa takole: Slovenska javnost je obveščena o za¬ konskem osnutku, ki naj bi urejal slo¬ vensko šolstvo na Goriškem in Tržaš¬ kem. Ta osnutek je vlada že sprejela 28. decembra 1956 in ga tako pripravi¬ la za razpravo in sprejem v parlamentu. Zastopniki podpisanih skupin ugotav- liajo da ta osnutek ni v skladu z duhom in načelom splošne deklaracije o človeš¬ kih pravicah, z ustavo italijanske repub¬ like in posebno še z londonskim spora¬ zumom, ter zahtevajo, da se pri osnut¬ ku upoštevajo spodaj navedena načela: 1. Da se ustanove v duhu čl. 6. itali- ianske ustave državne šole s slovenskim učnim jezikom povsod tam. k'er obsta¬ ja slovenska narodna manjšina. 2. Da se ohranijo samostojne obsto¬ ječe šole s slovenskim učnim jezikom ne s-amo' na Tržaškem, ampak tudi na Go¬ riškem. 3. Da je vpis v šole s slovenskim uč¬ nim jezikom svoboden, brez prošenj in izjav o rabi jezika in etnični pripadnosti. Vpis v šote s slovenskim učnim jezi¬ kom se mora vršiti na isti način, kot se vrši v šole z italijanskim učnim jezi¬ kom vseh vrst in stopenj. 4. Da se k sestavljanju učnih progra¬ mov pritegnejo tudi slovenski šolniki. 5. Da mora vodstveno, učno in po- strežno osebje šol s slovenskim učnim Prevzvišeni jo prišel na sestanek od- I jezikom popolnoma obvladati slovenski jezik. * ( >'■ ' Vodstveno in učno oseb te za osnovne šole mora dovršiti učiteljišče s sloven¬ skim učnim jezikom; za srednje šole pa vsaj višjo srednjo šolo -S slovenskim uč- n : m jezikom, razen oseb‘a, ki že služ¬ buje na teh Šoteh. 6. Da se osnovne in srednie šole na Gorškem in Tržaškem uzakonijo na os¬ novi številčnega stanja razredov zadnjih bornikov Društva ; Slovencev s zborova- polre napak, ker je to edino, kar pre¬ tenta iz ust nekaterih političnih prva¬ kov; ki posluša govortei o bodočnosti na isti način, z istimi metodami in izrazi, /ki se jih je posluževal testi, ki je bil diktator; opazuje, kako vrše politični pr aki svojo kampanjo, pri tem pa skrb¬ no pazijo, da ja ne bi govorili o bližnji n a Slav- Kat. akcije. Ob prihodu so ga dveh let, to je v šolskih letih 1954-55 ter 1955-1956. 7. Da se ustanovi v splošnem držav¬ nem staležu posebni stalež osebja os¬ novnih in srednjih šol s slovenskim uč¬ nim jezikom na Goriškem in Tržaškem. Za vpis v ta stalež lahko zaprosijo vsi tisti, ki so že v seznamu stalnega oseb¬ ja in so že dodeljeni na službovanje na šole s slovenskim učnim jezikom. Vse poverjeno in nadomestno osebje, ki že službuje na šolah s slovenskim uč¬ nim jezikom vsaj 5 (pet) let in je oce¬ njeno z oceno “valente”, pa naj doseže vpis v ta seznam na podlagi doseženih naslovov. Za vsa ostala prosta mesta pa naj se razpišejo natečaji pred komisijami, ki obvladajo slovenski jezik. Za osebje, ki že službuje vsaj 5 (pet) let na šolah s slovenskim učnim jezi¬ kom, naj se ne postavljajo starostne meje ob razpisu natečajev po naslovih. Do vpisa v ta seznam naj imajo pravi¬ co tudi vsi isti, ki se lahko poslužujejo člena 8. londonskega sporazuma. Prav tako naj se določijo stalna me¬ sta upravnega in postrežnega osebja, katero vzdržuje država. Za vse slovenske šole v Italiji naj se ustanovi pri šolskem skrbništvu v Trstu šolski oddelek, ki mu načeljuje slovens¬ ki funkcionar, ki mora imeti v zadevah slovenskih šol iste kompetence, kot jih ima šolski skrbnik za šole z italijanskim učnim jezikom. Trst, 21. januarja 1957. Sindikat slovenske šole, Trst Sindikat slov. šolnikov, Geriča Komunistična partija Tržaškega ozemlja Neodvisna soo/alistična zveza, Trst Skupina neodvisnih Slovencev, Trst Slovenska demokratska zveza, Gorica Slov. demokratska zveza, Trst Štev. kato K ška skupnost, Trst Slovenska krščanska soc- zveza, Trst S.lo.v. kult.-e-o-podarska zveza, Trst Slov. gospod.-kulturna zveza, Trst Akademsko srednješolski klub „Si- mon Gregorčič”, Gorica Akademski kteb, Goriča Slov. katoliško akademsko društvo, Gorica Slov. akademski klub “Jadran”, Trst Slovenski . kulturni klub ,Trst Prosvetno društvo “L an 'Trftiko”, Videm Slovensko-hrvatska ljudska prosveta, . Trst. . ■ Slov. katoliška prosveta, Trst ARGENTINA , ..j« , :r r ■ O zadnji poslanici predsednika repu¬ blike generala Aramburuja so razprav. Ijala tudi vodstva demokratskih politič¬ nih strank. Pozdravljajo odločitev revo¬ lucionarne vlade, da s spremembo usta¬ ve iz leta 1853 ter s splošnimi volitvami vrne republiki pravo demokratsko p 0 . litično življenje ter demokratske ustav¬ ne oblasti. To vladno odločitev pozdrav¬ lja tudi nacionalni posvetovalni odbor. Z določitvami datumov za volitve v ustavodajno skupščino in za volitve u- stavnih oblasti je prišlo de nesoglasja med člani vojaškega vladnega odbora, ki so ga sestavljali ministri treh voja¬ ških resorov. Z določenimi datumu ni bil soglasen letalski minister komodoro Ju¬ lij Cesar Krause. Bil je mnenja, da naj se volitve izvedejo v tistem roku, ki ga je vlada napovedala. V tem smislu je letalsko min. tudi izdalo javno sporoči¬ lo, ki je pa bilo pozneje preklicano. Mi¬ nistra za vojsko in mornarica sta od let. ministra zahtevala ostavko. Predsednik jo je sprejel in je za novega letalska ministra imenoval letalskega brigadne- ga generala Guillerma Zinny-ja. Zapri¬ sega novega let. ministra je bila napo¬ vedana za ponedeljek dopoldne. V nede Ijo in ponedeljek so se pa v letalskim ministrstvu ponovno sestali vrhovni le¬ talski poveljniki ter razpravljali o na¬ stalem položaju. Odobrili so zadržanje let. ministra ter se podali v predsedni ško residenco k predsedniku. Prosili so ga naj vzame znova v razpravo vpra¬ šanje ostavke let. min. ker da oni žele, da naj bi komodor Krause ostal še na¬ prej na svojem položaju. Predsednik je izjavil, da vztraja pri svoji odločitvi. Spričo takega stanja tudi let. brigad- ni general Zinny ni sprejel imenovanja za novega letalskega ministra. Biv. le¬ talski minister Krause je imel v pone¬ deljek daljši razgovor s predsednikom generalom Aramburujem. Časnikarjem je dejal, da so vrhovni letalski poveljni¬ ki predložili predsedniku za njegovega naslednika komodora MacLoughllna. Predsednik ga je za let. min. tudi ime¬ noval. V Argentini je bila več tednov kljub jesenskemu vremenu velika vročina. Temperatura je bila skoro vedno nad 30 stopinj. Proti koncu prejšnjega ted¬ na je pa nastopila sprememba. V južnih provincah je nastopilo deževje. Zaradi močnih nalivov je Tnoral tudi predsed¬ nik republike Aramburu odpovedati o- bisk provinci La Pampa, ki je bil dolo¬ čen za konec prejšnjega tedna. Z juž¬ nih provinc se je dež pomikal vedno bolj proti severu in smo ga dolgem času do¬ bili prejšnji ponedeljek tudi v Buenos Airesu. I Sed. argent. veleposlanik v Montevi¬ deu dr. Alfred Palacios, prvak argent. soc. stranke, je izjavil, da bo maja me¬ seca odstopil, ker se hoče vrniti v aktiv¬ no politično življenje. Na zahtevo argentinske vlade je čil¬ ska vlada pobeglih 6 peronističnih pr¬ vakov dala prepeljati iz mesta Punta Arenas v Santiago de Chile, kjer bo¬ do v zaporu čakali na odločitev vrhov¬ nega čilskega sodišča o argent. zahtevi o izročitvi. Stališče argentinske vlade bo pred sodiščem branil znani čilski pravnik strokovnjak dr. Arturo Ales- sandri, sin. biv. čilskega predsednika. Notranji minister je izjavil, da so ob¬ lasti ugotovile, da je bilo v volilne ime¬ nike nepravilno vpisanih več kot 80.000 volilk. Vse te so sedaj izbrisali iz volil¬ nih imenikov. Tajnik za tisk v predsedstvu vlade Adolf Lanus je podal ostavko. Za njego¬ vega naslednika je bil imenovan Rober¬ to Caminos. Slov. prosvetna matica, Trst Slov. prosvetna zveza, Trst Zveza slov. prosvetnih društev, Gorica Slov. duhovska zveza, Trst Slov. duhovska zveza, Gorica Štev. gospodarsko združenje, Trst Narodna in študi ska knjižnica, Trst Kmečka zveza, Trst Gospodarsko društvo “Dijaška Ma¬ tica”, Trst Društvo “Pravnik”, Trst Zveza neposrednih malih posestnikov, Trst. “ATENEO REPUBLICANO CROATA” je v Bs. Airesu organizacija, ki so jo ustanovili pristaši prof. Oršaniča iz Hrv. rep. stranke. Na Oršaničev predlog je bil izvoljen za predsednika org. dr. Milivoj Stahuljak, za podpredsed. dr. Zvonimir Malvič, za tajnika Kazimir Katalinič, za blag. Milan Jelič. Odborni¬ ki sta: Ing. Karlo Kastelac, in Ante Dragičevič. V nadz. odboru sta Mato Varga in ing. Mladen Bakovič. Buenos Aires, 4. IV. 1957 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. 'Ilovice iz SCoveni^ V Beogradu je bil 1. februarja VII. plenum Zveze komunistov Jugoslavije. Sestanek je vodil Tito kot generalni tajnik svoje komunističke stranke. Na njem je bilo sklenjeno, da bo VII. kon¬ gres Zveze komunistov Jugoslavije no¬ vembra meseca letos v Ljubljani. Dele¬ gate za kongres bodo volili po ključu 1 delegat na 400 članov. Na kongresu bo¬ do podani naslednji referati: Politični referat, organizacijsko poročilo Cen¬ tralnega komiteja Zveze kom. Jugosla¬ vije, referat o programu Zveze kom. V komisiji za izdelavo načrta programa ZKJ so poleg Tita še vodilni slovenski, hrvatski in srbski komunisti. Od sloven¬ skih so v komisiji: Edvard Kardelj, Bo¬ ris Ziherl in Janez Vipotnik. V komisi¬ ji za spremembo in izpopolnitev statu¬ ta ZKJ je pa od slov. komunistov Vida Tomšič. V Sloveniji so našli nov Prešernov portret v zapuščini slikarja Matije Ko¬ želja, ki je umrl leta 1917. Koželj ga je naslikal, ko je bil star 21 let in se je odpravljal na dunajsko slikorsko aka¬ demijo. Slikar Koželj je iz Vodic, kjer je bil doma, hodil kot deček večkrat v Kranj, kjer mu je oče pokazal ted. ta- mošnjega odvetnika in pesnika dr. Fran¬ ceta Prešerna. Koželj je Prešerna nasli¬ kal 13 let po pesnikovi smrti. Po mne¬ nju strokovnjakov je Koželjeva slika najvernejši prikaz dr. Prešernovega obraza. Umetnostni zgodovinar dr. Vojeslav Mole pripravlja za umetnostno revijo poljskega državnega instituta za umet¬ nost obširnejšo razpravo o slovenskih slikarjih Antonu Gojmiru Kosu, Boži¬ darju Jakcu, Mihi Malešu, Francetu Mi¬ heliču in Riku Debenjaku. V okviru letošnjega ljubljanskega fe¬ stivala bo v Ljubljani tamošnja Narod¬ na galerija odprla Kremserschmidtovo razstavo. To razstavo ljb. Narodna ga¬ lerija pripravlja že dve leti in bo ena najpomembnejših letošnjih razstav v Ljubljani. Povezana bo s takratno raz- SLOVENCI V BUENOS AIRESU prirede SLAVNOSTNO AKADEMIJO v pozdrav in slovo SVOJEMU ŠKOFU PREVZVIŠENEMU GOSPODU DR. GREGORIJU ROŽMANU v nedeljo 14. aprila 1957 ob 4 popoldne: škofova maša nato pa akade¬ mija v dvorani COLEGIJA EL SALVADOR Callao 542, Capital Federal Nova organizacija hrvatskih emigrantov stavo' tega slikarja v njegovem rojst¬ nem kraju Kremsu v Avstriji. Za to razstavo bodo dobili z Dunaja in Grad¬ ca tudi osnutke za velike Kremser- schmidtove slike, ki so v Sloveniji v Ve- lesovem in Gornjem gradu. Za razstavo bo pripravljen tudi obsežen katalog v slovenščini in francoščini, v katerem bo¬ do reproducirana vsa Kremserschmidto- va dela, ki se nahajajo na ozemlju Slo¬ venije. Jože Župančič je prevedel najobširnej- ši in najnovejši roman ruskega pisate¬ lja Leonina Leonova, Ruski gozd. Izšel je v založbi Slovenskega književnega zavoda. Državna založba Slovenije je pa že leta 1951 izdala prevod Leonidovih Jazbecov. Balada je druga knjiga Iva Bračiča, ki jo je izdala Cankarjeva založba. V njej je obsožena Brnčičeva poezija, no- velistika in dramatika. Knjigo je uredil Mitja Mejak. Brnčičevi eseji in kritike so izšle pred leti v zbirki “Generacija pred zaprtimi vrati”. Poročevalec VIR v ljb. Poročevalcu o Bračiču pravi: če¬ prav ni bil izrazit prozaist, je vendar pod njegovim perosom nastal nenavaden umotvor, nenavadna majhna mojstrovi¬ na: Moji konji, ki sodijo že takorekoč v klasično slovensko berilo. Jugoslovansko združenje za medna¬ rodno pravo je imelo tretji redni občni zbor v Ljubljani. Na njem je bil znova izvoljen za predsednika prof. dr. Milan Bartoš. Udeležilo se ga je nad 50 čla¬ nov, raznih pravnih strokovnjakov. Na¬ vzoči so bili tudi dr. Joža Vilfan,, gene¬ ralni tajnik predsednika republike, po¬ slanca dr. Makso Žnuderl in dr. Joža Potrč, predsednik slovenske sekcije združenja, prof. Ivan Tomšič in drugi. Letošnjo Prešernovo nagrado so dobi¬ li: Cene Vipotnik za pesniško zbirko “Drevo na samem”, Gabriel Stupica za sliki “Dekle z igračkami” in “Avtopor¬ tret z otrokom”, dr. Bratko Kreft za režijo Shakespearjeve drame “Henrik IV”, Igor Ozim za koncertno delo v pre¬ teklem letu, Slovenski oktet za svoje koncertne nastope v preteklem letu in France Bezlaj za knjigo “Slovenska vodna imena”. Na žalni seji Slovenske akademije znanosti in umetnosti za pok. arhitek¬ tom Josipom Plečnikom je govoril o Plečnikovem delu prof. dr. France Stele. Orisal je značilnosti treh Plečnikovih delovnih obdobij na Dunaju, v Pragi in Ljubljani. Umrli so. V Ljubljani: Ludmila Jeras, Ivana Račič, roj. Mrak, vdova upok., Ivan Menart, biv. čevljarski mojster, A- lojzij Blatnik, pek. pom. v p., Andrej Jordan, žel. upok., Ivan Gale, žel. v p., Vladimir Bizovičar, str. tehnik v p., Av¬ gust Remškar, Ivan Starin, nam., Boži¬ dar Sartory in Franc Mahkovec, v. svet¬ nik fin. min. v p. v Grosuplju, Jožica V Argentini se je zbrala skupina hr¬ vatskih javnih delavcev ter je po raz- motritvi položaja, v katerem se nahaja hrvatška emigracija, sklenila ustanovi¬ ti novo organizacijo hrvatskih emigran¬ tov, ki je postavljena na čisto demo¬ kratske osnove ter zavrača sleherno totalitaristično obliko tako javnega; ka¬ kor državnega življenja. Pripravljalni sestanek je bil 27. januarja t. 1. Na njem so sklenili, da se nova organizacija imenuje Hrvatski demokratski odbor za Argentino —- Comite Democratico pro Croacia Libre. Na tem sestanku je bi¬ la sprejeta tudi Deklaracija o načelih in nalogah novega društva. Podpisali so jo Mirko Matkovič,' dr. fra Metod Kela- va, Duško Kalebič, Joža Hraščan in Ni¬ kola Francetič kot člani pripravljalnega odbora. Kot osnovno načelo je v deklaraciji naglašeno vztrajanje hrvatskega naroda na principu svobode in človeškega do¬ stojanstva. To pa mora biti tudi vodilna ideja za vse delo proti sedanji kom. dik¬ taturi. Ustvaritev hrvatske državne ne¬ odvisnosti smatrajo za neobhodno po¬ trebno sredstvo za zaščito svobode. Zato podpisniki v deklaraciji izjavljajo, da se bo nova organizacija borila proti “vsa¬ ke vrste jugoslovanstva”. V bodoči drža¬ vi je edino možna demokratska oblika vladavine, ki jo izvaja Hrvatski Sabor. Poudarjeno je tudi načelo pravne drža¬ ve, socialne pravičnosti in privatne last¬ nine, socialne funkcije lastništva in svo¬ bodna iniciativa v gospodarstvu ter e- nakost vseh ljudi pred zakonom brez razlike vere, stališča in porekla. Deklaracija omenja tudi pravi pomen 10. aprila 1941: Tu stoji dobedno: “10. aprila 1941 je hrvatski narod s svojo enodušno odločitvijo odstranil tujo ob¬ Dolinar, roj. Kavšek, učit. v p. v Rade¬ čah pri Zid. mostu, Ana Dralka v Ro- dovljici, Milan Furman, arhivar celj¬ skega gled. v Celju, Rudolf Salaba, kap. 1. razr. v p. na Vranskem, Franci Po¬ gačar, hotelski kuhar na Bledu, Terezi¬ ja Ogorelc, roj. Gerjevič v Kranju, Mar¬ tin Šikovc v Dolu pri Hrastniku, Mihael Boštele, novinar v Stepanji vasi, Janez Kepic, delavec na Homcu, Marija Gro¬ šelj, roj. Dolenc na Polzeli, Marija Der- ling, roj. Murnik v Hlebcah, Vera Der- gan v Laškem, Alojzij Trtnik, pos. v Lanišču in Marija Kosi, roj. Skaza v Šoštanju. last in vzpostavil lastno suvereno Hrvat- sko državo na vsem zgodovinskem in et¬ ničnem področju. Hrvatski narod ni od¬ govoren ža samovoljna dejanja poedin- cev, ki so veličino tega zgodovinskega narodnega dejanja v kateremkoli po¬ gledu uničili ali zmanjšali. Zato je hrr vatski narod proti temu, da njegovo de¬ janje 10. aprila prisvaja zase bodisi po¬ sameznik ali kaka skupina ali ga pa na¬ pačno prikazuje kar samo lahko koristi neprijateljem hrvatskega naroda v nji¬ hovi borbi proti pravičnim zahtevam hr¬ vatskega naroda razpostavitev lastne države”. Nadalje ustanovitelji novega hrvatske organizacije pozivaje vse na borbo za hrvatsko svobodo, znova pou¬ darjajo, da je nosilec zakonitosti samo Hrvatski Sabor, končno se pa zavzemajo “za čim širšo koalicijo vseh hrvatskih državotvornih demokratskih sil izven do¬ movine”. Nova organizacija se bo zavze¬ mala, da bi v Argentini prišlo do “de¬ mokratskega sodelovanja z vsemi kon¬ struktivnimi hrvatskimi organizacijami in skupinami” ter da bi prišlo do “kon stituiranja “Osrednjega Hrvatskega predstavništva v Argentini”. Taka orga¬ nizacija naj bi se ustanovila tudi v dru¬ gih državah, kjer žive Hrvati, da bi kon¬ čno prišlo do ustanovitve Glavnega pred¬ stavništva Hrvatov v emigraciji. Ustanovni občni zbor nove organiza¬ cije hrvatskih emigrantov je bil 24. feb¬ ruarja t. 1. Vodil ga je dr. fra Metod Kelava. Poročilo o delu pripravljalnega odbora je podal Nikola Francetič. Obšir¬ no je govoril o potrebi ustanovitve nove organizacije ter naglašal, da ustanovite¬ lji in člani nove organizacije nočejo sle¬ diti raznim vodjem, ampak načelom. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik prof. Ante Vitaič Ja- kaša, 1. podpredsednik ing. Federico čubelič, II. podpredsed. o. dr. Metod Ka- lava, I. tajnik Duško Kalebič, II. taj¬ nik Duško ševerdija, I. blagajnik Ivan štir, II. blag. Nikola Francetič, odbor¬ niki: Antun Žuvela, Miro Bura, Josip Tukšar, Ivan štos, Slavko Korenič, An¬ tun Vajdič, Josip Hraščan; namestni¬ ki Ivan Rusedič, Jure Noršič, Peter Kla¬ rič, Prvislav Žuvela, Ivan Jurčič, Cedo- mil čurič, Marijan Žinkovič, člani nad¬ zornega odbora so: Franjo Misinski, Vladimir Bah, Dominik Kunac; člani astnega sodiščapa Dr. Francisco A. Mar- tinolich, ing. Viktor Žarič in Mateo Marčep. Vsak teden ena SRCE DRAGO, KAJ ŽALUJEŠ . Srce drago, kaj žaluješ, kaj vzhihuješ dan na dan? Kaj , to žalost ti dcnaša kaj donaša ran in ran? Rane tvoje so globoke, vir rdeče so krvi: naj bo lepa le tujina, lepša kakor dom tvoj ni! Dom te vabi’, dom te kliče, tebe čaka zlati hip! Da objelo bodeš brate, dyor in hišo, dol in hrib! Da objelo bodeš polje , in zelene lipice, ki So nekdaj te hladile, ko si bilo mlado še. Kar je tujega, do tega te veselje ne pelja, naj zvestejšega prijatelja vselej najdeš- le doiha! Tam, kjer mati te rodila, tam, le tam te veseli — še vij olca lepše cvete tam, kjer zemlja jo rodi. Slovenci v Argentini bi jo čimprej in čim uspešneje izvedel. Prepričani smo, da bo — sodeč po mno¬ gih lepih otroških glasovih, ki smo jih v zadnjem času na raznih prireditvah sli¬ šali — pod strokovnim vodstvom, mla¬ dinski zbor lahko rodil lepe rezultate in prav nič ne;, dvomimo, da bodo star¬ ši svoje “slavčke’’ radi poslali v zbor, kjer jim bo dana prilika, da se glasbe¬ no izobrazijo. LANUS Za praznik sv. Jožefa smo imeli v farni cerkvi izredno doživetje. Prevzvi- šeni g. škof dr. Gregorij Rožman je o- pravil pontifikalno mašo z asistenco slovenskih bogoslovcev in duhovnikov in s petjem slovenskega pevskega zbora v Lanusu. Sv. obred se je vršil ob 19. uri. Prevzvišeni je tudi blagoslovil in po¬ stavil križe v učilnicah farne šole. V družini g,- Ignacija .Glinška.so do¬ bili zdpavega sinčka, ki bo pri krstu do¬ bil ime Janez., čestitamo! BUENOS AIRES Prihod novih Slovencev Dne 10. marca ti L je dopotovala iz Ljubljane v Buenos Aires z ladjo Conte Biancamano ga Frančiška Kovačič, ma¬ ti g. Tineta Kovačiča ter sestra g. Jože¬ ta černaka iz Lanusa. — V ponedeljak dne 1. aprila t. 1. je pa prispel iz Rima v Bs. Aires g. dr. Pavle Krajnik, du¬ hovni vzhodnega obreda. Potoval je z ladjo Cabo de Buena Esperanza. Na poti v čile se je 31. marca t. 1. u- stavila v Bs. Airesu ga Ivana Zobec. V sosednjo republiko potuje k svojemu si¬ nu. Vsem želimo v novih deželah mnogo sreče in zadovoljstva. “Gallus” pripravlja ustanovitev svo¬ jega mladinškega zbora. Iskreno po¬ zdravljamo zamisel ter zboru želimo, da D A Y D A M , jg£»0* RUDARSKEGA INŽENIRJA; GEOLOGA; ADMINISTRATORJA noše po¬ družnice v San Rafaelu (Mendcza); ŠOFERJA ? lastnim kamijonom, ali v soudeležbo. Predstaviti se ob delavnikih od 17 - 19 ali pismeno na ©AYDAM S.IKJL. Calle 25 DE MAYO 533 - 3? piso 1 T. E. 32 - 7712 ' Buenos Aires FRANC VVERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (30) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main “Toda dragi sosed, kdo govori o ne¬ besih in svetosti? Za božjo voljo! Naj¬ manj ta mala. Prepričan sem, da si o bi¬ stvu prikazovanj ne dela prav nobenih misli. Vzame jih kot nekaj popolnoma naravnega. Globoko je očarana, zato zna •očarati tudi druge. To je, kar sem obču¬ til v tej uri... ’* Komisar Jacomet se premišljujoče smehlja. “Dragi gospod in sosed, vi ste mož davka in jaz sem policaj. Vi ste razgle¬ dani v finančnih zadevah, jaz pa se ne¬ koliko spoznam v duši malih ljudi. Kar se tiče skromne psihologije, se lahko mimo zanesete na starega Jacometa.” Šestnajsto poglavje Gospa in žandarmerija Sestra Marija Terezija Vauzous stoji pred klopmi. Njen lepo oblikovani obraz, Po naravi zares lep, je razdrapan bolj kot ponavadi. Oči so ji zlezle nekam pod čelo, ustnice so ji stisnjene. Celo otro¬ kom ne uide, kako slaba je danes vide¬ ti učiteljica. Vzrok vsemu je nočno be¬ denje, ki ga je imela sestra Marija Te¬ rezija od sinoči do jutra. Dekan Peyramale je zaupal kaplanu Pomianu posebno zadevo, ki jo je kate¬ het — moral je nenadoma odpotovati v Saint P6 — predal naprej razredni uči¬ teljici. Ni lahka zadeva, ki se je je po mian rešil. Sestra VauZous je vso noč prebedela nad težkimi knjigami, ki pa njene naloge niso prav nič olajšale. De¬ kanova zahteva je seveda v tem: poka¬ zati Bernardki pred vsemi sošolkami, da je njeno obnašanje v najboljšem slučaju nesramna prevzetnost, ker hoče dopo¬ vedati, da tako mlado dekle, ki ni bilo niti pri prvem obhajilu, stoji v neposred¬ ni zvezi s preblaženo Devico. Peyrama- le je celo izrecno želel, naj poudari ko¬ mično stran te mladostne blodnje. Za¬ deva se je med šolarkami začela. Upa, da bo ob zasmehu taistih deklet tudi pokopana. Za prenapete zgodbe ni nič hujšega kakor zasmeh. Kar se tiče Po- miana, je dekan po pravicil upal vanj, zakaj Pomian ni slab šaljivec, čeprav njegove šale niso tako mogočne in do¬ mače, kakor je on sam. Sestra Marija Terezija seveda nima v sebi niti malo smisla za šale. Izvira pač iz najstrož¬ jih krogov Francije, ki že po naravi ne ; razumejo nobene šale. Njen oče je kra¬ lju zvesti general, nekoč učitelj v Saint j Cyru, sedaj po cesarju upokojen. Nje- ; na mati je hčerka profesorja za državo- j znanstvo; konservativec, ki mu , je bil za j nasprotnika slavni de Maitre, jakobinski | upornik. Vojaška in profesorska škrupu- j loznost leži v krvi sestre Vauzous. Tako j se je zgodilo, da je ponoči, ko se je pri- ; pravljala na svojo nalogo, zašla v prav i globoko vodo in prebrala marsikako ne- j razrešljivo stran o velikem problemu milosti, prostosti, greha in zasluženja. Posebno pojem milosti ji je težko legel na dušo. Sestra Marija Terezija je v tej uri razrita, trudna in nemirna, čemur se duša še nikoli ni vdala, je zdaj vsta¬ lo v srcu. in postavilo na tehtnico njeno lastno življenjsko žrtev, častiželjnost močne duše se ni ustavila pred zadnjimi cilji. Kako se goje strogost, molitev, de¬ lo, oprostitev od vsega, zatajevanje me¬ sa in ponižnost duha, da je mogoče do¬ seči zadnji cilj... Učiteljica ošine s pogledom levi ogel šeste klopi v srednji vrsti. Bernardka Soubirous je navzoča. Ves teden je ni bilo. Medtem, ko vse deklice, kakor po¬ navadi, klepetajo ,sedi ona tiho na svo¬ jem mestu in gleda v klop. Deklica je vi¬ deti na moč zastrašena, odkar je imela opraviti z oblastjo, misli sestra. “Soubirous Bernardka”, jo poklice. “Pridi in postavi se pred prvo klop”. Bernardka se plazi skoz oster šepet celega razreda pred prvo klop in se po¬ stavi, kakor že večkrat v prazen prostor za preizkušnjo. Sestra Marija Terezija pa je nima k mari, temveč se obrne k drugim. d “Dragi otroci! Danes bomo govorili o I stvari, ki ne spada k učni snovi in je tu- ( di v katekizmu ni. Gospod katehet vaš o j tem ne bo, spraševal in se vam ni treba I učiti. Toda tudi klepetati ne smete, tem- I več pazite in na široko odprite glave, ker je stvar važna. Spomnite se, dekli- 1 ce, da sem vam stokrat povedala, da smo vsi ljudje grešniki, nekateri manj¬ ši, nekateri večji, toda grešniki smo j vsi. če vsak večer,; kakor zahteva sve- j ta vera, natančno preiščete svojo vest, i preden z. molitvijo ležete spat, kaj vse, j pride na dan? Vstanejo laži, s katerimi I ste žalili starše in druge ljudi in ki so vam na jeziku skoraj vsako uro, preden ne zaspite. Mogoče se pokaže celo po- željenje po nepravi dobroti. Gotovo pa najdete nepazljivost pri sveti maši, ma¬ lomarnost pri molitvi rožnega venca, le¬ nobo, predrznost, slabe misli in sto dru¬ gih malih grehov, ki jih imate. Katari¬ na Mengot na primer spet grize nohte. Dobro poslušajte zdaj! Gospod Bog nas ni vseh enako ustvaril. Nekateri nosijo svoje grehe in napake težje, nekateri spet lažje. Tudi v našem mestu je goto¬ vo nekaj ljudi, ki imajo manj napak ka¬ kor drugi. Mislim pa, da med nami ni nobenega teh. Ali si me razumela, Ber¬ nardka Soubirous?” “Da, ma soeur, razumela sem,” od¬ govori Bernardka z glasom, kakor da se je vse to prav nič ne tiče. “Morda pa ti misliš, da je med nami le kdo, ki je več vreden kakor drugi?” Bernardka se začudeno zastrmi z ne¬ prespanimi očmi v sestro Vauzous.. Tudi Bernardka namreč ni ponoči spala. “Ne, ma seur”, odgovori mehanično. “Hvala ti za tvojo modrost, Soubi¬ rous”, prikima učiteljica, za kar žanje smeh celega razreda. “Mir! Pojdimo da¬ lje. V svoji neskončni dobroti pa je Bog v teku časov poslal na svet nekaj izjem, to se pravi ljudi, ki jih mi ne poznamo, ljudi, ki niso skoraj nič grešili, ki so bili skoraj brez napak, ki niso lagali, ki niso hrepeneli po nepravih dobrotah, ki niso molili raztreseno, ki niso bili ne le¬ ni in ne predrzni, in, ki se niso tako neumno praskali po glavi kakor Aneta Courreges tamle. Te -izjeme, ki so bile skoraj brez greha, morete spoznati iz svetih zgodb. Katera mi ve povedati kakšno? Soubirous?” Bernardka ne odpre ust. Toda že ma¬ ha Jeanne Abadie z roko po zraku. Se¬ stra Vauzous jo prijazno pokliče: “No, Abadie! Katerega svetnika veš imenovati?” “Svetega Jožefa,” izklepetiči, Jeanne. “Kako prideš ravno na svetega Jože¬ fa?” se začudi sestra. “Toda pustimo to in pojdimo dalje. Tudi v kasnejših, ča¬ sih so prišli na svet takšni čudežni ljud¬ je, čeprav jim je bilo 'težje kakor onim, ki jih poznamo iz svetih zgodb. ; , Govo¬ rim o priprošnjikih, ki jih kličemo v li¬ tanijah. O teh' vam bom danes samo. ne¬ kaj povedala. Po večiihi, so bili to božji možje, samotarji, puščavniki, puščavni- ce in redovnice. Šli so v puščave, šli v golo, raztrgano gorovje kakor so naše Pireneje. Tam' so živeli od kcreninic, od strdi divjih čebel in od požirka vode. Večkrat pa sploh niso nič jedli, temveč so se' dolgo postili. Tudi sp bedeli v nočeh,' da so premolili vse molitve, kar jih je. Marsikateri so pričeli nove molit¬ ve, marsikateri so se bičali z usnjenim bičem. Drugi spet so nosili železne pa¬ sove s porjavelimi bodicami,' ki so se jim zabadale v meso pod trdo kuto. Veste, Zakaj so vse to dejali? Delali so to zato; da bi'lažje prprnagali svoje sla¬ be misli in želje, čeprav je bilo v njih le prav malo grešnosti. Delali so to, da bi prepodili Sataha* ker ’ jim je bil ne¬ voščljiv zavoljo njihovega Bogu posve¬ čenega življenja m je vedno znova po¬ skušal svojo Srečo in jih nadlegoval. Kar so ti ljudje počeli, to imenujemo a- skezo, • dragč ' dekliče. Zapomnite si to besedo. Če so ž velikimi težagami in trp¬ ljenjem' prišli V askezi daleč in so vse napore in skušnjave satanove premagali, Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 4. IV. 1957 SLOVENCI ČILE V Svobodni Sloveniji ste kratko poro¬ čali o odhodu škofa g. dr. Rožmana na obisk k rojakom v Čile. Ker je pa bil to za vse nas tako velik dogodek, Vam pošiljam še tele vrstice! Vsi Slovenci se še vedno pogovarja¬ mo o obisku našega nadpastirja, škofa dr. Gregorija Rožmana. To je bil za nas vse eden največjih dogodkov, tako lep in tako vesel, da ga ne bomo pozabili ni¬ kdar. Zlasti želim omeniti dva dogodka: Dne 23. februarja je bila v avditoriju Don Bosca v Santiagu pozdravna aka¬ demija v čast našemu škofu. Na odru je visela velika slika Ljubljane. Dekleta in fantje v narodnih nošah so prepevali slovenske pesmi, vrstile so se deklama¬ cije in pozdravi i. t. d. Vse je bilo tako prisrčno in tako lepo, da je kar prehi¬ tro minulo. Naslednjega dne, 24. fe¬ bruarja, pa smo se vsi Slovenci iz San- tiaga in tudi od drugod zbrali na šta- P O SVETU dionu, čigar upravitelj je naš rojak g. Jože čertanec. Toliko Slovencev nas v Čilu še ni bilo skupaj. Na nogometnem igrišču pred lepo okrašeno tribuno, je bil postavljen oltar, ves v cvetlicah — delo naše neutrudljive duhovne matere s. Vincencije Kaplja in naših gg. duhov¬ nikov. Pri tem oltarju je Prevzvišeni da¬ roval sv. mašo, nata pa blagoslovil sta¬ dion in kip sv. Jurija. Ta maša nam bo vsem ostala v neizbrisnem spominu. Opoldne smo imeli skupno kosilo v druž¬ bi našega škofa. Po kosilu smo prepeva¬ li slovenske pesmi, poslušali harmoni¬ ko in se pogovarjali z našim Nadpastir- jem. Potem smo imeli slovesne pete li¬ tanije. šele proti večeru so se ljudje, vsi srečni in zadovoljni, razišli na svoje domove. Ob tej priložnosti se je poka¬ zalo, kakšna velika medsebojna vez je naš škof in kako zelo smo potrebni takih očetovskih obiskov in skupnih sestan¬ kov. č. J. Šport v okviru Slovenskega dneva Že tretjo nedeljo zaporedoma so se 1 slovenski športniki pomerili, to pot v 1 namiznem tenisu in v prostorih Mladin¬ skega doma. Tekmovanje je bilo po moštvih, a posameznega nasprotnika je določil žreb. Morda bi bilo bolje določi¬ ti nasprotnika po lestvici, ker vzbudi ta način več zanimanja. Kljub temp so bile igre kar dobre in zanimive, nekatere prijetne tudi za oči; predvsem zadnja igra med J. Rusom in M. Filipičem. Pri¬ sotni so igralce vzpodbujali, vendar je bilo opaziti nekoliko pomanjkanja vzgo¬ je: Nagradiš igralca, če napravi odlično potezo, ne pa, če nasprotnik razmeroma lahko žogo pošlje v mrežo ali čez mizo. Nastopila so štiri moštva, ki so igra¬ la vsako z vsakim. Rezultati so bili sle¬ deči: SFZ Moron - SFZ Lanus 3:1 — Tušek - Nabergoj 2:1 (21:16, 15:21, 21:19), Skvarča - černak J. 0:2 (8:21, 15:21), Smersu - Gerkman 2:0 (21:8, 22:20), Debevec - Černak L. 2:1 (15:21, 21:19, 21:15). Naš Dom (S. Justo): SFZ JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascanfe Escribano Publico Uruguay 387 T. E. 40 - 1605 Buenos Aires Lanus: 4:0 (Rus-Černak L. 2:0 (21:16, 21:10), R. Piber - Gerkman 2:0 (21:6, 21:13), Tekavec - Černak J. 2:0 21:19', 22:20), J. Krištof - Nabergoj 2:0 (21:10, 21:10). Naš dom - SFZ Moron 3:1 — Krištof - Debevec 2:1 (24:22, 9:22, 13:21), Piber - Skvarča 2:0 (21:6, 21:9), Tekavec - Smersu 1:2 (15:21, 21:12, 19:21), Rus-Tušek 2:1 (21:7, 7:21, 21:8). Mladinski dom - SFZ Lanus 4:0 — Juhant - Gerkman 2:0 (21:13, 21:11), Fajfar - Černak L. 2:0 (21:11, 21:8), Tomaževič - Nabergoj 2:0 (21:14, 21:19), Filipič - Černak J. 2:1 (21:16, 18:21, Mladinski Dom - SFZ Moron 3:1 — Fi¬ lipič - Tušek 2:1 (19:21, 21:17, 21:17), Fajfar - Skvarča 2:0 (21:13, 21:13), Ju¬ hant - Debevec 2:1 (12:21, 21:6, 21:12), Tomaževič - Smersu 0:2 (14:21, 13:21). Naš dom - Mladinski dom 2:2 — Kri¬ štof - Juhant 0:2 (17:21, 17:21), Piber- Amon 2:0 (21:14, 21:5), Tekavec - Faj¬ far 0:2 (21:12, 21:19), Rus - Filipič 2:0 (22:20, 21:15). Sodili so gg. R. Bras, J. Klemenčič, B. Golmayer, M. Filipič, J. Smersu, J. Rus. Po rezultatih sta dosegla isto število točk Naš dom in Mladinski dom. Toda Naš dom je dobil 19 setov, izgubil pa sa¬ mo 8, dočim je Mlad. don dobil 18 se¬ tov, a izgubil 9 setov. Končni položaj je takle: POD POKROVITELJSTVOM PREVZVIŠENEGA GOSPODA ŠKOFA DR. GREGORIJA ROŽMANA Sobota 6. aprila ob osmih zvečer v kolegiju "SANTA ROSA" •— Bartolome Mitre 1655 KRSTNA PREDSTAVA izvirne slovenske drame BRANKA ROZMANA ROKA ZA STENO Igra, režija in scena —.Gledališki odsek Slovenske kulturne akcije Vstopnice po $ 7.— so v predprodaji pri poverjenikih, v pisarni SKA (Alvarado 350, R. Mejia, tel. 658 - 0827), v prodajalni “A los mandarines” (Avda. de Mayo 693, R. Mejia) in v Dušnopastirski pisarni (Ramon Falcon 4158, Capital). se je zgodilo, da je nekaj teh ljudi mo¬ glo z očmi videti to, kar nizkim in na¬ vadnim ljudem nikoli ni mogoče v:deti. Videli so poveličana telesa, na primer svete angele, ki nas obdajajo. Imeli so prikazovanja. Zveličar sam se jim je pri¬ kazoval s trnjevo krono in z ranami, ki so žarele. Tudi preblažena Devica s pre¬ bodenim srcem, s sklenjenimi rokami in z jokajočim pogledom, ki je bil vendar obrn‘en v nebesa... Soobirous, si ra¬ zumela to?” Bernardka se je prestrašila. Nič ni slišala, nič razumela, s strašno srčno bolečino je mislila na lepo gospo, ki za¬ man čaka nanjo. Topo in brez besede strmi v učiteljico, ki strese z glavo. “Niti razumela nisi tega!” Deklice se zasmehljivo gneto po klo¬ peh. Sestra Marija Terezija pristopi k Bernardki in zavpije: “Primerjati se hočeš torej z največji¬ mi svetniki sveta?” “Ne, ma soeur!” “Si morda prislužila svoja prikazo¬ vanja s kandis sladkorjem?” “Ne, ma soeur”. Pri tem odgovoru izbruhne zasmeh. Vse priče, ki so bile pri Massabielli, rez¬ getajo, celo Marija ne more skriti ki¬ slega nasmeha. Sestra Vauzous pusti, da se vihar poleže. “Poglej, Soubirous, celo tovarišice se tvoji neumnosti samo smejejo. Name¬ sto, da bi se ukvarjala z resnim delom, uganjaš docela neumno igro, samo da bi se pokazala. Do sedaj sem te imela za neumno. Toda ti nisi neumna, tem¬ več vse kaj hujšega. Veliko od tebe ni¬ sem pričakovala. Tega si pa vendar ni¬ sem mislila, da se boš igrala z najsve¬ tejšim in igrala klovna omejenim lju¬ dem ... Tako, in zdaj se vrni v klop in sram naj te bo, da si sveti postni čas ta¬ ko nesramno motila s svojim zapozne¬ lim pustovanjem!” Popoldne se vleče Bernardka znova v šolo. Sklonjena je od neizrečne boli. Sama gre, vsem se umika. Niti družbe sestre Marije ne bi mogla danes prena¬ šati. Po poti pa jo sreča gospodična Pey- ret in jo spremi kratek kos poti. Glava odrasle spremljevalke se maje od pobož¬ ne ogorčenosti. “Nezvesta si, Bernardka. Nezvesta Gospe in nezvesta svoji dobrotnici, go¬ spe Milletovi. Kako sva čakali danes zjutraj pri Massabielli! Gospa Millet in jaz in mnogo, mnogo ljudi. Sto frankov bi stavila, je rekla gospa Millet, da Ber¬ nardka ne bo nezvesta...” “Prepovedali so mi vendar,” vzdihne deklica. Šivilja, ki ji noben zaplet ni bil dovolj zanimiv, je zbadala in ščuvala naprej: “Ah, kaj, prepovedali ? Kdo ti more prepovedati, da greš, kamor hočeš? Ne pusti, da te ima Jacomet za neumno. Samo ustrašiti te hoče. Napraviti ti ne more prav nič, ker ti ne more ničesar o- čitati, in če bi te res zaprl, potem se pač pusti zapreti, dragi otrok. Dolžnost je dolžnost...” “Toda oni hočejo zapreti tudi moje starše. In potlej bi mlajša brata morala stradati...” “Nič zato, nič zato,” hiti Peyretova. “Lahko da tudi starše zapro. Toda bese¬ de ne smeš prelomiti, svoje dolžnosti ne smeš zanemariti...” dom imata precej izenačene igralce in zato bo vedno ostra borba med obema, kadarkoli se bosta spet pomerila; upaj¬ mo, da ne bo treba predolgo čakati. SFZ Moron ima predvsem mlajše moči, ki bi s primemo vajo dosegli še lepe uspehe; je to poznalo. Tudi SFZ Lanus bo z vajo izboljšal rezultate. Vse to pa je seveda odvisno od časa, ki ga nikomur ne pre¬ ostaja, a če ima kdo veselje do športa, ga že najde. Bs RAZGOVOR Z V ©ROMEOVIM Mr. P. W. Smyth je v imenu US kon¬ gresnega odbora za ugotavljanje proti- ameriške delavnosti poslal Svobodni Sloveniji vrsto knjig, ki jih je ta odbor izdal. Knjige obsegajo ogromno količno podatkov tako o delavnost USA KP, ka¬ kor tudi ostalih državnih KP, podatke o Kominformu in Kominterni, rovarje¬ nje poklicnih revolucionarjev itd. V vr¬ sti knjig, ki jih izdaja ta odbor, pa je izšla tudi posebna knjiga s prispevki najboljših svetovnih poznavalcev komu¬ nizma z naslovom The great pretense — zbirka člankov o antistalinizmu po XX. kongresu KP ZSSR. V tej zbirki je tudi članek bivšega SA ambasador¬ ja v Moskvi Williama C. Bullitta z gor¬ njim naslovom. Članek prinašamo v iz¬ vlečku (op. ured.) ★ Nanašajoč se na Hruščove besede o Stalinovih grozodejstvih pravi Bullitt tole: “Premnogi med njimi so bili zločin¬ ski kriminalci na svoj način že dolgo preden je Stalin prevzel vso oblast. Tako je n. pr. maršal Vorošilov, ki je danes predsednik države — nekaka kra¬ ljica Elizabeta Sovjetske zveze — imel vedno pripravljen prijazen, razorožujoč nasmeh in je tudi znal pobožati otroke po glavah — pa kljub temu ni bil najlep¬ ša rožica v komunističnem vrtu. Kako lepa rožica se meni zdi, bom najlaže prikazal, ako povem tole: Nekega zimskega večera 1934 je se¬ del na moji desni pri večerji, maršal Budjonij pa na levi. Popila sta že kar precej vodke in bila oba zelo sproščena in vesela. “Veste, Bullitt”, je dejal Vo¬ rošilov, “tale Budjonij je mož, ki je dobil državljansko vojno, pa niti ni vedel, za¬ kaj se je boril.” “Res je,” ise je zasmejal Budjonij. “Moje načelo nikoli ni bilo: proletarci vseh dežela, združite se, pač pa: konje- ničarji vseh dežel, združite se! Pravza¬ prav še ne vem, zakaj se že tako dolgo borim, ko sem vendar že končal kar le¬ po vojno”. Nasmeali smo se, Vorošilov pa je dejal: “Mislim, da je najbolj čudovita stvar, kar smo jih naredili, bilo zavzet¬ je Kijeva brez boja.” “Kako se je pa to moglo zgoditi?” sem vprašal. “Takole,” je povzel Vorošilov. “Enajst tisoč carističnih oficirjev z ženami in otroki je bilo v mestu in imeli so več čet kakor mi. Z bojem ne bi Kijeva ni¬ koli zasedli, pa smo se zato lotili propa¬ gande: povedali smo jim, da bodo sme¬ li iti vsakdo na svoj dom, poleg tega da GORIŠKA IN PRIMORSKA V Števerjanu, kjer je zmagala lista Slovencev demokratov, je bil ožji obč. odbor sestavi en takole župan Hermene- gild Podveršič, podžupan učitelj Ciril Terpin ,drugi podžupan Alojzij Hlede, Orlando Pušnar iz Jazbin in Ivan Kor¬ šič pa namestnika. ®r. L Berce bo ordiniral od 23. aprila t. I. na Rivadaviji štev. 3729 T. E. 88-8239 ob torkih in četrtkih od 4. do 7. ure, ob sobotah od 3. do 7. ure Pakete za Veliko noč vsakovrstne, kakor tudi zdravila, ši¬ valne stroje, radijske aparate, dvoko¬ lesa itd. najbolje in najceneje pošilja Jadran - Pak Charcas 769. Blizu Retira. TE 31-8788 Buenos Aires Uradne ure od 15-19 -ure, ob sobotah od 11-13 ure. Pismena naročila, kakor tudi denar, pošiljajte po giro postal ali z bančnim čekom na ZDENKA KALEČAK Casilla de Correo 340 - Buenos Aires Vsi paketi so zavarovani in prispejo v 21 dneh. Znatno znižane cene! bo naša armada z njimi ravnala kar najbolje mogoče — in so verjeli ter se vdali.” “Kaj ste pa potem naredili?” sem spet vprašal. “O,” je mirno dejal Vorošilov, “po¬ strelili smo vse moške in dečke, vse že¬ ne in dekleta pa poslali v javne hiše za “našo armado.’ “Ali mislite, da je bilo to primerno?” sem spet vprašal. “Meni je bila na skrbi moja ar¬ mada, ne pa zdravje tistih žensk”, je rekel Vorošilov. “Vsekakor pa to samo na sebi ni posebna zadeva, saj so itak vse ženske umrle v teku treh mesecev’. Bullitt zaključuje: “Upam, da se bo¬ do Amerikanci, ki bi morda utegnili na¬ sesti kateri koli komunistični obljubi, spomnili usode carskih oficirjev, njih žena, sinov in hčera v Kijevu. Sedanji sovjetski nameni pa so jasni: hočejo nas zavesti v trdno spanje smrti, med¬ tem ko Sovjetska zveza dokonču¬ je popolno kontrolo nad novimi področji brez vsake vojne, hkrati pa pripravlja zadostnd:, količino hidrogenskih bomb in medkofttinentalnih jet avionov, da bo na- novonašli sili prizadala smrtni uda¬ rec: tako nas bo nekaznovana lahko popolnoma uničila.” ESLOVENIA LIBRE Redaccion y Administracion: Ramon Falcon 4158, Buenos Aires Argentina DRUŠTVENI OGLASNIK Vsaj enkrat na leto pozabimo na vse, kar nas loči in se spomnimo samo na to, kar nas druži in kar nam je vsem skupno-spomin na domovino. Ta spomin bomo obhajali skupaj dne 28. aprila na Slovenskem dnevu na Pristavi. Javni delavec je tisti, ki ne dela sa¬ mo zase in za svojo družino, ampak tu¬ di za ožjo in širšo skupnost kot dru¬ štveni odbornik, igralec, pevec, publi¬ cist, pisatelj, učitelj itd. Kdor pa dela za družbo, mora družbo poznati. To zad¬ nje bo dobil v dr. Ahčinovi Sociologiji. DVE PROSLAVI DNEVA HRVATSKE DRŽAVNOSTI V BS. AIRESU Na drugem mestu objavljamo poroči¬ lo o ustanovitvi Hrvatskega demokrat¬ skega odbora za Argentino, ki odklanja totalitaristične, metode ustašev, je pa za hrvatsko državo in proti Jugoslaviji. Odbor Hrvatskega demokratskega od¬ bora za Argentino se je obrnil na usta- ško organizacijo “Hrvatski domobran” s predlogom naj bi se letošnja prešla-.., dneva hrvatske državnosti izvršila v “soglasju z zgodovinsko resnico in na način, ki bi bil dostojen hrvatskega na¬ roda.” Ker pa Hrvatski demokratski odbor od ustaškega Hrvatskega domobrana ni dobil odgovora na svoj predlog — kot poročajo tuk. “Hrvatske Novine” pač pa je Hrvatski domobran objavil, da se bo proslava vršila na isti način kot druga leta, je Odbor Hrvatskega demokrat¬ skega odbora za Argentino sklenil, da se bo proslava dneva hrvatske državno¬ sti vršila “v splošnarodnem in demo¬ kratskem duhu” dne 7. aprila. Proslava bo v glavnem omejena na mašo ob 11. uri v frančiškanski baziliki. Pridigo bo imel frančiškan dr. Metod Kelava, pel bo pa zbor župnije Sv. Telma Perosija- vo mašo s spremljavo orkestra pod vod¬ stvom g. M. Kovačeca. V City hotelu bo pa tiskovna konferenca. Ustaška proslava neodvisne hrvatske države bo pa 11. aprila. Ob 8. uri bo maša v cerkvi Ntra Sra de Mercedes, ob 9. polaganje venca na grob San Mar¬ tina, ob pol deseti uri pa akademija v Gran Cine Florida. OBVESTILA Branko Rozman, Roka za steno, sobo¬ ta 6. t. m. ob osmih, dvorana kolegija Santa Rosa, Bme. Mitre 1655, Capital. Kot zadnjič (Družba pri koktajlu), bo tudi tokrat začetek točen. Ponovitve ne bo, kot je bilo prvotno javljeno. Naj¬ bližji dohod: s Plaza Congreso eno kva- dro po Callao in nato poldrugo kvadro navzdol po Bme. Mitre, v bližini cerkve La Piedad. Obveščamo vsa dekleta, da je SDO organiziraal redno telovadbo s prostimi vajami in igrami pod resnim in veščim vodstvom. Vaje so na Pristavi v Moro- nu vsako soboto od 4. do 6. ure popol¬ dne. Vse iskreno vabljene. Povabite tu¬ di svoje prijateljice. Odbor SDO. Sestanek Slovenske fantovske zveze bo v nedeljo, 7. aprila po mladinski sv. maši v dvorani Slovenske hiše na Ra¬ mon Falconu 4158. S tem sestankom začne SFZ vrsto aktualnih predavanj o pripravi na zakon. Govori č. g. dr. Branko Rozman. Odbor SFZ. Vsi srednješolci vabljeni na sestanek, ki bo v nedeljo 14. aprila, po sv. maši, ki je ob pol deseti uri dop. na Ramon Falconu 4158. Odbor ZSS. Slovensko planinsko društvo bo letos za Cvetno nedeljo zopet prodajalo male slovenske butarice v prid slovenskega planinskega stana v Bariločah. Butarice se bodo dobile od petka 11. t. m. dalje v prostorih Društva Slovencev, Ramon Falcon 4158 in v restavraciji Ilirija, Al¬ varado 350, Ramos Mejia. Za dobavo večjega števila butaric naj -««*• interesenti* obrnejo telefonsko na predsednika SPD g. Roberta Petrička na tel. štev. 31-8268 po možnosti med 14. in 16. uro. CERKVENI OGLASNIK Lanus V Slovenski vasi bo v četrtek pred prvim petkom ob 8. zvečer sveta ura in spovedovanje. Na prvi petek zvečer ob 7. bo sveta maša s postnim govorom. Velikonočno duhovno obnovo bomo ime¬ li v vikariji v četrtek, petek in soboto pred cvetno nedeljo ob 8. uri zvečer. Po govoru prof. dr. Ignacija Lenčka bo bla¬ goslov z Najsvetejšim. Vse tri večere prilika za spoved. Skupno sveto obhaji¬ lo bo naslednjo nedeljo zjutraj. Na velikonočno nedeljo popoldne bo prevzvišeni škof dr. Gregorij Rožman blagoslovil temeljni kamen nove cerkve “Marije Kraljice” in “Baragovega misi- jonišča” v Slovenski vasi. Tako 3e bo izpolnila tiha, a velika želja mnogih rojakov, naj bi temeljni kamen prve slovenske cerkve v Argentini blagoslo¬ vil naš slovenski škof Gregorij Rožman. Obenem bo pa ta slovesnost blagoslova tudi poslednje opravilo prevzvišenega med slovenskimi rojaki v Argentini pred njegovim odhodom v Združene dr¬ žave, kamor bo odpotoval naslednji dan zjutraj. Že sedaj vljudno vabimo vse sloven¬ ske rojake na slovesnost blagoslova! Podrobni program bo objavljen pozneje. V enem največjih mest provincije NAPRODAJ KONZULTORIJ PEDICURA s stanovanjem 2 sob, kuh., kop, tel., 2 dvorišči. Dohodki mes. $ 9.000.— Stroški z najemnino vred pa $ 800.— Posebno znanje ni potrebno, ker kupca nauče in vpeljejo v treh mesecih. Odda se z vsem inventarjem in pohištvom ter klientelo. Izredna priložnost za pridnega Slovenca. STAVBKČE 240 m- v Llavallol, $ 4.500.— in mes. obroki po $ 100.— JANKO ŽIROVNIK Dorrego 2645 - lr D Matr. Prof. 1321 T. E. 71 -1223 - Poverite mi prodajo svoje hiše, trgovine, tovarne, stanovanja - "EUROPAK” CANGALLO 439, oficina 119, I nadstropje T. E. 30 - 5224 Buenos Aires pošilja v domovino iz svojega skladišča v Trstu vsakovrstne pakete z živili, šivalne stroje, dvokolesa, radijske aparate, škropilnice za vinograd in podobno. Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših predpisih oproščeni carine. Pošiljamo tudi vse vrste zdravil z letalsko pošto in pakete iz Argen¬ tine z živili in blagom, ki jih stranke same prinesejo. Paketi prispejo iz Trsta v roke prejemnika v okoli 25 dneh in so v celoti zavarovani. Prodaja ladijskih in letalskih voznih kart za vse ladijske ter letalske družbe po uradnih cenah. Uradne ure od 9.30 do 19. ob sobotah od 9. do 12.30 Naročila in denarna nakazila pošiljate na- EUROPAK - CANGALLO 439, of. 119. 1-er. piso - Buenos Aires