fflr«« w i-""'"" Številka stane 1 krono.
v <btavl sa»
tak iotrtek ta veija • tf c d «k * Maribor« •
na dom za oefo loto ieta 20 K, 10 £«trt leta 1itci> Jugoslavije 50 K.
i poMje na uprav-„^ .Slovenskega Gospodarja" * HfcrUx.ru. Koroške cesta it. 5.
•« dopoilija do odpovedi. JbraŠaina se plačuje naprej. —i— Teieion l?ev. 220. —:—
LIST UODSra f POUK 18 ZÜM&0
iKWii'rwpiwatflrcy^*
20.
Ma£>ibox>, dne 19. maja 1931.
UA« „KatoL teko met dobivajo U»t br« poaebaa
ročnlne. — UredbOtvo : Koi c ».»ta kt S. Rokopisi se ne vre UpravntStv« «prsjema na inserete ta reUaraacQe. Cm* inseratom po dogovora. Za «di kratne oginse primerea pofMNf, Nezaprte reklamacije to i
proal«. -:- Taiíiof, H. 2*6.
6d. letnik.
Srečen in zadovoljiv izid občinskih volitev.
Ko smo šli v volilni boj za naše ob čine, nismo nikdar mislili, da bi naša stranka mogla doseči tako sijajen uspeh. Številke govorijo! Zadnje dni si-<:er skušajo demokratski uradniki na okrajnih glavarstvih število naših odbornikov zmanjšati enostavno na t" 'p način, da naše somišljenike pripišejo n kaki drugi nam nasprotni strank:. A to jim ne bo prav nič pomagalo. Mi ¿smo zmagali nad vsemi strankami. — Oobi'i smo zadnje dni številke, ki se ¿e v posameznih občinah spremenijo nam v dobro. Po najnovejših podatkih, ki smo jih dobili deloma iz uradnih vi-K:vt deloma od naših zaupnikov, je skupni izid po okrajih sledeč
Sodni okraj Maribor, odbornikov 1040. SLS «17, to je 60%, vse nasprotne stranke 423, to je 40%.
Sodni okraj Slov. Bistrica: odbornikov 496. SLS 41L to je 82T86 %, vse nasprotne stranke 85, to je 17.14%-
Sodni okraj S v. Lena r t:- od -bornikov 472. SLS 393, to je 83.28%, vse nasprotne stranke 79. to je 16.72%
Sodni okraj Rogatec: odbor -nikov 244. .«LS 129, to je 52.87%, vse nasprotne stranke 115, to je 47.13%,
Sodni okrai Kozje: odbornikov 398 Sl>' t0 54.50%, vse nasprotne stranke 181, to je 45.50%.
Sortni n>rai Gornji grad: r d-bornikov 182. SLS 99, to je 54.40% , vse nasprotne stranke 83, to je 45.6%
Sodni okraj M a r e n b e r g :i odbornikov 186. SLS 97. to je 52%, vse nasprotne stranke 89, to je 48%.
Sodni okraj Ormož: odbornikov 486. SLS 388. to je 79.83%, vse-nasprotne 98, to je 20.17%.
- Sodni okraj P. tuj: odbornikov je 958, SLS 661. to je 69%, vse nasprotne stranke 297. to je 31%.
Sodni okraj Konjice: odbornikov 434, SLS 321, to je 7*4%, vse na-sprotie stranke 113, to je 26%.
Sodni okraj Ljutomer: odbornikov 356, SLS 264, to je 74.34%, vse nasprotne stranke 92. to je 25.66%'
Sodni okraj Gornja Radgona:» odbornikov 348, SLS 208, to je •>0%, vse nasprotne stranke ,140, to ]e 19%.
..Sodni okraj Šoštanj:' odbornikov 176, SLS 100, to je 56.81%, vse nasprotne stranke 76, to je 43.19%'.
Sodni okraj .Vransko.-' odbor. -nikov: 148, SLS 65, to je 43.92%, vse lasprotne stranke 83. to je 56.08%.
Sodni okraj Slovenjgradec
odbornikov: 234, SLS 153. to je 65.S8 %, vse nasprotne stranke 81, to je 34.62%.
Sodni okraj Celje: odbornikov. 444. SLS 192, to je 43.47%, vse nasprotne stranke 252, to je 56.53%.
Sodni okraj Brežice: odbornikov 270, SLS 51, to je 18.86%, vse nasprotne stranke 219, to je 81.12%.
Sodni okraj Šmarje pri Jelšah odbornikov 206. SLS 113. to je 54.89 %, vse nasprotne stranke 93, to je 15.11%.
Sodni okraj Sevnica: odbornikov 184, SLS 107, fo je 57.87%, vse nasprotne stranke 77, to je 32.13%.
Sodni okraj Laško: odbornikov 196. SLS 113, to je 62.24%, vse nasprotne stranke 83. to je 37 76%.
Skupno število odbornikov (razun nest Maribor, Celje in Ptuj) na. Slov. Štajerskem ie 7458. Od teh mri SLS 469:) zanesljivih, to je 63% vseh al -horrikov. Vse nasprotne stranke: ?o-cijalni demokratje, narodni socijalirvi, komunisti, samostojni, demokrati 'Ar razne gospodarske, združene in kra»e-vnp stranke (med katerimi je veliko število naših) imajo skupno 2759,. to te 37%. Povdarjamo pa, da so te števi'ke večinoma „uradne." Ker so uradniki in žandarji umetno, spremenili mnoan ših najboljših somišljenikov-odbornikev, v nasprotnike, bo število naših mati -datov po končni natančni Statistiki 'z-našalo gotovo nad 5000.
Slava zavednim našim zaupnikom in volilcemft
Kako nas „osrečujejo" demokrati in samostojni na polju šolstva?
Ako se ozremo okrog po naši slovenski deželi, vidimo, da so skoro v vsaki naši župniji največja ter naj lepša, poslopja ravno šolska. Ta ljudsko šolska poslopja na kmetih je zgra dil pod staro Avstrijo naš davkoplačevalec in imel radi tega tudi pravico potom krajevnega šolskega sveta vsaj posvetovalno soodločevati pri nastav-Ijenju učiteljskih moči in tudi nadzirati poduk, kaj in kako pod.ičuje učitelj otroke v od vaških davkoplačevalcev zgrajeni ter vzdrževani šoli. Lju-uske šolie po deželi je torai do danes zidalo, vzdrževalo in deloma tudi nad ziralo našo kmetsko ljudstvo po nalašč zato od njega izvoljeni zastopnikih, Sedaj pa je naenkrat padlo v glavo beograjski demokratsko samo -stojni vladi, da se moraio ljudske šo-ie podržaviti. Izginejo tudi krajevni
šolski sveti, na katerih mesto stopijo nekaki krajevni šolski odoori, ki pa ne bodo imeli niti najmanjšega vj)liva pri nastavljenju učiteljskih učnih rao ei. Šolstvo se* bo pri nas po novi navedbi najzagrizenejšega liberalnega prosvetnega ministra Pribičeviča po celi naši kraljevini zenačito in pedr-žavilo, to se pravi, da bomo mi Slo -venci, ki imamo že itak najlepša in najboljša šolska poslopja, taka tudi pri zenačenju in podržavljen ju ljud -sfcih šol pomagali z dav^c graditi po Srbiji, Macedoniji in Griugori, kjer sploh niso poznali doslej ljudskih šol na kmetih.
Ta sad zenačenja in podržavlje -jiiu ljudskih Šol nam je pr.uesel centralizem, kajti pri slovenski avtonomiji bi si mi Slovenci prav izlahka vzdrževali naše lepe ljudsko šole somi. Sedaj bomo pa pri centralističnem po državljenju ljudskih šol potoni davkov plačevali za naše in celo.uo jugoslovansko šolstvo tudi za kraje, kjer še šol doslej niti videli niso. Pri ' vsem tem podržavljenju šol m vzdrževanja iz kmetskih žepov pa ne bo imel kmet niti najmanjše besedice Sjouiočbe pri nastavljienj/u učite^jstva in učitelj bo odslej lahko v šoli učil kaj in kako bo hotel ne oziraje se na želje in zahteve naših krščanskiii slovenskih staršev.
Ta nova šolska naredim, o podr -žavljenju ali ropu kmetskih šolskih pravic je sad centralizma in so pri njej sodelovali naš demokrat dr. Ku-kovec in samostojni pravdar za kmet sko pravo (jprav, krivico) Pucelj.
Citareljem našega lista je še ¿o -to\o v živem spominu naša borba proti soKoiizaciji naših kmetskih šol. Ker smo se tozadevno mi Slovenci tako krepko postavili v bran, se ni upal po naših ljudskih šolali prosvetni minister Pribičevio upeljati sokolske vzgoje. Da pa vendar dosežejo brezver-iu demokrati namen in <ilj sokolske vzgoje, nas je demokratsko-samostoj -ua beograjska vlada onesrečiia z novo šolsko naredbo, ki pravi da se bo do po ljudskih šolah prirejala prosvetna in gospodarska predavanja, katera bo vodil in nadziral edinole učitelj. Kedo je ta učiteij? Pri nas Slovencih žalibog tudi na kmetih človek, ki najmanj obitekuu cerkev, ki verskih dolžnosti sploh ne ali slabo izpolnjuje, ki najbolj zabavja čez vero in duhovščino, ki je demokrat in Sokol z dušo in telesom. Kaka do bodo potem predavanja pod nadzorstvom brezplačno. Znano pa je, da je pri lacega ravnokar omenjenega učitelj -stva, si pač lahko mislimo. Ta nared-bu o predavanju po liudskih šolah
; od nadzorstvom liberalnega učitelj -siva ni nič druzega, nego javnosti nekoliko prikrita sokolizacija ljudskega šolstva. Kar niso dosegli demokratje pod očitnim imenom sokolizacije ljudsko šolske vzgoje, to bodo sedaj po -trm brezverskilvsokoiskih predavanj pod slepilom, da so ta predavanja na tič.iteljevo odgovornost pro vetne ter gospodarske vsebine. To je zopet nova šolska naredba, s kat-i-.j so našo 1 ščansko kmetsko ljudsivo v Slov©-ni ji onesrečili demokrati in samostojni iz Beograda.
Doslej je po še staroavstrijski na-^ adi. izvršil na deželi popisovanje ljiidskošolskih novincev šolski vodja brezplačno. Znano pa ¿o, da je pri nas v Jugoslaviji dane«-, malokedo plačan tako dobro kot učiteli. V de -icckraitsko-sainostojnem smislu ¡»reo -siiovani višji šolski svet v Ljubljani f-a je sedaj izdal naredbo, potom ka-tere bo dobival šolski vod i a iz zaklada krajevnega šolskega svata posebno nagrado za popis šolskin novincev in •sicer od vsacega otroka po dva dinar ja. Po tej naredbi bo izvrši' šolski vo dja šolsko popisovanje od hiše do hiše in bo zato poleg mesečne dobre piače še posebe"' plačan iz zaklada krajevnega šolskega sveta, kateri se napolnjuje in vzdržuje na račun umetskih davkoplačevalcev.
Zopet eno novo davčno fesetje za našega že itak do onemoglosti preob-dapenega kmeta.
To so torej na krAUv. omenjene i tri nove šolske natiedbe ki bodo nai-| bi Jj v živo-občini;o zadele :«"i4e¿a slo venskega kmeta in kutiu:*1 so naložili kmetskemu ljudstvu on., ki so se šli fcoAit v Beograd za kmetsko pravo 'n razbremenitev -- sámoa'cto». ki se po tegujejo na vso moč za centralistično ustavo.	•
Podržavljenje ljudskih šo5 sokoli-z-icija in plačevanje popisovanja šolskih novincev ie sad 28. novembra nii"ulega leta, \c je naš kn-.et veriel in zaupal zastopstvo svojih pravic m koristi kmetskim lzdajieam in koritar, jem samostojnim.
Jasna beseda o nepoštenosti „Samostojne" in njenega vodstva.
Pri seštevanju glasov za volitve * konstituanto se je pri mariborski komisiji napravila napaka, ki je jasno, razvidna iz številk in je tudi uradno dognana Po noštenem računu je iz -voljen naš osmi kandidat g. Skoberae in ne g* Kirbiš iz St» Janža. Ko se je to ugotovilo, so našli izgovor, da so krivično in napačno razglasitev volil-
Zaklad na otoku.
jto fcigleSkega prevedel Panlus, IEMM
„Kaj:- — Bežati? — Zajci!" je za-vpil Pater. „Dirk je bil osel in straš-Jjivec od nekdaj! Ne menite se zanjjj Ti ljudje morajo biti čisto blizu! — Ne morejo biti daleč! Kar pod vašimi rokaoni so! Iščite jih! — Iščite jih! Pseta! O, vrag vzemi mojo dušo!; — O, da bi imel oči!"
Starčeve besede so očividno naredile vtis na njegove pomagače, ker dva izmed njih, sta res začela stikati krog hiše. pa zpIo malomarno, se mi je zdelo, in vsak trenutek pripravljena na beg, če bi se pokazala nevarnost. Drugi.pa so ostali na cesti, ne-vedoc. ka.i bi storili.
„iTiicoaki vam ležijo tu-le za gr -movjem'-. iih je nahrulil,'vin vi postopate ic cinoate po cesti! Bogati boste kakor knezi, ako najdete tele ljudi. Pravim vam, da so tukaj kje blizu in vi še pomi£ljpte! Nobeden si ni nnal pred Bida, edini jaz — ubogi in slepi čiovek; in meni naj uide sreča zavo-•jo vas»; Jaz naj ostanem zaničevan
(jostop^č in I orni jn naj prosjačim /a kapljico ruma, l»o bi se lahko vozi! z bogato koi : C-» hi imeh le toliko po-uma, kakor č-v v n.oki, bi jih hitro prijeb —"
„Ne jezi se, Peter", ie eden zagodel, „s*i; smo našli njegove zlate!"
„Moj oče pa. da so skrili tisto torbo Flir 'ovo", je drugi rekel. „Vzemi zlate, Teter, in ne vihraj tukaj po ce-Msti!"
Res se ie s1p'>»p vedno bolj raz -burjal pri teh očitkih. Nazaduie ga je premagala strast in jeza, začel je kar na slepo klestiti r>o njih in njegova pa lica je krepko priletela na enega ter drugega.
Pa niso mu ostali ničesar dolžni. Kr.opko so mu odgovarjali, umikal palici in mu jo skušali izviti iz rok.
Pretep je rešil naju. Nihče se ni več zmenil za pobegle „gostilničarje", in ko so se še ruvali in suvali po cesti. so zatopotala izza vaških gričev konjska kopita. Obenem je počil nekje na griču strel.
To je bilo menda zanje znamenje skrajne nevarnosti, kajti rokovnjači so se namab ramršili n?» vse strani, eni proti obali, drugi proti gričem, in v
manj kot pol minuti ni bilo nobenega več na cesti.
Le sleni Peter je ostal. Zapustili so ga bodisi, da so nanj pozabili v svojem divjem strahu, bodisi ker so sp hoteli maščevati za njegove psovke in udarce. Ves zmešan ie stopical gor-indol in klical tovariše. Nazadnje je ubral čisto napačno smer, stekel mi -mo mene Čez most proti vasi in vedno ¿ričaf:
„Dirk! Črni Pes! John*i! — saj vendar n« bodete zapustili starega in slepega Petra — prijatelji — nikar me ne zapustite!" —
V tem se je topot konj naglo pri -bližal in štirje jezdeci so se prikazali vrh griča v jasni mesečini in skoko -raa hiteli navzdol.
Slepec Je opazil svojo pomoto, — kriknil je, skočil na rob ceste in se zavalil v jarek. Pa hitro je bil zopet na nogah, nanovo se je zagnal po cesti. popolnoma zmešan, in jp prišel tu prvemu konju naravnost pod kopita.'
Jezdop se mu !e še skušal izogniti, pa zastonj — konj ga je sunil ob' tla. strašno je zavpd stari slepi roko vnjač, kopita so ga poteptala, malo se
* Izgovori: Džoun.
| je še dvignil, pa je spet padel in se ni ganil več.
Planil sem na noge in zaklicaj jez decem. Ustavili so se nedaleč od mosta, ko so zapazili nesrečo.
Spoznal sem, kdo so bih. Eden. najzudnji, je bil lant iz naše vasi, ki je šel po dr, Livesey-a, drugi trije pa so bili vojaki bližnje stražne posadke. Njen poveljnik je namreč tudi iz -i vedel o sumljivi jadrnici, ki se je tod skrivala, in je prišel na poizvedovan-' je. Potoma jih je srečal vaški sel, ko je jezdil po zdravnika, in jih je hitro pripeljal nam v pomoč. Rešil nama je življenja.
Peter je bil mrtev. Mater smo popeljali v vas. Mrzla voda in dišave sn jo hitro snet zbudile k zavesti. Strah jej ni mnogo Škodoval, le venomer je obžalovala, da kapitanov, dolg še ni bil v redu plačan.
Stražni povej:r ik :e s svojo četo hifel poiskat sumljivo barko.
Toda, pot po skalnatem obrežju jo b'1-1 strme in tefc^ na. morali so sto -piti s konjev ter jih voditi za seboj in in »-»oAr-ci ¡n «vjr^no so se smeli bli -žati zalivu, da jih ne bi kje razbojniki napadli iz zasedo.
(Dalje jirihodnjič.).
nega rezultata pridržali, češ: iz treh" kra.evnih volišč ni spisov. Seda) so se našli tudi ti. Kljub vsemu pa „Samostojna" in ž njo demokratje nimajo toliko osebnega in političnega pošt?n-ja, da bi priznali zmoto in dali nam, in Skobernetu jasno pravico. Kirbiš je nepošten dovolj, da jemlje dijete, ki mu ne gredo, in cela stranka samo -stojnih ]0 ravnotako nepoštena, da trpi to nepošteno početje. Kaj še pričakujete enega poštenega dejanja od ljudi, ki osnovne politične in osebne poštenosti nimajo?! Dokler se jasni, u-nadno ugotovljeni j^ogrešek mariborske komisije vedoma in namenoma no popravi, je upravičen nasproti Kirbi-šu in celemu vodstvu SKS očitek osebne nepoštenosti. Ali res tudi celi jugoslovanski parlament ne zmore toliko samospoštovanja, da bi napravii tu kaj red v smislu pravice, poštenja in zakona?!
Moja ugotovitev.
Moj miren, dostojen in stvaren z navedbo vzrokov in virov podprt odgovor. je razburil in razvnel g. posl. Ureka lako, da je objavil s svojim i-meuorn še en članek; v njem pa hoče že bolj s surovostjo in neresnico pre-kričali moje dokaze.
Moi al bi popisati celega „Slovenskega Gospodarja", ako bi hotel točko za točko ovreči nova sumničenja in nova /tvijanja. Zato pravim: kaor še una zmožnost, mirno in trezno presojati, naj vzame v roke Urekove in moje «'.¡ankel Razsodbe, pravične in stro gse ne bojim.
Naš voditelj dr. Korošec je v svoji izjavi tudi jasno aokazal, da ga je g. pesi. Urek nemožato in nepošteno sumničil dejanj, ki jih dr. Korošec* in naša rranka nimata na vesti. Misnm, da ima vsa javnost sedaj začasno gradivu dovolj, da si napravi svojo sodbo o posl. Ureku. Ovrgel bi tudi z lah -koto zadnjič preostale trditve, ali po dr. Koroščevi izjavi in drugem Ure-kovom članku je to čisto nej>otrebno , kajti g. Urek je v svojem sovraštvu nepoboljšljiv, mi pa smo mu dokazaii, da se je v celi vrsti slučajev nepošteno rlapai. Pregovor pa pravi: „Kdor en Vrat laže, temu se ne verjame." Ko to poliiba, čas in primerna prilika , razkril bom še druge Urekove neres-ričnc.sti. Prav. nič se ne ustrašim nje-gcve sifrovosti in malo mu pomaga, da me, ¿koša diskreditirati in smešiti pri ljudstvu, ker sem profesor.
Meni je vsadil v srce s svojim po-šioniin delom in strogim vzgledom moj ranoumrli kmetski oče spoštovanje do resnice in poštenosti in stud pred lažjo in remožatostjo. Pri svoji ljubi k** SČanski kmetski materi in v naši domači kmetski rojstni hiši pa še pijem sedaj iz najčistejšega vrelca krščan -&ke ljubezni, zaio smatram tudi za svo jo dolžnost, po svoji najboljši vesti in zmožnosti služiti ljudstvu. To vedo pa vsi, ki me poznajo.
Co smo mi in naše časopis e res tako slabi, zakaj opravičujete Vi svoje početje ž njim in se ravnate po njem?! Pokažite, da ste res boljši in dostoj -uejši! Tega ne morete, ker ste z lažjo in natolcevanjem združili še surov o , pri zrelem in dostojnem jugoslovans -kem kmetu nepoznano neotesanost. Na to pot pa Vam jaz sledil ne bom, ker v tem z Vami nočem tekmoval:.
Z oznanjevanjem sovraštva ter Širjenjem neresnice ste in boste morda trenotno koristili sebi, a škodovali ljudstvu in ne želim Vam, da občutite vse žalostne sadove, ki jih rodi in vzgoji takšno početje v rodbini in v ja-Tnosti.
Ivan Vesenjak.
Politični ogled.
Kraljevina S H S: V kontti-iuanti so začeli sedaj še enkrat podrobno razpravljati o posameznih u -stavnih" členih. Na zadnji seji so se zopet prerekali za naše državno ima . Turki, Jugoslov. klub in zemljoradni-ki so se izrekli za naziv naše dr.*a-re „Jugoslavija." — Radi5 je Baje nameraval za.binkoštne praznike priglasiti svojo seljačko republiko, a mu je vlada prepovedala zborovanje. Demokrati bi radi razveljavili mandata Radičevili poslancev, a tega e pu^tii jo radikali.
Italija. Po vseli ilalijanskiH j
provincah so se vršile na binkoštno nedeljo državnozborske volitve, katerih se udeležujejo tudi naši neodrešc-ni bratje. V Istri so dobili Slovenci l mandat, na Goriškem 3 in v Julijski Benečiji 4. Ob priliki volitev so izvajati italijanski lašisti brezobziren pritisk na volilce.
O Gornji Šleziji, katero so, kakor znano, zasedli poljski vstaši in vojaštvo, izjavljajo sedaj Poljaki, da so dosegli svoj cilj in namen, da so pripravljeni se umakniti iz krajev, katere s', zasedli, da ščitijo poljsko !i'-d--ivo. Po poljskih četah izpraznjeno gornješlezijske kraje pa naj zasedejo medzavezniške čete, ne pa Nemci, ki bi se sicer kruto maščevali nad pc.j-skim narodom.
Tedenske novice,
t Odmevi obč. volitev v Sloven ji. Ob priliki občinskih volitev v Sloveniji se je izjavila pretežna večina za Slovensko ljudsko stranko in za druge protivladne stranke, naravnost a -ničujoče pa so bili tepeni demokrati in njihovi samostojni podrepniki. Deželna vlada, v kateri sedijo demokrat- iii samostojneži, bi sedaj rada prikrila Ig svojo polomijo in potvarjajo demokratski ligti poročila o izidih voliiev. Vse j to jim ne bo nič pomagalo. Vladni i stranki (za nas Slovence namreč, op. ur.) sta edinole samostojna in demc -kratska, ki nimate v slovenskem ljudstvu nobene opore, ker se zavzemata za centralizem, ki ga ljudstvo ne mara. Vse druge stranke, kakor: Slov. ljudska, narodno socijalna, socijaloo -demokratska in komunistična, obsojajo protiljudsko postopanje takozvanih po-Iieajdemokratov in slabostojrih, Protivladne stranke imajo v Sloveniji nad 80% vseh občin, od teh pa jih ima naša Slov. kmetska zveza ali Slov. ljudska stranka nad 70%, Ker je slovensko ljudsfvo enodušno odklonilo škodljivi vpliv belgrajskega centralizma, Je posla!nec dr. Anton Korošec pismeno vprašal ministrskega pi odsednika, da-li je voljan, spremeniti ljubljansko deželno vlado po načelih pravioe ;n poštenega parlamentarizma. To ven -dar ne gre, da bi par demokratov in samostojnežev v Ljubljani komandira-lo slovensko ljudstvo, ki se zbira v. vseh mogočih taborih, samo v liberalnem in slabostojnem ne. Občinske molitve so tudi za naše somišljenike lep nauk, kako se lahko od doli navzgor pritiska, ako se z vnemo in trudom po svetijo za časa volitev važnemu poslu agitacije.
t Proti žalitvi našega slovenskega naroda je nastopil pri beograjski vladi v imenu Jugoslov. kluba dr. Korošec. Naša demokratsko samostojna deželna vlada v. Ljubljani je izdala naredbo, potom katere bi bil vsak, ki bi zabavlial čez naredbe vlade: čez visoko davke, grajevredno postopanj z vojaštvom itd., od policijske oblasti brr.z vsake sodne razsodbe kaznovan do 20.000 K. Ako bodo začeli to na -redbo izvajati, potem bo hujše in bo manj prostosti v govoru ter osebnem občevanju, kot je bilo pod rajno A v -strijo v dobi svetovne vojne. Proti ravnokar omenjeni naredbi ljubljanske vlade, ki je nekaj ponižujočega in sramotnega za nas Slovence, se je pritožil na znotranjega ministra dr. Anton Korošec in zahteval od njega, da za-pove ukinjenje te samovlastno naredbe deželne vlade,: Iz zgoraj omenjene naredbe je več kot dovolj jasno razvidno, kako da so demokratje in samostojni nc za svobodo, ampak za su -ženjsko pokorščino našega kmeta. Samostojni boj za staro pravdo pomenja od dre do dne ljufojšo sužnost našega ljudstva ! Ako bodo samostojneži še dolgo vladali v Beogradu in Ljubljani, bodo zares v vsakem oziru SKS , = slovenskega kmeta smrt!
t Koliko je 1 ograjski vladi za kancelparagraf ? Beograjska vlada rabi za uzakonitev svoje centralistične ustave poslanske glasove kot riba vodo. Ministrski pradtAdnik Pašič se je spravil na dr. Korošca in mu oblju -bil, da ukine vlada takoj kancelpara-graf, ako bi glasoval Jugoslov. klub samo pri prehodnem ustavnem glasovanju za ustavo. Jugoslov. klub je to ponudbo Pašiča kratkomalo odklonil in glasoval proti, ker mi zahtevamo pred vsem ustavno avtonomijo Slovenije,
in bi glasovali le za avtonomistično u stavo. Iz Pašičeve mešetarije za kan-celparagral je razvidno, da sedanja
vlada ni vjiletla tega paragrafa v u-stavo iz potrebe, ampak da šikanira z
njim našo duhovščino in uganja svoje barantije.
t Koroško vprašanje. Poslanec drv Jos. Holin/ec je stavil tri ministra zunanjih zadev interpelacijo, v kateri ga ojjozarja na dejetvo, da je vrhovni svet sklenil, dodeliti Poljski one kraje Gorn. Slezije, k'i so glasovali za poljsko državo. Iiuerpelant o-pozarja ministra, da naj .c-la zastavi ves svoj vpliv, da se uveljavi to načelo tudi za Koroško. Ce velja to za Poljsko, zakaj ne bi tudi za nas?
t Našo disciplino hočejo kršiti* Dobivamo poročila, da skoro povsod, kjer se bodo te dni vršile vslitve županov, skušajo liberalci, oziroma samostojneži na vsak način preprečit' izvolitev naših županov. Osebnosti in krajevne spore tirajo sedaj v ospredje. Tako hočejo doseči, da bi bili izvoljeni županom in svetovalcem ali njih pr ista Ji ali pa manj zavedni možje. To delajo namenoma. Prosimo naše odbornike-somišljenike, da pri vo-litvi županov in svetovalcev frdno držijo našo strankarsko disciplino in da povsod, kjer imamo večino, ali pa ima mo vsaj polovico odbornikov, izvobjg na5e pristaše za župana in svetovalce. Disciplina je sedaj ena najvažneV ših točk. Držite jo!
t Volitve županov. Fr. občinah se Višijo volitve županov, izvoljeni so : i V občini S o d i n c i pri Veliki No - j delji odličen naš pristal F.~ic Ire.oPč i /dosedaj j.e bil župan nj^ov oče, tudi j naš zvest somišljenik). Kam niča | sccijai-demokrat Vogrinoc. S v. B a r i bara v, Halozah, vrl »nš somišlje - j nik J. Stumberger. V C i r k o v c a h pri Pragerskem J. Medvod iz Miho- ; vec (SLS), svetovalci: Ekart. Kis- i sine in Belcer. Naši kandidati so do. i bili 10 glasov, samosto so se cepili. Vsak je hotel biti župan i:i svetovalec. — Prosimo krilili poročil o volitvah županov.
t Samostojni fašisti. Pri občin -f-kih volitvah pri Sv, Lovrencu na Lr. polju dne 3. maja t. 1. je izšla SKS kot najslabša. Kljub temu pa so naredili isti večer nekateri samostojni razgrajači pod vodstvom ucinlja ,.so-kolaša* Štefana Gassenburger neke vrste obhod po vasi Sv. Lo/renc in sosednjih vaseh ter celo pji tulili' in krelili po samostojno divjaškem običaji. Nekaterim našincem so celo razlili šipo na oknih. Kaj bi n,, pr. naredila ta divjačina in Ka čo bi neki izgledalo, ko bi izšla ta sfančica iz volitev tako sijajno kot SLS Cele va. si bi od podivjanega veseija zažgali", ^•okolom in liberalnem učneljstvu časti tamo za tak napredek in da imajo t. ko inteligenco v svoji sred?. Naša poslance pa opozarjamo, da obvaru-jfjo našo mladino pred ioai vsiljivim fokolskim duhom,
t Ure kova polomija v ArtČah. Na dan Kristusovega Vnebohoda. je imel g. Urek v /.rtičah zelo klaverni shod. Ko so prišli ljudje iz cerkve, je takoj pričel z razlago svojega evangelija. Da Urek ni našel pranega razumevanja med ljudmi, je krivo dejstvo, da se je cela, nekdaj „s'abostojna" občina pričela dramiti. G. Urek je v (eku svojega govora požrl marsikateri u-gover kmetskih' žen in deklet, pa tudi vrli kmetje-zvezarji so precej neusmiljeno udrihali po Ureku. Celi shod je nudil skrajno smešno sliko. Urek je večkrat ponovil, kar je že uvodoma po vedai. Blatil je poslance Slov. ljudske sirEnke, dokazoval njih „nezmožnost" in jim očital izvozničarstvo. Najbrže je Urek mislil na slabostojne poslance. kar je lahko mogoče. Polirustalje tudi par vojnih kuratov, ki so mu po zatrdilu njegovih prijateljev zelo teknili. Posebno pozornost je posvetil še kancelparagrafu, obenem pa je tožil, da je „Kmetijski list" vse premalo razširjen, ker mu dela „Slov. Gospodar" preklicane sitnosti. G. Urek, ako ne bOote na Vaših posavskih shodih kaj pametnejšega razlagali, Vas nihče ne bo več poslušal. Gonja proti „farjem" je že preveč obrabljena — je kot star denar, katerega nihče več ne vzamoll t Zakaj je Samostojna propadla pri občinskih volitvah? Navihani naš somišljenik iz Plavča pri S veCni nam piše: Pri nas jo znani pelentar, demokrat, samostojnež, German in so«
cijaldemokrat Paskolo iz Slatine tipal dobiti našo obmejno občina v svo. je roko. Podpisov za kandidatno listo je še bilo za siio dovolj, dasiravno sot morali nekatere podpisi ponarediti. A 8. maja so Paskolovi jr*ndida?i in volilci v našo Skrinjico kazali figo m tako je tudi krogljica zdrknila v, Skrinjico Slovenske ¿judsk;.1 stranko. Sô-paj pa je jok in stok na nasprotni strani. Živijo samostojne fige!
t Za regulacijo Dravo. Poslanca P'Sek in RoSkar sta zahtevala pri mi rrstrstvu za poljedelstvo, da se izvedo v najkrajšem času najpotrebnejša regulacijska dela ob Dravi od Sv. Martina proti Ptuju, kjer izpodjeda voda rodno zemljo v bližiri. obrežja se nahajajočik posestev- Namestnik generalnega ravnatelja je obljubil, da piide osebno v Ljubljano in Maribor, in se bo ukrenilo vse potrebno, da se prepreči večja škoda.
t Državna cesta St. IJj-Velka-« Dne 12. in 13. maja je posobua komi-; sija, sestavljena iz zastopnikov dežel-: nega gradbenega odseka., gradbenega odbora v Mariboru in okrajnega zastopa pregledavala črto. po kaieii se bo gradila nova državna cesta iz St.. llja v Slov, gor. na Velko in Gornji Cmurek. V. državni proračun je po -stavljena za gradbo to prepotrabno ceste svota 754 milijonov krou.
t Vse krajevne odbora Kmeiske zveze v celjskem okrožji pozivamo, da takoj odgovorijo na za.bijt dve o_ krožnici glede izida pbö:;i»äli voiitev. Posebno nam natančno uazo&nito ime-na in naslove pristašev Kmetske zveze. ki so izvoljeni v obCuske odbore! — Tajništvo Slov. ljudske stianke v Celju, hotel pri Belem voLu
t Zaupniki Kmetske zveze v celjskem okrožju! Odgovorili takoj na naši dve okrožnici glede izida občinskih volitev! Naznanite takoj imena in naslove pristašev Kmiisks zveze, ki so izvoljeni v občinske odbore ! Ta poročala so ravno tako važna kakor priprave za volitve! — Tajništva Slov. ljudske stranke v Cëlju.
t Slovesna ustanovitev teL odseka Orel in tel krožka O lile Studenci pri Mariboru se je vrši-a dne 10. mar ja. Ob 9. url dopoldne Je bilo cerkveno opravilo, katerega j i z društveno zastavo udeležilo danil-o 3 nara-ščajem vred in pristopih k sv. obhajilu. Takoj po cerkveni slamosti se j'e vršil ustanovni občni zbor in bil tako postavljen temelj rovemu odseku m njegovem delovanju. Popoldanska prireditev se je zače'.i ob S4, uri. Godba je zaigrala orlovsko himno, na kar je predsednik ¿aprisesel član stvo pod društveno zastav:»; v. kratkem nagovoru je očrtat sedanjo, po večini slabo vzgojo mladine in razložil vzrok ustanovitve O'la, ki naj' pri vede našo slovensko m»aHino zopet na pot krščanskih katoiiùk'ii načel. Telo vadne točke, ki so nato sledile, so bile za tako kratko delovanje odseka 13 vršene zadovoljno. Po telovadbi se je razvila živahna prosta zabava,, Ude-Ježba občinstva je bila obilna, posebno so se izkazali bratj v HočanL
t Lep uspeli slovenskih konjerej-cev. Pri konjski dirki v Mariboru 15. in 10. maja so dosegli slovenski kon-jerejci iz Murskega'polja zelo lepe n-spehe. Znani dirkač g. M* Filipič iz Ktarenovevesi je prvi dan dobil s svojo t> letno „Pino" v ljutomerski dirki prvo darilo in obenem š3 častno darilo deželne vlade. Drugi da t je Filipič z isto kobilo ter z 7 letno ko. bilo „Predo" dobil zopet Ive prvi darili v takozvani Feniksdirkl. G, Bunderl iz Veržeja je pri dvoprežnem din kanju 16. maja dosegel prvo darilo a konjema „Fareda" in „Salva\ Niti hrvatski grof Jankovič, ki jo znan kot eden najboljših dirkalcev v Jugoslaviji, ga ni mogel dohitati. Danila so dosegli tudi muropoijri M/Slavič iz Ključarovcev s svojim 4 letnim žrebcem „Danko", Alojzij Slavič iz Banovcev z ti letno kobilo „Nigra" , Anton Slavič iz Grab s svojo 6 letno kobilo „Pavlino". T* Herič iz Borec s svojo 6 letno kobilo „Salv-y. J, Zai dela iz Berkovcev s 6 jilno kobilo „Varna". — Izmed drugih slovenskih lonjerejcev so dobili darila F„ Filipič v Mariboru vsa prva darila prvega dne razen ljutomerskega, Josip Kir •« biš, R. Welle, žrebčarna lurniš.
t Kal;o se postane župan?. Po pri-» 'aznera Šmarju, kjer, so v trgu dobili samostojni polovico odbornikov, ee 5r»
sjoia marsikaj o tem, kako je îriiîiV.ant Anderluh postal županski kandidat — rgafcJo tobaka so dobili hlapci in berači, dva paklca kočljarji, tri pa menda gg, Gajšek, .Wagner, Loschnig(-; in .ce drugi Smarski demokratjc, da so se ziooiili (!) in volili samostJ a- . Zakaj so zdaj jezijo, ali jim je Anduriuh tobak «irai, obljubil, pa nt« d-!. .1!. m« ket: jdi je sram, da Šmarje dobi take-aa frupana, tega še doslej ni bilo mogoče izv edeti. Anderluh so p-i smeje . Kdor zna, pa zna!
t Vzgledna občina. Iz Jurkloštra v laškem okraju se nam poroča: V naši veliki občini je brez volitve zmagala kandidatna lista naše Slovenske ljudske stranke. Vsi odborniki, 24 po ■ètevilu, so pristaši naše SLS. Ves trud in vsi napori Droienika so bili brez -uspešni, vsi njegovi lepi upi so splavali po vodi. Nič mu niso pomagale .lepe obljube, laži in obrekovanja. Naši možje so sfaii trdno in neomajno , .kakor skala. Vzgledna občina!
t Verski odpadniki. To poročilu sz Ljubljane ljubljanski liberalci prav pridno agitirajo za odpad od vere. Od društva visokošolcev „Tudran" je 'iafe že polovica članov prestopilo v pravoslavno cerkev. Prepričani smo, da bodo liberalci in sai.-o; bjneži še vedno trdili, da niso p.-oti katoliški cerkvi.,
t Samostojno divjaštvo. V občini Nezbiše pri Sv. Emi je nedavno ubil v pijanosti Valentin Hc.vi z vozno ročico nekega čevljarja, ki je bit doma pri Sv. Križu tik Slatine in zapušča ženo ter pet nedoraslih otrok* Samo -bojnega ubijalca so že izrjčili roki $»ravioe. Spet lepi dokaz, kako samostojni gojijo med kmetskim ljudstvom „ljubezen in spravo!"
t Prebrisana poštarica. Po? tari ci SJarešini v Cirkov cah je bilo prvi teden v maju ukradenega 25 kilogramov krompirja iz kleti. V nedfiljo dne S. L m. je pustila pred cerkvijo po raaši izklicati, da ji naj dotični, ki ji še krompir ukradel, prinese istega na ?aj, sicer pusti prihodnjo nedeljo 0-sebo imenoma javno razglas ti. Uspeh ie bil ta, da je gospa pošta rica v pou «tieljek zjutraj našla ves krompir zopet v, kleti.
t Utonil Je pri Zidanem mostu Mag flosar, F. Stopar. pd, Matjaž (z Nizke, star 76 let. Bo- tolaži blage domače, katerim je bil zvest mož m .skrben oče!
t Srbohrvaščina v naših' ljudskiH Šolah. Ministrstvo prosvete je izgotovi-io učni načrt, da se bo v ljudskih šolah v Sloveniji poučevala srbohrvaščina počenši s III. razredom. Učiteljem in procesorjem nemške in madfjr ske narodnosti, ki poučujejo na naših" učnih zavodih, je naročeno, da se morajo do letošnje jeseni priučiti našega jezika, sicer izgube službe.
t Enakopravnost? V orožniških vojarnah vidimo na vratih, protokolih JtcL razen slovenskih napisov še srh-s v cirilici. Ker vemo, da jim je »o naročeno, smo radovedni če imajo li v Srbiji v orožniških vojarnah poleg srbskih napisov tudi slovenske.
t Tekma kadilcev. V Wostmin -stru (Angliji} se je vršila nedavno ču dna tekma. Tistemu, ki bi najdalje pušil S pipo, je bilo kot nagrada namenjeno kolo. Višek je dosegel neki Anglež, ki je neprestano pušil 2 uri ?n 12 minut.
t Strajjk kunarjev, v Liverpcclu na Angleškem je stopilo 30.000 ladij skih kuharjev v stavko.
t Ukinjen je smrtno kazni na švedskem. Po dolgotrajn-h razpravah v švedskem državnem /boru so izglasovali zakon, s katerim jo ukinjena smrtna kazen.
t 110 leten Indijanec. V državi Wiscousin v Severni Ameriki živi inddjaneo z imenom KageU. ki kliub svoji vjsoki starosti 110 lei hodi p a lov in nosi na ramah lovski plen v teži do 80 kilogramov. St.\rec jo popolnoma zdrav in čvrst.
Katoliško tiskovno društvo v Mariboru ima svoj redni občni zbor v pondeljek, dne 30. ma'uika 1921, ob 10., uri dopoldne v Cirilovi tiskarni . Na dnevnem redu je: L Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika ? 2. Volitev novega odbora.- 3, Slučaj -nosti. K udeležbi vabi Odbor.,
Pridobivajte naroïnike!
G G il D Ô'/1*1 F fil Iti * 10 *er imai° Prosto stanovanje v za-T™:'.!: L ! ___vod j. Skrbeti pa morajo sami za hra-
Blagoslov vlade samostojnega mesarja Pucelja.
Odkar je Samostojna krneti stranka s svojim Puceljnom vstopila v beograjsko'vlado m odkar so Urek, Mer molja Drofenik, Kirbiš in ur. Vošnjak se v. Beogradu prodali srbijanskim m slovenskim demokratomt so pričenja za slovensko ljudstvo doba gospodar- 1 skega trpljenja. Glejta kakšna krivica se vam godi glede izvoza živine. Samostojni minister Pucelj jo v Beogradu dosegel s svojimi tovariši (.U.-' rek, Drofenik itd.) da se smejo izva<-žati v tuje države samo komadi živine, ki so težki 500 kilograun,' (mrtvo teže). Vsa druga živina, ki ne dosega ie teže, pa se more izvažati o run o tedaj, ako se plača visoka carina, kakor za ono, ki je težka nad 500 kg. Kaj sledi temu? Cena živin', ki ne telita 500 kg posamezni komad, je zadnje 14 dni vsled te narečno {.-o -spodarske politike padla zelo Dizko . Na zadnjem mariborskem živinskem sejmu so plačevali mesarji krave, bi ko telice in vole, ki ne tehtajo komad nad 500 kg po 11 do 8 K kilogram žive teže. Na ta način so pri -zadeti samo srednji posestniki, vini-čarji in najemniki. Težko živino imajo danes samo graščaki in drugi veleposestniku Vi, ki trpite 3 k odo, se zahvalite samostojnim vel;',.a Še ni
Desetek so vam zvišali in sicer, od P/2% na 5%. Samostojni kričači Pucelj, Urek, Drofenik, Mermolja itd. pa še niti usit niso odprli proti temu vedno večjemu zvišanju. De vek na dedščine so sedaj, ko soodločujejo v. vladi samostojneži, na novo upeliali in sicer se mora za vsako malenkostno dedščino plačati 12%, za večje svo le pa Celo 17% davka. Naši poslanci so lansko leto izposlovali, da se mora tekom aprila 1921 vrniti vsem priza detim tistih 20%, katere je 1. 1910 li-beralno-socijaldemokrafska vlada pri žigosanju odvzela našim ljudem.. Ln beralci i,n samostojneži,, ki sedijo na vladi v Beogradu, pa tega nočejo iz -peljati. Revnejše ljudstvo pa je pri -zadeto sedaj še posebno 3 tem, ker je ta vlada proglasila železni avstrijski drobiž ter slabo žigosane eno- in dve in desetkronske bankovco kot neve -javne.
A še celo vrsto drugih takih lum parij uganjajo samostojneži in demokrati v Beogradu.
Komur je ta bič prijecen, naj sa ie naprej drži Samostojno Vsak si je sam kriv, ker glasuje za to lažnjivo in ničvredno stranko,
g Pobrežje pri M ar.boru, V. tu kajšnji šoli priredi Kmefrjska podruž niča Maribor in okoliš v nedeljo 29. t. m. ob 9. uri dopoldne predavanje o umni živinoreji. Govori strokovnjak g. Vernik iz Sadjarske 4n vinarsko šele v Mariboru. Povabljeni so vsi 11-die podružnice v Pobrežj. in okolici iZerkovce, Dogoše itd); udeiežijo pa se naj predavanja tudi neudje, zlasti gospodinje in mladenke. Predavanju sledi prosit razgovor o predmetu.
g Kamnica pri Mariboru, Opnzar jamo šie enkrat na predavanje o kle -tarstvu, ki se bode vršilo v naših po-f-rjilničnih prostorih v, liueljo 22. t. m. ob 8. uri.
g Kmetijski pouk 03 deželi. Po -verjeništvo za kmetijstvo hoče po deželi po možnosti pospeševati kmetijski popotni pouk in sicer ob nedeljah in drugih priličnih dnevih* Kmetijske podružnice, zadruge in dragi interesenti, ki želijo dobiti ia svoja prireditve kmetiiske predavatelje, naj se obračajo pravočasno na po verjeništvo za kmetijstvo in naj naznanijo, kedaj in za kake prilike želijo dobiti predavatelja, Te prošnje je treba pravočasno predložiti, najbolje en mesec proj da bo mogoče vse podrobno pravoča -sno ukreniti in prijaviti-
u Obvezni Dolletnl tečaj na drž-r.odkovski Šoli v Ljubljani se prične; 1. julija 1921. Za vstop v tečaj je vložiti pri vodstvu drž. pod kov ske šole v Lju-&l;ani do dne 15. junija 1921 prošnjo, ter ji priložiti:, 1. rojstni in krstni dot, 2. domovinski list, 3. zacfnje šolsko izpričevalo, 4. učno izpričevalo, 5. uKo' ini tist, tj. nravstveno izpričevalo. -Fouk v podkovski šoli je brezplačen • Učenci dobivajo redno državno pripo-
no in poUebne učne knjige. Foieg pod kov?t\ a se poučuje ogledovanje k avno živinj in mesa.
g Vino. Vinska trgovina se začenja zopet oživljati. KrčiUf i' i in trgov ci so izpraznili svoje kled in ker še je do bratve daleč in so vinske zaloge že zelo pičle, skuŠai» zopet z nakupom blaga napolniti prazna kleti * Strokovnjaki rodijo, da bo do konca ¡unija ves lanski prtdsiek izčrpan* Tudi starejši letniki, čsr&vio bolj kisli, bodo še prešli prav v poletni vročini. Za vinski letnik u2'i se plačujejo lepe cene. Tako ie zadnji teden kupil nek mariborski vi'ih-i trgovec 40 polovnjakov, Jeruzalcinf&na po 28— 30 K. Druga ljutomerska vina se pro dajajo po 24—28 K, letnik 19 pa po 20-22 K» letnik 18 po li—IS K.
g Cena vinu ne pada Demokratski listi so zadnje dni raztrobili v svet novico, da cene slovenskemu viru padajo. To pa ni ros- Vinske ce -ne so stalne, za boljša v;aa c3lo ra -tdejo. Vzrok: Zaloge prt vinogradnikih so se tekom zime zelo zmanjšale. Vino letnika 1920 je eno najfinejših vin zadnjih treh desetletij. Po tem vinu bo prihodnja leta vel ko povpra -sevanje.
g Vinske cene. Vinske cene v zadnjem času na svetovnem trgu močno različne. Tako so padle na Og.r -skem za 7—8 K pri litru in stane liter 25 K. Izborna vina v okolici Blatnega iezera stenejo do 32 K liter. V Avst -riji stani 9—10% vino 8500—9000 avstrijskih' kron 1 hektoliter. V. Italiji stane 15—16 lir po alkoholu stopnja v Trst 1 hI. V Banatu stane 1 liter vina 11—12 K, rdečo vino 15—17 K in slabše vino 9 naših K.
g Žitne cene. V Novem Sadu stane meterski stot pšenice 970—1000 K, rž. 800-820 K, ječmena 510—530 K in koruze 380—400 K. V, Somboru stane meterski stot pšenice »90—100 K, koruze 3^0-400 K, ovsa 400-410 K.
g Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 13, mpja 1921 se je pripeljalo 162 ščetin ar je v, 2 ovci in 3 koze. Cene so bile sledeče : Plemenske svinje za 1 kg žive teže od 28 do 30 K; polpitane svinjo za 1 kg žive teže od 30 do 32 K; mladi prašički 6 do 8 tednov štiri, komad 240 do 380 K; jesenski prašički, komad 550 do 950 K. Kupčija je bila ze lo živahna, na sejmu ¡53 je nahajalo največ mladih prašičev, ki so pa bili vsi razprodani.
g Čebelarska razstava v Osije -ku. Osješko čebelarsko di'cšt-.o, ki savi letos svojo štiridesetletni™, priredi v Osjeku veliko čebelarsko raz -stavo, spojeno z razstavo drugih po -Vedelskih proizvodov. Razstava bo trajala ocl. 25. do 28. junija t. 1.
g Bolgarske ovce. Lisu poročajo, da i'e komisija za prevzemanje bol -garske živine prevzela 15 jO ovc, ki jih bodo na javni dražbi p -odali v Za ječaru.
g Naknadno žigosanjo vojnih posojil, ki iz kateregakoli vzroka niso bile svoj čas žigosana, se bo naknadno vršilo do 31. maja t. 1. tozadevne prošnje, v katerih je navesti vzrok , vsled katerega niso bile poDier žigosane, je odposlati do 31. maja t. L na delegacijo za finance v Ljubljani Prošnjo je kolkovati s volkim po dva din0rja. Prošnji se mora priložiti do-tična obligacija vojnega posojila ter eden kolek po 5 dinarjev.
g Zamenjava 1, 2 in 10 kronskih lankovcev* Ker se bo v kratkem pričelo z zamenjavo 1, 2 in 10 kronskih bankovcev, se je bati, da boJo pri tej 7 amen javi zopet najbolj prizadeti nižji i;n siromašni sloji našega ljudstva. Svoječasno je radi omenjenih bankov cev stavil poslanec dr. Uoii,.1ec na finančnega ministra nujno interpelacijo, v kateri ga je opozoril na nepravilno postopanje finančndi oblasti, ki niso sprejemale teh banko cev V svr-ho zamenjave so sestavili pri davčnih uradih komisije, ki bod> ocenjevale in presojalo pravilnost žigov. Finančni minister Kumanudi o posl. doktor Hohnjecu zagotovil, da bo zašči -til interese širokih slojev lj idstva. Te ga zagotovila naj" ne pozabijo pred -vsem naše davčne oblasti, ozir. no/c-ustanovijene komisije. Ljubljanska delogacija za finance tokrat naj ne iz daje tako strogih odredb, sicer je vsa ko zamenjevanje nesmiselno, kajti
jasno je, da preprosti ljudie ne more-i jo razsoditi pravilnosti ž ¡¿o v. To 0-menjamo radi tega, ker je delegacija opomnila javnost, da obči.istvo nepravilno žigosanih bankovca naj ne pri naša k zamenjavi.
g Vrednost denarja. Aueriški do lar stane 121 do 121% našii» kron. Za 300 avstrijskih kron plačaš 22 jugo -slovanskih kron, za 100 ueiuškin mark 225 do5 do 230, za 100 lahkih lir 37.5 do 690 jugoslovanskih kron«
Dopisi.
Sv. Jernej pri Ločah, Z ozirom na
izjavo „Kmetijskega lista" z dne 5. i. m. 1 -okličem jaz svojo trditev, da je g. nadučitelj Frano Friedl pisal detio-ne «'lanke zoper mene. Obenem pa bodi samostojnemu uredništvu povedano, da jaz kmetov nimam za tepce, pač ga samostojneže, med katerimi pa je taio drugod, kakor pri nas, bore malo, da nič kmetov, pač pa ves drugi klump. Vsi pošteni in pametni kmetje so, kakor so občinske volitve pokazale, obrnili hrbet stranki, ki v. službi liberalcev pomaga za blovence .plesti bič centralizma. — Paulič, župnik.
Sv. Bollenk pri Središču. Dne L t. m. je umr,l v Lačave.-o občespo-štovani kmet in vrl pnsf.aš Kmetske zveze g. Vinc. Prapotn^ v 55 letu svoje starosti. Bolehat je že več let in zdravniki so mu prei oko vali. naglo smrt. Zadela ga je kap. Veličastni po greb je kazal, kako so ga spoštovali vsi sofarani. C. g. župnii so v daljšem nagovoru omenili Ae^ovo neoma-jeno krščansko prepričanje in njegovo marljivo delovanje v prid socbča -nom kod mnogoletni bivši župan in predsednik krainega So bkega sveta „ Naj bo žemljica lahka, vileatj sloven skemu kmetu L
Zavodnje. Pred leti je privandral k nam Martin Ročnik, p. d. Hrvat, ki si jo kot gostilničar, in trgovec pridobil lepo premoženje. Kmetski fantje ia možje smo bili pri vojakih za časa voj ne, on pa je z denarjem dosegel, da je ostal doma in neusmiljeno odiral ¡i-bogo ljudstvo. Bil je vedno vnet liberalec, ko pa si je pridobil bogatstva, je začel na vse pretege širiti liberaV i zem. Od žuljev ljudstva je obogatel» sedaj pa hoče imeti oblast nad ljudmi^ pa ne bo šlo. Ne pijača, ne denar ni pomagal, njegova stranka je propadla in — up na županski stolček je splaval po vodi, imel pa bo še povrh tu a i opravka s sodni jo. Bodočega župana pozivamo, da strogo gleda na to, da se bo Hrvat v gostilni držal policijska ure, dnžavno pravdništvo pa naj poiz^ ve, komu je plačal Hrvat 20—30 K za to, da so volili z njegovo stranko, ssi je pri nas dovolj prič na razpolago . Hrvat je pravi kmetski oderuh, sedaj je začel še lesno trgovino in mciarno pomiiovati le one rev eže, ki podpirajo njegovo politiko. Žalostno je lo tem -bolj, ker je Hrvat neusmiljeno navijal cene celo pri onih predmetih, pri katerih je vlada predpisala cene, kakor pri moki itd. Castitati je demokratski stranki in samostojnežem, je ta kmeiski oderuh pristaš teh' dveh bratskih strank!
Sv. Lenart nad Laškim. Ko jo i-mel pred kratkim poslanec Drofenik tu pri nas shod, se je jako hudoval nad ¿mrtvo roko", kakor, je zaničljivo ime-roval cerkveno premoženje. Kvasil je svojim zvestim poslušalcem, kako jo cerkvene premoženje prosto onega de-setka, katerega mora kmet pri izročitvi posestva sinu sedaj v tako grozni .višini plačevati. Lahko bi izvedel od cerkvenih ključarjev, ki so po mnogih župnijah njegovi zvesti pristaši, da plačuja cerkev za svoje premoženje še razun navadnega davka drug davek, pristojbinski namestek. Ko je tako za-ničljMO govoril o „mrtvi roki", so mu z veseljem pritrjevali njegovi zvesti pristaši.. Med njimi se je odlikoval posebno nek Filip Frece. Čudimo se, da so ta možek s svojim bratom Jožefom» tako žene za cerkvi „naklonjeno" sa -mos:n;no stranko, ker vendar ljudemt iz duhovniške žlahte nikakor ne pristaja tako rohneti zoper cerkveno premoženje. Ali pa sta monda ta bralca' zato pri tej „verni" štranki, ker je ta stranka Jožefa in . njegovega ateja — kandidirala v občinski oribor? Zares čudno so sliši, biti v duhovniški žla-. hti, pa držati a protiduliovniško politično stranko! Pač „lepa" duhovniška Žiahia.i	i
<
Kmetovalcem
najtopleje priporočamo pri nakupovanja špecerijskega blaga, posebno kave, čaja, riža, olja, sladkorja, mila, petroleja itd.	trgovino
Frece & Plahuta
CEU1» Aleksandrova ulica
♦	(prej Kolodvorska ulica)
Kadar pridete v Celje, zglasite se,	da se prepričate o
res nizkih cenah in dobrem blagn.	Razpošilja se tudi
po pošti. V zalogi cerkvene sveče	po znatno znižanih
cenah.	10-">=

!P ll .it. O
Vsakovrstni poijesiaijsk; stroji, jsir&v-na roba, dospeli od prvovrstnih ceiioslovaških in avstrijskih tovarn.
Posebno priporočam k nakupu:
vitle, vsakovrstne mlatilnice, žitne čistilne mline, trijerje sli žitne od-biralnike, plamoreznice, sadne in grozdne mline, drobilne mline, travniške in njivne brane, gnojnične črpalke, vodovodno čeri, motorje in parne stroje, pocinkane brzoparilnike, dvoredne koruzne sejalne stroje, plečke za okopavanje in osipavanje ter mlečne posnemahiike. Oskrbim si&mo-3 rezne nože ter popravila strojev Dajem točna pojasnila. Postrežba eclidu».
IVAN KAJNI, Maribor, Aleksandrova cesta 45, tfK:
•Mmn*E)B«MMWM
	"'' f''' v»'			
				
Mlin na Loki poprej Rengo pri Ptuju
melje in izmenjava vse vrste žita. Mlin je na novo 1S	popravljen, ter izdeluje tudi zdrob.
K^pule vse vrste zrnja po najvišji dnevni ceni
R i H A UD ORSSICH, PT UJ.
Konja,
malega, dobrega s opremo iu voiom j k ¿a dr. lupoc, odvetnik, Marl-,.«.__3—2 3t2
pfltinctvo Be P^d»! oi)ft!>-
I W»eStVU jete iB 4 oralov gostim,, travnika, njive, trek go-'pcnutrtkiK poslopij, vse v dobrem itaaa. Leži tik okrajne ceste, 6e-tri ure od farne cerkre in tri četrt are ed žel. postaje. Zraven kile lep vrt in sadonosnit Proda »e veled preselitve. Cena po dogovora. Martin VoJovrik, posest, sik, Malohorna St. 45, pcita Oplotnica.	S—8 S28
fa čebelo I	Na drobno!
OBLEKO.
ihtfpMste in finejüe. -c.êuo in so-itèta« éelo. Dobro blago. Ceneje kakor kjerkoli, samo pri : Afojdj« Arbeiter v Maribora nreska ulica it 15
Onrci ««•tu).
(pri starem 9—10 226
Mlinske kamne
is žrmlje, brnrae kamne vsake ieltkosti, ter lepih kosnih kam-aov, po najnižji ceni na prodaj, dgreir« točna in solidna. Jožef 'inaine. Rogatec. 4—6 S28
Pozor posestniki vinogradov!
Z» škropljenje Zagorsko apao, posebno lepo, galica prava 99 °/„ žveplo rimsko, fino, vi« ravnokar dobe. V veletrgovini Ivo Andra-Me, Maribor, Vodnikov trg it 4. 1—3 858
Gramofon
biov v npravniitvu.
se ?roda «a £00 K. Na-351
300 litrov dÄ Z
proda. Pobretje 43 pri Maribora. 861
80 oralov
oralov smrekovega, bukovnga in hrastovega gozda. Redi ee lahko 12—14 glav goveje 6'vine, Posestvo Lii ol ore od romarske c«rkve M. Nazarei. Proda se tali na drobno. Ona p - dogovora. Ponodbe na Jože Goltnik, posestnik, Dobrorlje. poita Mosirje. 859
Pozor!
Vsakovrstni polji-deljski stroji, mi rovna roba, dospeli od prvovrstnih čehoBlovaik;b ter avstrijskih to varen. Paaabno priporočam k nakupil: vitle, vsakovrstne mla-tUnics žitne čistilne mline, trijerje ali žitne odbiralnike slamoreznice, sadne in grozdne mline, drobilne mline. travnište in njivne brane, gnojnične črpalke, vodovodne cevi, motorje in parne stroje, pocinkane brsoparilnike, draredn» koruzne sejalno stroj«, plečke t» okopavanje in osipavfcnje ter mlečne posnemalnike Oskrbim slamo-rezne nože ter popravilo strojev, Dajem točno p®j*snfia. Postrežba solidna. Ivan Hajoy, Maribor. Aleksandrova cesta 45, nasproti gl. kolodvora.	4 148
]XXp.*f| pošteno žensko osebo I StiOIJI na t>a*hgo posestvo, neuro okoli 80 do 40 let, ki rasante gospodarska opravila in tna tudi kuhati. Ivana Hotvatii, t.govka z deteluimi pridelki. K-lžerei pri Ljntomera. 1—2 856
T» sovina z žeieinino
Anton Brenči č v Ptuju
opozarja slavno občinstvo na vsakovrstno ieletnino, kakor: okovje za stavbe, vsake vrste žreblje in žico, kolesne Šine, obročno železo, pocinkano pločevino, za pokrivanje ¿treh in izdelovanje žlebov, rasno orodje za obrtnike, štedilnike dele, pločevinasto in litoželezno kuhinjsko posodo ter splošno vso v to stroko spadajoče blago, katero prodaja vedno po — kolikor mogoče
n$jniiilh dne#»i9t c@nalt.
Zagotavljam vsakemu cenj. odjemalcu današnjim razmeram primerno točno ia solidno postrežbo, ter se priporočam za obilen obisk
Antosi Irenfii» trgovec z železnico
v Ptuiu.
821 3—2*
drobno!
OiTcritBT no? e trfioviae y Pmjn
Naznanjam p. n. občinstvu m trgovcem v mesta in okolici, da sem
v Ptu iu# Slovenski trg 4 i
otvorll novo, vsevrstno založeno trgovino s steklom, porcelanom in sorodnim blagom
Zagotavljam zmerne cene in solidno postrežbo!
5 817 A^HUlt Edina slovenska tvrdka te vrste
Dimnikar
lanealjivo pravi, aajünejii karbo • 'œi in ter u štrihanje lisa po Tovarniikih ceneh sens v veletrgovini Ivo Andraiic, Maribor, Vodnikov trg 4. 1—8 852
ITX«n/"ft «pwo'me J. Lorber, UtOlit » krojaški mojster v Maribora, Ittenberg 250. 860
TTXûi,«« sprejme takoj i«
UlOlli « dal'.re na«tann I
h*ranc Cvilak, Slov. Bistrica
dobre poatene hiie m»dičar in sve&ar 8-8
za okraj Ormož se lahko naseli v Ormoža ali okolici. Dober obstoj sasignian. Naslov v upravi lista.	*62
Krojaškega pomočnika
za «talno delo sprejme Partlič, krojaški mojster v Studencih pri Maribora.	868
Učenca, i
in pota trgovino sprejme takoj tvrdka Berlisg, Žetale pri Bogate«. 2—2 "845
Krojač Lfslnžbe
pri ka-trgovini ali pa pri kaki krojaiki mojstrinji. w delo in prirezavanje je jako zmožen. Naslov . M. Praprotnlk, Drnž-mirje p. Šoita»nj.	2—2 846
ILNE PAS
proteze za noge in roke in drage stroje proti telesnim poškodbam, trebušne obveze, suspen-zorije. berglje, podloge itd. izdeluje izvrstno in dobro staroznana izdelovalnica vseh bandaž
6~*+ Fs»a»»€s P&rfgaftek,
b^ndažSut, Maribor, Slovanske ul 7.
Klobuke,	6-10 281
čevlje,
obleke,
perilo,
dežnike,
tržne torbice
in razno galanterijsko blago kupite najeeneje pri tvrdki
Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2
*
9 8
0 %
Velikanska prodaia!
Vsled ugodnega nakepa novega blaga v iio zem ;t«u, prodajam rse v zalogi se nahajajoče blago, kakor: moško in žousko sakno, k' m -brika, tiskovino, belo ip rjavo platno, hlače-vino, perilo, svilene rate itd. po izvanredno znižanih cenah. Vsakomur bode v lastno korist, ako si čimpreje ogleda mojo bogaio zalogo, ter se b-da prepričal, da ao cene muc^t) nižje nego drrigje. Postrežba točna! Za obilen obisk se priporoča
m
Droffenik
S85
Celle* Gšatiii trg
„pri solncu".
1-9
i o
M 0
H
iio!
Lovci pozor!
X
| Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru i
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
- Stolna ulica itn. 6. —-
k
K X K X
g Obrestuje vloge po 4% in 4574%.
^ Daje posnjilb na vknjižbo ali poroštvo. S Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod
% X
Za Varnost vlog jamči rezervni sklad, na-	X
v hiši in	^
v k
169 x
ložen v vinogradnem posestvu, stavbiščih na najlepšem prostoru i	Mariboru.
vknjižbo brezplačno.
^	Rentni in invalidni davek plaluie posojilnica sama. ^
"xxxxxxxxxxxx —will iiiim—H—a— xxxxxxxxxxx
Podpisini naznanjam, da sem otvoril v Dravski ulici 10 (pod Veliko kavarno) svojo trgovino in priporočam pred bližajočo se lovsko sezono predvsem svojo
veliko zalogo lovskega streliva
prvovrstnega izdelka svetovno znane tovarne „Wollersdorf", nadalje lovske puške, automatične pištol« „Steyr" in „Bulldog" samokrese po najnižjih dnevnih cenah.
Kot bivši strokovni učitelj na kr. poSharski strokovni šoli v Borovljah na Koroškem jamčim za strokovno naj-točnejšo in popolnoma zadovoljivo izvršitev vsakega tudi najmanjšega nt'očila Z velespočtovanjem
JANKO RAVNIK,
konces. pnškar, MARIBOR, Dravska nliea 20.
Gospodu Biiiis Kameftšeii,
posestniku
na Vinegradu ni Dabrm.
Z ozirom na Vaše „poslano" v „Novi Dobi" s dne 1?. maja 1921, št. 56 in v „Kmetijskem lista" s 12. maja 1921, št. 19. kjer me javno psnjete, Va» od govaijam z istimi b«sedami, kot sem Vam odgovoril na enako nstmeno psovanje: »Štejem si v čast, če me Vi psujete, v sramoto bi mi bilo, če bi me Vi hvalili". Sicer pa ostanem pri svojih trditvah.
Dobrna, 14 maja 1921. 351	France Hrastelj, kapiaa.
Izdajatelj in zal.:1 Kat. lisk. dmšh"o.
Odgovorni urednik: Vlado PuŠenjak.
Tisk Oirilove tiskarne v Mariboru.