VESTI

■ 3C. 'J
BEG IZ JUGOSLAVIJE. — Prve dni marca letos so pobegnili iz Šoštanja trije člani milice. Moralo bi jih pobegniti, kakor so oni povedali, skupno 20. Toda bili so izdani in ponoči jih je napadla vojaška četa v skednju ob meji kjer so prenočevali. Dva sta se sama ustrelila, eden se je obesil, drugi pa so večinoma zgoreli v skednji, ker straža, ki je skedenj zažgala z bombami, je obstopila pogorišče in ni pustila, da bi se kdorkoli premaknil ali zbežal iz ognja. Samo trem se je posrečilo, da so pobegnili.
OROŽNE VAJE. — Koncem februarja so prišli novi pozivi za orožne vaje. Na orožne vaje morajo iti letniki 1915 do 1920.
MATERE IN HIRALCI pri obveznem deu. — Nekdanje Jožef išče na Poljanski cesti v Ljubljani, se sedaj imenuje “Dom starih in onemoglih.” V njem je večje število starčkov in stark nad 70-let starih. Toda tudi nje zadene obvezno delo. Mnogi izmed njih delajo do 14 ur na dan. Hrana v zavetišču je nezabeljena in nezadostna. Glede obleke so vezani na milodare od zunaj.
“Obvezno delo” zadene tudi matere z malimi otroci. Ker se je temu delu odtegovala, je bila gospa M. J. obsojena na 4 mesece zapora potem ko se je nahajala že 8 mesecev v preiskovalnem zaporu.
ZOPET KRADEJO ameriške pakete. — Na poštah kradejo pošiljke iz Amerike. Posebno piko imajo na male pošiljke, če na primer kdo prejme dva enaka zavoja po 5 kg moke, mu izroče enega, za katerega pa mora dvakrat podpisati prejem. Na ta način se tatovi na poštah krijejo pred poizvedbami mednarodne pošte O večjih, dobro zavitih zavojih z deklaracijo, pa poročila pravijo, da pridejo v redu v roke naslovnkom. Pošljke strep-tomcina se deponirajo v ministrstvu v Beogradu. Tam jih prejemnik lahko osebno v določenem toku dvigne, če ne, zapadejo v korist ministrstva za narodno zdravje.
Pomanjkanje športnih pred-
metov. — Športu posveča vlada vso pažnjo. Ni pa v stanju pre-skrbeti športnih potrebščin. Vsled tega športniki prosijo v Ameriki znance, naj jim pošljejo žoge, loparje itd.
Dvoji
.snica
CLOU&Y
Vremenski
prerok
pravi:
Oblačno in toplo, rahlo deževje od časa do časa danes in ponoči.
Tri na dan
Politika, katero zasleduje predsednik Truman v svetovnih vprašanjih je ta, da je prepustil Kitajsko svoji usodi in je odprl ameriško malho z dolarji zapad-ni Evropi.
* * *
Ako je bila ta poteza prav ali ne, bodo odločili ameriški volilci, Iki bodo volili zastopnike v kongres in prihodnjega predsednika.
‘ * * *
Tako so Zed. države izgubile to, radi česar je šel Roosevelt v 2. svetovno vojno — Kitajsko, čas bo pokazal, če je ameriški narod zadovoljen s tem, da je postala Rusija močna na Daljnem vzhodu, kjer je imela prej glavno besedo Amerika.
Ameriški korporai v Nemčiji obsojen kot sovjetski vohun
Korporai se je ponudil sovjetski ambasadi v Švici, da je pripravljen delovati kot sovjetski vohun.
Garmisch, Nemčija. — Gustav A. Mueller 19 let stari korporai amer. armade, doma iz St. Paula, Minn., je bil pred vojaškim sodiščem obsojen zaradi poizkus špijonaže na pet let ječe.
Mueller je priznal, da se je ponudil Rusom kot vohun in da je izročil neke tajne dokumente dvema članoma ameriške kon-tra - inteligenčne službe, o katerih je mislil, da sta sovjetska špijona. Dejal je, da je sporočil sovjetskemu poslaništvu v Bernu, Švica, da je pripravljen delovati kot ruski vohun. Ameriška agenta, katerima se je zaupal v veri, da sta ruska špijona, sta izjavila, da jima je korporai dejal, da se je ponudil za vohuna zato, ker veruje v komunizem. Za svoje vohunstvo ni zahteval nikakega plačila.
in sovjetska zgodovina
V sovjetski enciklopediji iz leta. U)Jt6 stoji:
“Pod vodstvom Tita je jugoslovanska osvobodilna vojska skupaj z Rdečo armado v letu 19H pregnala Nemce. . . Tito je sijajen strateg, ima velik pogum, združen z velilkim čarom in z izjemno politično bistroumnostjo."
Nedavno pa je moskovska “Literarnaja Gazeta” trdila: “Dobro znano je, da so se strahopetni Tito in njegova klika zabavali na otoku Visu in pili skupaj z Randolfom. Churchillom v Bariju cocktaile. medtem ko so armade maršala Tol-buhina po uničenju Hitlerjevih divizij zasedle Beograd.”
Slovenska pisarna
6116 Glass Ave., Cleveland, O. Telefon: EX 1-9717
Predsednik republike Chile je govoril pred ameriškim senaiom
Evropska odiseja sester, ki sta bili na relifu v New Yorku
New York. — Dve sestri, stari devici, ki sta že deset let na mestnem relifu, sta šli začasno z relifa, da sta mogli odpotova-s parnikom na počitnice v Ev-
rojo. Po šestih mesecih sta se vrnili, šli spet na relif ter se nastanili v neki hotelski sobi na Broadwayju, za katero plačuje mesto 60 dolarjev mesečne najemnine.
Omenjeni sta 71 let stara Emily Vaucher in njena 64 let stara sestra Attilee Vaucher.
Lanskega septembra sta se ženski odločili, da bi bilo dobro, če bi odpotovali v Evropo zaradi svojega zdravja.
Prodali sta svoje pohištvo ter odšli iz svojega stanovanja, ki jima go je plačevalo mesto, pohištvo sta dobili $150, na-dajnih $140 od nekega sorodnika v Evropi, za $100 pa sta pro- s^a ambasada dali žepnih robčkov, ki sta jih sami izgotovili.
Svoj prevoz sta plačali na luksuznem parniku America ter dospeli v Pariz. Od tam sta šli v Švico, in ko jima je zmanjkalo denarja, sta šli k ameriškemu poslaništvu, ki jim je dalo $385 za vožnjo nazaj v Ameriko, kamor sta dospeli meseca marca — suhi.
Iz New Yorka sporočajo, da je nekdo- novih naseljencev naroči! pakete za stari kraj in priložil $100 v čeku. Bilo je to nekako pred dvemi tedni. Ker se je pismo z naslovi, komur naj se paketi pošljejo, zgubilo, naj se dotičmk javi in ponovno pošlje naslove tja, kamor je bil poslal denar. Ce je iz Clevelanda, lahko sporoči naslove tudi naši pisarni.
Slovenskih pesmaric (2 dela, cena $2, po pošti 25c več) imamo samo še nekaj izvodov. — Tudi okrog 50 Koledarjev Svo. hodne Slovenije je še na zalogi ($2.75, po pošti $3). — Pesmarice se dobe v naši pisarni, koledar pa v naši pisarni in pri Ameriški Domovini.
Predsednik je dejal, da tisti, ki propagirajo destrukcijo demokratskega sistema, niso upravičeni do parlamentarne reprezentacije.
Washington. — Dne 13. aprila je govoril pred senatno zbornico v Washingtonu Gabriel Gonzales Videla, predsednik republike Chile, ki je tu na obisku. V svojem govoru je dejal, da oni, ki propagirajo destrukcijo demokratskega sistema in ki prakticirajo slepo pokorščino kaki inozemski diktaturi, niso upravičeni do parlamentarne reprezentacije.
Gonzales Videla je dalje rekel, da je za delovanje demokracije opozicija potrebna, toda opozicija je eno, organizirana sila za porušitev demokracije pa drugo. Povedal je dalje, da je v Chile politična opozicija, odkar obstoja država, in da so se vsi dosedanji poizkusi, da se opozicija. zatre, izjalovili.
“Moralna sila amer. konti-ncta mora postati najsolidnejša podlaga sveta za trajni mir in za povratek svoboščin vsem zatiranim ljudostvom drugih kontinentov,” je rekel predsednik republike Chile.
Jugoslavija pristopila k Unesco
Pariz. — Unesco (United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization) naznanja, da se ji je pridružila tudi Jugoslavija, ki je zdaj že 55 članica te organizacije.
Sovjetsko časopisje je pričelo pozivati Ruse, naj prično kupovati avtomobile za osebno rabo
Strani sovjetskega časopisja so zdaj polne oglasov novih avtov “Moskovičev.” — Ameriški uradniki in ekonomi ne morejo doumeti, kako je povprečnemu Rusu
Drugi nepoznani vojak
Truplo prvega nepoznanega vojaka so pripeljali na Arlington narodno pokopališče na Dan premirja, 11. novembra 1921. Nihče ni vedel, nihče ne ve in nihče ne bo nikoli vedel, na katerem bojišču je pal. Njegovo ime, njegovi starši, kraj njegovega rojstva, dekle, ki jo je ljubil, upi in nade, ki jih je gojil, vse to je za večno zatemnjeno in zastrto z neprodirno črno kopreno. Grob tega nepoznanega vojaka simbolizira vse padle junake prve svetovne vojne.
In prihodnje leto — kakor smo pretekli teden poročali — bo v bližini tega groba dobil svoje zadnje častno počivališče drugi nepoznani vojak. Kje je temu ugasnilo njegovo življenje? Na Pacifičnem otočju, v Severni Afriki, v Italiji, na sipinah Normandije, na pohodu v Nemčijo? . . . Nihče tega ne ve in ne bo nikoli nihče vedel. On bo simboliziral mrtve junake druge svetovne vojne. V počastitvi njega, bomo počastili vse. V žalovanju za njim, bomo žalovali za vsemi. . .
To pa vemo: Dvajset let zadostuje za produciranje generacije vojakov. Otroci moškega spola, rojeni v nobembru 1. 1931, so bili 7. in po 7. decembru 1941 dovolj stari za vojaško službo. .In otroci moškega spola, rojeni v decembru 1. 1941, bodo dovolj stari za vojaško službo v decembru leta 1960 ali še poprej. —
Koliko nepoznanih in poznanih vojakov bo moralo biti se žrtvovanih, preden bo svet za stalno pomirjen in resnično svoboden ?
Jugoslavija je zdaj postala "gnezdo agresivnosti/’ "atensko - beograjska os” in "baza ameriškega imperializma..."
RIM. — Tukaj vlada mnenje, ja je samo vprašanje časa.
oa bo dolgo se kuhajoče sovraštvo med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo še to pomlad prekipelo rob. Informirani diplomatski krogi so mnenj a, dabo
Prava in resnična vladarja Albanije sta sovjetski minister Dimitrij čuvahin, ki je bil svo-ječasno sovjetski diplomat v Washingtonu, in generalmajor
v Stalin-Titovi privatni mrzli iN. J. Pavlov, ki poveljuje 5000
mogoče kupiti avtomobil.
WASHINGTON. — Kremelj je pričel zdaj z veliko kampanjo, da bi nagovoril Ruse, da prično kupovati avtomobile za osebno rabo. Strokovnjaki ruskih zadev v drž. departmentu izjavljajo, da so zdaj v sovjetskem časopisju cele strani tozadevnih oglasov.
Za vsoto, ki odgovarja celoletnemu zaslužku, je povprečnemu Rusu mogoče kupiti avto modela “Moskovič,” ki je naj-2a j cenejši avto na trgu.
Zadnja izdaja Informacijskega buletina, ki ga izdaja sovjet-Washingtonu, poroča, da je samo v Azerbej-žanu 1,400 kmetiov in tovarniških delavcev kupilo avtomobile. Kako more povprečni Rus s svojo plačo priti do avtomobila, ni pojasnjeno.
Plače povprečnih delavcev
Plača povprečnega delavca v Sovjetski zvezi je celo zdaj, ko
Deportacija clevelandskega komunista
Cleveland. — Floyd E. Ault, načelnik Immigration Service v Clevelandu, je naznanil, da so oblasti odredile izgon Davida Balinta, 42 let starega bivšega CIO voditelja in znanega komunista.
jo pogruntati, goče.
kako je to mo-
Kako naj pride delavec do prihrankov za avto?
Pod zvišanim rubljem stane funt surovega masla v Sovjetski zvezi $5, svinjina $4 funt, klobase $3.65 funt, perutnina —• $3.04 funt in riž $1.67 funt.
Ako hoče povprečni Rus kupiti obleko, vredno v Ameriki 25 dolarjev, mora plačati zanjo vsoto rubljev, ki je enaka 283.50 ameriških dolarjev. Čevlji ga stanejo $80 par, ženska obekfe pa $110.
Primerjava nadaljnih cen raznih potrebščin v Washingtonu in Moskvi, in sicer za kilogram ali 2.2 funta, je sledeča:
Washington Moskva
enako ameriškim $150. Avto Moskovič, ki je komaj malo večji kot tukajšnji Crosley avtomobil, je oglašan v Moskvi, da stane 8,000 do 9,000 rubljev, odvisno je pač od modela. Za delavce, ki žive pod sovjetsko proletarsko diktaturo, je popolnoma enostavno in preprosto, da si morejo kupiti avtomobil. Ameriški ekonomi in uradniki, ki so 'mojstri v številkah, pa ne more-
Bel kruh 		...$ .26	$ 1.40
Surovo maslo	... 1.52	8.75
Čaj 		... 1.39	40.50
.Kava 	i			 1.54	19.80
Sladkor 			22	2.88
Krompir 			08	.31
Margarina 			84	5.35
Jagnjetina 			 1.08	4.85
, Perutnina 			92	4.92
iSvinjina 			99	8.50
Vse gornje cene so v dolarjih, ne v rubljih! Primerjajte zaslužek povprečnega sovjetskega delavca in njegove izdatke za obleko in hrano, potem pa sami izračunajte, koliko prihrankov mu ostane za nakup avtomobila.
vojni najbrž že v tnekaj tednih izveden oborožen sovjetski pritisk napram Titovi vladi.
Kje in kako se bo ta pritisk javil, je danes še odprto vprašanje. Morda bo Stalin ukazal' enemu ali dvema svojih satelitov (bržčas Rumuniji ali Albaniji), naj napade Jugoslavijo, ali pa se bo javil ta konflikt z ojačen jem notranjega pritiska in partizansko vojno.
Zadnjo konferenco ameriških diplomatov v Atenah označuje Moška kot ‘kriminalno zaroto,’ namenjeno za upostavitev “gnezda agresivnosti” na Balkanu.
sovjetskim “tehnkom” in kakim 12,000 grškim gerilcem.
Izjalovitev pobune pred ameriško ambasado v Rimu
Rim. — Italijanska policija je aretirala 13. aprila okoli 200 oseb, med njimi nekaj žensk, ki so hotele prirediti sovražne demonstracije pred ameriško ambasado. V žepih so imeli demonstrant]'e kamenje, da bi ga metali skozi okna na poslaništvo. Nekateri so nosili s seboj tudi letake s protesti proti ameriškim pošiljkam orožja in dolžeč Zed. države in Vatikan kot sili, ki delujejo za vojno proti Sovjetski zvezi.
“Ustvaritev atensko - beograjskega osišča,” pravi romunski list “Pi'avad” z dne 28. marca, “ne pomeni ne več ne manj kot vključitev Jugoslavije v agresivni Severno - atlantski pakt, in transformiranje Jugoslavije v bazo ameriškega imperializma z vsemi usodnimi posledicami za ljudstvo.”
“Ako je torej zdaj Jugoslavija “baza ameriškega imperializma,” koliko časa bo Moskva še
trpela njen obstoj? se vprašu- Premikajoči se otok> _ v jejo diplomat]e.	sredo -e piha] y državi wiscon_
Istočasno postaja vedno bolj | sin tako sjlen ^ da ge je y jasno, da je bila Albanija, ki je sredini jezera Pevaukee ležeči malo več kot sovjetska oboroze-, otok odtrgal in splovil h krajLL na trdnjava in baza njenih pod- otok je bil y resnici 100 čevljey mornic, izbrana kot ~
Velika železniška
nesreča v Indiji
New Delhi, Indija. — Ko je neki osebni vlak skočil s tira
HuroslovanslJter strmoglavil v reko- -ie izgu' jugosio\ ansko bj]o žiyljenje 50 oseb( 73 pa je
bilo ranjenih.
Tako kuje življenje. ..
zhodisce^d0]gr kos zemlje in vegetacije prihajajočega napada na Jugo- ali rastlinstva, katera Ta vloga je bila baje
masa se
slavijo. Ta vloga je bi a Jaje je y 45 zakoreninila in določena Albaniji na tajni seji zasjdrala na dnu jezera Diyje
race in vodne podgane (muskrats) so začudene gledale, ko so
Kominforme, ki se je vršila pretekli teden v Budmpešti.
Izza Titovega preloma s Ko-minformo, je bila Albanija, ki je prej tesno povezana z Jugoslavijo, hermetično zaprta od zunanjega sveta. Toda v zadnjem času je pobegnilo iz Albanije nekaj političnih voditeljev, ki pripovedujejo, da je Albanija danes dežela tihega terorja. Premierju Enver ju Hodži je bila odvzeta vsa oblast in on je tako rekoč dejanski jetnik Rusov. Daši je Hodža izbran kot prvi, ki bo napadel Tita, je on študiral na zapadu in ima z zapadom mnogo vezi. Negova likvidaci-
videle, da plove njihov dom proti obrežju, kjer se je razbil.
A
V jugoslovanski šoli.—“Povej mi no, Janezek, kakšna je razlika med Indijo in Jugoslavijo?”
Mali Janezek se zamisli in odgovoril: “Razlika med Jugoslavijo in Indijo, tovariš učitelj, je v tem, da v Indiji gladujejo narodni voditelji zato, da bi bilo narodu boljše, v današnji Jugoslaviji pa gladuje narod, da bi njegovi voditelji lahko boljše in udobneje živeli.”
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Poroka—
V soboto dopoldne sta se poročila v cerkvi Marije Vnebo-vzete na Holmes Ave., prof. Vin-ro Lipovec in gdč. Mara Šifrer. Y soboto zvečer je bilo pri Er-atetovih na St. Clair Ave., prijetno domače slavje, katerega so se udeležili njuni ožji prijatelji. — Bilo srečno!
Prestavljena seja—
Dr. Kraljica miru št. 24 S DZ je prestavilo svojo sejo od torka na sredo ob 7:30 zvečer. Seja bo v navadnih prostorih. Vesela vest—
Rojenice so obiskale družino Mr. in Mrs. Ray Svetek, 1064 E. 174. St. ter jim prinesli v dar zalo deklico. Vse je zdravo in veselo, čestitke!
Začetek bo ob 1 pop.—
Program pri slavnostni otvoritvi Ameriško-j ugoslovanskega centra na Recher Ave. bo v nedeljo 23. aprila že ob 1 popoldne. Prvotno so nameravali pričeti ob 2, toda radi velikega sporeda so pomaknili za eno uro naprej. Za 19. obletnico—
V	cerkvi sv. Mihaela v Canon City, Colorado, bo darovana danes sv. maša za Ladislava Šuštaršič v spomin 19. obletnice njegove smrti.
Važna seja_
Jutri, v torek ob 8 uri zvečer bo vazna seja Gospodinjskega kluba na Recher Ave. Seja bo \ Sl. dr. domu. Vabljene so vse članice kakor tudi dekleta od A d rij e.
Osma obletnica—
V	torek ob 8:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovze-te maša za pok. Andreja Korenčan v spomin osme obletnice njegove smrti.
novTTrobovi
Joseph M ar var
V	sotobo zjutraj je umrl v Lakeside bolnšinici Joseph Mar-var iz 1268 E. 61. St. Bil je star 48 let in rojen v Clevelandu. Tukaj zapušča ženo Valerijo, roj. Glowacki, mater Josephine, roj. Russ, ki živi v Kaliforniji, dva brata, Alberta in Ray-a, in dve sestri, Mildred in Josephine Smith. Pogreb bo v torek zjutraj ob 9:15 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob 9 :30 in od tam na Kalvarija pokopališče.
------o---_
DAJ BRAT, DAJ SESTRA. SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM
NAJNOVEJŠEVESTI
Copenhagen, Danska. — Mal angleški tovorni parnik je 16. aprila uzrl in pobral na Baltskem morju prazen ameriški rešilni splav iz kavčuka, o katerem sedijo, da je bil rešilni splav ameriškega letala, katero pogrešajo in katero so najbrže Rusi sestrelili pred dnevi iz zraka v morje. Splav je bil najden na morju 200 milj severno od litvinskega mesta Lepave. Zdaj bodo ameriške oblasti ugotovile, če je bil to splav pogrešanega ameriškega letala.
Varšava. — Med poljskimi rim-sko-katoliškimi škofi in ko-munisitčno vlado je bil sklenjen sporazum, na čigar podlagi poljska vlada jamči katoliškim šolam in publikacijam iste pravise kot jih imajo državne šole.
Ameriška Domovina
rn
...... Jilu
K ti *<-/» ru— >10 /it f -
(JAMES DEBEVEC, Editor)
6117 St. Clair Ave.	HEnderson 1-0628	Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; iza četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months.
APRIl, 1950
SUN MON TUE WED THU ERI SA! '
1
2 3 4 5 6 7 8: 9 10 11 12 13 14 15 i 16 17 18 19 20 21 22 “m 24 25 26 27 28 29 i
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act ofMarch 3rd 1879.
^§§§^*>83
No. 75 Mon., April 17, 1950
Verski položaj v Jugoslaviji
“Katoliški, glas” iz Gorice poroča sledeče o verkem položaju v Jugoslaviji; Zadnjega pol leta je Jugoslavija stalno v ospredju svetovnega zanimanja. Njen spor s ko-minformom prej in s Sovjeti zdaj jo je postavil na pozorni-co, da jo vsi opazujejo. Zato je naravno, da vzbuja zanimanje tudi njen notranji verski položaj, kajti mnogi menijo, da bi moral spremenjeni zunanje-politični položaj Jugoslavije vplivati tudi na njeno notranjo politiko do katoliške cerkve. Od ugibanj in želja do trditev je pot kratka. Zato gredo mnoge govorice, ki so našle potrdilo tudi v časopisju, da postaja Titovo postopanje do Cerkve milejše, zlasti da so oblastniki zavzeli milejše stališče do msgr. Stepinca. Nekateri so celo raztrosili vest, da so ga izpustili na svobodo. Kaj je resnice na tem?
Nadškof Stepinac je še vedno v zaporu. Ko je Ameri-kanec Hirshman bil v avdienci pri maršalu Titu in ga vprašal, ali res mislijo osvoboditi msgr. Stepinca, je Tito odgovoril, da jugoslovanska vlada ne dela razlik med obsojenci in da je Stepinac veliko škodoval državi in da je dolžnost predsednika države braniti vdove in sirote iz osvobodilne vojne. S tem je Tito potrdil, da režim vztraja pri obsodbi msgr. Stepinca. Komunisti smatrajo nadškofa še vedno za nevarnega režimu, zato ga ne bodo izpustili.
Oblasti hočejo zanesti, oziroma so že zanesle razkol med duhovščino, posebno v Sloveniji. Kot smo že poročali so v septembru ustanovili stanovsko društvo duhovnikov, “Društvo sv. Cirila in Metoda,” ki naj bi postalo obča duhovniška ustanova. V resnici je pa društvo zamisel štajerskega duhovnika Lampreta, starega člana partije; društveni predsednik je šmarski župnik Anton Bajt, člani pa nekateri duhovniki, ki so se pustili ustrahovati, saj je na ustanovni sestanek v Ljubljani OZNA silila mnoge duhovnike z grožnjami, drugi so se ga pa udeležili koti že stari simpatizerji OF. Vsekakor jih je malo, skromna manjšina slovenske duhovščine. Pomenljivo pa je, da sta ustanovni sestanek duhovskega društva v Ljubljani pozdravila s posebnim telegramom apostolski administrator dr. Mihael Toroš in pa msgr. Rittig iz Zagreba, dočim so vsi ostali škofje in apostolski administratorji Jugoslavije šli mimo, ne da bi se za ustanovitev društva zmenili. Duhovskemu društvu so namenili nalogo priganjača za zadružno komunistično politiko.
Duhovnikom, ki so člani društva, gre vlada na roko povsod. Drugim pa se godi različno, posebno veliko je odvisno od krajevnih odborov. Ponekod še dobro z njimi izhajajo, drugod je pa hudo. Nekateri duhovniki smejo učiti verouk v šoli, drugi pa ne. Težko je sedaj za najmlajše, ker jih kličejo k vojakom. Tu pa niso toliko v vojaški službi, temveč bolj na prisilnem delu.
Najtežje je vprašanje duhovniškega naraščaja. Sprva so v Sloveniji odpravili vse klasične gmnazije, pozneje so jih spte nekaj vpeljali. Klasične so za duhovniški naraščaj nujno potrebne, da se kandidatje naučijo latinščne. Ker ni malih semenišč, morajo, hočeš nočeš, vsi obiskovati javne šole. Tu pa se vrši silovit boj zoper vse one, ki- kažejo kako nagnjenje do duhovniškega poklica. Če se kdo na gimnaziji izda, da misli v semenišče, ga na vse mogoče načine obdelujejo. Poslužujejo se moralnega zapeljevanja in gredo do ustrahovanja fanta in staršev. Če ne gre drugače, pomaga OZNA. Tako so letos meseca septembra zaprli kakih 20 bogoslovcev, hoteč jih prisiliti, da izstopijo iz semenišča. Nekateri so se pritisku vdali, drugim so podvrgli ilegalno časopisje, da so jih mogli obsoditi. V prvi letnik bogoslovja se je letos priglasilo več kandidatov, ki pozneje niso prišli. Zakaj? OZNA jih je prisilila, da so se vpisali na druge fakultete ali pa jih je pravočasno zaprla.
Sedaj poročajo časopisi, da je maršal Tito sprejel v avdienci zastopnike “Društva sv. Cirila in Metoda” ter jim izrazi! željo po ureditvi odnosov med Cerkvijo in državo z direktnimi pogajanji. Predsednik društva Anton Bajt je baje zrazil čustva vdanosti slovenske duhovščine maršalu Titu.
Kaj pomeni to slednje poročilo je jasno vsakomur, ki pozna komunistične metode. Tito ne želi nobene ureditve odnosov med Vatikonom kot predstavnikom katoliške cerkve. ter FLRJ, temveč bi rad dosegel, da bi se duhovniki odtrgali od škofov in Vatikana ter se sami z njim pogajali kot predstavniki narodne cerkve. Pod tem pogojem bi jim Tito dal marsikake predpravice in ugodnosti. Na srečo so An fon Bait in niegovi pristaši med duhovniki osamljeni; ljudstvo jih pomiluje, Ozna se pa iz njih norčuje in jih zaničuje zaradi nemožatosti.
jem podjetju v republiki,” pišejo češki delavci, “ki je državno podjetje, ki je torej naše, kakor je naša republika, vsaj tako nam dopovedujejo na shodih. Toda ko smo avgusta 1949 hoteli stavkati v protest proti neznosnim razmeram, ki vladajo na delu, zaradi nepostavnega nadurnega in udarniškega dela, ko smo se poslužili svoje najstarejše in najsvetejše pravice, je država poslala nad nas policijo. Na stotine tovarišev so pozaprli in jih poslali na prisilno delo v rudnike . . . Upali smo v svobodo. Toda odkar je komunistična partija prišla na oblast februarja 1948 se je začel napad na svobodo, demokracijo, socializem. Agenti moskovskega imperializma nas niso več rabili. V ljudskih demokracijah ni ljudstvo, ki odloča, temveč tajna policija. Upali smo v ^zboljšanje delovnih pogojev. Toda veš, kaj se je zgodilo. Že kak teden po zmagi komunizma so vpeljali nov sistem plač. Po tem sistemu so nam polagoma znižali plače za 20%. Dolgo je bil cilj našega delavskega gibanja znižanje delovnega urnika. Sedaj so nam zopet zvišali delovne dni na šest dni v tednu in nas silijo k delu še ob praznikih. Odtrgali so nas od družin, vzeli nam proste ure za oddih. . .
Pismo se konča: “Živela demokracija, toda dol z moskovsko diktaturo!
Delavci v Škodovih tovarnah, Pilzen, Čehoslovaška.”
BESEDA IZ NARODA
špetiru v fari je njihov poljski župnik odšel s fare. In baš v tistem času je prišel od nekod drugod drugi poljski duhovnik, ki se je pisal Drenvisevsky. Iz nadškofijskega urada je bil pa poslan v nedeljo neki irski mon signor, da predstavi župljanom novega župnika. V nedeljo je bila prva maša ob osmi uri dopoldne. Novi župnik, opravljen v mašniško oblačilo, pride pred oltar, za njim pa omenjeni irski monsignor Mašnik gre in se vse.de, z njim ministranta. Monsignor pa začne govoriti faranom in jim predstavljati novega župnika. Vse je šlo lepo in gladko, dokler ni prišel do župnikovega imena Drenvisevsky. Tu pa bi si bil kmalu polomil jezik. Na nobeno vižo ni močel gladko izgovoriti tistega imena. Malo ga je oblila rdečica in irska jeza, ker imena ni mogel gladko izgovoriti, pa je glasno rekel: Here is your new
vij o novo High School, ki bo stala okrog $1,590,000 nO.
V Lockportu so te dni zastav- , kali delavci v oljni čistilnici, l jo lastuje in vodi znana Tex co družba, ki prodaja olje r;.
Psivda za čast
v
*\
ire
na^
solin skoro po vsej 4 Okrog 900 delaV'
tih.
Naj zadostuje z. drugič kaj.
Tl
vonm
"i

Češki delavci pišejo
Delavci tovaren Škoda v Pilznu- ki so največje tovarne težke industrije v čehoslovaški republiki, so napisali pismo francoskim delavcem, ki ga je objavil pariški list “Figaro.” Pismo nam prav nazorno slika razočaranje, ki se pojavi povsod med delavci, ko vzamejo oblast v roke komunisti. Prividi izginejo ob kruti realnosti komunističnih sistemov de-
O dolgih in kratkih imenih in drugo
Joliet, 111. — Zadnjič sem srečal pred cerkvijo sv. Jožefa prijatelja, ki ga že dolgo nisem videl. Vlekla je precej ostra sapa in ni bilo prijetno za stati zunaj izpostavljen ostri sapi. Pa sva odločila, da bi bilo dobro stopiti k dobremu rojaku Franku Duši preko ceste, ker on ima tam apoteko dobrih zdravil za želodec in kri. Kar sva odločila sva izpolnila. Sedla sva za baro in dala dobri Duši naročilo za nekaj takega, ki pogreje znotfaj in zunaj. Duša je naročilo pošteno izvršil in ko sva povžila sva res kmalu čutila učinek. Greti je začelo naju in namen je bil dosežen.
Za baro se je kmalu nabralo več prijaznih rojakov, ki so prid- j no zauživali dobre Dušove zdravila in zraven postajali kunštni, pa tudi zgovorni. Pa sva postala tudi midva taka.
Eden izmed gostov je začel praviti o raznih imenih in da je pred kratkim čital v nekem či-kaškem listu, da se neki rojak iz Grčije piše nekako tako-le: “Papareckajhardinahamolpopu-ius.” Potem so šteli črke, ki se nahajajo v tem imenu, in nekateri še šteti niso znali tako visoko kolikor je črk v tem imenu. Ko sva se pogovorila s prijateljem, kar sva se imela za pogovoriti in najino voljo namazala z Dušatovimi zdravili, sva se odpravila vsak proti svojemu domu prav veselo razpoložena.
Tisto popoldne se nisem vedel kam dati, pa sem proti večeru krenil zopet gori k Juretu, Saj drugam menda ne znam iti, kakor k njemu. Povedal sem mu o tistem dolgem imenu, ki ga nosi neki Grk v Chicagi, kakor sem čul to pri Dušatu. Juretu jih pa tudi nikoli ne zmanjka, še skon-čal nisem s pripovedovanjem o tem dogodku, je že pokašljeval in čakal, kedaj bom jenjal, da bo on posegel vmes in zavzel “floor/’ kakor to pravimo tu v Ameriki, kadar nastopajo kaki govorniki
“čakaj, čakaj Tone, ti bom jaz eno povedal o imenih, kaj sem jaz nekoč slišal od nekega mojega bivšega seseda, ki je bil rodom Poljak. Bilo je to takrat, ko smo imeli pred McKinleyem tisto hudo krizo. Več kakor 9 mesecev nisem mogel dobiti nobenega dela. Pa sem šel k nekemu znancu v South Chicago, če bi mi mogel on izprositi kje kako delo. Pa mi je dobil neko začasno delo, ki je trajalo ene pet tednov, potem sem se zopet vrnil v Joliet. Tam je bila ne-
pastor Father I hope you will cooperate with
la in delavci spoznajo, da so sužnji. “Mi delamo pri največ-! La poljska fara in po nekem
distingiiished Drinkwhisky. like him, and him.
Tisti farani, ki so razumeli angleško, so se spogledali in smejali. Monsignor je to opazil, a ker je bil navajen javno nastopati, ga to ni spravilo s tira. Ko so mu pa po maši cerkveni odborniki povedali, kako je izgovoril, se je pa seveda tudi on smejal ter pristavil: — What’s the difference, we all like taste of whisky sometime, and after all it isn’t bad what I said.
“Vidiš, z imeni je mnogo zabave, kadar jih ne more kdo prav izgovoriti,” je zaključil svojo pripovedko o dogodku Jure.
Well, well, sem sam pri sebi dejal. Temule Juretu jih pa res nikoli ne zmanjka! Povej mu, kar hočeš, on ti bo vedno povedal nazaj kaj podobnega. Zanimiv človek.
Naša škofija, ki jo vodi pre-vzvišeni g. škof McNamara je začela akcijo za zgradbo nove katedrale, ki se bo zgradila na našem hribu, blizu sedanje St. Raymond cerkve, ki služi zdaj kot začasna katedrala naše škofije. V ta namen je bilo sklicanih že več sestankov. Poklicani so bili na posvetovanje du-. hovniki vseh župnij v škofiji in tudi lajiki, kot zastopniki lajič-nih ljudi župnij. Slovensko župnijo sv. Jožefa sta zastopala naša odlična rojaka, Mr. Jože Zalar, glavni tajnik KSKJ, in Mr. John Živec, ml., drugi podpredsednik Ameriške Bratske Zveze in glavni pomožni šerif Will okraja.
Naš znani ugledni rojak Mr. Frank Gospodarici), ali kakor ga podomače imenujemo v Joli-etu: naš “Cočkie”, se je pred nekaj tedni vrnil iz sončne Floride, kjer ga je južno sonce precej pobarvalo in ožgalo. Mr. Gospodarich vodi veletrgovino z likerji in raznimi pijačami na našem hribu.
V sosednem Lockportu se zadnje čase zavzemajo, da si posta-
ba.
Chicago pričakuje velike prireditve
Chicago, 111. — živahna reklama je potrebna vsakemu pod-vzetju, pa tudi vsem prireditvam, ki jih prirejamo za razne naše ustanove. Javnosti je treba pač povedati, kaj se pripravlja, kaj bo, da ljudje vedo, potem pride odziv od strani ljudi, drugače ne.
V svojih misijonskih govorih, je č. g. misijonar pater Odilo Hanjšek pri sv. Štefanu povedal dovtipni dogodek. Med vojno v starem kraju je začelo primanjkovati nekaterih jedi zlasti v Ljubljani. V samostanu so imeli na hrani po več duhovnikov in drugih ljudi je prosilo za jed. Pa pride enkrat k patru gospodarju samostana samostanski kuhar in mu potoži; samo še eno jajce imam, za postreči je pa tolikim ljudem. Tedanji gospodar je bil misijonar sam. Kaj napraviti? šel je pomagat v Stično na Dolenjskem in med svojo pridigo je omenil v cerkvi to zadevo, seveda na šaljiv način. Rekel je: šel sem mimo vrta, po katerem so -se pasle kure. Pa sem rekel kuri: Ali bi ne dala nam ti nekaj jajčk, ki nimamo pri nas nič. In putka je za-kokodakala: “Ka-ko-pak! se-ve-da, ka-ko-pak!” — Zraven ponosno stoječi petelin je pa zraven pristavil: “Ko-ko, ampak če bodo/gospodinje zadovoljne, ko, ko . . .” To' je potem omenil stiškim gospodinjam v cerkvi in jih poprosil, če bi bile tako dobre, da bi samostanu odstopile kak jajček. Prinesle so mu potem, okrog 6,000 jajc. Vidite leklama pomaga.
Tudi mi smo že povedali in sicer dvakrat, da bo v soboto 22. aprila in v nedeljo ’23. aprila, obakrat ob 8. uri zvečer v šolski dvorani -sv. Štefana velika prireditev, kakoršne še niste videli. Prireditev je v korist sve-toštefanske farne šole in pa v počast šolskim sestram pri sv. Štefanu. Torej za dobro stvar gre in to mora biti nam faranom sv. Štefana še posebej všeč. Našemu aldermanu Josephu F. Ropa, pod katerim pokroviteljstvom in pa pod. vodstvom našega č. g. župnika Father Leonarda Bogolina, moramo biti posebno hvaležni, da bomo imeli to veliko prireditev, ki bo gotovo velik finančni in moralni uspeh za našo faro. Le vsi na to prireditev, da bomo videli kaj spretni teaterski učitelji zmorejo spraviti na oder in zlasti še z našimi lastnimi talenti naše šole. Le pridite od blizu in daleč.
Preskrbite si pravočasno vstopnice, ki so po $1.00. Dobijo se v župnišču, pri slovenskih društvih in pri mnogih posameznikih. V dvorano pridite zgodaj, da boste dobili sedež.
S tem se je vam povedalo vse, kar je treba povedati, kaj vse boste videli pa na odru, to je pa druga posebna reč, katere ne boste nikoli pozabili.
Na svidenje na prireditvi!
Za publicitetni odsek,
J. Jerich.
./Motarskih hribih so žive-—■srneži, ki so verjeli v ' moro in arovnice. Ja so pridevali čudna Ni bil le zapeljivec v ,tno grešno življenje, „ tudi tat in ropar, če se m., je zljubilo, je sklatil mesec z neba in ga skril pod svoj kosmati, dolgi rep. Nastala je egiptovska tema, ki je bila Za-plotarjem zelo zoprna.
Ne smemo se preprostim ljudem čuditi, da so take stvari verjeli. Saj mnogi izobraženej-ši prebivalci v velemestih obešajo v stanovanjih podkve in ra zne živalske amulete, ki naj jih varujejo pred vsako zlobo. Za nasvete in prerokovanja sprašujejo vražarice. Vprašanje je, kateri so bolj praznoverni.
V Globinjeku, naselju, oddaljenem uro hoda od Zaplota je živela Gabrova Mica. Bila je dolga, suha ženska, pri petdesetih letih. Špičast nos, šilasta brada in široka usta so značila, da je bila jezična. A ne le to. Tudi zvedava, radovedna, opravljiva je bila Mica. V mlajših letih je živela v Aleksandriji v Egiptu in tam prislužila lepe denarce. Po bratu, ki je bil samec in je umrl pred desetimi leti, je podedovala srednje posestvo, ki ga je obdelovala s sestrnim sinom, nečakom Francetom Petračem, ki je veljal za njenega dediča in naslednika na Gabrovini.
Mnogi so trdili, da se je Mica naučila v Egiptu žago var.uiti kačji strup, da je poznala vsakovrstna zdravila, da je znala čarati, da je v temnih nočeh jezdila na metli pod oblake in da je imela zveze s samim peklenščkom.
Njen sosed Tavželj Miha je imel pet minut oddaljeno lepo domačijo. Gojil je najizbranej-šo živino v zaplotarski občini, prvovrstne krave mlekarice, )iaj močnejše voli za vprego in nedosegljivega, velikega bika.
Zgodilo se je, da je tega bika nekega dne krmil Tavželjev mladi sin Janez, in mu naložil v jasli precej sveže detelje. Tedaj je šla mimo Mica. Ko je to opazila, je omenila, da je krmljenje s svežo deteljo nevarno, ker bika lahko napne. Janez se za njeno besedičenje ni zmenil in opravljal svoje delo dalje. Mica je pa pripomnila: “Fant, pazi, da se biku kaj ne zgodi!” in odšla na svojo njivico nabirat svežo pičo za prašiče.
Bika je res začelo napenjati. Mladi Janez, neizkušen in nevešč v takih prigodah, je komaj čakal, da je prišel domov oče, kateremu je vse razložil in ni pozabil pristaviti, kaj je zinila Mi-
ca.
Uganka
“Ali znaš imenovati pet dni v tednu, ne da bi jih imenoval ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek, sobota, nedelja?”
“Ti peteri dnevi so: predvčerajšnjim, včeraj, danes, jutri, pojutrišnjem.”
Preveč
“Janezek, jaz znam kokoda« kat! ko kokoš.’”
“Prava reč, zlezi jajca.”
Biku ni bilo bolje. Napenjalo ga je in napenjalo vedno huje. Vsi obilni domači pripomočki niso zalegli, ičiez dve uri je poginil.
Čeprav je bil Miha trezen in preudaren mož, je začel sumiti Mico, da je bika zarekla in da je zato poginil. Te snmnje ni obdržal zase. Povedal jo je vsakemu, ki ga je hotel poslušati. In to je prišlo na ušesa Mici, k) se je je lotila silna nevolja in jeza. Ničesar ni zakrivila, še opomnila je Janeza, naj pazi, da bik ne zboli. Zdaj jo pa še nesramno obdolže, da mu je zarekla.
Ni minilo 24 ur, že jo je udarila v Vipavo k notarju Pušniku in mu naročila, naj vloži tožbo za čast.
Naročeno, storjeno. Sodnik Mihelič se je smejal, ko jo je bral. Poslal jo je najprej županstvu v Zaplot, da poskusi razprte osebe poravnati, župan Z mrzel si je resno prizadeval, da i bi Mico in Miho pobotal, a mu ni uspelo. Miha je bil trdovraten in svoje trdil, da je Mica biku zarekla, vsled česar je poginil. Saj ni pomagalo nobeno zdravilo.
Ker je bil poskus sprave brez-
'Halie na 3. strani.)
NAŠA MICKA IMA TUD BESEDO
Saj nisem mogla zadnji pon-deljek vsega potožiti, kaj sta naša počenjala doma ob praznikih, ki ni čudno, da sem ostala še pri življenju, ki sem tako občutljivega srca, da mi gre preč na jok iz sočutja do bližnjega in do same sebe.
Tisto sem že povedala kako sta mi hotela s pirhi pomalati naš prelepi tepih v sprejemni sobi. Ako bi ne bila tako čuječa, ki moram videti naprej in nazaj, pa bi bil zdaj naš tepih prave kddelajsaste barve, da ga lepšega ne morejo napraviti nikjer na svetu in ga ne. V zadnjem trenutku pred nesrečo sem ju zavohala v parlor ju in jih izgnala dol v klet z naročilom, naj tam počneta kar na svetu hočeta. Saj se kesam, ki se jim tako naročila, kajti ko sem šla v klet čez par dni, pa ni v nobeni stali tako, kot je pri nas. Nak, čistila pa jaz za njima ne bom, tisto pa ne. Naj bo pa tako! Dozdaj še nismo imeli domače razprave, ker čakam pripravne prilike. Tedaj jima bom dokazala, da če hočeta imqti lepo v kleti, naj kar kakšne sobote stopita za kakšnih pet ur doli z raznimi čistilnimi pritiklinami.
Sem kar gvišna, da bosta. On ima namreč tam svojo sobo, kamor vleče svoje pajdaše, kadar jih nabere, da se gredo marja-šat; ali kako se že pravi. Ako jih je večja družba in ker navadno vsi kadijo, je tako dol v kleti, da kar hišo privzdiguje. Naš mali ima pa tudi največ svojih igrač tam dol in tje tudi vlači svojo druščino, kadar je zunaj pregrdo za igranje. Tedaj si prav lahko predstavljam, kakšen špektatel je bil takrat, ko so s trobentami šturmali na Jeriho.
Pa naj bo to že tako ali tako, kar sem zadnjič pozabila povedati, je to, kaj sta mi na veliko nedeljo popoldne naša dva na-špilala, ta veliki in ta mali. Se reče', saj sem ju še o pravem času zalezla, da ni bilo pcs&bne škode. Ampak strah in groza me je, če se zmislim, kaj bi bilo, če bi me ne bilo doma takrat.
Po kosilu sem se spravila nad črepinje, kakor mi je to usojeno že od rojstva sem, naša dva sta se pa, zadovoljna kakor sta bila po dobrem zajemanju opoldne, odnesla svoje jedilne shrambe v sprejemno sobo, da bosta tam v udobnosti prežvekovala in se počasi pripravljala za večerjo. Saj je venomer: kdaj bomo jedli. Najbolj sem brez skrbi takole po južni, ko sta vsa upehana od žlice in počivata. Takrat mi vsaj nekaj časa ne bosta nobene urihtala, da bi se morala grimati.
Radio sem odprla in tudi jaz primaknila, kadar so katero znano urezali, čakala sem, da bodo tisto mojo: Ko ptičica ta mala, sem tak neumna b’la, da sey) se v jeti dala/ in tebi vervala . . . Pa je niso. Kaj vem, zakaj da ne. Kadar zapojeti Žosi Lau-schetova in Mary Udovicheva, drugače je ne slišim tiste nebeške viže.
Kar zaslišim iz parlorja, kakor bi kdo metal nekaj ob tla in zraven močno zastokal pri vsakem zamahu. Aha, sta se že odpočila, naša, in zdaj sta že. v delu. Zdaj pa zdaj bo kaj zažven-ketalo po tleh! Micka, če nočeš biti ob hišo, stopi v sobo in poglej, kaj delata.
Zdaj je že, kar je in zato je vseeno če zdaj povem, ali pa prihodnji pondeljek. Bom pa odložila, da se mi še kaj nabere za kolono.	„
KARL MAUSER:
KAPLAN KLEMEN
ROMAN
Tako je Klemen Gornik pričel s tretjim letom bogoslovja. Ko j zvečer je prelistaval star brevir, ki mu ga je pred odhodom podaril gospod Venček “Prav, da se počasi naučiš.”. Klemen lista. Orni in rdeči tisk se menjava, svileni papir kar šumi med prsti.
Pesta Decembris. (Decembrski prazniki, godovi).
Z očmi bega Klemen po prvih besedah. God mučenice sv. Bibiane. In II. Noeturno. — In III. Noeturno. Homiiia sancti Gregorii Papae.
Klemen bere.
Thesaurus autem caeleste est desiderium. (Zaklad je hrepenenje po nebesih).
Ko leže spat, se v temi še enkrat spomni besedi iz brevirja. Zdi se mu, da je odtrgan od sveta, vendar mehko, da ga nekaj nevidnega nosi po čudovitih višinah, kjer vse svetno dobi svoj pravi obraz, odkoder je videti zemeljsko sladkost kot kapljo cukrene vode.
Theasaurus autem caeleste est desiderium.
Zaspal je v sladki zavesti, da stoji pred sveto skrivnostjo, pred drugim korakom, ki ga bo približal oldarju. Petrič je tedaj že mirno spal in zunaj se je v jesenski noči zbudil veter in pometal po cestah.
Večer pred tonzuro. Klemenu se kar ni dalo leči. Duhovne vaje so bile Iza njim. Žal mu je bilo, da niso bile daljše. Kar prehitro so mu minile. Zima zunaj se mu je zdela spokojna, nalašč ustvarjena za te duhovne vaje. Po hodnikih so šumeli talarji, zaskrbljeni obrazi prvoletnikov so vzbujali spomine na preteklost.
Kar je Klemena najbolj zaposlovalo, je bil takozvani s k rutini j. S čudnim strahom je vstopil v ravnoteljevo sobo, k j er j e (za mizo sedel ordinarij in z vodenosivimi očmi skušal že na prvi pogled presoditi prišleca.
Klemen v tišini vzbuja spomine. Kako prijazen so bili škof! Kar kopnela je tesnoba. Nobenega vrtanja, kakor je pričakoval. Počasi in lepo so se nizala vprašanja in odgovori.
Prišla sta na karitativno življenje v semenišču. Tedaj se je Klemen razgrel. Kar butnilo je vanj in beseda se mu je razvezala, da se je bal, da ga bo ordinarij prekinil. Pa ga ni. Pazno ga je poslušal, zdaj pa zdaj prikimal in vrtel prstan na roki.
“Samo ena rešitev . je, pre-vzvišeni: da se eden žrtvuj e, da popolnoma pozabi nase, da se vrže med te zapuščene ljudi in rešuje, kar se rešiti da.” “Lepa misel, gospod Gornik, idelana. Toda dobro veste, da mora vsaka misel imeti trden temelj. Kje jo mislite vi zasidrati?”
Ostre ordinarjeve oči so iskale odgovora v Klemenovih, ki
MAKE
ONEjA DAY
.___	'SL	. _
multiple VITAMIN capsules YOUR BUY WORD
When you want vitamins that are Potent—
Guaranteed full potency, as shown on the label.
Easy and Convenient to fake. Economical—
Ask your druggist for One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsules. Take one capsule each morning and you can forget all about vitamins until next day.
Eoch capsule contains the full basic daily needs of the five vita-snins whose requirements in human nutrition have been established.
MILES LABORATORIES, INČ. L —-< Elkhart, Indiana
so gorele od notranjega ognja.
“Postaviti je treba kapelo in sobico za kaplana. Vse preprosto, vse barakarsko. Najti je treba duhovnika, ki ne bo mislil ne na biro, ne na denar-ki ljubezni ne bo prodajal, temveč jo bo razmetaval kakor bogatin (tisočake. Brelz ozira na levo in desno, brez ozira na ime in stranko. Prepričam sem, da mora uspeti.”
Ostre škofove oči so se stisnile.. Klemenu so se zdele skoraj žalostne.
“Dobil bi duhovnika. Imam jih, hvala Bogu. Dobre pastirje, ki fasto iz ljubezni in trnja. Tudi denar bi naprosili. Toda na eno ste pozabili, gospod Gornik: tudi Gospod Jezus je ljubil — Deus caritas est — in vendar so ga ubili. Tega se bojim. Ne mislim, da bi ljudje ubili duhovnika s sekiro alj z nožem. Je še hujše orožje kakor nož. Tudi besede ubijajo, tudi velika nasprotovanja, tudi veliko sovraštvo. Na to ste pozabili.”
Im kakor da se je sam ustrašil besedi, je dodal. “Vaš načrt bom premislil. Idealizem mladih vselej ustvarja novo živ-Ijneje.”
Dal mu je roko. Klemen je čudno zbegan poljubil prstan in došel.
Ta večer m a vse hodi v misli, vse se mu povrača in ga opaja kot dalmatinsko vino. Jutri bo postal klerik, človek, ki jo od Boga določen za duhovniški stan. Prirezali mu bodo lase v obliki križa, za velik kovanec las mu bodo obrili na temenu. Zunanji znaki, ki pa vendar ostro zarežejo v dušo. Še nekaj korakov je do nove maše, še nekaj korakov, in odprla £e bodo za vselej semeni-ška vrata, na široko odprla za življenj e.
Klemen res ne more leči. Tako rad bi še prepestoval vse spo-mine, tako rad preštet križe, ki so že šlj mimo in v mislih potežkal tiste, ki jih bo moral še nesti. Veliko jih bo in nemara bodo težki. Marsikdaj pretežki, da ne bi omahnil. Mrzlo je v sobici. V temi sedi Klemen ob mizi in prisluškuje. Petričevemu dihanju. Mirno, je, brezskrbno, skoraj kakor otroško.
Klemen ne more vzdržati. Počasi vstane od mize in po prstih odide do vrat. Na hodniku stopi hitreje. Naravnost v kapelo.
Prazna je in mrzla. Na oknih so ledene rože. Samo večna luč, ki dežj na oltar in na prvo klop, je topla.
Klemen poklekne na oltarno stopnico. Im kakor da je prav čakala misel nanj, je stopila predenj.
Tako samotno bo duhovniku, ki se bo žrtvoval za “Sibirijo”. Sam bo, osovražen od mnogih, in ne bo ga, ki mu bo na glas rekel: držj se. Prav si začel.
Kakor dolga, ostra pletilka je misel. Skoz celo srce se zabada.
Lahko sj govoril pred škofom, ker veš, da ne boš tisti, ki bo moral orati ledino. Lahko je biti idealist v besedah, težko v dejanju. Hudo je na svetu, ker je zadnjih premalo.
Misel boli. Peče v srcu kakor žerjavica na rani. Odkrito smn govoril, so trdo sklenjeni Klemenovi prsti.
Prevzeten si, udarja kakor s kladivcem v možganih.
Iz ljubezni sem govoril, se bori Klemen. Vrh in sad vsega je karitas — ljubezen.
Z muko se oklepa besedi sv." Pavia, ki mu prihajajo na mi-Sel.
(Dalje prihodnjič)
APRIL 1950
SUN MON TUE WED THU FRI SAT 1
2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 °3o24 25 26 27 28 29
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
APRIL
21.	— Golden Gophers Club ples v SND na St. Clair Ave.
22.	— Društvo Vodnikov venec št. 147 SNPJ ples v SND na St. Clair Ave.
23.	—Glasbena matica vprizo-ri opereto “Gospodična Nituš” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
23.—Otvoritev novega Ameriško slovenskega doma na Re-cher Ave., Euclid, O. ob eni popoldne.
28.	—- Independent Veterans Club ples v SND na St. Clair Ave.
29.	— Društvo Lipa št. 129 SNPJ ples v SND na St. Clair Ave,
MAJ
5.	— Veterans Blaskovič Post 5275 ples v SND na St. Clair Ave.
6.	— Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ples v SND na St. Clair Ave.
14.—Godba sv. Jožefa priredi koncert in ples v Sloven-skme domu na Holmes Ave.
14.—Društvo Euclid št. 29 SDZ obhaja 25 letnico obstanka v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
19.	— American Veterans W. W. 2 ples v SND na St. Clair Ave.
20.	— Društvo sv. Katarine št. 29 ZSZ ples v SND na St. Clair Ave.
21.	— Slovensko samostojno podporno dr. sv. Alojzija v Newburgu praznuje 50 letnico obstanka. Popoldme ob štirih banket v dvorani SND na 80 St.; ob osmih zvečer ipa ples. Igra Sokach orkester.
26.	—Društvo Martha Washington št. 38 SDZ ples na St. Clair Ave.
27.	— Društvo Src^i Marije ples v SND na St. Clafr Ave.
28.	— Društvo Soča št. 26 SDZ priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
JUNE
3. — Glasbena matica ples v SND na St. Clair Ave.
10. — Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ ples v SND na St. Clair Ave.
17.	— Sportmen’s Club of Slovenec št. 1 SDZ ples v SND na St. Clair Ave.
18.	— Zveza društev Najsv. Imena priredi velik katoliški dan združen z vrtno veselico na prostorih Brae Burn, 25000 Euclid Ave.
25.—Dom zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave., priredi ples ob obletnici otvoritve.
JULIJ
23.—Piknik fare Marije Vne-
bovzete v Coliinwoodu na cerkvenih prostorih.
SEPTEMBER
24. — Pevski koncert skupnih pevskih zborov pod vodstvom Mr. Vavterja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
~ OKTOBER
1.—Dom zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave., priredi “Halloween Danee.’’
1.—Pevski zbor “Zvon” priredi svoj redni jesenski koncert v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti.
29.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi “card party” v cerkveni dvorani.
Umirajoti Kristus
Ko se pomlad nasmehne, pribite k njemu otroci. Pod hribom, kjer stoji križ, poganja iz zemlje črni teloh. Deca ga trga, prihaja h Križanemu in mu krasi Iz njim noge, zatika ga med krvaveče žeblje in vdano moli.
On pa visi tam jn molči. Njegov obraz je bled in otožen. Med cvetjem in zelenjem mu zanrra nia obličju smehljaj, usta drhte strahotne bolečine, na očeh mu trepetajo solze.
In Bog umira v prerajajoči se prirodi višeš na križu velik in mogočen ter strašno žalosten, kakor, bj hotel s svojo smrtjo prebuditi in okrepiti novo življenje.
* * *
Poletje žari čez plan. Zemlja je bogata' cvetja in petja Jagode rde med grmovjem, zrele češnje še smehljajo na bregu in vabijo žejnle oči. Vse je v dozorevanju, brstenju in lepoti.
Kristus na križu pa visi med vsem tem čarom in umira. Ljudje ga kr as e z rožami in molijo pred njim. Njegova trnjeva krona je polna cvetja, ki ga zakriva, da počiva sveta glava na samih pestrih, detečih rožah.
Božji obraz se n® nasmehne. Priroda okoli njega se smeje. Škrjanci im slavci pojo, kos leta na križ in.prepeva. Kristus pa visi tam in umira. Njegove oči ne vidijo krasote poletja, ušesa ne čujejo petja. Obličje je voščeno ibledo, vedno bledejše v radostnem rajanju življenja. Dolgi, smolnati lasje se oprijemajo golih gladkih ram, ki se jih tu in tam drži kaplja krvi, sijoča v soncu kakor skrivnostni rubin. Iz lie-
lih žilastih rok kaplja jutranja rosa, izlata zarja ga poljubu j e zjutraj in zvečer, da Mu obličje čudežne žari. Toda nihče ne umiri Njegove bolečine. Duša se poslavlja od telesa, počasi se trga od njega pa ne more proč. Sveto telo ’se vije v težkih notranjih krčih. Nikogar ni, ki bi razumel Njegovo trpljenje, ki bi trpel iz njim, saj je najhuje umirati med cvetečim življenjem, med vriskanjem in petjem. On pa umira . .
* * *
Pestra jesen, prihaja v deželo. Priroda počasi umira. Listje se spreminjasto leskeče v različnih barvah živo in čudovito krasno.
Tudi Kristus še vedno umira. Bela breza nad križem trepeta s svojimi vejami, ječi in šušti ter šepeta, slovlo življenju. Listi ji polagoma padajo na tla, se love na njegovih svetlih ramah in mu pokrivajo glavo.
A skrivnostno božje obličje ostane bledo in živo in vendar umiraj oče!
Vsa priroda umira z njim, vsa priroda z njim plaka.
Kristus je vendar sam, sam, visi med nebom in zemljo kakor izločen iz vsega drugega, gol in beraški, beden in vendar dostojansvten visi tam, da spreletava človeka srh, če se spomni nanj.
Kristus molči. Priroda šepeta. ko se poslavlja, listje šumi in vse šušlja v slovo. Na Njegovih ustnicah pa ni besede. Skoraj višnjevo bele s/o, komaj vidno drhte in trpe, a besede ni iz njih.
Bela breza ga skuša tolažiti in mu zakriti siromašno goloto, ko sprošča nanj svoje suhe liste. Vse jesenske barve sijejo okoli Njega, kakor bi se hotele preliti v žareč plašč, s katerim bi pokrile božansko telo.
Bog pa prezira prirodo, prezira vse okoli sebe silen in globok v svojem molku. Tiho umira zakrknjen* v svojo bolečino. ki je nihče ne razume, ker je prevelika in pretežka, kakor da ne umira sam, temveč z njim vse sveto im skrivnostno, kar je prinesel ljudem, ki^Ga niše razumeli in so Ga, raje pribili na križ.
* * *
Zima je hladna in prijalzno bela. Snežinke počasi prhutajo na zemljo. Že so dosegle križ pod hribom in se spustile nanj. Komaj vidne so, a vedno več jih je, da zbledeva pod njimi Kristusova rama. že so prekriti trnji in žeblji. Sneg pada vedno bolj in bolj. Bele snežne golobice odevajo sveto telo s svoj mehki pub, kakor bi ga hotele ogreti in uspavati kakor spi vsa zemlja okoli njega.
Toda, ko dosežejo Njegovo bledo umirajoče obličje, vztrepetajo in nobena več se ne
Pošiljka iz Anglije. — To je mali in lahki angleški avto “Prefect,” ki so ga voslali v Zeci. države na angleško avtomobilsko razstavo, ki se vrši v New Yorku od 15. do 23. aprila. To je avto angleškega Ford izdelka, katerega nameravajo angleški izdelovalci avtov postaviti na svetovni trg v veliki angleški izvozni kampanji.
spusti Nanj. Vsega pokrijejo, le obraza ne. Ves bled in žalosten strmi. Krist iz snega in umira med snegom, sam, čisto sam.
In ko.sneg poneha, ko sijejo nad zimsko pokrajino zvezde, poljuba mehka mesečina križ pod hribom in sveto obličje, ki se ne umiri, in še vedno umira.
Ko zasveti zimsko sonce, zdrknejo s križa bele snežinke in se zasvetijo kakor biserne kaplje na Kristusovem telesu, a
vprašlj ivo.
Mica je večkrat mislila: “Ali sem v pravdi dosegla kaj več časti, kakor sem jo imeia? Ljudem nikdar ne moreš zavezati jezika. Glavno je, da si čist pred svojo vestjo in Bogom. Ali se nisi tudi sama večkrat nad častjo bližnjega spotaknila?!
Budenz pozna nad 400 skrivnih komunistov
Midland, Mich. — Louis Bu-
i e no, TviiSLUiUveixxi. ueiesu, a ,	, .
,T.	I,---	denz bivši vodilni amer. komu-
Njegovo obličje je bolj belo ko! .	’. . .	... , - , ,,
.	.	..	..	.jmst, je izjavil, da bi lahko ime-
sneg in jasnejše kakor rosni .
, .	, ,	, .	. , ,	■ noval nad 400 skrivnih komum-
biseri, toda strasmo žalostno, gtov> „0ni bi ne bili nevarni>
kakor bolečina sama.
In Krista s visi tam, obžarjen od biserov, z obrazom, ki gleda (življenje in smrt, ter umira, a ne more umreti.
če bi se ameriško ljudstvo zavedalo nevarnosti komunizma,” je rekel Budenz. “Ameriški komunizem ni politična stranka, temveč sovražnikova peta kolona.”
Enkrat pa pride umetnik, velik umetnik in velik siromak, kakor je bil kristus sam. S krvavim in trpečim srcem pride. Pokleknil bo pod križem in molil vdano in iskreno. Potem dvigne drobno dleto im zdrkne preko trpečega obraza: “Svet ni vreden, da bi gledal to bolečino, ki je ne razume! Tvoje trpljenje je stra-šneje od vsake mrti!”
In dleto bo poljubilo sveto obličje, . da bo zadihala na njem. smrt.. Umetnik pa bo od samo bolesti zblaznel, prepričan, da je iziaradi notranje sile in navdihnjena moral storiti strašno delo in s polj ubom svojega nežnega dleta umoriti, Njega, ki je dal vsem stvarem življenje.
-----o------
PRAVDA ZA ČAST
(Nadaljevanje iz 2. strani)
---o----
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke.
SELO DOBIJO
Delo za barvarja
Sjirejmem barvarja. Vprašajte po 6 uri zvečer, če pokličete MU 1-3729.
_____________________(75)
MAL! OGLASI
Posestvo naprodaj
Naprodaj je zidana hiša na 15802 Holmes Ave. za 2 družini s trgovskim lokalom in zidano garažo. Pokličite — PO 1-0731. ______________________(75)
Par išče stanovanje
Mlad par, ki bo poročen v maju, bi rad dobil 3 do 4 sobe. Kdor ima kaj primernega, je prošen, da p'okliče po 6 uri zvečer GL 1-3987.	(76)
uspešen, je sodnik razpisal razpravo.
Mica in Miha sta jo mahnnila k sodišču v Vipavo. Sodnik je
Hiša naprodaj
Naprodaj je hiša za 4 družine, 4 sobe in kopalnica vsako dopovedoval in dopovedoval Mi-1 ^novamje. Za podrobnosti vpra-hi, da je njegovo naziranje na-ra^e Iia	^	^ ^
pačno in zmotno. Prekliče naj j žalitev in prosi Mico odpušča-! nja! Toda zaman! Mihna se ni dal pregovoriti in sodnik ga je rad ali nerad obsodil na tri dni zapora.
Miha se je pritožil, a njegova; pritožba je bila pri deželnem sodišču v Ljubljani zavrnjena.
Stari častitljivi predsednik sodnega zbora, višji svetnik Pajk je Miho po očetovsko ivaril, naj opusti take nore marnje.
Miha tega ni mogel celo življenje pozabiti ter je bil do smrti prepričan, da se mu je zgodila krivica in da je Mica res bika zarekla. šele na smrtni postelji je na prigovarjanje gospoda Janeza prosil Mico oproščenja. Mica mu je odpustila. Segla sta si v roke. Tako je Miha umrl v
božjem miru. Jeli pa bii prepričan, da Mica ni bila čarovnica in
WE RENT!
Floor Sander and Wallpaper Steamers!
ORODJE, BARVE, PLUMB ARSKE POTREBŠČINE, KLJUČE. ELEKTRIČNE POTREBŠČINE
ST. CLAffi HARDWARE
7014 St. Clair Ave.
Tel. UT 1-092S
Laddie Pujzdar	Joe Vertocnik
Ali ste prehlajeni?
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
PrijateFs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA PrescriptioDs — Vitamin* First Aid Supplies
ni bika začarala, je pa vendar j Vogal St. Clair Ave. in E. 68tk
m NOVEM NASLOVU!
Mojim klijentom in naročnikom “BARAGOVE PRATIKE'* in Baragovih knjig naznanjam, da sem se preselil na novi naslov v Chicaško predmestje BERWYN, ILLINOIS.
Moj NOTARSKI URAD in urad “BARAGOVE PRATIKE” je od zdaj naprej sledeči:
JOHN JERKH
NOTAR in IZDAJATELJ “BARAGOVE PRATIKE” 6519 West 34th Street	Berwyn, Illinois
Telefon: Stanley 5863
(Izrežite ta oglas, da boste imeli naslov in telefon pri rokah)
OBLAK MOVER
Naša specielnost je prevažati klavrje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca
JOHN OBLAK
1146 E. 61. St.	HE 1-2730

Prevarani detektiv
(ROMAN)
“Toda, če je 'bil ta človek ci- na notranji del hlač, nakar re-
vilist, kako je mogel priti do vojaške uniforme,” sili komisar. “Ali si je mogoče izposodil obleko od kakega vojaka piri vaši kompaniji.”
“Imate prav; ta obleka je bila zavržena v vojašnici in na javni dražbi prodana”.
Oči mladega detektiva se za.
“Da, to je mogoče, toda je svetijo. Iz njih je sijal tri-težavno verjeti.”	umf.
‘Ali mogoče to stvar na kak “Torej moramo biti prepri-način lahko doženete?”	čani, da je ta nesrečnik kupil
“Prav lahko. Podam se v fort jn odredim inšpekcijo vseh oblek.”
Toda Vernier je že imel pri rokah svojo metodo, ki je bila enako rcrepričevalna, toda bolj točna.”
“Eno besedo, narednik,” reče. “Alj nimate navado, da prodajate obnosno obleko na lieitanti.”
“Da, najmanj enkrat na leto, potem ko je bila vsa obleka pregledana.”
“la ali ne zaznamujete take obleke na poseben načni?”
“Gotovo.”
“Torej poglejte, če ni kako znamenje na obleki tega siromaka.”
Podčastnik zaviha ovratnik suknje mrtveca in pogleda tudi
V BLAG SPOMIN
DVAINDVAJSETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE IN DOBRE MATERE
Mary Klemenčiči
ki je v Bogu preminila 17. aprila 1928.
Draga in ljubljena nezabna mati! Ob tužni obletnici Tvoje smrti žalostni klečimo na Tvojem grobu, kjer sni-vaš večno spanje v soseščini svojega soproga in našega ljubljenega pokojnega očeta. V globoki žalosti Vama kličemo: Spočij ta se v Bogu do klica k vstajenju!
Žalujoči:
OTROCI.
Cleveland, O., 17. aprila 1950.

V BLAG SPOMIN
DEVETE OBLETNICE SMRTI DRAGE MATERE
Rose Zalokar
ki nas je za vedno zapustila dne 15. aprila 1941.
Bog Vam večno daj plačilo, ko svetu ste dali slovo, ljubljena draga naša mati, spijte zdaj v grobu sladko.
FRANK in EDWARD, sinova; THERESA poroč. BUCKLEY, hči.
Cleveland, O., 15. aprila 1950.
to uniformo na javni dražbi,” reče. “Kje? Najbrž v Templu, v trgovini enega onih trgovcev, ki prodajajo vojaške obleke. Samo ipet ali šest takih trgovin je v mestu. Obiskati hočem eno za drugo, in oseba, ki je prodala to obleko, jo bo gotovo spoznala po kakem znemnju.”
“Kaj nam bo to pomagalo,” bruha Gevrol.
Narednik je bil vesel, ko je dobil od komisarja dovoljenje, da lahko gre, obnem pa svarilo, da ga bo komisar najbrž zopet poklical in da mora, biti pripravljen.
Prišel je trenutek, da preiščejo truplo dozdevnega vojaka, m komisar, ki je ta posel sam opravljal, je upal, da bo dognal kaj, kar bi kazalo na identičnost tega človeka.
Komisar j e vestno vršil svoj e delo in poleg tega glasno 'našteval vse predmete, katere je dobil pri mrtvecu, da jih je policist lahko sproti zapisoval.
Pr: mrtvem so dobili, v desnem žepu hlač nekaj tobaka, pipo in nekaj žeplenk; v levem žepu 'usnjeno denarnico, že precej obrabljeno, v kateri je bilo sedem frankov in šestdeset centimov, platnem robec precej dobre kakovosti, toda neznamovaln.
In prav nič druzega!
Komisarju je bilo zelo žal, toda ko še enkrat bolj natančno pregleda denarnico, dobi poseben ur dal, katerega sprva ni opazil, ker je bil precej skrit.
V tem predelku je bil skrbno zvit kos papirja. Komisar ga razgrne in glasno bere:
“Moj dragi Gust: jutri, v medel j o zvečer, nikar ne pozabite prit; na ples ‘Pri mavrici”, kot sva se domenila. Ako nimaš
V BLAG SPOMIN
OSEMNAJSTE OBLETNICE PREZGODNJE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SINA IN BRATA
Frank Russ
ki je preminul v najlepši mladeniški dobi dne 16. aprila 1932
Dragi sin, Ti ljubljeni nepozabni brat. Osemnajst iet Te že krije črna 'zemlja. Mi pa ob Tvojem grobu klečimo ter žalostnega srca k Bogu klL čemo: Daj sinu, bratu našemu, mirni počitek tu v grobu hladnemu.
Žalujoči:
FRANK in ROSE RUSS, starši; JOSEPH, brat;
LILLIAN, sestra.
Cleveland, O. 17. aprila 1950.
denarja, pojdi mimo moje hiše. Naročil bom vratarju, da ti izroči vsoto denarja.
“Pridi točno ob osmi uri. Ako ne bom že san tam, pa ne bo dolgo, ko pridem. Vse je v redu.
Lacheneur.”
No, kakšna skrivnost je bila v tem pismu« Druzega njiso zvedeli, kot da je bilo prvo ime mrtveca Gust, da je znan z -nekim Lacheneur jem, ki mu je dal delnar v gotov namen, in da sta Se sešla “Pri mavrici” nekaj ur pred umorom.
To je bilo malo — zelo malo, toda nekaj pa vendar. Bila je sled, in v tej absolutni temi je bil najmanjši žarek svetlobe obrodošel.
“Lacheneur!” godrnja Gevrol, “siromak je izustil to ime v zadnjem trenutku.”
“Tako je,” potrdi Oče Absint, “rekel je, da je njegova edina želja se, da bi se maščeval nad njim. Obtožil ga je, da ga je zavlekel v past. K nesreči pa mu je smrt prehitro pretrgala nit življenja.”
Vernier molči. Policijski komisar mu je izročil pismo-, katero je sedaj motril iz naj večjo pozornostjo.
Papir je bil prav navadne vrste, črnilo je bilo modro. Na enem izmed robov je bilo napol izbrisano znamenje, ipa vendar se je še lahko čitalo, ime ; Beaumarchais.
To je bilo dovolj ;za Vernier-
ja.
“To pismo,” misli detektiv, je bilo gotovo pisano v kaki gostilni na Beaumarchais bule-vardip Toda v kateri? Brona j t; moram, ker tega Lacheneur ja moramo na vsak način poiskati.
Dočim so policisti od prefek-. ture stali skupaj in se posvetovali, sta zdravnika začela s svojim delikatnim delom preiskave, ki nikakor ni bilo prijetno.
S pomočjo vselej poslušnega Očeta Absinta -so odstranili obleko s trupla dozdevnega vojaka, in ko sc se sklonili na svoj ‘“predmet.” kot ranocelniki v šoli za anatomijo, z zavi-
hanimi rokavi, so preiskovali, nadzirali im polagoma f-ižično popolnoma preštudirali človeka.
Potem so p-a začeli preiskovati rano.
Vernier je pravilno sodil. Oba Izidravnika sta izjavila, da ima nalomljeno kost tam, kjer se vrat (začne. Rana je bila povzročena z nekim orodjem, ki je imelo široko' površino, ali pa s tem, da je glava butnila z vso silo ob tak trd predmet, kj je ;pa moral biti -precej obsežen.
Najti pa niso mogli nobenega drugega orožja kot revolver, in ta mi bil dovolj težak, da bi povzročil tako rano.
Očividno je moralo priti do telesnega -spopada med namišljenim vojakom in med morilcem; slednji je zgrabil svojega nasprotnika za grlo in ga z vso silo najbrž butnil ob zid.
Nobene druge rane niso mogli najti, niti kake praske — sploh -ničesar.
Torej je bilo očividmo, da je bila ta strašna borba med obema nasprotnika izredno krat-
Od trenutka, ko je policijski oddelek slišal krik groze do trenutka, ko je Vernier pogledal v notranjost pri polknicah, se je smrtna borba začela in končala.
Preiskava drugega umorjenega moža je zahtevala drugačno, toda mnogo bolj težavno previdnost.
Pri obeh mrtvih se je -dognalo, da je mjih smrt nastopila takoj, ko sta bila udarjena. Oba sta ležala stegnjena na svoj-h hrbtih ^ rokami in nogami dlaeč od ostalega trupla.
Na obrazih obeh moških si lahko eital neznansko grozo.
“Na ta način,” reče eden izmed zdravnikov, “lahko sklepamo, da sta bila oba omamljena po neki popolnoma nepričakovani, tuji, strašni prikazni. Ta strašni izraz na obrazih sem videl že večkart pri ljudeh, katere je zadela kap od kakega nepričakovanega dogodka. Nekoč
gladko obrit, razven maže bradice na sjpodnjem delu -brade.
Oblečen je bil jako sirotno v hlače, ki so visele kot culnja od njega in segale preko zelo obnošenih čevljev. Poleg tega je imel tudi umazano volneno bluzo.
Stari zdravnik je izjavil, da je bil ta mož takoj ubit, ko ga je zadela revolverska krogla. Močno obžgana rana je dokazovala, da je bil strel oddan prav -blizu njega. Na sko-ro enak način je umrl, oziroma je bil ubit tudi drugi moški.
Drugi mrtvec je mural biti za nekako petnajst let mlajši od prvega, majhne in jako grde (postave-.
Njegovo lice brez vsake brade je kazalo povsod znake ko-z. Oblečen je bil tako kot se oblačijo zanikerni potepuhi v okolici . In to je bilo vse, kar sta mogla oba zdravnika dognati po natančni preiskavi.
Zaman so detektivi stikali po
W.F.HANN&SONS
podjetje z grelno napravo služi prebivalcem Clevelanda že od leta 1907
ZASTOPNIKI
BRYANT IZDELKOV
Mario Kolenc
AVTOMATIČNO GRETJE JE NAŠA POSEBNOST
Naša skrb je, Ca vam damo čim! več gorkote za vsak dolar, ki ga. za to < potrošite. Zato Vam priporočamo ta| BRYANT furnez, ki nudi čist, svež inf topel zrak ter ga širi po vseh sobah. 1 Furnez se da inštalirat v majhnem^ prostoru ali shrambi. Ima plinsko kur-f Javo in jo -popolnoma avtomatičen.
BRYANT GRELEC ZA VROČO VODO
To j« v resnici eden najboljših grelcev za vo-(jo—ima nove vrste mag-riasium drog v sredini, ki se ga nadomesti z novim in tako prepreči zarja-vitev “tanka.” Jje dobro insuliran, popolnoma av-tomatčien in abratwanje je poceni.
k
Louis Planinc
NOVO ŽIVLJENJE
ZA VAŠ FURNEZ . . .
Vam bomo po pravici povedali, če vam bo vaš sedanji furnez lahko služil še nekaj let in kako se ga da, modernizirat z BRYANT konverzij skim grelcem. Za majhno vsoto lahko dobite popolnoma avtomatično plinsko gretje. Pokličite še danes , za podrobnosti o BRYANT grelcu.
Ni treba predvplačila
3 LETA ZA ODPLAČEVANJE! Prvo plačilo plačate tri mesece po inštalaciji naprave Na obroke pa lahko plačujete tudi skupno z vašim računom za plin
BREZPLAČEN PREGLED IN PRORAČUN
Naši veščaki za gretje vam bodo na željo pregledali in podali brezplačen proračun za popolno delo brez vsakih obvez.
Če imate star furnez ali slabo grelno napravo, priporočamo Vam, da še danes pokličete in dobite vsa pojasnila kako z majhnimi stroški lahko inštaliramo moderno grelno napravo, ki vam bo nudila več toplote po nižji ceni.
Naši izurjeni mehaniki so yam nA uslugo skozi 24 ur na dan.
W. F. Hann &• Sons
15505 Euclid pri Taylor
MU 1-4200
(GOVORIMO SLOVENSKO)
sem imel opraviti z mrtvim | žepih obeh, jih obračali na zu-trupiom neke ženske, ki je vi- naj; ničesar niso dobili, ra-dela, da prihaja v njeno hišo zven kar je bilo iprej omenje-soseda,^ preoblečena kot stra- no. -Nobenega sledu o njih -šilo. Ženska se je takoj mr- j osebnosti, o njih imenih, njih tva zgrudila na tla.”	j družabnem stališču ali njih po-
Vernier je najbolj pazljivo : klicih.
poslušal, izvajanja izdravnikov in skušal slednja spraviti v ravnotežje s svojimi lastnimi idejami.
Toda kdo so ti ljudje, kdo so povzročitelji umora. Ali v resnici tudi še po smrti čuvajo neodkrito resnico.
Niti najmanjšega znaka — nobenega pisma, naslova, košček papirja, ničesar niti najbolj navadnih predmetov !za osebno rabo, kot na pr. tobačnica, nož, pipa. Dobili so sice’* nekaj tobaka v vrečici, en robec, nezaznamovan, par ciga-
Prva žrtev, ki je bila prei- ret. -Starejši mož je imel pri skatu: od zdravnikov, je mora-' sebi 67 frankov, mlajši pa dva la biti stara okoli petdeset let.1 cekina.
Mož je imel tanke lase in delo-1	(Dalje prihodnjič),
ma že osivele; obraz je bil'	-------o-------
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride

JUTRO

-
A V
- }
čiLcgik k:.:T-
Berite roman, ki vzbuja zanimanje povsod, kjer žive Slovenci!
“TA ROMAN BI MORALI BRATI VSI SLOVENCI!”
soglašajo narodni voditelji kot škof dr. Rožman, pesnik Ivan Zorman, pisatelj Karel Mauser in drugi odlični možje, pa tudi preprosti čitatelji
Knjiga obsega 274 strani, je trdo vezana z lepo naslovno sliko (na levi) in stane $3.00, po pošti $3.25, po pošti izven mej U.S.A. $3.50. Denar pošljite z naročilom.
Naroča se pri:
AMERIŠKA DOMOVINA ali TRIGLAV PUBLISHING
.............. . ^=-'- -
-SUP

6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, O.
1107 E. 74 St. Cleveland 3, O.
Naprodaj tudi pri tvrdkah:
GRDINA GIFT SHOPPE, 6113 St. Clair Ave. A. KOLLANDER, 6419 St. Clair Ave. STEVE F. PIRNAT, 6516 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
V Milwaukee, Wis., pri OBZOR PUBL. CO., 830 So. 5th St.

ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
Sl 17 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628