dekorativna
dekorativna
glasilo delovne organizacije dekorativne ljubljana št. 10/XVI oktober 1979

■MHHHi

■■■■■■■■■■■■■■■■
40 LET NAŠEGA PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA
Našim gasilcem čestitamo
Seveda so naši gasilci vedno budni, vedno pripravljeni, stalno v akciji, neprestano organizirajo vaje ...
Vendar so imeli v septembru še neprimerno več dela, saj so se pripravljali na pomemben jubilej — na 40-letnico industrijskega gasilskega društva.
Ob tem pomembnem jubileju, po tolikih letih, ko so uspešno varovali našo skupno imovino in že v kali zatrli vsak požar, ki bi lahko resno ogrozil našo tovarno, jim iskreno čestitamo.
Kronika gasilskega društva v Dekorativni
Vse slike se bile posnete 22. septembra na vaji ob 40-letnici
V	času, v katerem je bila ustanovljena in je začela delovati gasilska služba v naši delovni 'organizaciji, je bila na pomolu druga svetovna vojna.
V	takratni tovarni, ki se je imenovala »Štora«, je konec leta 1939 izbruhnil velik požar v oddelku sušilnice in povzroi-čil ogromno škodo. To je bil velik udarec ne samo za lastnika delniške družbe, temveč tudi za vse delavce in uslužbence. Po tem požaru so delavci in strokovni kader močno pritiskali na ravnatelja »Store«, da se nabavi gasilska motorka in lestev. In tako so sredi leta 1939 nabavili moderno motorno brizgalno znamke ILO ter 33 m dolgo lestev znamke »Ma-girus«. To je bil velik uspeh delavcev, saj kljub temu, da je bil zavarovan kapital delniške družbe, si je delavstvo z nabavo teh modernih sredstev zagotovilo svoj življenjski obstoj. Gasilska četa, ki je bila ustanovljena še v letu 1939, je bila kmalu dobro izvežbana v rokovanju z gasilskim orodjem in motorko. Na predlog zaposlenih so še v tem letu nabavili tudi nove ročne gasilne aparate (mi-nimakse) ter drugo gasilsko orodje. Že takrat so gasilci »Store« ugotovili, da brez medsebojnega sodelovanja in pomoči sosednjih društev ni učinkovitosti. Tako se je izvedla skupna vaja gasilskih društev Dravlje, Šentvida in »Store«. Po tej vaji, ki je bila leta 1941, je gasilsko društvo po zlomu pred-aprilske Jugoslavije delno zamrlo. V Ljubljani so italijanski okupatorji razpustili gasilsko zvezo in prostovoljne gasilske čete.
Gasilska ekipa »Store« je delovala v okviru tovarne do izgona nekaterih naprednih gasilcev v internacijo ali odhoda v partizane. Po osvoboditvi je gasilska enota ponovno zaživela, obnovljeno je bilo gasilsko orodje, pričela so se razna tekmovanja, posvečena je bila velika skrb strokovnemu izobraževanju gasilcev ter rokovanju zaposlenih z ročnimi gasilnimi aparati. 23. decembra 1948 je prišlo do združitve Tovarne dekorativnih tkanin, preprog in plišev ter Tovarne zaves v enotno podjetje TDT. V mesecu februarju leta 1954 so na občnem zboru preimenovali in registrirali gasilsko četo v PIGD TDT.
Nadaljevale so se redne gasilske vaje, katerih se je udeleževala tudi ženska desetina. Velik uspeh in sicer prvo mesto je doseglo moštvo leta 1956 v medobčinskem tekmovanju moških in ženskih desetin. Leta
1957 smo nabavili prve aparate na CO2. Z delovanjem teh se poleg gasilcev seznanijo tudi vsi člani kolektiva.
Zelo uspešno so se odvijali tudi »Tedni požarne varnosti«. Sodelovanje med obema obra-
toma A in B je bilo zelo uspešno, bilo je več internih tekmovanj in skupnih vaj. Leta 1970 se obrat B v celoti preseli v obrat A. Podatkov o delu gasilcev v obratu B ni veliko. V letu 1957 je obstajala industrijsko gasilska četa. Vaje so se vršile vsak teden, z ročnimi gasilnimi aparati so bili seznanjeni vsi zaposleni. Tudi sodelovanje z občinsko gasilsko zvezo je bilo stalno in uspešno. Leta 1963 je bilo v obratu B usta-norvljenoi PIGD. Za predsednika je bil izvoljen takratni direktor tov. Bernard Bode, ki ima veliko zaslug za uspešno delovanje gasilskih društev obrata A in B. Z razširitvijo podjetja je nastala tudi večja potreba po sodobnejši motorki in orodju. Tako je na pobudo UO društva uprava nabavila novo motorko ROSENBAUER in ostalo moderno orodje. Nadaljuje se redno preverjanje znanja zaposlenih o uporabi ročnih gasilskih aparatov, udeležuj emo se tekmovanj s sosednjimi društvi in izven, tesneje smo povezani z občinsko gasilsko zvezo ter uspešno sodeluj emo.
Po odhodu direktorja tov. Bernarda Rodeta v pokoj nam tudi novi generalni direktor tov. Janez Nebec skupno s samoupravnimi organi in z družbenopolitičnimi organizacijami nudi vso pomoč in razumevanje tako, da s skupnimi močmi varujemo bogastvo, ki nam je zaupano in je naše, predvsem pa skrb za našega človeka — proizvajalca.
In ko se ozremo na prehojeno pot, dolgo 40 let, smo lahko ponosni, da smo obvarovali zaupano imetje. Res, bili so začetni požari z manjšo škodo, katere smo uspešno pogasili, vendar se zavedamo, da bi bilo lahko tudi drugače, če ne bi imeli prisebnih ljudi, ki so s svojim znanjem in požrtvovalnostjo pogasili začetni požar. Mnogokrat bi tudi gasilci bili prepozni, če delavke pri strojih ne bi same uspešno omejile požara.
Zavedamo se tudi tako kot delavci-gasilci leta 1939, da nam je potrebno sodelovanje z vsemi sosednjimi društvi in v slučaju elementarne nesreče lahko upamo na njihovo pomoč:.
V službi ljudstva —
na pomoč!
Iztok Kavčič
V SLOGI JE MOČ!
Mokra vaja v sodelovanju s sosednjimi društvi
Tomo ob 9. uri, 22. septembra letos je tovarniška sirena naznanila pričetek namišljenega požara v skladišču blaga pod denizaturo, istočasno pa je bil to tudi znak za odhod vseh sosednjih gasilskih ekip iz svojih domov. Smer vetra je bila v smer sever, severozahod zato je bila možnost, da se požar razširi na skladišče pogonskega materiala, na upravno zgradbo, ki je lesene konstrukcije ter na kurilnico in mehanično delavnico. Le hitra intervencija pa lahko prepreči, da se požar ne bi močno razširil. Najprej sta bili na požarišču domači ekipi: ženska in moška. Ženska ekipa je imela 4 minute po sireni že vodo na požarišču. Res, da je bila voda dobljena iz hidranta, vendar upravna zgradba je bila zaščitena. Kmalu zatem je tudi moška desetina zaščitila preko elektro delavnice mehanično delavnico in kurilnico ter curke vode usmerila v središče požara. Še vedno pa je bilo v nevarnosti skladišče poganskega materiala in del kurilnice, če računamo, da se je ogenj med
tem še povečal. Ta bojazen je minila, ko so na požarišče prispele še desetine iz Zg. Šiške in Šentvida, ki sta ščitila severno in severozahodno stran in Dravlje, ki so ščitile jugovzhodno stran. Draveljčani pa so imeli precej dela, ko so morali preko jame prenesti zložljivo lestev. Na požarišče je tuje gasilske enote usmerjal poveljnik naših
gasilcev tov. Grum Janez, ki je imel poveljniško mesto pred našo prodajalno. S prihodom cisterne Litostroja ter gasilcev iz Avtomontaže in IMF je bil namišljen požar pogašen.
Kako hitro se je pravzaprav vse to odvijalo, zgovorno govori že podatek, da je bila voda v vseh ceveh osmih sodelujočih ekip 15 minut po znaku s sireno. Za popolno učinkovitost
je potrebna disciplina, dosledno upoštevanje navodil poveljnika domačih gasilcev in priporočil članov domače gasilske enote, ki vedo za vse požarne nevarnosti in vodne vire.
Res, da je bilo nekaj manjših spodrsljajev, vendar lahko rečem, da je vaja taktično zelo uspela, saj je dosegla svoj namen: V slogi je moč!
Stane Istenič
Proslava ob 40-letnici gasilcev
Po končani vaji je bila v prostoru nad jedilnico skromna proslava ob obletnici društva. Vse prisotne je pozdravil tov. Krvina Anton, predsednik našega IGD. Nato je tajnik tov. Iztok Kavčič prebral kroniko društva. Njegovo pripoved je dopolnil tov. generalni direktor, ki se je priglasil k besedi in pohvalil ter poudaril pomembnost obstoja prostovoljnega industrijskega gasilskega društva v naši delovni organizaciji. Pohvalil pa je tudi plodno sodelovanje s sosednjimi društvi in pomoč, ki jo ti v nesreči lahko nudijo. Konec govora je zaključil s podelitvijo plakete ob 60-letnici DO našemu IGD za 40-letnico društva. Tudi predstavnik OGZ Lj. Šiška je po spodbudnih besedah podelil zlato občinsko gasilsko značko »Za požrtvovalnost« IGD, srebrno pa tov. Krvini. Tov. Alojzu Mraku pa je bila dodeljena »Gasilska plamenica« III. stopnje za dolgoletno operativno aktivnost v IGD. Za uspešno tekmovalno sezono pa
je predsednik našega društva podelil zahvale tekmujoči gasilski ekipi. Čestitkam se je pridružil tudi podpredsednik DS DO, ki je v imenu DS DO Dekorativna pohvalil delo IGD za uspešno varovanje naše skupne imovine do sedaj in želi tako uspešnega dela še v bodoče. Predstavnik SIS »Za požarno varnost« Lj. Šiška pa, kot je dejal, ne želi ponavljati pohval ampak iskreno želi, da bi bile vse DO Lj. Šiška v taki povezavi z gasilci v okolišu in bi imele tako razumevanje do gasilcev in gasilske organizacije, ko-t je to v Dekorativni. Te besede je nato samo še potrdil predstavnik GD Dravlje, ki je podelil priznanje v znak za-hvalnosti za plodno sodelovanje.
Po proslavi so si prisotni lahko ogledali naše proizvodne hale za prikaz nevarnostne stopnje naše DO, na koncu pa so bili povabljeni na skromno zakusko.
-si-
Uspešna akcija NNNP
V soboto, 29. septembra 1979, ko je bila po vsej Sloveniji zaključna akcija Nič nas ne sme presenetiti, smo se v to akcijo vključili tudi v naši delovni organizaciji.
Vaja je bila samo zaključek celotnega dela na tem področju, kar prikazuje naslednje poročilo:
Aktivnosti na področju SLO in HDSZ v letu 1979:
— Izdelava varnostne ocene in varnostnega načrta (v obravnavi DPO in samoupravni organi).
— Sprejem novega pravilnika o LO in DSZ (Referendum) ter ostalih samoupravnih splošnih aktov s tega področja.
— Seminar za člane ZK in DPO o vlogi DPO v SLO in DSZ.
— Dopolnjevanje fizičnega zavarovanja DO.
— Opremljanje ekip CZ in MTS.
— Organizacija:
1.	strelskih vaj in tekmovanja z zračno puško,
2.	strelskih vaj s pištolo pripadnikov NZ,
3.	pohod mladincev v Dolomite in prizorišče bojev »Dolomitskega odreda«,
4.	izlet v »BAZO 20« v Kočevski Rog,
5.	športne treninge in tekmovanja,
6.	krvodajalsko akcijo.
— Udeležba na občinskem tekmovanju ekip prve medicinske pomoči.
— Urjenje enot CZ, predvsem gasilske enote in enote za prvo medicinsko pomoč.
— Sodelovanje s kasarno »BORIS KIDRIČ«.
— Tečaj za vodje trojk NZ z izpiti.
Dopoldanska izmena je preživela delovni dan 29. 9. 1979 v izrednem stanju, saj je akcija stekla že ob 6. uri.
Akcija je potekala po načrtu, in vsi, ki so sodelovali v njej, so se vtki j učili z vso resnostjo in dobro izvrševali zadane naloge.
Sodelovanje s KS Dravlje je potekalo zelo dobro in brez napak.
Pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene, so napotki za dodatno usposabljanje vseh enot.
Vaja je pokazala, da so vsi delavci resno sodelovali in izjavljali, da je potrebnih še več vaj in še več praktične usposobljenosti.
Upamo seveda, da nam vse znanje, ki si ga naši delavci nabirajo na tem področju, ne bo nikoli potrebno, če pa se že zgodi karkoli, želimo biti dobro pripravljeni, ker si bomo le tako lahko pomagali med seboj in varovali naše pridobitve.
POSVET O KADROVANJU IN IZOBRAŽEVANJU V SLOVENSKI TEKSTILNI INDUSTRIJI
Kadrovska
problematika
V dvorani nad jedilnico je bil 26. septembra od 9. do 15. ure posvet kadrovskih delavcev tekstilne industrije.
Organizator posveta je bilo splošno združenje tekstilne industrije SRS.
Posvet je otvoril tov. Mirko Pogačnik, tajnik posebne izobraževalne skupnosti za tekstilno stroko.
Po njegovih uvodnih besedah je goste iz vse Slovenije pozdravil tov. Janez Nebec, generalni direktor Dekorativne.
Po njegovih pozdravnih besedah in po nekaj referatih se je začela razprava.
je treba zlasti dogovarjati v okviru Posebne izobraževalne skupnosti,
— Za potrebe izobraževanja v OZD se je treba povezati s šolskimi institucijami za ustanovitev dislociranih oddelkov.
— V OZD je treba zagotoviti mentorje za praktikante, štipendiste itn delavce, ki se uvajajo v delo.
— Prizadevati si je treba, da bo pedagoški kader na vzgojno-izobraževalnih institucijah imel tudi znanje za usmerjanje učencev v poklice.
— Zlasti v primarni industriji je treba planirati in realizirati usposabljanje za preprosta in manj zahtevna dela in na-
V razpravi so bila zajeta naslednja področja:
—	vloga tekstilne industrije v slovenskem gospodarstvu;
—	kadrovsko planiranje;
—	izobraževanje kadrov;
—	usmerjeno izobraževanje;
—	poklicno usmerjanje in svetovanje;
—	pridobivanje delavcev;
—	nagrajevanje delavcev;
—	močno delo žena;
—• vloga in naloge kadrovskih in izobraževalnih služb kot pripravljalne v predlogov in izvajalcev kadrovske funkcije.
Na posameznih področjih so bila sprejeta naslednja stališča in sklepi:
— Slovenska tekstilna industrija naj se preusmeri v kapitalno intenzivno proizvodnjo, katere cilj je ustvarjanje večjega dohodka na zaposlenega delavca.
— Kadrovska in izobraževalna dejavnost v tekstilni industriji SRS se mora aktivno vključiti v priprave na plansko obdobje 1981—1985, kjer naj bodo plani kadrov in izobraževanja sestavni del vseh planskih dokumentov.
— V skladu z razvojnimi programi OZD je treba planirati kadre in jih usposabljati za opravljanje del in nalog.
— Splošno združenje tekstilne industrije SRS naj bo tudi v bodoče iiniciator in organizator posvetov kadrovskih delavcev, kjer se bomo dogovarjali 0 najvažnejših problemih kadrovanja in izobraževanja v slovenski tekstilni industriji.
—■ Naloga služb in centrov za izobraževanje je skrbeti zlasti za strokovno, splošno, družbenoekonomsko in družbenopolitično izobraževanje zaposlenih delavcev. Zlasti je treba opredeliti vlogo centrov in služb za izobraževanje v OZD.
— Potrebna je večja povezanost šolstva in združenega dela Pri pripravi učnih programov, ki jih je potrebno stalno dopolnjevati in razvijati, o čemer se
loge in izdelati profile in učne programe.
— V okviru PIS si je treba prizadevati, da bo študij ob delu brezplačen prav tako kot za redne študente.
— Dosledno je treba izvajati program pripravništva in izpitov.
— Vključiti se je treba v prizadevanja, da bo delavcem, ki uspešno opravljajo dela in naloge, družbeno priznana strokovna usposobljenost.
— V skupnih vzgojnoizobra-ževalnih osnovah v usmerjenem izobraževanju je treba dati večji poudarek sodobnemu strokovnemu izobraževanju.
— Prizadevati si je treba za izboljševanje kvalifikacijske strukture in se aktivno vključiti v sistem usmerjenega izobraževanja.
— Naloga kadrovskih služb pri zagotavljanju kadrov je tesna povezava s pedagoškim kadrom osnovnih šol, učenci osnovnih šol, starši, svetovalno službo na šolah in svetovalno službo skupnosti za zaposlovanje.
— Status kadrovske in izobraževalne službe naj bo enakovreden z ostalimi strokovnimi službami v OZD.
— Naloge kadrovskih služb je izdelati in stalno dopolnjevati razvide del in nalog kot osnovo za smotrno organizacijo dela, kadrovanje in izobraževanje.
— Naloga kadrovskih služb je strokovna pomoč delegacijam za samoupravne interesne skupščine za izobraževanje.
— OZD iz ljubljanske regije naj se za izobraževanje primernih poklicev povezujejo s STTS v Kranju, za sekundarne poklice pa v center strokovnih šol v Ljubljani.
AKTIV MLADIH KOMUNISTOV
Dne 30. 8. 1979 smo imeli sestanek AMK. Ta aktiv že nekaj let dokaj uspešno deluje v naši delovni organizaciji. Vključuje se v vse akcije, saj so vanj vključeni aktivni mladi člani.
Prisotnih je bilo 14 članov. Tovariš Kočevar pa je podal uvodno besedo o zgodovini aktiva nasploh, njegovi povezavi v ZK; predvsem pa o delovanju v naši delovni organizaciji. Povedal je tudi o nalogah in programu ZK. Nekoliko bolj je poudaril samo delo in vključevanje mladih komunistov v vse akcije sindikata in ZSMS.
Na sestanku je bil soglasno izvoljen novi sekretar AMK.
Vsak od prisotnih je izrazil željo, na katerem področju želi aktivno sodelovati in upam, da se bo tako tudi uresničilo.
Lučka Lapajnar
IZVLEČEK IZ SMERNIC RAZVOJA DO DEKORATIVNA V LETIH 1981—1985
Kam se bomo usmerili
Kot proizvajalec tkanin oziroma pletenin za blazinjenje pohištva pričakujemo v periodu 1981—1985 povečanje potreb tovrstnih tkanin. Povečevanje ali vsaj vzdrževanje osebnega standarda na dosedanji ravni nam s povečevanjem prebivalstva in večanjem stanovanjske kulture zagotavlja večje potrebe tkanin za blazinjenje. Smatramo, da je v »žanru« našega asortimenta potrebno ponuditi tržišču primerno kvaliteto za blazinjenje sedežev v avtoindu-striji ioz. razne obloge v avtomobilih, in sicer v tkani in pleteni tehniki. Nadalje je kot ne-oblačilni tekstil interesantna veja geo-tekstil.
Izvoz predvsem na konvertibilno področje je za delovno organizacijo izredno pomemben, predvsem zaradi pridobivanja deviznih sredstev, ki jih delovna organizacija potrebuje za uvoz repromateriala in opreme, nenazadnje pa tudi zaradi aktivnega vključevanja v mednarodno blagovno menjavo, kar omogoča DO pravilno poslovno usmeritev glede izbire asortimenta in programa proizvodnje v celoti, vpeljavanja novih tehnoloških dosežkov v proizvodnjo, kakor tudi vplivov na povečanje produktivnosti dela in rentabilnosti vloženih sredstev, ki mara v mednarodnih merilih naraščati in dosegati mednarodno raven.
V	srednjeročnem programu razvoja DO je sprejeta smernica, po kateri naj bi izvoz v tem obdobju na konvertibilno področje naraščal vsako leto s 6 %, tako da bi leta 1985 dosegel 15 % vrednost celotne realizacije.
V	pogledu regionalne usmerjenosti izvoza nimamo predvidenih sprememb, torej bo DO v naslednjem obdobju izvažala v večino zahodno evropskih držav, Severno Ameriko, Avstralijo ter z večjimi količinami v države v razvoju.
Delovna organizacija je predvsem orientirana na predelavo domačih surovin, tako da celotna vrednost uvoženih surovin in drugega repromateriala ne presega 40 % vrednosti izvozne realizacije. Glede na to, da srednjeročni program razvoja ne predvideva povečanja obsega proizvodnje, se tudi v bodoče ta odnos ne bo menjal. Preostala devizna sredstva, ustvarjena z lastnim izvozom, pa bo DO deloma uporabila za
uvoz opreme za potrebe modernizacije proizvodnih naprav, deloma pa jih bo združevala v okviru Poslovne skupnosti tekstilne industrije Slovenije v skladu z začrtano politiko SISEOT.
V prihodnjem obdobju bo naša osnovna proizvodnja še vedno tkanina oz. pletenina za blazinjenje bodisi pohištva, avto-sedežev. Ker je tovrstnih proizvajalcev v Jugoslaviji trenutno precej — torej konkurenca v količinah in cenah obstaja — mora biti naša usmeritev predvsem v čimboljšo kvaliteto, sodobnost desenov, barv in uporabo najprimernejših surovin.
Družbenoekonomski pogoji ter začrtane smernice nadaljnjega razvoja republike, mesta Ljubljane in občine 'omogočajo delovni organizaciji normalen razvoj. Glede na specifične pogoje republike in mesta Ljubljane pa bo morala DO v pri-hodnem obdobju intenzivno delovati na področju družbenoekonomskih in socialnih razmer. Zaradi ekonomske potrebe in zaradi pomanjkanja delovne sile bo potrebno program modernizacije realizirati tako, da bo DO intenzivirala svoje poslovanje, zmanjšala število zaposlenih za 10—15 % (odvisno od intenzivnosti modernizacije), v pretežni večini zmanjšala delo v tretji izmeni ter na ključnih fazah proizvodnje, ki zahtevajo velika sredstva, zadržala delo
v tretji izmeni, a na teh delovnih mestih zaposlila moško delovno silo.
Glede osebnega standarda v celoti in osebnih dohodkov bo DO morala zagotoviti delavcu tako višino, ki jo dosega gospodarstvo republike in ožje ljubljanske regije v celoti.
Ekonomsko finančni pogoji, upoštevajoč pogoje finansiranja s strani Poslovnih bank, združevanje sredstev s strani zainteresiranih poslovnih partnerjev ter pričakovanih lastnih sredstev iz ustvarjene akumulacije dajejo DO realno osnovo za realizacijo programa načrtovanega razvoja. Pri tem naj poudarimo, da DO računa predvsem na lastna sredstva akumulacije, ki bodo za realizacijo programa razvoja pokrila od 60—70 % potrebnih sredstev, od 40—30 % pa DO pričakuje, da jih bo zbrala preko direktnih bančnih kreditov, preko komercialnih kreditov ter na osnovi združevanja zainteresiranih poslovnih partnerjev.
Investicije, načrtovane v naslednjem srednjeročnem 'obdobju, so predvsem namenjene modernizaciji, to pomeni od uvajanja novih ekonomičnejših osnovnih materialov preko modernejših tehnoloških postopkov in organizacijskih oblik poslovanja do proizvodnje višje kakovostnih izdelkov. Le manjši del investicijskih vlaganj je predviden za novogradnje, ki v
bistvu pomenijo le odpravo ozkih prostorskih grl.
Sočasno s postopno realizacijo investicijskih vlaganj pa se bo zmanjševalo nočno delo zaposlenih žena, kar se bo nadomeščalo z intenzivnostjo izkoriščanja v dnevnih izmenah in povečano produktivnostjo dela.
V tekočem srednjeročnem obdobju smo v precejšnji meri po« sodobili osnovni obrat — tkalnico plišev. Prav sedaj je v realizaciji program za proizvodnjo pletenih plišev, ki so zaradi elastičnosti zelo iskani na tržišču. Ostaja nam modernizacija ploske tkalnice, saj je za tovrstne tkanine tehnologija v svetu močno napredovala. Prav tako nam ostaja za prihodnje obdobje posodobljenje tehnologije za pripravo preje za tkanje, kar je predpogoj za kvaliteto tkanja in pa tehnologija za obdelavo plišev — raztepanje in krtače-nje lasu, ki smo jo doslej zaradi restrikcij uvoza konstruirali in izdelali sami in je zato za obdelavo finejših kvalitet pliša neprimerna.
Razen v pliš tkalnici, barvarni in na fazi sušenja in apreti-ranja zaostajamo v odnosu na industrijsko razvite dežele. Omeniti moramo že zastarelo adjustiranje in	embaliran j e
tkanin ter nenazadnje solidnej-šo postrežbo kupca z lastnimi prometnimi sredstvi. Z nabavo predvidene opreme bomo sposobni izdelati najzahtevnejšo kvaliteto v pliš tehniki. To je tudi predpogoj za razvijanje kreativnih sposobnosti naše razvojne in desinaterske grupe. Drugi predpogoj pa je možnost nabave primernih surovin za tkanine našega žanra. Nastopa bojazen, da smo v surovinski bazi prešibki, da gredo proizvajalci sintetičnih in umetnih vlaken ter preje prepočasi v korak s časom ter da doslej zaradi konjunkturne prodaje niso bili dovolj zainteresirani za naše zahteve in potrebe.
Proizvodne kapacitete so doslej izredno koriščene. Več od polovice kapacitet obratuje v treh izmenah, finančno pa precej več, ker so to najbogatejša (naj dražja) osnovna sredstva. Iz dneva v dan pa se veča problem zaposlovanja za troizmen-sko delo. Ženska delovna sila bi s tem že zdavnaj morala prenehati, moški pa se za ta dela ne javljajo. Ker je naš cilj v prihodnjem srednjeročnem obdobju ukiniti nočno delo za
ženske, moramo pri cilju, da obdržimo količinski nivo proizvodnje, del opreme za nadomestilo nočne izmene nabaviti, delno pa bomo sedanji nivo dosegli tudi ob večji produktivnosti na dosedanjih fazah, boljšem izkoriščanju delovnih širin, boljši predpripravi za tkanje. V zvezi s tem načrtujemo tudi gradnjo proizvodne (hale) dvorane.
Z ozirom na generalno usmeritev DO, da v prihodnjem srednjeročnem obdobju ne povečuje fizičnega obsega poslovanja, bodo kapacitete osnovnih surovin na domačem trgu zadoščale z dopolnitvijo predvidenega, že omenjenega uvoza. To svoje pričakovanje opiramo tudi na dejstvo, da se povečujejo tako v republiki kakor izven nje kapacitete za izdelavo primarnih in tekstilnih surovin sintetičnega porekla, ki ustrezajo predvidenemu programu DO.
Na področju znanstveno raziskovalne dejavnosti bo DO v skladu s sprejetim programom pospešeno delovala, predvsem bomo še razvili in organizacijsko dopolnili strokovno službo tega področja, ki bo morala v fazi pospešene modernizacije delovati zelo intenzivno in tako ustvarjati predpogoje za uspešno modernizacijo, ki pomeni ključno postavko nadaljnjega razvoja DO. DO se intenzivno vključuje v delo specializiranih znanstveno raziskovalnih institucij, predvsem organizirano v okviru Poslovne skupnosti in Splošnega združenja pri Gospodarski zbornici.
V tozdih in DSSS je bila organizirana javna obravnava po sindikalnih skupinah o nasledkih splošnih aktih:
— Predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združevanju TO in DO Dekorativna,
■— Predlog dopolnitev k sa-uaoupravnemu sporazumu o uiedsebojnih pravicah, obveznosti in odgovornosti med delavci združenih temeljnih organizacij in delovne skupnosti v sestavi DO Dekorativna,
"— Osnutek samoupravnega sporazuma -o združevanju de-pridobljenih z izvozom skupnega proizvoda, o združevanju pravic za nakup deviz in
0 Pospeševanju odnosov s tujino,
■ Osnutek samoupravnega
Program modernizacije lahko uspešno izpelje le kvalitetno kvalificiran kader. Na tem področju imamo začrtano konkretno kadrovsko politiko, ki se na eni strani intenzivno vključuje v že tekočo republiško reformo izobraževanja, poleg tega pa bo v sami DO organizirala akcije za intenzivno izobraževanje na delovnem mestu, izobraževanje ob delu, za specializacijo, tako da boi strokovni kadrovski nivo kot eden izmed osnovnih pogojev realizacije programa zagotovljen.
Po srednjeročnem programu razvoja DO na področju organiziranosti načrtujemo le manjšo spremembo, da poleg že organiziranih treh temeljnih proizvodnih organizacij in poleg temeljne organizacije za vzdrževanje in energetiko, organiziramo še temeljno organizacijo, katere osnovna dejavnost bi vključevala nabavno in prodajno funkcijo, ki sedaj deluje v okviru DSSS. Predvidena organizacija bi omogočila v sklopu celotnega razvoja intenzivnejše opravljanje teh dveh funkcij v okviru celotnega poslovanja.
Na področju povezovanja DO ne načrtujemo novih organizacijskih sprememb, načrtujemo pa intenzivnejše delovanje v okviru družbenopolitičnih organizacij, poslovnih skupnostih, finančnih organizacijah, predvsem pa še večje povezovanje znotraj tehnoloških celot ter proizvodnje in prometa na osnovah samoupravnega sporazumevanja ter ekonomskih interesov v verigi reprodukcijske celote.
sporazuma o trajnejših odnosih, pogojih in merilih za oblikovanje cen,
— Osnutek pravilnika o vzpodbujanju in vrednotenju ustvarjalnosti v združenem delu,
— Stališča in priporočila ZZD skupščine mesta Ljubljana za združevanje sredstev za izgradnjo tovarne pripravljene in polpripravljene hrane v Ljubljani,
— Predlog akcijskega programa za uresničevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani,
— Predlog za nakup samskih ležišč v SDŠ,
— Osnutek pravil o organiziranosti in delovanju -osnovne organizacije zveze sindikatov.
V času javne obravnave na osnutke oziroma predloge internih samoupravnih splošnih aktov ni bilo pripomb, le da se naj ti uskladijo z zakoni -oziroma predpisi s področja, ki ga urejajo, ki so bili v času javne obravnave spremenjeni zlasti na področju cen.
Na stališča in priporočila ZZD skupščine mesta Ljubljana za združevanje sredstev za izgradnjo tovarne pripravljene in polpripravljene hrane v Ljubljani so bila mnenja delavcev različna, in sicer:
—	delavci tozda A so odločno proti izgradnji take tovarne in so mnenja, da smo dovolj investirali v lasten obrat družbene prehrane, da je konzervirana hrana zdravju škodljiva;
—	delavci tozda B podpirajo predlog za izgradnjo tovarne, vendar pa naj se ponovno prouči smotrnost lokacije te tovarne v Ljubljani, saj vemo, da primanjkuje delovne sile, da niso zadovoljeni minimalni standardi in da naj se gradi tovarna tam, kjer je bliže surovina;
—	delavci tozda C s-o odločno proti gradnji tovarne v Ljubljani, mnenja so, naj se gradi tam, kjer je surovina in dovolj delovne sile;
—	delavci DSSS so pr-oti gradnji take tovarne in združevanju sredstev v ta namen, ker imamo že lasten obrat družbene prehrane in mislij-o, da ustanavljanje n-ove tovarne ni smotrno-, le delavci razvojne službe se strinjajo s stališči in priporočili ZZD o gradnji take tovarne, mnenja so, da je to dobra rešitev za primer naravnih nesreč ali vojne.
Delavci tozdov in DSSS se strimjaj-o s predlogom akcijskega programa za uresničevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov s področja stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani. Delavci tozda B so postavili vprašanje, zakaj so
ostala neizkoriščena sredstva, k-o vemo, da stanovanj primanjkuje, zakaj se ne pospeši urbanizacija in usklajevanje planov ter individualna gradnja. Delavci gospodarsko finančne službe v predlogu pogrešajo orientacijo o višini ekonomske stanarine in informacije o subvencijah in zato samo delno sprejemajo akcijski program.
Na predlog za nakup ležišč za samske delavce v SDŠ so bila različna mnenja, in sicer:
—	delavci tozda A se strinjajo z nakupom ležišč za samske delavce, vendar ne z nakupom ležišč v enoposteljnih sobah — najemnina previsoka, temveč z nakupom ležišč v troposteljni sobi, predlagajo znižanje cen ležišč;
—	delavci tozda B se strinjajo z nakupom ležišč za samske delavce, vendar z naslednjimi pripombami:
—	da je dom hotelskega, zaprtega tipa in s tem preveč razkošen, saj vsi objekti v začetku niso potrebni in s tem je tudi cena previsoka;
—	v izgradnjo bi se morala vključiti tudi KS, da naveže stike z delavci, ki bodo živeli v tem domu ter se tako na drugačen, cenejši način -organizira kulturno in športno življenje;
—	najemnina bi morala biti v primeri s privatnimi sobami nižja, ker bodo v nasprotnem primeru privatniki še bolj dvignili ceno;
—	delavci tozda C se strinjajo z nakupom ležišč za samske delavce in sicer dveh v tr-o-posteljni sobi in dveh v dvoposteljni sobi, mnenja so, da je cena previsoka;
—	delavci DSSS so proti nakupu samskih ležišč v SDŠ, ker so stroški in riziki visoki, delavci GFS predlagajo, da DO raje nabavi garsonjere. Podpirajo gradnjo cenejših objektov.
Milka Klobučar
Na sindikalnih skupinah
FOLKLORISTI VABIJO NOVE ČLANE
Pridruži se nam—vesela družba smo
Za nekatere med nami je zadnje leto drugače, kot je bilo prej. V tovarno ne hodijo več samo na delo, organizirali so si folklorno skupino in pevski zbor, da so tudi drugače povezani med seboj. Oboji, pevci in folkloristi, vabijo sodelavce, naj se jim pridružijo.
Na kratko bi vas zopet želela seznaniti z delom naše folklorne skupine, ki deluje v naši DO že skoraj leto dni.
Morda se bo kdo temu kar malce začudil, češ, kakšna »folklorna skupina« neki, ali je to še sploh mogoče, da deluje v naši DO skupinica tistih nekaj plesalcev, ki smo jih videli lansko leto na proslavi dneva republike? Pa če že so, zakaj ob kakšni priložnosti ne pokažejo, kaj novega so se sploh že naučili?
Res je, da smo našim sodelavcem zaplesali samo enkrat in potem nič več. Ne mislite, da nismo hoteli. O, prav radi bi vas že večkrat razveselili s kakšno »ta potrkano«, pa kaj, ko pa še nimamo svojih narodnih noš, sposojanje pa tudi ni talko preprosto.
Za vse dosedanje nastope, ki smo jih imeli izven naše DO in pa pri pogostitvi naših upor kojencev, smo si morali obleke sposoditi, čeprav je bilo pri tem precej ovir. Težave so nastopile tudi pri prvomajski proslavi, kajti oblek si za to priložnost nikakor nismo mogli izposoditi, ker so tudi druge plesne skupine imele nastope istočasno. Morda smo vas pri tem tudi malce razočarali.
Pri vsem tem smo ugotovili, da nam ne preostane nič drugega kot to, da si nabavimo svoje noše, zato smo se obrnili na KOOS, da nam priskoči na pomoč. Kljub temu, da ta naša želja in potreba ni tako skromna glede na denarne iz-
datke, so nam z razumevanjem prisluhnili, tako da so naše noše sedaj že v delu.
Drugi problem je nastal pri plesu samem, kajti brez koreografije in dovoljenja koreografa ne smemo Ikot skupina nikjer nastopiti. Takšna so pač pravila plesnih skupin. Na našo željo je tov. Ravnikar, ki piše koreografije, obljubil, da nas bo prišel obiskat in istočasno ugotovil, če smo dovolj resna skupina za izvajanje njegovih plesov. Upam, da se bo tudi ta problem ugodno rešil.
Predvsem pa bi želeli, da bi se naša majhna skupinica povečala. Zato potrebujemo mlade in malo manj mlade, ki imajo veselje do petja in narodnih plesov, da se nam brez pomislekov pridružijo. Istočasno pozivamo vse, ki igrajo katerikoli inštrument, predvsem pa harmoniko, da s svojimi talenti popestrijo naš program.
Moram povedati tudi to, da naša zvesta harmonikašica tov. Skuljeva večkrat ne more priti k vaji iz zdravstvenih razlogov in takrat si moramo pomagati pač s kaseto, kar pa se še zdaleč ne more približati živi glasbi. Prepričana sem, da se ho našel v našem ne majhnem kolektivu nekdo, ki nam bo priskočil na pomoč.
Zagotavljam vam, da kdorkoli se bo odločil, da se nam bo pridružil, ne bo razočaran, ker smo vesela družba. Saj nas povezujejo pesem, glasba in smeh.
Angelca Rebernak
NEKAJ PEVCEV V ZBORU ŠE MANJKA
Zakaj ne poješ z nami?
Spet so za nami lepi sončni •dnevi, M so nas vodili v naravo, na lepe sprehode in v igro z naravo. Pričelo se je deževje, listje šumi pod nogami, dan postaja vse .krajši. Nabrali smo si sonca in tudi moči vsak po svoje, nekateri na morju, drugi s sprehodi v prelepe planine, nekateri pa tudi doma na vrtu. Prišla je jesen in čakajo nas druge naloge. Posedali bomo zopet več doma in mogoče bomo našli čas, da preberemo kakšno knjigo, gremo v gledališče ali kino. Žal pa je običajno, da nam največ dragocenega časa vzame televizija; največkrat čakamo, da bomo videli kaj lepega in poučnega, pa smo na žalost skoraj vedno razočarani. In tako zapravimo večere, ne da bi imeli vsaj malo od njega. Prav to pa nas zastruplja in postajamo iz dneva v dan bolj zaprti vase, in niti ne vemo, kako mineva čas. Pa vendar so nekateri, ki so pomislili, da to ne pelje nikamor, da bi bilo lepo in koristna, da se oživijo vsaj nekoliko lepi
stari časi, ko smo bili še ljudje s srcem, ne samo roboti, ki se gibljejo kot mehanizmi sodobnega sistema.
Težko je prebuditi živo bitje, ne samo človeško, saj tudi drevo', ki mu je zakrnjena njegova rast, težko ozdraviš, da bi se razbohotilo in nosilo v sebi plodove življenja. Veliko je treba volje in potrpljenja, če hočeš spet oživeti tako drevo; še več volje je bilo treba, da se nas je nekaj somišljenikov spet zbralo, da bi skupaj iskali izgubljeno.
Da bi se življenje spremenilo.
Za vse nas, da bi se zopet povezali, vzljubili med seboj, imeli zaupanje, da ne bi v svojem bližnjem videli samo sovražnika. Nujno je, da se videvamo še kdaj, ne samo za stroji, .ki nas preganjajo-, da jim strežemo, temveč še kako drugače, da si vzamemo čas samo za sebe in svoje duševno zadovoljstvo,. Zakrknjenost in mraz v srcu opažamo, še posebno pri naši mladini, ki jo imamo vsi radi in vse gradimo ravno za-
njo. Kako, da nimajo potrebe po kakšni zdravi zabavi, po veselem tovarištvu?
V naši delovni organizaciji živi kar precej postranskih dejavnosti. Imamo knjižnico, v kateri bi vsak, kdor bi želel, našel kaj zase, imamo športne panoge, no kar je pa še posebej novega, sta pa folklora in pevski zbor. V drugi polovici lanskega leta se je pričela akcija — zbiranje članov. To nalogo. sem prevzela z mnogo volje in optimizma. Mislila sem, da bo ta akcija stekla kot po maslu. Izobesili smo plakate, vpadljive in vabeče. Večkrat smo dali vabila v dnevne informacije, toda odziv je bil porazen. Toda puške v koruzo nisem vrgla, vztrajala sem in nabirala člane tako, da sem hodila od enega do drugega, če sem le vedela, da ima vsaj malo posluha, toda uspeh je bil zelo majhen. Odkrito povedano, počutila sem se, kakor da bi iskala somišljenike za kakšno slabo stvar. Še danes pa mi ni jasno, zakaj se ni pridružilo, zboru nič mladine. Ali jih je mati narava res za vse, kar je idealnega, oropala že pri rojstvu? Tega ne verjamem in imam občutek, kot da se sramujemo, vendar ne vem, za-kalj ?
Zakaj pojejo takrat, ko petje
ni organizirano, npr. na sindikalnem izletu ali veselici? Tam slišimo, da znajo peti.
Danes šteje naš pevski zbor 28 članov in še vedno smo isti kot smo se zbrali že v začetku. Želim, da bi pristopili še novi, saj ni to nič hudega, ni potrebno, da pevec v našem zboru pozna note. Zbor je popolnoma amaterski in se učimo pesmi od stavka do stavka, ne potrebuješ ničesar razen posluha.
Veselje do petja pa pride kar kmalu za teboj, pa tudi dve uri časa na teden ne bo več problem. Če bo kaj boljša zasedba, lahko zapojemo tudi kakšno zahtevnejšo pesem, ki jih je toliko in opevajo našo mladost in prelepo domovino, pa jih v tej zasedbi žal še ne moremo peti. Pridružite se nam vsi, ki imate veselje do petja!
Letos imamo na programu kar precej nastopov, pa tudi v naš tozd »Laško« bomo šli, da jim zapojemo in pokažemo, kaj znamo!
Dragi pevec, ne zameri, da te tako vztrajno vabimo, ne omahuj več, temveč izkoristi darove, ki ti jih je poklonila mati narava — zavedaj se, da čas hiti in prehitro vse mine.
Pridi torej — vsi te bomo z veseljem sprejeli!
Slavka Videnič
Kronika
DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI
tozd »surova tkanina«
Babnik Igor — barvarna preje Vukic Brane — pripravljata.
tozd »predilnica« laško
Bezgovšek Ana — pred. II
Tozd »gotova tkanina«
Strmole Alojz — šivalnica Isovič Eto — skl. igot. b. Bohotov Lazar — skl. got. b. Culic Velimir — šivalnica Keknmdi Muzlijia —• apretura
tozd »energetika in VZDRŽEVANJE«
Jurjevčič Božo — učno razm.
delovno
Razmerje
so PREKINILI
tozd »surova tkanina«
Gril Štefka — poklic, rahalbll. Ršag Franjo ■—• izjava del. Koca Hašim — hujša kršitev del.
Adilovič Ismet — izjava del. Trampuš Marija — upokojitev
tozd »gotova tkanina«
Strekelj Janko — odh. v JLA Jovanovič Peter — odh. v JLA Pišek Janez —• izjava delavca Ban Jožica — invalid, u polko j.
tozd »energetika in VZDRŽEVANJE«
Rifelj Jarnej — izjava delavca
TOZD »PREDILNICA« LAŠKO Vojvodič Buro — hujša krš. del. o.
Jakopič Amalija — sporaz. Dežan Frančiška — pok. reh. Zavšek Alojz — odh. v JLA Repič Franc — taval, upokoj. Razboršek Marijana— p. reh.
ROJSTVA
Šperjiak Mira — sta MijatoVič Hanija, Minžek D. — sin
Petrovič Milena — sin Zavšek Alojz — sin Zupanc Mihael — sin
POROKE
Sešek Irena, por. JAMNIK Čuden Sonja, p. LOČNIŠKAR
JUBILEJI
SEPTEMBER 10 LET
Petrič Ana Kecelj Martina Zupančič Olga Jordan Alojzija Klemenčič Majda Sova Jožica
15 LET
Begič Julijana Škander Fani Šavor Slavko Tomšič Milan Zupan Fani Mohar Pavla Nikolič Rozika Omanovi č Dafer Tomažič Janez
Pufek Vera Erjavec Ruša Čulk Ivan
20 LET
Garbajs Dragica Ivanšek Jožefa Javeršek Marija Šušteršič Marjeta Jaklič Alojzija Urbančič Ana Žibert Angela
30 LET
Brankovič Milka
OKTOBER 15 LET
Jerše Terezija Škulj Rudi Šinkovec Silva Srakar Franc
20 LET
Debevec Slavka Fras Marija Geč Terezija Potokar Reza Dabič Zora
25 LET
Klinar Alojzija
MANJKAJOČI PODATKI ZA PREJŠNJE MESECE ZA »PREDILNICO« LAŠKO
JULIJ
DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI Gradič Jožica —
pripravljalnica II Laharnar Zvonko —-pripravljalnica II Vetrih Stanislav —-pripravljalnica II Božič Zvonka — pripravljalnica II
DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI
Smagur Zdenka — del. za dol. čas
POROKE Kraševec Franc
DELOVNI JUBILEJI
AVGUST 25 let
Knez Albina Šibila Magda
SEPTEMBER 15 let
Deželalk Angela
25 let
Krampušek Angela Senica Anton Zupan Stanislav
Sodelavcem iz Predilnice se opravičujemo, da je nastala ta napaka!
BITI VODJA — LEPO ALI TEŽKO?
Kaj vas najbolj moti pri vašem »šefu«?
Ne morem vam povedati, kako zanimivo je bilo gledati obraze sodelavcev, ko sem brez uvoda začela pogovor s preprostim stavkom:
»MI LAHKO POVESTE, KAJ VAS PRI VAŠEM ŠEFU NAJBOLJ MOTI?«
Nekateri so se zasmejali in rekli:
»Ne zafrkavaj se!«, nekateri: »Kako pa veste, da med nama ni vse v redu?«, drugi spet, naj jih pustim pri miru, sploh pa, preberite si sami:
— Katerega šefa misliš?
Vsi se delajo šefe.
— Ta teden nič, ker ga ni!
— Da se včasih tako čudno obnaša, včasih po cel teden ni nič govoril, sedaj se je pa zelo spremenil.
— Ne vem, še nikdar nisem premišljeval.
— Nič me ne moti. Zelo je zanimiv.
— Bom raje tiho; to se ne govori.
— Toliko šefov imamo, da ne vemo več, kdo je kaj.
— Slabo skrbijo za delavce, bolje zase.
— To, da je preveč šef, premalo sodelavec.
— Premalo je odločen, če nekaj delaš, pa sam veš, da je slabo, te nikoli ne skritizira in ti ne zavrne.
— Nimam jaz kaj misliti, drugi mislijo namesto mene.
— Tega sploh ne povem.
— Bom potem povedala, ko bom šla stran.
— Preveč govori in obljublja. Vtika se v moje zadeve, tudi če se ne razume nanje.
— Ne bom nič povedala, bom kar zase obdržala.
— Včasih je tečen.
— Vse po vrsti.
— Ko zamudi, je slabe volje (vsak drug dem).
— Preveč očetovsko se obnaša.
— Preveč deli opomine, jaz sem prejšnji teden dobil tri (pismene).
— Imamo kar v redu šefa. (Smeh).
— Če imaš delo narejeno, pa bereš časopise, znori.
— Bolj malo »por a j tam« na šefe. Samo takrat, kadar ga po» trebujem.
— Moti me, ker ne morem delat, ker nimam stroja, ker me stalno prestavljajo.
— Nič. (Smeh).
— Nima te kaj motit, saj sam veš, kaj moraš delati.
— Nič. Nimam kaj. (Resno). Včasih je malo tečen, kot vsak, včasih sva oba tečna.
— Kje me pa sme!
— Koliko šefov pa imam!
— Moti me lahko več strani, samo vse ne smeš povedat.
— Jaz ne bom nič kritiziral šefov.
— Pri katerem šefu, ta malem ali ta velikem?
— Nič ne doseže pri višjih šefih. Če reče kaj za zboljšanje delovnih pogojev, ga nihče ne upošteva.
— Pri ta velikem šefu me blazno moti, da je zelo varčen, imamo zanič stole, telefone, radiatorje, pa nikoli ni denarja.
— (Smeh, tišina).
— Ni kaj. Razumemo se.
— Raje se vzdržim, da ne bi preveč rekla.
— Moja tašča je najboljša tašča.
— Ti povej, saj ti vedno govoriš.
— Kaj imamo mi sploh šefa?
Pri nas je samoupravljanje.
— Saj ga ne poznamo dobro. Ima ogromno setankov in nima časa za nas. Prezaposlen je in tako problematika v proizvodnji velikokrat stoji.
— Značajno je dober človek, je pa zelo zadržan.
— Premalo je odločen in premalo pozna delo. Povezanosti in sodelovanja manjka.
— Premalo je strog, ne bi smel biti popustljiv pri delu, kar reče, bi moralo tudi biti narejeno, ne pa da se mu upaš vse oporekati.
— Potrudim se, da naredim kar reče, drugače imamo pa malo stikov, saj ima premalo časa.
— To, da je tako malo pri strojih.
— Malo lepše naj govori, ni treba, da zafrkava starejše delavke.
— Dobro, da so uvedli dežurstvo popoldne, da bodo malo nadzirali mojstre, da ne bodo celo uro stali stroji.
Bilo bi pol manj zastojev in več bi se naredilo, če bi bolj gledali na stroje.
— Če prosiš, da se nekaj uredi, pravijo, da je v redu kljub temu, da ni.
— Jaz mu kar takrat povem, ko je čas.
— Najbolj me moti, da imajo ljudje privatne stvari v tovarni.
— Če mi ne zaupa, da se bom dovolj poglobil v delo in ga dobro opravil.
— Če misli, da se da delo opraviti hitreje, kot se resnično da in misli, da zabušavam.
— Katerega šefa misliš, saj jih je kakšnih šestnajst nad mano?!
— Odvisno od tega, kakšno je razpoloženje. Včasih te moti tudi to, da diha.
— Ne ve, koliko časa potrebuješ za določeno delo in sploh nekaterih del ne pozna.
— Da ga nikoli ni.
— Da tuli na nas, kadar ga drugi razjezijo.
— Oh! Pusti pri miru!
— To, da se vtika v moje kajenje in mi ga prepoveduje.
— Imam vsak teden drugega.
— Nič, krasno sodelujemo.
— Živci mu popuščajo počasi tako kot nam vsem (zaradi nediscipline in nereda).
In sedaj? Saj niti ne vem, koliko ljudi v naši DO je »šefov«. Ne vem, koliko med njimi je takih, da se bodo čutili prizadete. Vendar ne bi želela, da bi kdorkoli razumel narobe moj namen, ko sem se odločila objaviti tele pogovore. Na nikogar nismo pokazali s prstom, nikomur nismo »dokazali«, da se slabo razume s podrejenimi. Če pa je koga zbodlo, bo morda prav, da malo premisli o vsem skupaj, ali pa morda samo o tem: »Kaj so moji podrejeni rekli o meni?« In to je kar pomembno, kajne?
ZA OKTOBER
Od 16. do 21. Za večji del Evrope še lepi jesenski dnevi.
Dnevne temperature normalne, nočne okrog 0 °C. Zjutraj megla.
Od 22. do 25. S spremembo lune pride tudi do preoblikovanja vremena. Preko Atlantika se bodo razširili viharji z dežjem s prekinitvami. V gorskem svetu sneg.
Od 29. do 31. Vetrovi s severa bodo močno znižali temperaturo. Sneg bo segel do nižin. Slana in razjasnitve.
ZA NOVEMBER
Od 1. do 6. Še nekaj lepih dni. Z otoplitvijo porast zračnega tlaka.
Od 7 .do 11. Padec temperature z jutranjo meglo, jasno, sončni dnevi.
Od 12. do 17. Konfrontacija toplih in hladnih zračnih mas se bo razvila v kritično vremensko situacijo. Preko Atlantika se bo razvila živahna aktivnost s padcem temperature ter snegom.
TOVARIŠKO SREČANJE V NAŠI JAMI
Tudi za to moraš najti čas!
V	začetku leta smo na sindikalni konferenci predlagali, da bi v poletnih mesecih organizirali tovariško srečanje delavcev Dekorativne v okviru praznovanj 60-letnice obstoja delovne organizacije.
V	pripravah na srečanje smo bili mnenja, da je sobota, 1. 9. 1979 najbolj primeren čas, saj vemo, da je avgust še dopustniški mesec. Kje bomo organizirali srečanje, o tem ni bilo nobenega dvoma, saj nam je lahko vsem jasno, da je naša jama (rekreacijski prostor) kot nalašč za kaj takega. Tudi ansambel je bil naročen, da bi bilo srečanje še prijetnejše.
Ko smo šli v akcijo za pobiranje prijav, je bil odziv zelo žalosten, saj se je prijavil komaj vsak deseti. Ob besedah: »Boš prišel na piknik?« pa dobiš odgovore: »Bi, če bi bil piknik kje drugje, ne v jami,«, »Še v soboto bom gledal te »fabr-ške« zidove,«, »Še na pikniku se bom srečeval z ljudmi, ki so me nadrli... « Iz teh pogovorov se tudi vidi, koliko naredimo za boljše tovariške odnose.
Naj napišem še nekaj o pomenu takega srečanja, ki ima širši pomen (ni samo zabava)! Na takih srečanjih se ustvarjajo tudi tovariški odniosi, ki smo jih tudi dolžni spodbujati. Tovariška beseda, pesem, pogovor, vse skupaj da tudi polet za jutrišnji dan. Leta nazaj so bila taka srečanja bolj pogosta in množična.
Res je današnji ritem življenja hitrejši, ampak tudi za take namene moramo najti čas.
Zavedati se moramo, da med sodelavci preživimo tretjino življenja!
Ob zaključku naj napišem še ndkaj vtisov, ki so> mi jih dali udeleženci piknika: Bilo je veselo; piknik je dobro uspel, če-prav nas je bilo malo; žal je lahko vsem, ki niso prišli; čevapčiči so bili okusni iin porcije so bile res velike.
In tako se je srečanje potegnilo do prvih ur naslednjega dne.
Mislim, da bi srečanje marali organizirati enkrat letno, saj je tudi to korak naprej k boljšim tovariškim odnosom, ki so tudi člen v verigi, ki pelje k še boljšim delovnim uspehom.
Vsem, ki ste sodelovali in pomagali pri izvedbi srečanja, najlepša hvala.
Emil Šinkovec
SINDIKALNI DELAVCI — KJE STE BILI?
Srečanje je bilo na Šmohorju, ki je od Laškega oddaljen 7 km. Tega srečanja se je udeležilo tudi nekaj sindikalnih delavcev iz tozdov, ki obratujejo v Ljubljani. Na železniški postaji so naju (bila sva namreč samo dva!) počakali predstavniki tozda Laško, nato- srna si ogledali predilnico in mešalni-co. Lahko rečem, da je bil na postaji prvi stik z njimi neprijeten zaradi naše slabe udeležbe, čeprav srno bili povabljeni vsi sindikalni delavci Dekorativne v Ljubljani! Zato moram kri tirno oceniti tako slab odziv, saj je bila to priložnost, da se bolj spoznamo med seboj!
Srečanje je bilo v zelo sproščenem in tovariškem vzdušju, s pesmijo in plesom. V pogovoru z delavci sem dobil vtis, da si Laščani želijo večjega povezovanja in skupnega sodelovanja, saj vsi skupaj tvorimo delovno organizacijo Dekorativno-.
Srečanje, ki so ga pripravili v tozdu Laško, zasluži vso pohvalo z željo, da bi s tem načinom zbliževanja in tovarištva med delavci še nadaljevali.
Emil Šinkovec, predsednik konference ZS
STROŠKI INTERNEGA GLASILA
Po pravilniku o urejanju izdajateljskih razmerij in o izdajanju glasila smo dolžni enkrat letno obvestiti delavce, kakšni so stroški Glasila.
TISKANJE »GLASNIKA« (Tiskarna Ljubljana)
din	
24. 1.	27.704,00
26. 2.	24.495,00
26. 3.	29.671,00
25. 4.	27.782,00
29. 5.	28.142,00
25. 6.	99.840,00
13. 7.	29.769,00
17. 8.	24.900,00
292.303,00
HONORARJI	ZA
OBJAVLJENE	ČLANKE
din	
v januarju	2.400,00
v februarju	2.950,00
v marcu	1.500,00
v maju	2.700,00
v juniju	2.650,00
v juliju	5.300,00
v juliju	2.200,00
19.700,00	
FOTO TIVOLI	1.015,00
o ' N *
** I c ^
Človeštvo je dolžno dati otrokom najboljše, kar premore
Letošnje leto je posvečeno otrokom vsega sveta, prizadevanju za njihovo varno, srečno življenje, iskanju novih rešitev, da bi vsi otroci sveta uživali v svobodi in miru najlepše, kajti »človeštvo je dolžno dati otrokom najboljše, kar premore«.
Tako so časopisi polni člankov o dogovarjanju v svetu, televizijske oddaje prikazujejo lačne razcapane otroke, ki bežijo pred vojno vihro ...
In sposobni so nas prizadeti, pretrese nas pogled na uboge malčke tam daleč nekje
—	sami s seboj smo pa zadovoljni, saj našim otrokom vendar ne manjka ne hrane ne obleke, pse jim damo ... Ali bo tako leto otroka zvodenelo v pomirjeni samozadovoljnosti, ne da bi resneje pogledali vase in svoj odnos do malih ljudi
—	ne do ubogih lačnih črnskih otrok, ki jim ne moremo pomagati, temveč do otrok, ki so povsod okoli nas, ki so odvisni od nas, ki so naši?
Moj otrok, tvoj otrok, otroci sosednje ulice ...
Otrok, na katerega stresam slabo voljo ob 5. uri, ga fur-jasto napravljam, ker se nam že mudi, otrok, ki mu rečem
LETO OTROKA
Moj otrok, tvoj otrok
»Daj mi mir, utrujena sem!« ali »Pojdi stran, saj vidiš, da delam!« ali »Kaj ne moreš nehati s temi bedastimi vprašanji; pojdi se igrat!«
Sosedov otrok, ki ga še opazim ne, ko se celo popoldne nima kam dati, ker je njegova mati v službi, pa ga ne povabim, naj bi se igral z mojimi v njuni sobi — danes, ko je dež...
Otrok tiste samohranilke, ki v šoli ne je malice, niti kosila, ker mamica že dva meseca ni plačala, ta isti otrok, ki ga nikoli ne povabim s seboj čez vikend, čeprav je v koči dovolj prostora in bi imela moja otroka družbo ...
Vsi otroci neke krajevne skupnosti, ki so jim vzeli igrišče zato, da so zgradili tam moderno samopostrežno trgovino, pa sedaj vsi govorimo: »Presneta mularija, stalno teptajo zelenice in se podijo po cesti!«
Otroci našega mesta, ki že tako dolgo čakajo, da bodo njihove priljubljene prijateljice lutke dobile stalni dom ...
Pa vsi tisti otroci, ki jim starši ne morejo kupiti najlepših smuči, koles, nalivnih peres in vseh drugih luksusnih prestižnih stvari, ki so našim otrokom nekaj samoumevnega.
In kljub vsemu temu bo leto otroka minilo ob nekaj pretresljivih zgodbah o ubogih lačnih Afričančkih — in to bo vse.
Pa vendar star slovenski pregovor pravi, naj vsak najprej pometa pred svojim pragom.
Če daš otroku lahko eno samo darilo, mu daj navdušenje.
•
Preden sem se poročil, sem imel šest teorij, kako vzgojiti otroke, sedaj imam šest otrok in nobene teorije več.
Otrok je ljubezen v vidni obliki.
Otrok se hrani in pohvalami.
z mlekom
Otrok je knjiga, iz katere beremo in kamor naj bi pisali.
Otrokova laž je delo vzgojiteljevih rok.
Otrokom so bolj potrebni vzori kot kritika.
Samo kdor zelo ljubi, lahko kaznuje.
STANJE NAŠIH PRIKOLIC PO SEZONI
Zakaj tako?
Človek, ki dela vse leto, je upravičen do prijetnega dopusta, prav je, da preživi proste dni v spremenjenem okolju, zato tudi množično odhajamo na morje, v planine, na deželo.
Sindikalne organizacije poskušajo omogočiti svojim delavcem čim cenejše možnosti za to spremembo okolja.
V naši delovni organizaciji smo se odločili za camp prikolice. Imamo jih 16, nameravamo pa jih kupiti še, pač glede na to, koliko denarja bomo lahko namenili za počitek delavcev.
Pri tako majhnem številu prikolic je razumljivo, da le nekateri delavci lahko izkoriščajo to ugodnost.
Letos na primer je letovalo v naših prikolicah približno 110 delavcev z družinami.
Vsi drugi lahko upamo, da bomo prišli na vrsto drugo leto ali kdaj pozneje. Če bodo prikolice zdržale, seveda. O tem pa pri skrajno malomarnem in neodgovornem odnosu večine tistih, ki so do sedaj lahko izkoristili to ugodnost, močno dvomimo. Žalostno je bilo namreč pogledati naše prikolice po sezoni. Ko smo jih peljali na morje, so bile urejene, čiste, opremljene, nekatere celo čisto nove in ekipa, ki jih je šla pospravit, se je vrnila z žalostno novico, da je večina prikolic v
zelo slabem stanju, saj so UNIČENI poleg drobnega inventarja tudi originalni deli prikolic, ki so prav gotovo narejeni tako, da bi morali služiti svojemu namenu dolgo vrsto let pri normalni uporabi.
Meni osebno je kljub temu, da nikoli nisem preživel dopusta v teh prikolicah in da tudi v bodoče ne predvidevam, da bi si pridobil to ugodnost, hudo, ko ob zaključku sezone ugotavljam, da nimamo žal nobenega pravega odnosa do težko pridobljene skupne lastnine.
Pa vendar — mar se ne zavedamo, da smo prav vsi s svojim delom ustvarili dohodek, iz katerega smo lahko nabavili prikolice?
Prikolice so umazane, poškodovane, inventar v obupnem stanju — storilci so pa lepo prijetno Skriti za vsemi tistimi, ki so letovali v naših prikolicah. Jaz sam bi se počutil neprijetno pred sodelavcem, ki bd prišel za menoj, saj je težko dokazati, kdo je napravil škodo.
Ko tako premišljujem o tem, kako bi ohranili prikolice vsaj v takem stanju, da bi vsaj še nekaj časa služile svojemu namenu, si želim, da hi1 smel vsaj tiste sodelavce, za katere bi ugotovil, da sio povzročali škodo, javno razglasiti.
Bi bilo potem kaj bolje?
Bogo Modic
Izdaja v 1500 izvodih DO Dekorativna, Celovška 280, n. sol. o., tel. 554-241. — Uredniški odbor: Franc Hriberšek, Angelca Rebernak, Metka Sieberer, Iztok Kavčič, Jakob Novak, Jadran Stevanovič, Barbara Zupanc, Janez Tomažič — odgovorni urednik, Mira Dobravec — urednik. — Tisk: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. — Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. 1. SRS, št. 121-1/72)
je glasilo oproščeno davka na promet.