Iz šole za šolo. Rodovitna prst ali zemlja. (K naravoznanstvenemu pouku v ponavljalni šoli.) Ljubi učenci! lz katerih prvin je zrak in voda, smo čitali v Berilu. Zdaj poglejmo, kako nastane rodovitna prst. Videli bodemo, kako modro je vsegamogočni Bog vse ustvaril in uredil. Mnogokrat se vidi na skalab ali tudi na vrhu starega ozidja in celo na starih strehah tanka zelena turenica, to je mah najnižje vrste. To se takole godf: Površje gole skale se vsled deževja, mraza in solnčne gorkote jarae razpokovati, drobiti in razprhniti. V tem z roso in deževjem namočenera prahu nastane mah najnižje vrste, čegar seme je veter sim nanesil. Ko se semice izcimi in začne rasti, drži skalne drobce, da jih veter ne odnese ter se koreninice v njih razširjajo. Ta mah živi največ od zraka in mokrote, a tudi iz razkrojenih skalnih drobcev in svojih odpadkov, ki jih po koreninicah v se srka. Ravno s tem pa, da mah svoje koreninice v razpoke skale zarašča, pridržuje razno vlago na skali, katera razkrojuje skalne drobce in mahove odpadke koreninicam v živež. Ko se ta razkrojitev kamenih drobcev in mahovih odpadkov od leta do leta v večji meri ponavlja, nastane na skali iz te zmesi kmalu debelejša plast zemlje, v katerej začnejo potem druge rastline in poslednjič celo grmovje in gozdi rasti. Tako nastane iz razprašenega kamenja in sognjitih rastlin dobra prst ali zeuilja za njive, vite ia travuikc. Iz česa so rastline? Ako snop slame ali kakih drugih rastlin sežgemo in potem pepel tebtamo, najdemo, da ga je komaj 1 do 10$ prejšnje teže. Kam pa so rastline izginile? Šle so v podobi dima v zrak. Ta dim se imcnuje ogljenec, (v dinmikih se tudi nabira in se imenuje istje ali saje). V zrak uidši dim se s kislicem spoji in imenuje ogljenčeva kislina. Pa tudi dušec in voda sta z dimom izginila v zrak. Ako ostali pepel z vodo lužiruo, in to vodo raz pepel odlijemo in potem parimo, dobimo neko sol ali potašel in sodo. Kar je od pepela ostalo, je zemlja, obstoječa iz apna, žveplene kisline, fosforove kisline (katere je največ v seuienu), kremenčeve kisline in raznih soli. Ako kako rastlino razraočiiuo in gnjiti pustimo, začne smrdeti, in kupček te gnjilobe čezdalje manjši postaja, da naposled komaj 1 do 10^ prejšnje teže ostane, in kar najdemo, to je le zopet prst in sol, drugo je šlo nevidljivo v podobi sopare (vode, amonijaka in ogljenca) v zrak. Tedaj se je enaka razkrojitev rastline v nje obstojne prvine zgodila. O čem žive rastline. Ko smo videli, iz česa so rastline, poglejmo še o čem žive in kako rastejo. Ko seme v vlažno, gorko zemljo denemo, jame kaliti in nnredi cimico in koreninico. Cimica in pozneje listi pa pijejo na svoji spodnji strani, ker ima list več tisuč luknjic, iz zraka ogljenčevo kislino = oglje in kislic, vodo = vodenec in kislic in pa dušec iz zraka. Da rastline tudi po listih vodo v sč srkajo, vidimo, kako se vele cvetice požive, ako jih poškropimo. Vsrkane prvine se kot rastlinski sok prehajajo od korenine proti vrhu in zopet nazaj ter se vsled solnčne svetlobe in gorkote izpreminjajo v rastlinske celice (iz katerih rastline obstoje), in kar je neporabljivega, zopet iz sebe parijo. Razun vode parijo po dnevi iz sebe kislic, po noči pa tudi ogljenčevo kislino ter je zato škodljivo, če so cvetice v spalnici. Solnce, gorkota in voda delajo, da se tudi po koreninah v rastlino vzeti, razkrojeni deli zemlje: amonijak, ogljenčeva kislina, žveplena kislina, fosforova kislina, kremenčeva kislina in razne soli pridelujejo v živež ter obstojne dele rastline. Zgorljivi obstojni deli rastline so gnjilica prosti: vlakno, klej, slador, smole, gume, olja, vosek (na površji češpelj), dišeča olja in rastlinske kisline. Z gnjilicem spojeni deli so: beljakovina, vlečec in sirina. Prvih je dve tretjini in drugih ena tretjina v rastlini. Gnjilica prosti deli pridejo večjidel po zraku in vodi skozi liste v rastlino. Tako se prideluje iz ogljenčeve kisline in vode klej in slador. Z gnjilicem nasičeni pa pridejo iz zemlje po koreninah v nje, in so redilne snovi za ljudi in živali. Zakaj je treba rastlinam gnojiti? Kakor sem uže omenjal, je rodovitna zemlja zmes razprhnjenega kamenja in razpadanih rastlin, katere zadnje največ svojih obstojnih delov dobivajo iz zraka. Ako tedaj rastline na mestu pustimo, čedalje bolj živahno rastejo. A na njivah in travnikih jih vsako leto strani vzamemo in z njimi tudi nezgorljive zemeljske prvine. In te zadnje v nekateri zemlji niso v zadostni raeri, na primer fosforova kislina brez katere še rastlina semena ne more storiti, ali pa če so, se ne razkrojujejo in pridelujejo tako hitro in v toliki meri, kakor jih s pridelki odnesemo. Zato je treba gnojiti, to je zemlji prvine za rastl inske snovi vraČati, in sicer v boljši meri ko bodemo dajali, boljši ia obilnejši bo pridelek. G. P.