Posamezna številka I Din. mesečno, če se sprejema list v upravi, naročnina 4 Din, na dom in fio pošti dostavljen ist 5 Din - Celoletna miročnina je 50 Din, polletna 25 Din. četrtletna t3 Din. Cene inse-ratoin po dogovoru PONEDEEJS1CI VENEC UredniStvo. Kopt-tarjeva ul. št. h/lll Telefon št 2050 in 29% — Rokopisi se ue vručajo Uprava; Ko|)itar-jeva ulica štev. 6 Poštni ček. ručun. Liubljana 15.179 Telefon štev. 2549 Jugoslovansko državno nogometno zastopstvo v Parizu Francija: Jugoslavija 17. december 3:2 (1:1) Od jugoslovanskih igralcev so se predvsem odlikovali Marijanovic, Vujadinovič in Živkovič Pariz, 16. decembra, c. Danes popoldne se je odigrala prijateljska meddržavna tekma med reprezentancama Francije in Jugoslavije. V stadionu Pare de Prince se je zbralo okoli 40.000 gledalcev. Na častni tribuni sta bila minister S p a 1 a j k o -vič, ki je zastopal jugoslovansko vlado, in pa francoski mornariški minister Pietri, ki je zastopal zunanjega ministra Lavala. Poleg njiju se je na častni tribuni zbralo zastopstvo francoske in jugoslovanske nogometne zveze in mnogo odličnega pariškega občinstva. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Francija: Thepot, Anatol, Matler, Gangilier, Vesier, Lietard, Keller, Curtois, Nicolas, Riot, Lan-gilier. Jugoslavija: Glaser (Culič), dr. Ivkovič, Ma-tošič, Petrovič (Jazbec), Gaver, Lechner, Glišovič, Živkovič, Marjanovič M., Vujadinovic, Zcčevič. Francozi so nastopili v rdečih oblekah, Jugoslovani pa v svetlomodrih. Pred pričetkom igre je godba zaigrala obe himni in sta 6i kapetana moštev (Anatol in dr. Ivkovič) izmenjala pozdrave. Žreb je določil prvi udarec Jugoslaviji in je Jugoslavija prvi polčas igrala z vetrom v hrbtu. Igra se je začela takoj zelo živahno. Francozi so začeli ostro napadati, vendar pa tudi Jugoslovani niso prav nič zaostajali. Že takoj v začetku igre se je opazilo, da bo imela Francija zelo težko stališče, ker jugoslovanski igralci niso prav nič zaostajali za svojimi francoskimi tovariši. Ze v prvih minutah se je tudi opazilo, da je na francoski strani najnevarnejši igralec Nicolas, ki je ves čas igre dajal sijane, posrečene in zelo ostre strele. Naš vratar Glaser je imel v njem svojega najnevarnejšega napadalca. Do 11. minute se je igralo na obeh poljih v precejšnjem ravnotežju, toda v 11. minuti prodre Nicolas jugoslovansko obrambo in doseže prvi gol za Francijo 1:0 za Francijo Odslej naprej jugoslovanski igralci še bolj pritiskajo in iz jugoslovanske enajstorice se kmalu dvigne za cel razred nad druge naša desna zveza t ivkovič, ki z M&rjanovičem izvajata ves prvi pol-as zelo iepe manevre. Njima se pridružuje Petrovič in vsi trije tvorijo v jugoslovanski skupini zelo lepo trojico. Petrovič in Živkovič ves čas ogrožata Irancoska vrata. Živkovič strelja večkrat na vrata, vendar pa ima precejšnjo nesrečo in za-strelja več lepili strelov tik nad vrati. Pa tudi Francozi ne zaostajao prav nič in posebno igralci Riot, Nicolas in Courtois sijajno prodirajo skozi jugoslovansko obrambo. Najbolje se vidi to iz tega, da si v kratkem času sledi več kotov proti Jugoslaviji, ki pa ostanejo neizkoriščeni, dasi sc ob tej priliki pred golom razvijejo prav dramatični prizori. Francosko občinstvo ves čas spodbuja svoje igralce, poisebno pa je nezadovoljna z igralcem Riotom, ki sicer sijajno igra, toda v nekaterih strelih na vrata pač nima sreče. Ta nagli tempo idre traja vse do 43. minute, ko se med igralcema Živkovičem in Nicolasom razvije pravi dvoboj za žogo. Živkoviču izdatno pomaga Petrovič in za njima pa prodre Marjanovič tik pred francoski gol, Živkovič prehiti francosko obrambo in v 43. minuti gladko izenači. iti S tem je igra dosegla višek napetosti. Igralci Igrajo silno naglo in na nobeni strani ne popuste niti malo. Sodnik odžvižga polčas v trenutku, ko Nicolas zopet zelo nevarno strelja na jugoslovanska vrata. Med odmorom so inozemski časnikarji obiskati ministra Spalajkoviča in ministra Pietrija in ju prosili za izjavo o tej prijateljski tekmi med dvema zavezniškima državama. Minister Spalajkovič Je prav rad odgovoril in izjavil svoje veselje nad tem, da se lahko tudi na polju športne kulture s takimi tekmami, kakor je današnja, dokaže čut prijateljstva in zavezništva med dvema tako zdravima narodoma, kakor sta francoski in jugoslovanski. Minister Pietri pa je izjavil časnikarjem, da je presenečen nad visoko stopnjo športne omike, ki jo je danes opazil pri jugoslovanski skupini. »Sicer ne vem, če bomo proti Jugoslovanom v tej tekmi zmagali, vendar pa vam lahko izjavim, da bomo zelo veseli nad tem dokazom zdravja in moči jugoslovanskega naroda.« Izjave ▼ tistem smislu sta še podala predsednik vojnega odbora v parlamentu poslanec in polkovnik Fabry in pa voditelj bojevnikov polkovnik Picot. Drugi polčas Igra drugega polčasa ni mnogo zaostajala za ono v prvem polčasu. Jugoslovani so imeli sedaj slabšo polovico, poleg tega pa je začel še mestoma pršiti lahen dež. Zaradi poškodbe Glaserja je moral prevzeti mesto našega vratarja Culič, prav tako je Jazbec zamenjal Petroviča na inestu desnega krilca. Živkovič je v 2. polčasu zelo popustil in najboljši mož v jugoslovanski skupini je bil tokrat Vujadinovič. Zelo se je opazilo tudi, da je francoska publika glasno dajala duška svojemu zadovoljstvu nad tehn. dovršeno igro našega jevega krilca Lechnerja, ki so ga proglasili za najbolj okretnega in urnega igralca na polju. V francoskem moštvu vsekakor prevladuje zopet Nicolas. Dobro uiu sekundira desno krilo Keller. Courtois je zelo nevaren, dočim Riot tudi tokrat ni imel rpav nič sreče, dasi je tehnično zelo dobro igral. Popolnoma pa je od|iovedal stari francoski mednarodni igralec I.angillier, ki ni mogel več vzdržati nagle ;gre. Igralo se je ves čas skorajda enakomerno na obeh poljih, vendar pa so imeli Francozi nekoliko več od igre. Publika je ves čas zelo nervozno pritiskala na svoje igralce, ker je pričakovala, da tudi številčno izrazijo svojo premoč. francosko svetišče. Toda v 43. minuti prodre najnevarnejši strelec francoskega moštva Courtois in zabije odločilni gol. 3:2 za Francijo Jugoslavija vodi Toda v 29. minuti je prišlo do silno nevarnega položaja pred francoskimi vrati. Po lepi skupni igri Marjanovič—Vujadinovič, slednji iz neposredne bližine, to je 2 metra, zabije vodilni goi. Na igrišču nastane silno presenečenje. Igra se nnto nadaljuje z izmeničnimi napadi naših in francoskih igralcev, vendar je opaziti, da so kombinacije Francozov smiselnejše in da nevarnejše ogražajo jugoslovanska vrata. V 37. minuti pride do silno dramatične scene pred jugoslovanskimi vrati. Keller je prodrl po desnem krilu, podal žogo proti sredini in Nicolas je s kakih 5 metrov razdalje premišljeno poslal žogo mimo Culiča. Vendar bi bilo omeniti, da je gol padel [x> nepotrebnem nesporazumu med jugoslovanskim branilcem dr. Ivkovičem in vratarjem Culičem. 2:2 Občinstvo je navdušeno in vse je prepričano, da se je Francija rešila poraza. Po mnenju vseh bi ta rezultat popolnoma odgovarjal moči obeh mo&tev. Najbolj nazorno »e je to pokazalo pri tem, da je igra tudi v naslednjih minutah potekala v obojestranskem ravnovesju. Publika, navdušena nad odlično igro svojih napadalcev, zahteva zma-gonosni gol. Vendar to naših igralcev prav nič ne moti in oni še dalje ostro napadajo in ogrožajo Publika frenetičnp pozdravlja usjieh svojega moštva, ki je prišel v nepričakovanih okoliščinah. Courtois je namreč zabil gol prav takrat, ko tega ni nihče pričakoval. To jo vplivalo zelo neugodno na naše moštvo in v zadnjih dveh minutah so imeli Francozi priliko, da uspeh povišajo, vendar je Nicolas iz idealne postojanke zastreljal nekoliko cm nad prečko. Jugoslovansko moštvo je zapustilo zlasti v tehničnem pogledu pri francoskih strokovnjakih odličen vtis in vsi so mnenja, da bi neodločen uspeh bolj odgovarjal poteku igre in jakosti obeh moštev. Od jugoslovanskih igralcev se je odlikoval predvsem Marjanovič, ki je napad vodil zelo premišljeno, pri čemer sta mu |xmiagala zlasti Vujadinovič in Živkovič, ki |>a je v drugem polčasu igral slabše kakor v prvem in mnogo žog izgubil 7. nejKitrebnim driblingom. V krilski vrsti se je odlikoval zlasti Lechner s svojo tehnično dovršeno igro in deloma tudi Gayer, ki je z velikim razumevanjem gradil najiade. Obramba je bila nn višini zlasti v prvem polčasu, dočim jc v drugem polčasu popustila, ker ni mogla vzdržati ostrih in silovitih napadov Francozov. Odlikoval se jo zlasti Matošič s svojimi pravočasnimi intervencijami in ostrim pogonom žoge. Culič je svoj posel v golu opravil v splošno zadovoljstvo, še več, branil je v fenomennlnetii stilu nekaj opasno streljanih žog odličnega Nicolasa. V breme obrambi pa pade drugi gol, ki je, kakor rečeno, jiadel po nesporazumu med dr. Ivkovičem in Culičem. Francosko moštvo je izpolnilo nade, ki so jih vanj stavili francoski športniki. Obnesel se je zlasti novinec Courtois in Nicolas s svojo precizno, teh nično dovršeno igro in odličnimi streli. Prav nič ni zaostajalo desno krilo Keller, ki je upravičil svoj sloves ob priliki iger za svetovno prvenstvo v Italiji. V pol-črti se jc odlikoval predvsem desni Vol Gangilier in srednji pol Vesier. Rranilra sta igrala ostro in požrtvovalno in s svojo močno igro bila uspešna ovira našim napadalcem. Vfatar Thepot se jo izkazal s sigurno in rutinirano igro, dasi ni itnel tako težkega posla kakor njegov vis-a-vis. Zbor ljubiteljev naših planin Redni občni zbor Slov. planinskega društva v Ljubljani Ljubljana, 16. decembra. Danes dopoldne ee je vršil v prostorih Delavske zbornice redni občni zbor Slovenskega planinskega društva, ki je bil zelo lepo obiskan. Ob 9 ga je otvoril predsednik g. dr. Pretnar, ki je ugotovil, da je zastopanih [>olno število delegatov in sicer 82. V svojem dolgem in izčrpnem govoru se je najprej spomnil našega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. ki je |>adel kot žrtev zločinske roke na Marsejskih tleh bratskega francoskega naroda. Nadalje je obljubil njegovemu nasledniku, novemu kralju Petru II., svojo globoko ljubezen in neomajno zvestobo. Predlagal je tudi udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju in knezu-namiestniku, dalje brzojavni pozdrav ministru za telesno vzgojo naroda g. dr. Angjelinoviču ter pozdrave banu g. dr. Marušiču in podbanu g. dr. Pirkmajerju. V svojem nadaljnjem poročilu je g. predsednik izčrpno poročal o vseh važnih planinskih zadevah, ki so se izvršile v preteklem letu. Najprej je povedal, kar se je važnega zgodilo pri nas in potem je omenil važne mednarodne kongrese zadnjega časa, njihovo delo in uspehe ter našo zastopstvo na njih. V okviru naše jugoslovanske planinske organizacije je zlaebi važen kongres zveze planinskih društev kraljevine Jugoslavije, ki se je vršil v dneh 8. in 9. septembra v Skoplju. Ta kongres je imel še [»osebno obeležje, ker je bil zvezan z manifestacijo planinstva vse države, ki se je ob tej priliki zbralo v Skoplju ter po kongresu obiskalo južne kraje Srbijo. Potem se je bavil g. predsednik z dogodki in delom v okviru SPD. Omenil je. da je društvo štelo poleg osrednjega društva še 28 podružnic. Število planincev Statistika članstva izkazuje, da emo imeli v letu 1933 7727 članov, od katerih je odpadlo na Osrednje društvo 3080, na vse podružnice skupaj 4647. V teku letošnjega leta je članstvo pri Osrednjem društvu znatno porastlo (od 3080 na 3518). podružnice, v kolikor imamo podatke na razpolago. pa so glede lanstva deloma padle, lako podružnica v Celju od 616 na 590, podružnica Marbior od 1073 na 966, Mežica od 145 na 115, Novo mesto od 146 na 127, Trbovlje od 243 na 227, [»orasUa pa je |»o-družnica Slovenjgradec od 102 na 128, dočim so ostale, ki »o nam poslale [»odatke. ostale na približno istem številu. Obisk planinskih koč Ko že govorim o statističnih podatkih, naj omenim, pravi g. predsednik dalje, da je znašal obisk vseh koč v letu 1933 skupno 86.741, od katerih odpade na Jugoslovane 80.282, na Avstrijce 4.159, na Cehoslovake 1006, na Nemce 437, na Italijane 242, na Angleže 98, na Ruse 64, na Kolgare 30, na Poljake 46, na Francoze 77, na Romune 16. na ostale 231. Dalje omenja nekaj važnejših zadev glede splošnega delovanja društva v preteklem letu, o uredbi in zaščiti markacij, o zimski alpin.istiki in smu-čarstvu. Glede mladinsko organizacije omenja, da so nastale težkoče radi šolskih predpisov in ustroja počitniške zveze. Po daljših pogajanjih se je tudi v tem pogledu našel izhod. Društvo se je tudi v preteklem letu potegovalo potom Zveze za olajšavo na železnici. Z oziram na težak j>oložaj državnih železnic dosedaj žal ne moremo zaznamovati uspehov. V nadaljnjem govoru je poleg pohval izrekel podružnicam tudi graje, ker kljub* ponovnim prošnjam niso mogli dobili od mnogih j>odružnic statist, podatkov. Tudi so nekatere podružnice neredno odvajale članske prispevke in tudi niso plačevale dolgov. Radi tega je Z velikim veseljem smo dozdaj vsakc> leto praznovali 17. december kot državni jtraz-nik, ko je nai blagopokojni kralj Aleksander I. obhajal svoj rojstni dan. Vsa Juyoslarija, ki jo je ustvaril, ga je obhajala i njim. Danes je ta dan zavit v črnino. Nabe misli bodo odile na tihi Oplenae, kjer počiva njegovo truplo, irtnovano miru, v molitvah pa sc bomo spominjali njegove duie v večnosti, kamor je odšla h Kralju vseh kraljev. zaostanka pri Osrednjem društvu 22.000 Din. Drugače so pa medsebojni odnošaji Osrednjega drušiva in podružnic najprisrčnejši, kar je znatno pripomoglo k boljšemu uspehu. Oblastva so bila društvu naklonjena in se jim zalo najlepše zahvaljuje. Nasprotno pa je pripomniti, da nekatere korporacijo iz mesta ne nudijo podružnicam one |>od|>ore, ki bi bila vsaj delno v sorazmerju s podporami, ki jih prejemajo razna druga neznatna društva. Posebno zahvalo je izrekel vojaštvu, ki ie šlo vedno in v vsakem oziru društvu nn roko. Svoie poročilo je g. predsednik zakliučil z vabilom, da vsi člani-podporniki in prijatelji društva ludi naprej vztrajajo pri svojem delu. Planinski vestnih O Planinskem vestniku je podal poročilo tajnik SPD g. dr. liri loj. Vestnik ima 2050 naročnikov, za 600 več kakor lani. Približno 25 odstotkov članstva je naročenega na Vestnik. Planinski vestnik je vzorno planinsko glasilo, zato je naročnikov vedno več. Zato naj pride po en izvod v vsako jilaninsko družino in to tembolj, ker se naša planinska revija smatra za enakovreden list inozemskim revijam. Poslanec Pustoslemšek je zastopal stališče, da mora postati vsak član nnročnik Pla ninskega vestnika. Planinski reševalci O delu reševalne službe SPI) je jiodal j>oro-rila g. dr. Brecelja g. Jeršič. Organizacija reševalne službe se je dokončno izvršila in v zadnjih 3. letih Hf>opolnila z vso opremo. Zahtevam reševalne služ-bo v zadnjih letih mora biti primerno urejena organizacija reševanja. Potrebno bo v bodoče, da se izvede organizacija reševalne službe tudi v onih predelih, kjer SPD nima svojih koč. Koče, ki niso last SPD, niso vedno 7-adostne opremljene z reševalnimi pripomočka. Nova reševalna postaja se mora brezpogojno ustanoviti v Planici. Dalje omenja poročilo izpojKiliiitev opreme za reševanje pozimi. Uvedli se bodo znaki in izkaznice za reševalna moštva. Prihodnje leto bo tečaj za zimsko reševanje. V debati so 6e sj>rožili razni predlogi in koristne misli tako glede [>obiranja prispevkov za reševalni fond, dalje glede čimprejšnje rešitve vprašanja reševalnih priprav v Planici itd. Glede članarine se je sklenilo, da plačuje vsak član jx> 2.50 Din. G. dr. Vrtačnik je podal poročila o parcelah, ki jih imamo izven države na obmejnih ozemljih. Širši odbor naj o tem sklopa in ugotovi, kakšno vrednost predstavljajo te parcele. Letošnji občni zbor SPD je zaključil svoje uspešno delo v pro tekli poslovni dobi in napravil načrte za bodočnost, ki bo prinesla Se večjih uspehov na polju našega planinstva. Povodnji v ljubljanski okolici Otvoritev zemunskega mostu Belgrad, 16. decembra. AA. Danes dopoldne so aa svečan način izročili prometu novi most kralja Aleksandra I. med Belgradom in Zemunom. Svečanosti so prisostvovali Nj. kralj. Vis. knez-na-mestnik Pavle s kraljevskim namestnikom dr. Stan-kovičem, vsa kraljevska vlada, zastopniki diplomatskega zbora, člani narodne skupščine in senata, zastopniki občine s predsednikom Petrovičem na ielu, vsa kulturna društva in ustanove, korporacije Itd. jn velika množica prebivalstva. Svečanost se je začela z nedeljskim obredom, ki ga je izvršil patriarh Varnava ob asistenci velikega števila svečenikov. Nato je imel svečan govor minister za gradnje dr. Srkuli, za njim pn predsednik občine mesta Belgrad Miljutin Petrovič. Hato sta dr. Srkulj in predsednik Petrovič zapro- sila Nj. kralj. Vis. kneza-namestnika naj blagovoli izvršiti simbolno dejanje otvoritve mostu s tem, da prestriže trobarvni narodni trak, ki je bil razpet čez most. Nj. kralj. Vis. knez-namestnik je v spremstvu namestnika dr. Stankoviča, ministra dr. Srkulja, prvega adjutanta generala Ječineniča, predsednika občine g. Petroviča in drugih odličnih osebnosti pristopil in izvršil simbolno dejanje otvoritve mostu in prerezal trak. Navdušene manifestacije in vzkliki mnogoštevilnega prebivalstva so sprejeli gesto Nj. kralj. Vis. kneza-namestnika, ki je odprla novo prometno žilo v velikem Belgradu. Zbrane množice so navdušeno vzklikale Nj. Vel. kralju Petru IL. kraljevskemu namestniištvu in veliki Jugoslaviji. Ljubljana, 16. decembra. Medtem ko je kazalo še v soboto, da se bo naraščanje vode ustavilo in da bo nevarnost povodnji odstranjena, so je položaj danes' zelo po-ostril. Deževje čez noč in danes čez dan jo povzročilo veliko naraščanje obeh rek, Ljubljanice in Save. Lipe so bile zalite z vodo že med tednom, danes pa je voda prodrla že 6koraj do barjanske šole. Zalilo je tudi polje proti Hauptmanci in proti Črni vasi. Peruzzijeva fiot je v zgornjem delu še prosta vode. Voda pa še narašča in je nevarnost, da bo ogrozila še druge barjanske predmestne vasi in naselja. Stvarne škode pa voda ne povzroča, ker so vsi pridelki že pospravljeni. Sreča v nesreči je bila. da je to zapoznelo jesensko deževje prišlo šele sedaj, ko smo že sredi decembra. Skozi mesto valita Grubarjev prekop in Ljubljanica ogromne množine vode. Padec pri Novem trgu, kjer je bila prekinjena regulacija Ljubljanice, se je spremenil v en sam ogromen slap. V regulirani strugi Ljubljanice je voda že dosegla višino prekatnih odtokov, torej skoraj isto stanje, kakor pri zadnji katastrofalni povodnji nn Barju. Vevče, 16. decembra. Tu se je vodu Ljubljanice in Save razlila široko čez polje. Okolica izgleda kakor jezero. Gesla do Zaloga je sicer še ujxrral>na za vozni promet tn voda še ni stopila čez most, bati pa se je, da se to zgodi vsak čas, ker obe reki stalno naraščala. Pač pa je voda preplavila cesto od Zaloga do Laz, tako, da je voz.ni in vsak drug promet, razen železniškega, nemogoč. Ljudje se spominjajo dni hujših povodnji in se boje, da ne pride sedaj prav do takih katastrof. Št. Vid nad Ljubljano, 16. dec. Sava je pri Tacnu narastla že na 3.20 ni nad normalno slanje. Korito reke je lu precej globoko in lako voda še ni prestopila bregov, pač pa zato nižje doli. Sava še vedno narašča, kar priča, da jo bilo na Gorenjskem veliko deževje, kar jc povzročilo tako nagli jiorast vode. — Naval krvi, srčna tesnoba, zasop-Ijenost, plašljivost, živčna razdražljivost, otožnost, migrena, pomanjkanje spanja se morejo s »Franz-Josei« grenčico kmalu odpraviti Znanstvene ugotovitve potrjujejo. da se »Franz-Josei« voda uporablja 7 najboljšim uspehom pri najrazličnejših okoliščinah zaprtja.» Nov strašen umor pri Ljubljani V Zgornji Šiški je bil davi od svoje priležnice na okruten način umorjen 41 letni zidar Ivan Štrukelj - Morilka prijeta in priznava zločin • Grozne podrobnosti umora Ljubljana, 16. decembra. Številnim strahodejstvom, ki so zadnje čase oskrunila našo kraje, se je sedaj pridružilo še novo, o katerem imamo tudi žalostno dolžnost poročati občinstvu. Najbolj žalostno in presunljivo pri tem umoru j«, da ga je izvršila ženska in da kljub temu ta grozni zločin prav nič ne zaostaja po svoji okrutnosti za drugimi zločini, ki so bili izvršeni v zadnjih mesecih v Ljubljani iu v neposredni okolici Ljubljane. Kakor da bi ljudi zgrabila neka strašna duševna bolezen, ko človeško življenje izgublja svojo vrednost Te dni je bil pred ljubljanskim sodnim senatom obsojen napadalec iz Virja pri Medvodah; ni še dolgo, ko je ljubljanska policija izročila mariborskemu sodišču morilca Juhantr roparski napad na Josipino Kalanovo pa o o vsak čas pojasnjen, in že ima policija opravka s preiskavo o groznem zločinu, ki je sicer že danes pojasnjen, čeprav ne bo nikdar noben človek mogel doumeti zadnjih duševnih podrobnosti zločinca, ki je v tem primeru še mlada ženska. Naselbina skromnih hiš Prizorišče današnjega zločina je naselbina skromnih hiš na ljubljanskem polju, na področju Zgornje Šiške in ljubljanske policije. Za novo remizo stoji ob poti na drugi strani železniške proge skupina petih hiš, ki so še brez hišne številko. Stanovalci teh hiš imajo težko [Kit do doma, zakaj ob vsakem deževju se steze razmočijo in tudi danes dopoldne .io veljalo uradno komisijo, ki je prišla zločin preiskovat, mnogo požrtvovalnosti, da je bodisi peš, bodisi z avtomobilom prebrodila blatno močvirje, ki sega skoraj od glavne ceste in novega poslopja remize do hiše, v kateri je bil izvršen zločin. Žalostni življenji obrazu, na vratu in na zatilju glave. Lo za dve rani je mogel dr. Avramovič ugotoviti, da bi mogli biti prizadejani z enim in istim udarcem. Torej je morala Planinškova udariti Štruklja najmanj 14 krat po obrazu, po vratu in po glavi. Smrtna rana je bila pred vsem nad lovim ušesom, pa tudi v zatilju se je vdrla črepinja v možgane. Obličje je bilo popolnoma razsekano, prav tako vsa glava. Po drugih delili telesa Štrukelj nima poškodb. Kaj je izpovedala Planinškova Ze takoj prvo uro po aretaciji je uradna komisija, zlasti državni tožilec Goslnr in višji nadzornik Močnik, zaslišala Planinško-vo. Mlada zločiuka je bila popolnoma mirna. Pri zaslišanju je imela otroka v naročju ter je prostodušno priznavala: »Res sem ga. Mislila sem se nekaj časa skrivati in se sama priglasiti. Tako, ko pa že veste, moram po pravici povedati. Zelo je bil nadležen. Davi ob 7 se je moj otrok zbudil in jc pričel jokati. Vedela sem, cla je otrok lačen in sem mu hotela dati hrane. Tedaj se je zbudil Štrukelj in začel kričati: »Ze 7,opot rogoviliš tako zgodaj, daj vendar enkrat mir!< To Štrnkljevo vpitje me je tako razjezilo, da sem pograbila sekiro in pričela udrihati po njem. Vsekala sem ga kvečjemu trikrat, štirikrat, ne več. (Knkor smo že omenili, ,ie policijska komisija ugotovila najmanj 14 udarcev s sekiro.) Potem sem se ustrašila in sem pričela misliti, kako bi vsaj za nekaj časa stvar zakrila. Poribala sem tla, svoje okrvavljeno perilo namočila v škaf in odšla v mesto. Sosedi, ki sem ji izročila otroku, sem dejala, da greni nekaj terjat. To je vse!« Tudi Zivičevi pripovedujejo, da je bila Planinškova mirna, ko je prišla k njim in jim prinesla v varstvo otroka. Planinškova je ostala do opoldanskih ur na stražnici, nakar je bila odvedena nn glavno policijo. Njenega otroka pa .je policija popoldne oddala v dečji dom. Truplo Štruklja prepeljano v mrtvašnico, Planinškova v zapor Ko je policijsko komisija ugotovila vse prve podrobnosti zločina, je stanovanje zapečatila. Truplo je dala prepeljati v mrtvašnico, kjer bo jutri obducirano. Popoldne ob 4 se jc pričelo na glavni policiji zasliševanje Planinškove in prič, ki pridejo tu v poštev. Policija je tudi zaplenila nekatera cor-pora delieti, predvsem sekiro, s katero jc bilo izvršeno grozno dejanje. Kakor je hiša, v kateri je bilo izvršeno grozno dejanje, zelo na samem in oddali • o ml bližnjih vasi, vendar je prebivalstvo /<• dopoldne, še bolj pa popoldne hitelo k njej, da izve o podrobnostih zločina. Med prebivalstvom, zla.st.i v šiški in v Št. Vidu, je vest; o groznem zločinu zbudila nmogo razburjenja. Zaprisega rezervne vojske V Ljubljani Ta hiša je druga na vzporedni stezi zadaj za progo. V tej hiši jo zidar g. Živic. od; dal dne 1. novembra t. 1. 30 letni Frančiški Planinškovi v podnajem skromno sobico, v katero se je vselila s svojim ljubimcem 41-letnlm zidarjem Ivanom Štrukljem, doma od Sv. Mihela pri Šempasu na Goriškem in še italijanskim državljanom. Planinškova je bila od svojega pravega moža, ki je po poklicu mesar, dejansko, toda ne sodno ločena, imela pa je s seboj svojega zakonskega otroka Temu otroku je sedaj 13 mesecev. Prav tako je bil tudi Štrukelj poročen, vendar pa ima svojo pravo ženo na Primorskem in baje enega otroka. Štrukelj je bil zadnje čase brez dela, vendar pa ni trpel pomanjkanja, ker je imel baje precej prihrankov. Zivičevi so oddali sobico v prvem nadstropju. ki zelo sliči podstrešju, za 90 Diu na mesec. Sosedje trdijo, cla se oba, to je Planinškova in Štrukelj nista med seboj nikoli prepirala, vsaj slišati ni bilo ničesar. Očitno pa je, da so sosedje razumeli neko tiho neskladje med obema Kako so odkrili umor Davi okoli 8 je Planinškova, navidez popolnoma mirna, prinesla k Zivičevim svojega 13 mesečnega otroka in prosila mlado gospo, naj ji ga varuje za nekaj ur, češ, cla mora ona sama v Vevče izterjat nekakšen denar. Ze čez nekaj minut, ko je Planinškova odšla, pa je nekdo od stanovalcev v hiši opazil na stranišču znatne krvave madeže. V škafu, v katerem je bilo danes, kljub temu, cla je bila nedelja, namočeno perilo, pa so sostanovalci prav tako našli okrvavljeno in že namočeno perilo. Štruklja pa proti navadi še ni bilo na izpregled iz stanovanja in sostanovalcev ,se je polastil opravičen grozen sum. ki sc je žal uresničil. Na trkanje po vratih s steklenimi šipami Štrukelj ni odgovoril in zato je njegov sosed in stanovski tovariš snel z vrat stekleno šipe ter se splazil v sobico. Tla so bila tu sveže poribana, sploh jc bila sobica nenavadno snažna. Ko je Zivic pogledal pod posteljo, je opazil pod njo človeške noge in koj nato je moral na svoj veliki strah ugotoviti, da leži pod posteljo mrtev moški — nmorjeni Ivan Štrukelj. Morilka ... Ze v prvih trenutkih je padel ves sum sostanovalcev na priležnico pokojnega Štrnklja, Planinškovo. Vendar pa stauovalci hiše niso hoteli dalje sami raziskovati dogodka, temveč so takoj opozorili stražnico v Šiški, ta pa je poklicala policijsko komisijo. Frančiška Planinškova morda ni mislila, da bo zločin tako kmalu odkrit, ter se je vrnila okoli pol 9 na dom. Med zločinom in njeno vrnitvijo jo sodeč po njenih poznejših izpovedih, potekla kakšna poldruga ura. Torej je bil zločin izvršen okoli 7 zjutraj. Ko se je Planinškova vrnila na dom, so jo že pričakovali policisti, ki so ji takoj napovedali aretacijo. Mirno in brez razburjenja se je Planinškova vdala ter se pustila odvesti po stražnikih na šišensko stražnico. Ljubljana, tO. decembra. Zaprisegi rezervnih častnikov, ki je bila prejšnjo nedeljo ua dvorišču vojašnice vojvode Mišiča, je danes dopoldne sledila slovesna zaprisega vseh vojni službi obvezanih rezervnih podčastnikov in vojakov za ljubljanski okraj (razen vrhniškega sodnega okraja). K zaprisegi, ki so se je udeležili razen redkih zadržanih izjem, prav vsi vojni obvezniki in ki je bila ua sokolskem tivolskem telo-vadišču, se je zbrala ogromna množica moških. Pogled na zbrano množico je bil prav impozanten. Kljub slabemu vremenu in neprestanemu dežju je množica, ki je napolnila ves obširen prostor, ves čas vztrajala pri svečanosti zaprisege. Svečanosti so prisostvovali v imenu vojaških oblasti poleg številnih aktivnih častnikov divizijski poveljnik general Cukavac, generala Jovanovič in Pekič. načelnik divizijskega štaba polkovnik Orlov ič in drugi. V imenu civilnih oblasti pa podban dr. Pirkmajer, zastopniki mestne in okoliških občin ter zastopniki policijskih in orožniških oblasti. Vsa številna množica je disciplinirano opravila prisego. Za katoliško moštvo je opravil v srbohrvaščini molitve za kralja Petra It. vojaški duhovnik Ivan Maračič, za pravoslavne prota Ojorgje Budimirovič, za evan-gelijee pastor M o r g e n t h a 1 e r, za muslimane imam AhmedaSovič, za starokatolike pa njihov svečenik v Ljubljani. Pri slovesnosti so vojaki 10. pešpolka razvili svojo polkovno zastavo, sodelovala pa je tudi njihova vojaška godba in pa častna vojaška četa. Po izvršeni zaprisegi je gneral Cukavac v lepem govoru spodbujal vojake k domoljubnim čuvstvom. se z iskrenimi besedami spominjat največje vojaške žrtve, ki jo je dala naša država, to je življenje Nj. Vel. kralja Aleksandra (Buren: Slava!) in obljubil v imenu vojske popolno zvestobo in vse potrebne žrtve za kralja Petra II. (Muren: Živel!) in za domovino. Vojaška godba je zaključila vso veliko slovesnost z igranjem državne himne. V popolni disciplini so se nato zbrane množice rezervnih vojakov razšle, globoko zavedajoč se pomembnega dogodka, kateremu so pravkar prisostvovali. V Mariboru Maribor, 16. decembra. Zaprisega vojaških obveznikov je bila danes dogodek za ves Maribor in celo širno okolico. Na prostranih livadah vojaškega vežbališča na Teznu gotovo ni bilo zbranih od mobilizacije leta 1914 skupaj toliko moških, samih krepkih mož in fan-tov, kakor danes, ko so vojaški obvezniki polagali prisego novemu jugoslovanskemu kralju Petru IL Ze v zgodnjih jutranjih urah so se polnile ceste v okolici z gručami fantov in mož, ki so iz vseh smeri vreli proti Teznu. Ob 9 se je pričel tudi že dotok iz mesta. Mariborski avtobusni promet je stavil na progi proti Teznu vse razpoložljive avtobuse na razpolago, pa vendar niso zmogli zmagati ogromnega navala ljudi. Mesto se je občutno izpraznilo, na ulicah in v kavarnah se je videlo, da manjka mlajšega moškega sveta. Skupfj ž obvezniki so hiteli proti Teznu tudi številni radovedneži, ki so zunaj kordona stoječ opazovali nenavadne dogodke. — Pod ogromnimi lipami tezen skega drevoreda je pričakovalo obveznike dolga vrsta miz, za mizami pa uradniki mestnega vojaškega urada in tajniki ter občinski možje vseh občin, iz katerih so obvezniki prišli prisegat. Ve- like napisne table z imeni posameznih občin so spravile v nemirno množico kmalu red in disciplino. Pomagali so tudi številni častniki in podčastniki mariborske garnizije, ki so bili skoro polnoštevilno zbrani na licu mesta. Kmalu se je začelo popisovanje, ki je trajalo nepretrgoma od 9 do 11. Dolge vrste čakajočih so se začele pred mizami redčiti, večale so se pa na drugi strani aleje, na prostoru med hangarjem in železniško progo. Videlo se je, da so tu sami stari vojaki, ki jim je še v kosteh disciplina in pokorščina. Brez vsake zm^de so se formirale ogromne dvostopne vrste, za vsako občino posebej ter se strnjevale v silne kvadrate. Bila je okolica in obvezniki iz Maribora posebej. Skraja se je zdelo, da bo po številu zmagal Maribor, ker je poslovanje za okoličane šlo počasneje od rok. Kmalu pa je okolica mesto daleč nadkrilila. Prikorakala je še četa mariborske policije, ki je danes prisegala skupno z ostalimi obvezniki, tesneje se je strnil okoli prostora vojaški kordon, ki je pač spuščal vse v notranjost, pa nobenega ven, nato pa so namestili v sredini pred kvadrati oltar vojaškega duhovnika Zavadlala, nekaj vstran je bil oltar pravoslavnega prote Trbojeviča, ob zgornjem koncu kvadrata so stali evangeličani pred svojim župnikom Baronom. Iz zvočnika, ki ga je postavila tvrdka Radio-Maribor, je zadonelo povelje »mirno« in dolge vrste ljudi so obstale kot pribite. Na belcu je prijezdil v sredino poveljnik mesta general Hadžič, obšel posamezne vrste ter jih pozdravil. Kakor grom mu je odmeval nazaj pozdrav »Bog ti poinogo*. Nato je zaigrala vojaška godba molitev, ter je sledila prisega, ki so jo ponavljale za besedilom iz zvočnika množice tisočerih. Prisegalo je danes okoli 15.COO obveznikov, Mariborski drobiž Lepa božičnim. Krščanska ženska zveza v Mariboru je priredila danes popoldne v Zadružni gospodarski banki božičnico, ki je nad vse lepo uspela. Veliko dvorano so članice in člani ter številni prijatelji napolnili do zadnjega kotička. Krasno božično drevesce z jaslicami je pričaralo v dvorano pravo božično razpoloženje, ki ga jo profesor Pavel Zivortnik s svojim slavnostnim govorom še povzdignil. Na sporedu so bile še dekla-inacije, mična dvodejanka Skrivnostna sveta noč*:, ki so jo zelo dobro igrali člani odrsko družine Magdalencev, in božične pesmi, ki jih je dovršeno podajal priznani cerkveni pevski zbor od sv. Magdalene pod vodstvom organista g. Hauplmana. Sledilo je obdarovanje revnih in potrebnih članic. Nad 200 članic je dobilo primerna božična darila. Za zaključek se je vršila licitacija božičnega drevesca, ki je prinesla v množice veselo in zabavno razpoloženje. Krščanska ženska zveza, ki prireja te božičnice vsako leto, vrši z njimi velevažno socijalno delo. Mladina se poklanja. Podmladek Rdečega križa je priredil danes popoldne v dvorani Union poklonitev mladine spominu pokojnega kralja Aleksandra in novemu kralju Petru II. Veliko dvorano so napolnili radostni obrazki mladine, med mladim svetom pa je bilo veliko starišev in odraslih prijateljev. S[>ored je bil zanimiv in pester, od uvodnega govora ter petja, ki so ga izvajali gojenci deške osnovne šole III.. dekliške meščanske II, deške meščanske, do deklamacij, krasnega simboličnega nastopa Rože pravde:, ki ga je priredil zavod čč. šol. sester in do zaključne žive slike >Poklonitev kraljema« v izvajanju II. dekl. mešč. in IV. dekliške osnovne šole. Izvajanje, jo bilo na višini ter je. želo navdušeno priznanje. Čisti dobiček uspele prireditve gre za podporo revnih učencev. Tri vesele zgodbe iz hotela Graf. V policijskih zaporih pri hotelu Graf doživijo mnogokrat vesele iu zabavne dogodke. Ti se godijo posebno ob sobotah zvečer, ko prihajajo številni gostje iz vseli policijskih stražnic. Živahno je bilo pri Grafu sinoči. Najprej so sprejeli imenitnega gosta, ki st;t ga pripeljala dva stražnika na fijakerju. Bil jo to Franc L. iz Pobrežja, ki je napravil v neki kavarni silovit kravat. Ko so ga aretirali, se je vle-gel na tla in izjavil, da morajo poklicali izvo-ščeka. Stražniki so mu ros ugodili in L. se je ime-uitno pripeljal do Grafa, pa še izvošček je imel zaslužek. — Na neobičajen način jo prišel v zapor tudi Valentin K. Ta se je dal pa nositi na rokah v zapore. V Vetrinjski ulici je razgrajal pred gostilno, iz katere je ninlo poprej prifreal na cesto. Ko so ga aretirali, so je vlegel na tla. Stražnik je priklical tovariše in s težavo so težkega dedca odnesli na rokah do zapora, kjer so se mu potem za uslugo primerno revanžirali. Pri tretjem gostu so imeli pri Grafu neprijetne izkušnje. Bila je to neka kuharica, Micika M., sila močna ženska. Pri preiskavi v zaporu sta jo morala držati dva stražnik za roke, ko jo je ječarjeva soproga, ki. mora včasih vršiti neprijetno dolžnost, preiskala. .letnica pa se je vsem trem iztrgala in jih napadla. Skoraj bi bila kos nasprotnikom, take moči jo razvijala. Betgraiske vesti Belgrad. 16. decembra. AA. Danes ob 9 se jo vršila evečana otvoritev nove banovinske bol^i^nico kralja Aleksandra L Zedinitelja na Sušakm Svečani otvoritvi so prisostvovali kraljevski namestnik dr. Ivo Perovič, ki se je davi pripeljal v ta namen na Sušak, namestnik kraljevega namestnika dr. Peter Zec, zastopniki oblasti, narodni poslanec Viktor Ružič in mnogo drugih odličnih osebnosti. Zagreb, 16. dec. b. Davi ob 8.30 je v Maksi-miru pričel goreti tramvaj. Požar je nastal v motorju. Med ljudstvom jo zavladala precejšnja panika. Nesreč ui bilo. ker so gasilci zelo hilro zadušili požar. Nova presenečenja na Daljnem vzhodu Japonska zasede severni Kitaj Razburljiva poročila sovjetskih listov o umiku kitajskih čet Moskva, 16. dec. TG. Moskovska »Pravda« priobčuje danes brzojavno vest svojega dopisnika v San gaju, da kitajska vlada že začenja izpraznjevati severno Kitajsko, ki jo nameravajo zasesti japonske čete. V ozemlju severne Kitajsko sc nahaja sedaj še pet kitajskih armad, ki štejejo okrog 145.000 mož. Vseh pet armad bo v prihodnjih tednih odpotovalo proti jugu, tako da kitajska vlada na tem ozemlju ne bo imela več nobene vojske. Nadalje namerava osrednja kitajska vlada izobčiti mesto Tiencin iz območja vladne uprave in ga na isti način kot Šan-gaj neposredno podrediti vladi v Nankingu. Zupan Tlencina bo baje postal veliki prijatelj Japoncev Hnan Fu. V Šangaju, tako trdi dopisnik boljševiške »Pravde«, so vsi mnenja, da so vse to le priprave za popolni umik Kitajske iz severnih krajev, ki jih bodo v najkrajšem času zasedli Japonci. Madjari še ne dajo miru Varaždin, 16. decembra, b. Vzporedno s kampanjo proti naši državi radi izida v Ženevi se vodi sedaj zelo ostra in mučna gonja vzdolž vse madjarske meje proti naši državi. Splošno se jo mi; slilo, da bodo Madjari po lekciji, ki so jo prejeli v Ženevi, vsaj nekaj časa mirovali. Toda vse kaze, da se niso odrekli svojim aspiracijam in eo sedaj v Veliki Kaniži začeli izdajati list »Topole v našem jeziku v duhu listov »Ustaša« in »Grič«. List delijo predvsem našemu tamkajšnjemu prebivalstvu, posebno dvolastnikom, ki prihajajo na Madjarsko, da plačajo davko. Obenem so v Veliki Kanizi odkrili spomenik vojaku, ki je obrnjen prot! Medji-murju in meče bombo na naso mejo. Na Veliko noč 1935 pa namoravajo odkrili spomenik, na ka- Uradna komisija Dopoldne je. prišla na kraj zločina uradna komisija. Bili so v njej državni tožilec Branko GosIaT. policijski z/travnik insp. dr. Avramovič, višji kriminalni nadzornik Matija Močnik in policijska nadzornika Maca-rol in Podobnik ter več detektivov in policijskih stražnikov. Naš poročevalec sc je pridružil komisiji in se prepričal o stvarnem stanju. Truplo je bilo v svoji legi, kakor ga jc zavlekla Planinškova, skoraj nedotaknjeno. Uradna komisija je dala z izredno previdnostjo razdreti edino posteljo v sobi. pod katero .ie ležal umorjeni Štrukelj. Pokazalo se je strašno iznakaženo obličje umorjenca. Štriikelj je bil oblečen snmo v spodnje hlače in srajco, kar kaže. da je bil umorjen v postelji. Ko je policijski fotograf posnel strahoviti prizor, si jc policijski zdravnik dr. Avramovič ogledal truplo. Štrukelj je imel rane samo na glavi in na vratu. Pri pozornem štetju ran je dr. Avramovič ugotovil, da ima milvfcc nič ma^ij kakor ia ran na Nov atentat na boljševiškega mogotca Pokolji v Rusiji trajajo dalje Sovjeti so začeli streljati ravnatelje tovarn vsled sobotaže Ljeningrad, 26. dec. TG. »Unjtcd Press« poroča, da so morilca Kirova, ki se je nahajal v ljeningrajski ječi, davi našli mrtvega v celici. Nikolajev je baje »imel pri sebi« strup, ki ga jc zavžil iz strahu pred sodno preiskavo. Kljub »največjim prizadevanjem sovjetskih zdravnikov« Nikolajeva niso mogli več rešiti. Za naslednika Kirova je bil imenovan Šjudov, član izvršilnega odbora in Stalinov tesni prijatelj. Moskovske oblasti Imajo čedalje več opravka s sabotažnimi dejanji in je komisar ukrajinske republike Postlčev zagrozil s terorjem, ako se sabotaže nadaljujejo. Posebno nevarno postaja na železnicah. Od vseh krajev sovjefije poročajo o sabotažnih dejanjih, ki promet zelo ovirajo. Sovjetska vlada je že nastopila v tovarni za vagone v Lungansku, kjer je bilo pomorjenlh cela vrsta uradnikov. Tudi v tovarni za električne žiec v Maincvu jc bilo postreljenih več višjih uradnikov z ravnateljem na čelu. V Sverdlovsku v zlatih rudnikih je tekla kri v potokih. Iz kolhoza (skupnega kmetijstva) v Krasnem Lušu pri Odesi poročajo, da je bil atentat na predsednika krajevnega sovjeta Karo. Kara ni bil smrtno zadet, ampak samo nevarno ranjen. Sovjetske oblasti so aretirale 7 osumljencev, ki so baje »priznali«, da so nameravali nmoriti Karo in šc nekaj drugih sovjetskih uradnikov, ker slabo po-stoiiajo s kmeti, ki delajo v kolhozu. tereni bodo označene vise občine v Medjimurju in Prekmurju, ki so po mirovnih pogodbah pripadlo naši državi. Papen odpoklican? Dunaj, 16. dec. TG. V duuajskih diplo-matičnih krogih trdijo, da bo nemški poslanik von Papen v najkrajšem času odpokli; can, ker ga namerava nemška vlada jioslati. za državnega, komisarja v Posaarje, če bo plebiscit ugoden za Nemčijo. Glavni razlog njegovega odhoda pa je pritožba avstrijske vlade proti nekaterim njegovim neumestnim izjavam, ki jih je dal javnosti in ki so za predstavnika tuje države nedopustne. f Franjo Repič Belgrad, 16. der,. m. Predsnočujim je tu nenadoma umrl ravnatelj tukajšnje državne prometne šole Franjo Repič. Pokojni Repič je bil priznan strokovnjak v vseh prometnih vprašanjih iu dolgo vrsto let inštruktor osebja za prometno služIlo na železnici. Radi njegove sposobnosti ga jo leta 1924 tedanji prometni minister sedaj že tudi pokojni Anton Sušnik poklical iz Ljubljane v Belgrad ter ga nastavil za ravnatelja državne prometne šole, kjer je. neumorno deloval do svoje nenadue smrti. V času svojega ravnateljevanja je vzgojil 7 letnikov te šole za dobre prometnike nase železniške uprave. Telesne ostanke pokojnega Repiča so danes prepeljali iz kapele državne bolnišnice na postajo, od tu pa v Maribor, kjer bo pogreb. N. p. v m. I Zagreli, 15. decembra, b. Na snočnji seji mestnega sveta je bilo razglašeno, da sta odpuščena iz mostne službe dr. Drngotin Jelič in Blaž Lorkovič. Varšava, 15. decembra. AA. Pri Radžinu jo vlak trčil v kmečki koleselj. v katerem so bile štiri osebe. Eti kmet ie bil ubit, ostali ranjeni. Soče Čes Žilo Shozi novogvinejske pragozdove Kraji, Ui ne smemo pozabiti, da so slovensKi Neki avstrijski raziskovalec, ki se ie prod s bi' kratkim vrnil s Polinezije, opisuje svoje bivanje mo<' " tak. med prebivalstvom pragozdov na Novi Gvineji iko-le: Tolmin Gospodarski položaj Trsta Gospodarsko stanje Trsta se dosedaj ni šc nič zboljšalo. V pomorskem prometu se je zvišal prevoz premoga, nekoliko morda tudi prevoz bombaža. Ali to je le kapljica v grenko morje miserije. Da bi olajšali brezposelnost, so napovedali vpeljavo 40 ur tedenskega dela, ali 5 delavnikov. S tem so pač delo za spoznanje pravičneje razdeli, a pomnoži ?e ne. Govori se o tem, da bodo še bolj izločili žensko povsod, kjer jih morejo moški dobro nadomeščati. Pametna misel, ali proti revščini je to le prekladanje z rame na ramo. Kot nadaljnji ukrep je napovedano novo znižanje plač, ki povzroča med nastavljene! globoko nevoljo in vedno predrznejšo kritiko. Udomačen simptom krize je zimska pomoč. Ko so letos vpisavali podpore potrebne, se jih jc nabralo silne vrste in gruče pred dotičniini uradi. Stali so kakor ob času vojne aprovizaetje rele dopoldneve, da pridejo na vrsto. Več kakor eden je čakal zaman. Ce je bil črno zapisan kot komunist ali zaveden Slovenec, so ga zavrnili, da zanj ni nič. Videli) so v gruči stati človeku, ki je še pred leti imel 7 hiš in gostilno, pa ga je. kriza pahnila med nemaniče. Polno je bilo videti takih, ki so bili dobro oblečeni kot uradniki ali boliš meščani, pa jim je od vsega ostala le Se ilobra obleka, dokler se tudi ta ne povalja in raztrga.. Rivši uradniki in nastavljene i hodijo po hišah in se počasi asimilirajo (o blažena asimilacija!) beračem s Krasa in Cičarije, ki hodijo kljub vsem prepovedim v mesto prosjačit. V celem profilu se vidi tržaška miserija na delovnem uradu (ufficio di collocamento). Nedosegljivi genij birokracije je znal oploditi faši-stovsko revolucijo s temi uradi, ki so zlasti v brezposelni dobi prava pokora za delavca in za podjetnika. Ker manjka stalnega dela, «tora dc-lavec za vsako dnino izgubiti dan čakanja, dn mu jo signori nakažejo. Podjetnik pa mora vzeti delavca, ki mu ga pošljejo, ne tistega, ki ga sam želi. Zato je v predsobah teh uradov pravo leglo puntarskega mišljenja in govorjenja. Nedavno se je zgodilo takole: neki delavec, ki je že tedne in tedne hodil postajat v urad, se jo odločil, odprl brez povabila vrata steklene pregrajc in stopil ves teman in grozeč pred uradnega načelnika. Ta je nagonsko vstal s sedeža in ga hotel z uradno strogostjo poslati proč. Mož pa mu vrže tja na mizo svoje papirje in začne gromsko fili-piko: »Že tedne in mesece me imate tu za norca, da ni dela in ga nit, pa da že bo itd., medtem pa jih je že toliko dobilo delo, ki niso iz Trsta. Vse ja samo za tujce, za nas domačine pa nič.« Načelnik pokliče dva miličnika, naj moža odpeljeta proč. Ta pa v podkrepitev svojega protesta zgrabi mizo s kupi papirjev in jo prevrne na tla. Nato ga odvedejo s silo... — Drug prizor: Pride žena in pripelje s seboj 5 majhnih otrok. Brez dovoljenja se prerine pred uradnega načelnika: »Gospod, vi veste, da je moj mož bolan: sama moram skrbeti za tele otročiče. Vedno mi obetate kakšno delo, pa nikoli ni nič.« Načelnik jo skuša pogovarjati in tolažiti, da bo že kaj poskrbel zanjo, pa ona odvrne: »Dovolj je vaših obljub. Jaz si ne vem več kako pomagati. Tu imate lačne otroke in skrbite vi zanje.? Po teh Kratke novice s Koroškega NEMŠKI DUHOVNIKI NA SLOVENSKIH ŽUPNIJAH Župnija Grabštanj je bila dodeljena g. J. Majritschu, župnijo Strmce nad Vrbo je dobil g. Teofil Hensel, župnija Krcanje .te bila dodeljena g. Fritzerjn. NEMCI IN SLOVENSKA NARODNA MANJŠINA V slovenski župniji Št. Jakob v Božu priredi pouomčevalno društvo »Sudmarke božičnico za revne otroke »domovini zvestih družin«. Govoril bo zastopnik Heimvvehra major Kajbitsch. V Dobrlivasi so ua zborovanju okrajnega odseka »Domovinske fronte«, kamor so bili povabljeni tudi zastopniki slovenskih občin, kar trije govorniki dokazovali, da ima slovenska spodnja. Koroška popolnoma nemški značaj. O sodelovanju slovenske narodne manjšine ni tiikdo črbnil besedo. V Galiciji je heinnvehrovski vodja »Domovinske fronte« odklonil predlog predsed: nika občinskega odbora Knielskc zveze, naj se Imenujejo v občinsko zastopstvo tudi člani tegn odbora, z razlogom, da so to nezanesljivi Slovenci. V Skociiann ;ie vodja »Domovinske fronte«, ki je tamkajšnji nad uči tel j, predložil za imenovanje v novi občinski odbor samo onega Slovenca, medtem ko jih je bilo dozdaj 6. V Glebasnici okrajno vodstvo ^Domovinske fronto« ni sprejelo liste odbornikov Vračal sem sc i.z notranjosti Nove Gvineje. Več tednov sem živel med prebivalstvom pragozdov, ki sc jih na obalah naseljeni Melane-zijci tako zelo boje. Prngozdno prebivalstvo so bojevita paptianska plemena, lovci nu glave, ki kratkomalo ubijejo vsake.ga tujca, kateri bi so tipal približati njihovim utrjenim vasem, bil sem prvi belec, ki so ga zasleda.li. in po množili nevarnih pustolovščinah sc mi je (Kisrečilo, dn ove-adno govori slovensko, obesile na steno karton z napisom Proibito parlare in slovcno, da bomo vsaj vedeli.« Stvar pride pred načelnika, kt, zopet trdi, da je prepovedano slovensko govoriti. — Slovenec odgovarja kot prej: izobesite formalno prepoved... Tako je ta delovni urad postal bolj zajemljiv kakor porotna dvorana, ogledalo gorja in kritike." Tri aretacije v Spodnji Idriji. V začetku preteklega meseca je S fantov pilo v neki gostilni. Ko so se razhajali, so pred hišo šc znpeli in neka.j klicali. Slišal jc to uekdo, ki jc z novico odšel v Idrijo, kjer je dobil za to 10 lir. Drugi dan so orožniki prijeli tri fante, i»el pa jih jc pobrisalo čez mejo. Organi oblasti zatrjujejo materam pobeglih, da se jim ne. bo nič zgodilo in naj se le vrnejo. Ali pa bodo fantje ubogali ta vabila, sc ne ve, ker so aretirani trije še sedaj zaprti v Gorici. Češ, dn so tihotapili konje iz Jugoslavije v Italijo, so se morali zagovarjati pred tržaškim sodiščem Janez Dolež, Nande Ostanek in France Tomšič. Prva dva sta bila oproščena, Tomšič je pa dobil 1500 lir globe. Dinamitni napad na železnico Opčina— Gorica! Ta vest je. razburila ljudi letošnjega avgusta. Karabinijerji so namreč na progi pri Repentubru našli dluamitne patrone. Spočetka je stvar bila videti kar strašna. Pozneje pa so prijeli tri male dečke Karla Miliča, Lojzeta Coljo in Viktorja Skabarja, ki so priznali, da so dinamit našli pred odprto barako nekega podjetnika. Hoteli so sc igrati, pa so ga zgubili. Zato je sodišče klicalo na odgovor zaupnika podjetja Colonibo, ki je bil odgovoren za dinamit. Končno je. bil tudi ta oproščen in cela zadeva je tako brez zlih posledic končana. govora, ker je naenkrat nastopila Tropično deževna doba Prvo jutro, ko sem sc tu zbudil, jc deževalo. Pozdravil mo jc prelom oblakov, kakor hitro sem stopil i/ svojega šotora, na uebu pu so viseli še drugi črni. grozeči oblaki. Prvič, odkar m-.m stopil na tla pragozdnega prebivalstva, ni bil moj šotor obkoljen od množice radovednežev. Vsi so zbežali v svoje kolibo. Dež je lil ves dan brc/, prestunka. l ilo jc vso noč, pa tudi drugo jutro ni bilo opa/iti, da bi dež nehal. Spomnil sem se rok, katere sem moral oh prihodu prebroditi. Pri tako velikem deževju so moralo v nekaj urah tako narasti, da jih nc bi bilo mogočo prebroditi. Takoj sem ukazal, naj podro šotor in v kratkem sem bil že pripravljen ra potovanje, oImIuii od nekoliko blatnih svežnjev, v katere sc jc pretvorila moja prtljaga. Med mojimi nosači so bile tudi ženske. Eni mod njimi som dal nositi mojo Zciss-kamcro in I cssar-ob jektive. Opozoril sem jo, naj nn svoje breme dobro pa/i. siccr ji pn nisem dal uobonc druge prtljage. To pa je ni oviralo, da si ne hi naložila še pol metra gomoljik in sladkornega trsa, ker sc ji je. /delo bolj varuo. dn sc sama preskrbi s hrano. V dežja skozi pragozd Korakali snio skoraj eno uro v plohi in po nenavadno spolzkih tleh. ko smo prod seboj zagledali prvi potok. Pri prvem prehodu nam jc njegova bistra voda segala komaj do gležnjev, sedaj pa smo morali napeti vise sile. da nas ni odnesel njegov črno-žolti tok. Z bojaznijo sem zapazil, kako se nosači. ki so bili vsi manjši od mene, bore s tokom, končno pa so le vsi prišli na cilj. No, sedaj so prišle pa ženske nn vrsto. Zagomazelo mi jc po kosteh, ko jc prav to mlado dekle, kateremu som zaupal svoj dragoceni aparat, pričelo omahovati in jo jc tok začel odnašati. Poleg nje je plaval krompir in sladkorni trs in |ki siv sveženj — moj nenadomestljivi aparat. Toda zrak v gumijasti vreči ga jc rešil da se ni potopil. V trenutku sem bil v vodi ter zagrabil z eno roko /a aoarat, /. drugo ženo za tase. Nisem sem upiral tokn. temveč som skrbel, da najdem kakšno primerno mesto /a pristanek. In v resnici sc mi ic posrečilo kakšnih 200 metrov nižje stopiti na obalo. Deklo jo potom hotelo na vsak nnčin oditi v svojo domačo vas in vse. kar sem mogel napraviti, je bilo to. dn jo moj aparat odstopila močnejšemu dekletu. Mc--4o aparata pa si jc naložila na rame dva psa in enega prešiča. Že tins je obdal gost pragozd in ko smo zvečer legli k počitku, nismo čuli drugega, kakor padanje debelih kapelj na zaprto streho gostih listnatih vej. Čuden je pragozd! Varuje nas kakor ogromna zgradba. Niti veter nc pihlja, čeprav v oddaljenosti lc nekoliko 100 metrov divja najhujši orknn. Gosta listnata streha ne pr opušča nili solnčnih žarkov iu zavija vso v mrak. da se komaj zapazi, kdaj zašije dan. (M tal sc lahno dviga meglena konrena. Korenine imajo fnnln-stične oblike in zdi sc. kakor da oživljajo pragozd velikani in palčki; ali pi so to duhovi, katerim dani jejo domačini pra.protov les. Nevarnosti pragozda S precejšnjim trudom sem našel primeren kraj za taborenje. Nikdar ne smemo taboriti pod širokim drevesom zaradi raznih plazilcev, ki imajo stanovanja v pragozdnih velikanih. Ko sem našel kraj, ki jc bil ohrastel samo s tenkim lesom, sem ukuzal. pripraviti tabor, šotor in posteljnina tfa pričela že trohneti, ker se žo dni nista mogla posušiti. Telo mi io gorelo od vročine. Niti misliti ni bilo na kakšno spanje. Naenkrat so sredi noči začuje v zraku silovit šum in pisk. Dobil sem občutek, kakor da sc bliža velika nesreča -- in žc sc jo moj šotor zrušil uud menoj. Kakšnih Ml metrov ml šotora je stalo ogromno staro pragozdno drevo. Z nena. vadniin treskom se je to drevo /rušilo in padlo v smeri proti našemil taboru. Velikanska veja je |K>I metra od moje glave raztrgala vrvi šotora, druga veja pa je podrl« kole šotora. To so nevarnosti pragozda! Todu Se ni bilo konce pustolovščin tc poti. Ga/.ili smo po globokih moč-varuh, prebrodili več deročih rek, otepali so malih strupenih pijavk, ki so povsod prihajale i/, svojih skrivališč ter se v celili klopih vsosnvale domačinom v noge, meni pu v gola kolena. Morili smo sc s trnjem, padali do pasa v velika gnezda moga|Hxlii*-kokoši. i /.ogibali se oblakom moskitov. pogosto nam jc manjkalo ognjn — vse to me ni preprečilo v moji nameri, dn kar najhitreje pridem do morja. Obupen boj z narastlo reko Nekoga dne smo naleteli na narastlo reko, ki ima mnogo vode tudi v suhem letnem času. Korenino, da. cela drevesna debla so bliskovito naglo plula po reki in sc sukala v vrtincih. Pra-go/dniki so a koj soglašali med seboj, da moramo počakati, tla mine deževni čas. loda to bi moglo trajati mesece in mesece. Zato sem bil drugega mnenja. Moral som najti rešitev. Ko so domačini hladnokrvno sedeli ob obali in jedli svoj krompir, sem privezal okoli svojega telesa dolgo 'enko vrv, na drugi konec vrvi pa navezal deblo. Zalem sem poskušal, da na najožjem, toda najbolj deročem nicsiu preplavam reko. Takoj, kosem čutil nevarnost, da me vrtinec potegne v globino, sem se v vodi sprožil ter prepustil, da me je nesla sama. Naenkrat pripliije proti meni veliko, težko deblo. Potopil sem se in deblo jc splavalo čez mojo glavo. Ko sem sc hotel dvigniti na površino, ine jc /grabil vrtinec. Z vso silo som se trudil in žc mi je zastajal dih. ko sc mi jc le posrečilo, da scui se dvignil na površino. Komaj sem vdihnil malo /raka. ko so zaplete velika korenina v vrv. Ko sem se trudil, ves i/črpan, dn rn/vo/ljam vrv od korenine, me jc tok ponovno zanesel do obale, s katere sem odšel. Ko sem drugi pot jK>skir*al čez reko, sem *e moral ponovno vrniti, tretjič pa se mi jc Ic posrečilo, dn som popolnoma izčrpan prišel nn drugo obalo. S pomočjo tenke vrvi sem potegnil debelo vrv r ene obale na drugo in po Kratkem odmoru sem sc. držeč sc vrvi. vrnil nn prvo obal k svojim nonačem. Ti so zelo pazljivo zasledovali moje počet je, niso pa pokarali niti najmanjše volje, da bi ponovili mojo spretnost, šolo. ko som vsakemu obljubil p L' po ono sekiro, sc mi jc posrečilo, da sem zlomit njihov odpor. Naročil sem jim. naj iz gibkih in žilavih lijan s^leto vrvi in tako sem napravil neke vrste hrod. O splavu ni bilo niti govora, ker bi e» debla, ki «o plavala po vodi, takoj ra/bila. Da prtljaga ne bi bila poškodovana od debel, sem to moral potegniti pod vodo. Predmetom v klo-jas'ih zabojih voda ni moiln škodovati, šotor in »osteljnina pn «tn bila tako in tnko že mokra, enkor hi ju pravkar potegnil i/ vooko vodo. Naslednjo noč sc je nad nami zonot vtrpal oblak. Drugo jutro jo hila roka dvakrat tnko globoka. Prehod bi bil sedaj nemogoč. Končno smo le prišli na obal. Poslovil som sc od pragozdrlikov, ki me v nevarnih trenutkih niso pustili na cedilu. Oči so »e jiin svetile, ko sem jim polej obljubljenih sekir dal tndi tobaka in vrečo soli. Rekel sem jim, naj si sol doma razdele. Vsakdo pa jo bil radoveden, koliko dohi te dragocenosti. Zato sem iim razdelil sol in vsakdo jc srečen držal v rokah zavitek soli. Tako so odšli proti domu. Snmo, knko jr ta sol izgledala, ko so se vrnili v svojo osamlje-no vas srodi pragozda! za občinski odbor, iz razloga, ker je na njej preveč Slovencev. V Hlačah nu Žili so pri zadnjem ljudskem štetju »našteli« 90 odstotkov ljudi z nemškim občcvalnim jezikom, medtem ko so v Blačah samo 3 hiše, kjer govorijo nemški. V Mariji na Žili so bili povabljeni na sv.misijon misijonarji z Dunaja, medtem ko so dozdaj prihajali vedno misijonarji iz Ljubljano. Kor ni bilo slovenskih župljanov k nemškim pridigam, sc jo g. misijonar z Dunaja na prižnici opravičil, da ni njegovo krivda, če jc prišel v kraj, kjer ga večina ne razume. V Lipici na Radišalt sla praznovala pred kratkim v krogu svoje družine dva jubileja zavedna Slovenca ter vzorna katoličana Valentin in Neža Vrulih, pd. Martin. Trideset let je minulo od njune poroko in trideset let je preteklo, odkar gospodarita na svojem posestvu. Ves čas sta stala in še stojita na Čelu narodnega gibanja ter budita naš slovenski živelj. Njuno delovanje sega daleč nazaj v predvojno dobo, ko sta začela jubilanta skupno delovati za naš narod na Koroškem. Za svoje narodno delo sta bila vedno izpostavljena raznim napadom od strani narodnih odpadnikov. Vedno so ju šikanirale oblasti, to še prav posebej po nesrečnem plebiscitu. Takrat sta morala pretrpeli jubilanta, kakor tudi sinovi zaradi ngilnega dol a med plebiscitom, razne napade. — Vso svojo otroke sta vzgojila v slrogo narodnem in krščanskem duhu in So danes delala naprej brez vsake omahljivosti na jasno začrtani poti. — Juhilanta naj Bog živi še mnogo leti I zboren zagovornik V Bologni sc je pred leti vršite pred tamkajšnjim policijskim sodiščem razprava, h kaleri ni bila zagovornika, ki ga je sodišče določilo. Zato je sodnik vprašal, če bi kdo izmed občinstva hotel prevzeti zagovorništvo. Obtoženec, ki 6e je imel zagovarjati zaradi neznatnega prestopka, so temu ni protivil. Na sodnikovo vprašanje ee je oglasil elegantno oblečen gospod. Ko mu je sodnik dal besedo, je imel tako sijajen obrambni govor, da so mu vsi poslušalci burno ploskati. Tudi sodnik se jc čudil njegovemu zagovoru. Vprašal ga je, če ni morda odvetnik. »Seveda,« je odvrnil zagovornik. »Jaz sem bil že tudi državni tožilec, predsednik sodišča In — minister.« V sodni dvorani je zavladala tišina in začudenje. Govornik je nadaljeval: »Bil sem pa tudi žc sojen zaradi umora in veleizdaje; pa tudi rabelj sem že bil.« Začudenje se je spremenilo v grozo, sodnik je 6kočil s svojega stola. »Zakaj jaz sem/ tako je govornik končal svoj govor, »Igralec Luigi Pistoresi. 0 tem se lahko drevi sami prepričate.« Obtoženi je bil obsojen na najmanjšo kazen treh lir, katere jc takoj plačal njegov nenavadni zagovornik. Zvečer je bilo gledališče popolnoma razprodano. Gluhonemo £ ribiča Na bregu Ljubljanice iovita ribe na trnek gospod Staro in gospa Starela. Mimo pride nek: tujec, opazuje nekaj časa in nato vpraša gospoda Stare to: »Kaj pa lovite tukaj?« Gospod Stare ne da nobenega odgovora, sedi in lovi dalje. Tujec nadaljuje: »Ali lovite postrvi ali karpo? Lovite li z vetrom ali proti vetru? Ali lovile že dolpro, ali še-le nekaj dni? Ali vam ne postane ribolov dolgočasen? Ali lovite z uspehom? Ah ribe, ki jih ujamete prodnate, ^li jih pojeste sami?« Gospa Starela je obrne k tujcu in mu reče: »Moj mož je gluhonem.« »O, ljubi moj Bog,« je odvrnil tujec. >No, to je pa hudo. Ampak ljuba goepa, ali lovite z vetrom ali proti vetru? Lovite li postrvi ali karpe? Lovile že dolgo časa, ali še-le nekaj dn:? Ali vam tli ribolov včasih dolgočasen? Lovile li z uspehom ali z neuspehom? Ali prodast« ribe, ki jib ujamete ali jih sanri pojesle?« Tu se obrne gospod Stare k tujcu in odgovori: »Moja ž/ena je tudi gluhonema.« • Do sniTt! utrujena je padla naša hčerka po dolgem izletu na posteljo. Komaj sein pa zaprla vrata za seboj, me že pokliče nazaj: »Mamica, al1 bi mi dala eno jabolko?« -— »Ampak, otrok, sedaj, tako pozno? Saj si sama rekla, da bi rada spala, ker si tako zelo trudna. Tn-rej zaspi!« — »Mama. saj so samo mojo noge trudne, moj želodec pa se ni nič zaspan.« • Mlad Skot se je poročil in odšel z mlado ženo na žeuitovanjsko potovanje. Med potjo pa so ženo začeli boleti zobje, lako, da jo je mladi 8kot moral peljati k zobozdravniku. Ko je zobozdravnik pregledni ženine zobe, je dejal: »Tale dva zoba bi bilo Ireba izruvati že pred letom dni.« »Pred letom dni?« se jc začudil ftkot. »Potem jih takoj izderite, račun pa pošljite mojemu tastu!' K trgovcu je prišla stara ženica in zahtevala dva tucata svežih jajc; pripomnila pa jo, da žob samo jajca, ki so jih znesle črne kokoši. »Dobro, draga gospa,« odgovori trgovec. »To kupčijo z vami bi prav rad napravil, vendar pa. čeprav že dolgo let trguje n z Jajci, še nisem tako globoko prodrl v svojo slrokn, da bi znal razločevati jajca po barvi kokoši, ki so jih znesla. »Zalo jih pa jaz znam,« odgovori žena in Izbere iz trgovčeve zaloge dva tucata jajc. Ko je končala, Je trgovec prešlel izbrana jajca in pripomnil: »Kakor se zdi, neso črne kokoši najdebelejšs jajca.* »Dobro sle uganili, po tem se tudi poznajo,« odgovori starka, vzame svojo košaro in odide. Župnik sreča na cesti dva fanta, ki se pretepata. Župnik vpraša prvega: »Zakaj pretepaš svojega tovariša?« »Ker me je on najprvo udarit.« »Ali nisi slišal moje včerajšnje pridige: čc te kdo udari na eno lice, pa mu ponudi drugo?« »Da. slišal sem; toda on mt» j« udari! |>o nosu, a jaz ima in samo enega. < Nedeljski šport ASK Primorje je svojega dela Ljubljana, 16. decembra. Snoči se je vršilo v zeleni dvorani Uniona nadaljevanje občnega zbora ASK Primorja, katerega prvi del se je vršil pred par meseci. Namen prvega tega občnega zbora je bil v glavnem saniranje kluba in tudi snočnje nadaljevanje ie bilo predvsem namenjeno poročilom sanacijskega odboTa, ki je poročal, kaj je dosegel v tej dobi. V splošnem se lahko reče, da je ta sanacijski odbor mnogo napravil in da so se terjatve upnikov znatno znižale, tako, da je upati, da bo do prihodnjega občnega zbora tudi ostanek tako saniran, da bo klubovo nadaljnje delovanje omogočeno. Občni zbor je otvoril gosp. predsednik Ivo Sancin, ki se je v svojih uvodnih besedah spomnil tragične smrti blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja ter je odredil enominutni molk. Nato so navzoči s trikratnim Slava počastili vzvišenega vladarja ter obljubili ponovno zvestobo novemu kralju Petru II., katerega je občni zbor pozdravil s trikratnim »Živijo«. V svojem nadalj-nem govoru je gosp. predsednik orisal težak položaj, v katerega so zašli radi izredne gospodarske krize vsi klubi ter je izrazil upanje, da je Primorje že tako rekoč prebrodilo najhujše in upa, da bo kmalu tudi v tem pogledu položaj kluba boljši. Gosp. Savo Sancin je govoril v imenu sanacijskega odbora, ki je poročal o uspehih, ki jih je dosegel omenjeni odbor pri raznih upnikih. Obrazložil je težave, s katerimi se ima boriti klub, ki je navezan sam nase, a vendar so se pokazaL razveseljivi znaki, kajti pri zunanjih upnikih je ta sanacijski odbor dosegel toliko, da bi bilo treba plačati samo 30.000 Din dolga in delovanje kluba bi se potem lahko vršilo nemoteno. Da je prišel klub v take težave, je pripisovati dejstvu, ker se ni izvedlo državno prvenstvo v nogometu tako, kakor je bilo prvotno predvideno. Klub je samo radi tega prvenstva najel trenerja, a sedaj, ko bi imel priti do kakih dohodkov, liginih tekes ni in tudi r>i nobenih izgledov, da bi se prid pomladjo vršile. Ob koncu »vujigi poročila je pojasnil občnemu zboru predlog, kako si sanaci)ski odbor zamišlja nadaljnjo rešitev finančnega vprašanja v klubu. Za nogometno sekcijo je poročal gosp. Dinko Buljevič. Tudi on se je dotaknil vprašanj, katera je omenil že njegov predgovornik, ki v glavnem zadeva finansiranje nogometne sekcije. Ostro kritizira tudi nogometno državno prvenstvo, ki je obstalo na mrtvi točki in se še danes ne ve, kdaj se bo nadaljevalo in kako. V splošnem pa je z delom v nogometni sekcij, ki je bilo v zadnjih mesecih izredno uspešno zadovoljen in to kljub temu, da je precej klubskih funkcionarjev zavzemalo važne funkcije v ljubljanski nogometni podzvezi. Odnošaji s športnimi centri in raznimi klubi v državi 60 bili prijateljski Danes šteje sekcija 92 igralcev, od katerih je nad tri četrtine verificiranih. Podrobno delo v posameznih moštvih je bilo Ogromno, kar dokazujejo tudi odigrane tekme, §»terih je bilo v poslednejm času zelo mnogo. Na-aTje omenja posamezne igralce, odnosno koliko so le-ti odigrali tekem in zabili golov. Svoje poročilo zaključi z željo, da se trener na vsak način obdrži še prihodnje leto, ker ga nujno potrebujejo juniorji in subjuniorji. Gosp. Savo Sancin je podal poročilo o delovanju lahkoatletske sekcije, ki je bilo ravno v le- polagalo obračun tošnjem letu največje in tudi najplodonosnejše. Sekcija ima trenutno 180 veriliciranih in 20 ne-verificiranih atletov, s katerimi je imel klub dosti truda, da jih je spravil na ono višino, na kateri danes eo. Dalje omenja v svojem poročilu velike uspehe, ki so jih dosegli lahkoatleti v letošnjem letu v tu- in inozemstvu. Med največje prireditve je šteti balkansko olimpijado v Zagrebu, na kateri je bilo ASK Primorje zastopano s petimi reprezentativnimi tekmovalci in med katerimi sta bila dva balkanska prvaka ter velik uspeh, ki so ga dosegli klubovi atleti v Romuniji. Senčna stran lahkoatletskega udejstvovanja kluba tvori edino letošnji crosscountry, katerega je klub po nepotrebnem moral prepustiti drugim. V svojem nadaljnjem poročilu se je dotaknil raznih nepravilnosti v lahkoatletskem športu in je tudi precej ostro kritiziral delovanje jugoslovanske lahkoatletfke zveze. Odnošaji napram drugim klubom so bili prijateljski. O delovanju kolesarske sekcije je izčrpno poročal gosp. Stanko. Ta sekcija ima lepo število članov in kolesarjev dirkačev, akoravno njena obnovitev še ne obstoja dolgo. Leta 1933 je bilo predvsem namenjeno treningom, disciplini in reorganizaciji kolesarskega športa v klubu. Zato se v tem letu klub ni dosti udejstvoval na tekmah. Omenil je dalje, da so si dirkači napravili vso potrebno opremo, zlasti kolesa, ki stanejo nad 2000 Din, sami. V letošnjem letu pa je že opažati velik napredek tudi v tem lepem športu Največji uspeh so dosegli klubovi dirkači v letošnjem letu v državnem prvenstvu, na katerem so si priborili drugo častno mesto. Upravnik carine gosp. Fabjan je poročal m upravo igrišč. Poročilo o delovanju smučarske sekcije je podal gosp. Franke. Sekcija, ki je najmlajša v klubu, lansko leto še ni mogla pokazati nobenih uspehov, ker je bila šele v razvoju. Letos pa je zgodaj pričela z gimnastičnimi treningi v telovadnici, ki jih vodi I. Kermavner in katere poseča povprečno 30 smučarjev, oziroma smučark. Gosp. Franke je povedal v svojem poročilu tudi to, da ima smučarska sekcija v svojem načrtu razne tečaje. Sekcija šteje danes 59 članov. Blagajniško poročilo je podal gosp. ravnatelj Šetina. Finance v klubu niso ravno rožnate, a vendar se je v tem pogledu že toliko napravilo, da je upati, da bo na prihodnjem občnem zboru, ki bo tekom meseca januarja prihodnjega leta podal za-dovoljivejše podatke tudi v finančnem vprašanju. O finančnem stanju lahkoatletske sekcije je poročal gosp. Danilo Sancin. Prejemkov je bilo nad 39.000 Din, izdatkov nad 46.COO Din. Gosp. predsednik Sancin je v svojem zaključnem govoru proslavljal uspehe, ki jih je dosegel klub v pretekli sezoni ter je pozval vse navzoče, da delajo z isto paro naprej. Občni zbor je nato podelil absolutorij celokupnemu upravnemu odboru. Gosp. Stanko je v svojem dolgem in stvarnem govoru predlagal občnemu zboru, da naj do prihodnjega rednega občnega zbora ostane upravni odbor neizpremenjen in naj se na današnjem občnem zboru izvoli samo sanacijski odbor, ki bo rešil še razna viseča vprašanja. Njegovemu predlogu je občni zbor soglasno pritrdil, nakar ga je predsednik gosp. Sancin zaključil. in zato menda gojimo šport. Dokler se igralcem ne more nuditi najnujnejše, pa je bolje, da tekme ob takem vremenu opustimo. Sodil je g. Ciinperman prav dobro. SK Ilirija (hazenska sekcija). Gimnastični treningi se vršijo dalje, kakor doslej v telovadnici šole na Grabnu. (Lahkoaletska sekcija.) D revi ob 19.30 redna seja sekcijskega načelstva v kavarni Evropa. Jutri in v petek gimnastični trening na Grabnu. (Gimnastične vaje.) Redne gimnastične vaje za smučarke in smučarje se vršijo v tem tednu, kakor običajno. Drevi ob 18.30 za dame, ob 19.30 pa za gospode, v četrtek ob 19,00 za dame, ob 20.00 za gospode. (Hockej sekcija.) Dne 18. t. m. bo v sobi kavarne Evropa članski sestanek. Sestanka se naj udeležijo vsi oni, ki mislijo letos sodelovati v tej sekciji. Kdor je nujno zadržan naj se opraviči pismeno na naslov: Vo-dišek, kavarna Evropa. Pridite vsi in točno, sestanek je ob 19. uri. Načelnik. PRIMORJE : SLAVIJA (Varaždin) 4:0 (2 : 0) Varaždin, 16. decembra, b. Ljubljansko Primorje je danes gostovalo v Varaždinu in odigralo prijateljsko tekmo s tukajšnjo Slavijo. Kljub spolzkemu terenu je bilo Priniorje v stalni premoči in bi se lahko rezultat celo povišal. Igralo se je na stadionu Tivar. Mariborski šport Zaključek jesenskega prvenstva Maribor : Rapid 0:5 (0:2) Maribor, 16 decembra. V deževnem vremenu in na razmočenem igrišču Rapida sta se srečala stara rivala v borbi za točke. Maribor, ki je v zadnjih tekmah pokazal zboljšano formo, tokrat ni nikakor zadovoljil. Igra. ki jo je izvedel, z izjemo deset minut drugega polčasa, se lahko imenuje za drugorazredno. Zelo slaba je bila krilska vrsla, napad brez sistema, veČina na nesigurna. Vratar je branil kolikor je mogel. Rapid je igral mnogo boljše. Krilska vrsta je dobro odvzemala žogo in jo uspešno pošiljala svojemu napadu pred nasprotna vra'ta. Napadalci so imeli v svojih akcijah večkrat tudi srečo. Po večini je bil neprehoden zid Barlovič, ki je našel v svojib pomočnikih tudi dobro oporo. Večino igre je imel Rapid v svojih rokah. Maribor je zares »igral« le kakih 10 minut drugega polčasa. Goli so padli v 35. minutu po Baumelu, v 37. minuti skorta Prinčič s 5 metrov in v drugi polovici na lep pas Klippstiitterja v 31. minuti po Bischotu. Preneseno žogo Klipstfitlerja izrabi Baumel v 35. minuti in radi nesporazuma Pliberška in Korena postavlja Bischof v 41. minuti končni rezultat. Sodnik Nemec, Mednarodni boks v Zagrebu Zagreb. 16. decembra, b. Pred 2000 gledalci se je vršij snooi prvi letošnji profesionalni boksarski nastop večjega stila. Kot prvi par sta nastopila dva amaterja, člana zagrebških klubov Sparte in Ma-cabija. Po lepi borbi je zmagal tehnično boljši Spartanec v 3. rundi po točkah. Sledil je prvi profesionalni par Brvarič (Zagreb) in Stelcer (Osijek), ki spadata oba v srednjetežko kategorijo. Že v prvi rundi je bil Stelcer diskvalificiran zaradi prepovedanega udarca in za zmagovalca je bil proglašen Brvarič. Nato sta se borila Belgrajčan Ta-rana in Zagrebčan Rupčič, oba iz srednjetežke kategorije. Borba se je končala že v prvi rundi. Ta-rana je trenutku, ko ju je sodnik ločil, s krepkim udarcem zadel nepokritega Rup&iča na čelo, kar ga je omamilo. V prvi mednarodni borbi sta nastopila zagrebški prvak Slivak in Cehoslovak Gabranek, oba srednjetežke kategorije. Borba se je vršila na osem rund. Zmagal je zasluženo tehnično boljši in hitrejši Slivak po točkah. Cehoslovak pa si je s svojim fair nastopom pridobil vse simpatije številnih gledalcev. Kot zadnja sta nastopila priljubljeni jugoslovanski profesionalni prvak Jakšič iz Belgrada (srednjetežka kategorija 71.7 kg) in izboren in tzdržljiv Cehoslovak Lundak (srednjetežka kategorija 72 kg). Borba se je vršila ua 10 rund. Zmagal je boljši Jakšič po točkah. Iliriia: Svoboda (Maribor) 13:1 (7:1) V hudem dežju je Ilirija s kazenskim rez. premagala Svobodo Ljubljana, 16. decembra. V današnji prvenstveni tekmi ei je Ilirija z velikim naskokom golov osvojnla dve dragoceni točki. Z naravnost bazenskim rezultatom je odpravila svojega nasprotnika. Na zmago Ilirije je sicer vsakdo računal, vendar tega ni nihče pričakoval, da bo današnjega tekmeca odpravil s tako visokim rezultatom, lako visoke gol-diference v Ljubljani pri prvorazrednih tekmah nismo vajeni Res je sicer, da je dež močno oviral potek igre, ki je bila mestoma v lužah docela nemogoča, vendar to ne more biti nobena olajšava za g06te, ker je bil teren prav za oba nasprotnika enak. Gostje so se držali v začetku, oelo prvo polovico in nekaj časa v drugi polovici še dokaj dobro. Toda, ko jih je domača enajstorica zlomila, je bilo konec njihovega poleta. Igralo se je na en gol in napad Ilirije se je vrstil za napadom ter je žoga tako neusmiljeno pretresala mrežo Svobo-dašev, kakor je dež močil obe enajstorici. O igri kakor tudi o posameznih igralcih danes ni mogoče govoriti, ker je dež, razmočen teren in velike luže na njem onemogočal vsako igro. Pridni so bili oboji, nekateri bolj drugi zo- pet manj in tudi uspešni niso bili vsi enako. Ilirija je izkoristila vsako priložnost, ker ji gre tudi za goldiferenco in zato je kljub vsemu tako močno in uspešno pritiskala na nasprotni gol. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Ilirija: Malič—Svetic, Berglez—Unter, Sočan, Pogačnik—Ice, Slapar, Pikič, Žitnik, Doberlet. — Svoboda : Ranft—Novak, Majcen—Dvorsak, Tbalce, Filipec—Selinšek, Tičar. Kolar, Stern, Tomažič. Tekmi je prisostvovalo zelo malo gledalcev, kar je bilo spričo takega vremena pričakovati. Pri tej priliki bi zopet opozorili, da je treba tekmovalcem preskrbeti vsaj po takih tekmah gorke ko-pelji, da se morejo pošteno umiti in počasi shla-diti, ker drugače je nevarnost za njihovo zdravje zelo velika. Ce že zahtevamo od njih, da se borijo do skrajnih mej, potem jim moramo ob takih prilikah tudi nekaj več nuditi kakor čaj. Sem proti plačevanju igralcev in tudi proti raznim pojedinam, ki se prirejajo njim, ampak igralcem je treba nuditi po težjih tekmah, zlasti po takih, ki so odigrane v dežju, gorko kopelj, najbolje parno in po možnosti še masažo. Kajti zdravje je prvo Prva tvornica za steklenice je začela obratovati v Turčiji. Na dan bo izdelala 25.000 steklenic. Ceno premoga so znižali na Poljskem za 10 do 15 odstotkov. 105 let je povprečna starost slonov. Najslabša kovina kot prevodnik elektrike je srebro. Najstarojše mesto na svelu je Damask v Palestini. Stiskalnico za stiskanje sena - kupi Tone Knallič, Kamnik, k Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) Za Božič se Vam nudi zaradi izpraznitve zaloge zelo ugoden nakup raznih aluminijastih igrač, orodja za otroke itd. — pri tvrdki Stanko Florjaneič. žetez-n:na, Resljeva cesta št 3 (vhod skozi dvorišče). V račun se vzamejo tudi hranilne knjižice Kmetske ter Ljudske posojilnice v Ljubljani. Trgovci znaten popust. — Ne zamudite ugodne prilike! Moške srajce najnovejše, zimske, športne, krasne modne ceiir in poplin, bele mehke in trde, spodnje hlače, trikotažo in pletenine, veliko izbiro kravat — nudi F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. (1) Površnike, usnjene suknjiče, obleke itd. kupite najcenejše pri A. Presker, Sv. Petra cesta 14. (1) Petmetersko lečo vlivajo V glažuti v Corningu pri Newyorku vlivajo drugo petmetersko lečo xa novi ogromni daljnogled Wilsonovega observatorija. Leča kaže milijonkrat boljše kakor človeško oko. Na sliki vidimo, kako prenašajo ogromno zajemačo, polno vlitine, k modelu. Lekarne solidne trgovine so opustile prodajo raznih ialzi-ficiranih inozemskih gren-čic ter priporočajo pri bolezni želodca, črevesja, jeter, ledvic, žolča, he-meroidov, skleroze - uživanje naravne, domače Jordan grenčice. Pazfte na svoje zdravje in ua svojo obutev! Turisti, lovoi, smučarji ln vsi oni, ki Imajo bodisi poklicno, bodisi v zabavo opravka v vlažnem terenu ali v snegu naj uporabljajo mazilo HEVEAX. ta katero jamdmo, da napravi vsako obutev nepremočljivo. — Dobiti Jo Je v vseb specljalnih trgovinah ali pri glavnem založniku: Lekarna Mr M. Letistek, Ljubljana, Resljeva cesta 1. Dolžniki, ki imajo večja ali manjša posojila proti zemljeknjižnemu zavarovanju na svojem posestvu pri sledečih denarnih zavodih: Zadružno-gospodarski banki, Banovinski hranilnici v Celju, v Ljubljani in Mariboru, Jadransko-podunavski banki, Ljubljanski kreditni banki, Mestni hranilnici v Ljubljani in Mariboru, imajo možnost prenesti svoj dolg na zavod, ki prevzame ta dolg proti daljši odplačilni dobi in ugodni obrestni meri. Ponubde s točno navedbo višine dolga in zavoda, pri katerem dolg obstoja, ter z navedbo zavarovanja (na zemljišču ali z menicami z dobrimi poroki) je čimpreje poslati oglasnemu oddelku »Slovenca« pod značko »Posojila 1935«. Tako naokrog Teden pred prazniki. Po vseh domovih, na deželi in v mestih, se gibljejo od zore do mraka pridne roke. Ljudje čistijo in snažijo svoje preproste domove, prestavljajo to sem in prenašajo to tja, perejo in likajo, in v kuhinjah se možakarji kar ne smejo pokazati, da se pecivo, pripravljeno za praznike, ne pokvari Božični prazniki morajo biti prazniki doma, tihe sreče in prijetne domačnosti. Zadovoljni in srečni morajo biti predvsem otroci, pa tudi odrasli. Zadovoljni pa so ljudje, če imajo to, kar si poželč njihova srca; ali vsaj nekaj tega. Ta zadovoljnost pa je toliko lepša in toplejša, če pride nepričakovano, kakor iz neba. Od tam prinašata otrokom in odraslim svoje darove čisto nepričakovano sv. Miklavž in »božiček«. Nekdaj so poznali pri nas samo »Miklavža« in mi, kmečki paglavci, smo samo o svetem Miklavžu nastavljali svoje škornje na okna. Današnji svet pa ima sv. Miklavža zaradi njegove častitljive starosti menda že za preveč pozablji-vega, pa mu je zato dodal še nekega »božička«, o katerem nihče ne ve, ne kdo je, ne kaj, ne odkod! Naš prav gotovo ni; vsaj meni ta beseda kar ne gre v uho, Se manj pa mi sega do srca. Nemški »Weihnachts-mann« je čisto nekaj dru-geega. Za moje uho je »božiček« človek majhne postave iz rodovine Božičev in nič drugega. Pa naj nosi darove že Miklavž ali »božiček« ali pa Božič — glavno je, da kaj prinese. Izbire imajo vsi dovolj, »božiček« še več kakor Miklavž, ker je Miklavž letos le malo pokupil. Ljudje pravijo, da ni poznal dovolj dobro naših deviznih predpisov, pa se je premalo založil z dinarji. Zato tudi ni mogel vsega plačati v gotovini, na up ali pa na obroke pa tudi največji svetnik ali pa najvišji svetnik v Ljubljani — in tudi v Mariboru — bolj težko kaj prida dobi... Izbire ima torej »božiček« dovolj in gospodje trgovci se res trudijo, da mu pokažejo svoje najlepše stvari v najlepši rdeči, modri ali rumeni luči ali pa v vseh barvah naenkrat. In po mestnih ulicah zlasti zvečer kar mrgoli božičkov in božičk, ki občudujejo razstavljene krasote od ulice do ulice. Možje občudujejo lepe kravate in bele ovratnike, tudi razne steklenice z daljšimi ali krajšimi vratovi radi gledajo in ob pogledu na škatlje izbranih nedeljskih smodk in svalčic kar na prazno vlečejo v sebe vse naslade lepega vonja, prav nič radi pa ne postojajo pred kosmatimi kožuhi, in še manj pred briljanti, pa če jim njihove žene še tako prigovarjajo, kako je kožuh eleganten in briljant kar nebeško lep! Za take stvari možiček — božiček kar nima denarja, če gre za pravo ženo že celo ne; kilogram sladkorja bo tudi dober za — ženo... Nemci pravijo, da je »dajati boljše kakor je mati«. To ut^ne biti že res, ampak kaj "ii človek dA? Tfc je težavna zadeva, tudi zame, ker moram tudi jaz, hočeš — nočeš igrati vlogo mo žička-božička; to že zaradi veznega ključa. Ce bi imeli kakšno navadno ključavnico na_ vratih, bi že šlo kako z navadnim zakrivljenim žebljem; odkar je pa tisti nesrečni Wertheim iznašel na ključih tiste čudne zareze, pa moramo mi, dvakrat in trikrat nesrečni možički kar mirno prenašati svojo bridko usodo. Tako sem bil prisiljen žrtvovati celo popoldne globokemu premišljevanju, kako bi se dalo priti do vežnega ključa vsaj dvakrat na teden. Vse sem videl pred seboj: prstane — kožuhe — čepice — lakaste čevlje — kilo soli... »Da, sol — sol — to je pamet!« — sem si rekel, »kaj pa, ce bi dobil kje pamet za njo? Vsaj za dva krajcarja! Potem bi pa dobil ključ prav vsak dan!« Takoj sem se odpravil in sedaj blodim po celi Ljubljani od trgovca do trgovca in vprašujem, če imajo tudi kaj pameti naprodaj! Ali mislite, da sem jo dobil? V celi Ljubljani je do danes še nisem našel niti za pol krajcarja — še pri sebi ne! Tako ne bo kazalo drugače, kakor da se odpravim iskat svojo srečo ali v Maribor ali pa na ljubljanski magistrat; mogoče mi bodo gospod župan le pomagali do ključa — to se pravi do pameti... Pregledovanje in ogledovanje božičnih razložil — Miklavževih ostankov — pa ni samo težavno, ampak je tudi prav poučno in človek se mora kar čuditi, kako malo so nekateri ljudje iznajdljivi, da bi obrnili pozornost možičkov-božikov in ženic-božic prav na tiste ostanke, ki bi se jih najrajše iznebili. Obrniti pozornost na kaj — to je namreč največja umetnost življenja, mogoče vsa. Največji mojstri v tej umetnosti pa niso kakšni politiki ali pa celo ministri, ampak — cigani! Ti znajo! f Iz svojih mladih let se še prav dobro spominjam, kako smo sedeli nekega večera med prazniki lepo doma: jaz sem ležal na žaklju prosa na peči, ves prehlajen, ker sem se bos drsal po zmrzli gnojnici pred .hlevom, tako da me ni bolel samo vrat, ampak tudi neka druga telesna plat. mati so za mizo izbirali fižol ali bob, moj starejši brat je pa za pečjo cepil luč. Pa pridejo v hišo cigan in dve ciganki. Postoje in se po hiši nekoliko razgledajo, pa ne dolgo. En sam pogled na strop, kjer sta za tramovi bili zataknjeni dve stari pištoli in cigan je že vedel, kako bo našo pozornost obrnil od pištol nekam drugam. Pokazal je na vrata, kjer je bila pritrjena z dobelimi žeblji pola papirja, na papirju pa so bili nasli- kani pastirci, backi, betlehemski hlev z zvezdo-repatico in trije kralji. Pa je rekel cigan: »De-nite klop pred ta vrata, vsi se vsedite na klop, potem pa tiho glejte na sliko in videli boste, kaj zna moja žena: črni kralj se bo prestavil tja kjer je sedaj beli, beli pa tja, kjer je sedaj črni!« Res sino prestavili klop, kakor je rekel cigan in sedč strmeli v sliko. Gledali smo dolgo — dolgo dovolj, da je ciganski dolgin obe pištoli za našimi hrbti izmaknil izpod trama in ju skril bogvekam. Takrat je pa mene nesrečneža nekaj zaščegetalo v grlu. Zakašljal sem, da me je kar zvilo, in ciganske čarovnije je bilo konec — ne, še ne. Končala se je ciganska čarovnija šele naslednjega dne, ko je brat opazil, da pištol ni več za tramom, za kar sem jaz prejel za svoj kašelj primerno nagrado ... Od pravilnega »obračanja pozornosti« pa živi dandanes najmanj pol sveta, ali pa ves. Zeparjt se na sejmovih prerivajo tako, da napravijo gnečo, da ljudje na svoje ure in denarnice lepo pozabijo. Ljudje, ki žive od izdelovanja orožja, kriče, kako se oborožujejo — drugi in s svojim kričanjem obračajo pozornost na neko (navidezno) grozečo nevarnost, pred katero se je treba zava-orvati z nabavo čim več orožja tudi doma, in premeteni krčmarji zabavljajo na slabo vino in na še slabšo kuhinjo — drugod, da prikrijejo vo-deničnost svoje lastne pijače. Tako odvračajo premeteni ljudje pozornost drugih ljudi vedno nekam drugam, s tem pa tudi odgovornost za vse, kar sami počno v času odvrnjene pozornosti. Nikdar ' pa ne išče — in tudi noče iskati — nihče niti najmanjše krivde za kakšno nezgodo ali nesrečo — v sebi samem! Odkar obstoji človeštvo, zija vedno tja, kamor odvračajo njegovo pozornost —