GospodarstVo. g limet. podružnlea Maribor in okoliš. Prihodnje leto na travnikih brez umetnih gnojil ne b"o oBilega prl*-'delfca. Izmed kalijevili gnojil nam jena nazpolago samo kajnit, ki ae pa 2emora trositi ta jesen. Podružnioa opo-zana, da ima v skladišču (KlanjSek inPaic, tVelrinjska ulioa) dovolj kajnlta.Superfosfat in apneni dušik se (rositaspomladi g Raavoi grozdja v pretekloin mesecu. Grozd ima pri mali graševini na Portalis 1902 v Maribozu 114 ia- godt Grozdjo isto trtrte !ege se je preiskalo 1. avgusta in 1. septembra, ugotovile so se sled-efce spremerabe: teža grozdia 1. avgusta 44 g, 1. sept. 85 g, jagode vsebufejo % kisline dne 1. avgusta 3.27, 1. sept. 1.68, sok vsebuje gramov, kisline 1. avgusta 4.29, 1. septr 1.9,- g Vtnska letlua v Halozah. Halofiki vinogradi nam bodo letos podarili izvrstno kapljico. Ne bode je sicerijosebno veliko, ampak kar bo, to bo izborno. 2e sedaj prihajajo kupovalci, ki ponuiajo od trsa po 18 do 20 K za liter. Vmogradniki, ne prenaglite se s Irgatvijo! Groz^je na} popolnoma dozoci in imeli boste nekaj nenavadno dobrega. g Tečaj za ohranjevanie sadja. Na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se bo vrfiil dne 19* in 20 t. m. brezplaSen poučni tečaj za ohra1njevanjo sadja. Predavanja se začnejo ob y. uri predpoldne, Kdor se želi udelo^m tega teSaja, mora naznaniti najpozne'e do 'dm 16. t. m. to svojo željo ravnateljstvu zavoda. g Cene žitu. Cene žitnih pridelkov so letoSnjo jesen po vsej državi neverjetno poskobile, Za kilogram pSenice plačujejo v Sloveniji po 10.50 K. je&nena 10 K, ovsa 8 K, koruze 10 K^ ajde 9 K in leče 17 K, Bela moka se še drži na ceni 18 K 50 v za 1 kilogram, toda tudi v tem oziru zremo z vso skrbjo v bodočnas^. V Zagrebu plačujejo meterskt stot pšenice po K 1G60 do 1070, koruze 880 do 885 K, in" ovsa 775 do 775 K. V Novem Sadu pa stane pšenica 1020 do 1050 K meterski stot, rž 760 do 780 K, ječmen 600 do 830 K.moka 1 kg 15,40 K, otrobi meterski stot 480 do 500 K, V zadnjem Casu je začela kupovati Italija žitoin živino v naši državi, kar bo bržfias povzročilo, da cene za žito ne bodo padale, g Skrblte za semena. Vsled dolgotrajne letošnla auše bo imela 8rna ietelja izreflno malo semena. Ceboslovaška, ki je na leto izvažala mnogo lepega deteljnega seme.na, je že izdala prepoved za izvoz (lefeljnega semena. Cene se stalno dvigajo in bati se jc, da bodo do pomladi dosegle necuveno VišinOx Tudi je popraSevanje pc semenu detelje lucerne zelo živaiino . Istotako je popraSevanje po travnatih semenjiii zelo živahnoj, ker; sq letos Crave in travnata semena slabo obrodile. ,Tudi pesno seme ne kaže ugodno. Cena za laneno seme je v kratkem fiasu poskoftila od 7 K na 13 K za 1 kilog. Za makovo seme se obeta slaba letina. Edino konople imamo v izobilju, kajti v raznih skladiščih je nakupiftenih še veS str vagonov konople. Našim kmelom resno priporoCamo.. da si pravočasno oskrbijo razna semena! g Hmeli. V Savinjski dolini bo v nekaterih dneh konCano obiranje poznega hraelja. Glede množine hmelja so nekateri hmeljarjii zadovoljni, kakovost poznega hmelja je izborna. Barva In vsebina je odlifina V 2atcu plafiujejf hmelj po 6500 do 7000 Ceboslovaških K za 50 tg. V Niirabergu pa po 6500— 7200 mark za 50 kg. fx Na marlborskl sviajski sejem dne 2. septembra se je piipeljalo 513 prašiftev in 9 koz. Cene so bile slede6e: Mladi prašiči od 4—7 tednov stari komad 150 K do 180 K, 8-11 tednov stari komad 240 do 260 K, 3—5 mesoev stari komad 280 do 700 K, 6 mescev stari komad 800 do 1000 K.. Plemenski, živa teža 1 kg 26 do 28 K, pol pitani za zakol mrtva teža 1 kg 30 do 36 K, koze so stale komad od 20U 350 K. Kupčija je bila zelo živabna, prodalo se je zelo v©Hko. Om«n]eni sejem jc bil najbolj obiskan od meseoa sepfeiubra. Lesnaltrgoviia la svetovnem trgu. Položaj na tesnem trgai se ni izbollšal in za nas se je šo celo poslabSal, Svfcdska, ki svojih lesniii izdelfcov ni mogla vnovfiiti na 'AngleSkem in Holandskem, kakor po navadl, skuša 'dobiti za vsako ceno odjemaloev, kar se je deloraa posrečilo v deželah, kl leže ob Sredozemskem morju, zlasti pa na Spanskem, deloma Fra"coskem in v severni Alriki. Na ta nafiin nam je nastal zelo nevaren konkurent poleg CehoslovaSkP in Neuiške Avstrije, Afi^leSka in Holandstai oa kiipujeta lesa, ker ste založen« case deželi z vsfcmi vrstami lesa zai uajt manj pol leta^/ Francoska porabi za obnovo deže> vehke množine lesa, ki jih dobiva cfc^ loma iz N©mčii«, Nemške Avstriju. Poljske in Gehoslovaške. V prvi vrsti pride v poštev seveda stavbeni lest* iToda tudi tukaj se položaj najbrž ne bo izboljšal, ker je Francoska ocLklc^ iiila sprejem nadaU'n](ih množin lesa, ki bi jih morala dobaviti Nem&Ua, kot vojno odšJsodnino. .Očividno je poljaki in linski les mnogo oenejši ia, najbrž je Fraiicoska za '•> letošnjo stavben© sezono z lesom že založena. lstoM kaa velja za Franoosko, velja tudi,za Bel* gijo in Svico, ki ima nakupifteniega veO lesa, kakor ga more porabiti^ Nemčija prideluj'6 velikanske ninflk žin6 lesa, ki jih. porabi v lastni dfi* želi pri mnogobrojnih stavbah, VsleS tega so se tudi oene v Nemčili mimoi grede ustalile, četudi je odklonila, ajj* tanta sprejem veJakanskih množin tesa, ki jih je v Nemciji naro6ila. Vsled tega zastajajo tudi y Nemčiji veliie uinožine lesa, za koie ni mogode ido biti kupcev, ker tekjmujeta jia ©dinem trgu, ki še porabi nekaj lesa, tQ ie Italijanskem, Cehoslovaška in Nemška Avstrija, v kojih državali vlauajo sedaj cene, ki izključujejo vsako Icodkurenco drugih dežel. .V. Nemški Avštriii stane 1 kabfEmeter desk franko vagon naklada|na postaja K 3600.—, kar odgovarja naSim K 600.—. Razven tega je ralett stanja n«mško-avstrijskie valute tutls tovornina nepnimerno ceaejša, kaleoi1 pri nas. Na ta nadn izgubivamo vedao>ve^ tal in na Itaiijanskem se realiziraicr samo še stare pogodbe, ker je naš les najmanj za K 200,— dražji, kakor ntemško-avstrijski. Iz Istega vzroka so nam tutti francoski lesni trgovci pokazali hrbet in nabavljajo velike množiue stavbBK nega in železniškega lesa v Nemški Avstriji in v Cehoslovaški, kjer Je le& najmanj za 30% oenejši, kot pri nas» g Lesnl izvoz v Italijo. Na ital» janskem lesnem trgu je zavladala stagnacija. Lesni trgovci so polcupili va^ je množine inozemskega lesa in ga sedaj prodajafo po skrajiio nizkihj oeuab, g Vrednost denaria. Ameriški dftv Jar s;ane 179,25—179.80 naših K.; Za 100 avstrijskih K se plača 17—18, za 100 Cehoslovaških kron 211 našib, za 100 nemških mark ,208—210 našili in za 100 laških lir 815—818 jugoslovafn-