Fanije — k Orlu! 1» T snžnosft. Dobro se spominjam, kako smo hodili dijaki z zanimanjem na vojaško vežbališče, kjer so razni : ^frajtarji" in ,,kaproli" učili kmetske sinove ,,ekser cirat." Ze tedaj se mi je usmilil ta ali oni siromak, ki ga je. oblast privlekla Bog ve iz katerih hribov med rekrute, da se po triidapolnem vežbanju znebi prirr»jene neokretnosti ter postane gibCen, spreten in sprejomljiv za potrebna povelja. Premnogo je bilo takia revežev, kl niso, mogli tako hitro doumneti potrebnih vaj in so bili vsled tega izročeni na milost in neiailost surovih ,,šaržev". Kdo bi mogel pozabiti tiste ©topele, zmučene obi-aze, tiste strte, zmazane in po valjene ligure, včasih že ne več človeku podobus? Nemški militarizem je v naših siovenskih mlade»i6ih uničil zdravo samozavest, da jim je vsilil čut suženjstva, ki se slepo pokorava povelju ter vse svoje mofii uporabi v to, da izvršuje le volja drugih, ker svoie nima veS. V takem duševnem razpoloženju je šol naft človek v vojsko, ter izvršujoč povelja rišjih sekal s»bi in svojem narodu strašne rane 2. Kako se rešimo.? Vojske je zdaj konec, naši fantje so se Trnili^ a prinesli so še seboj dobršen del suženjskega duha, kakor skiepamo iz nedelavnosti in brezbrižnosti, M vlada tupatam v mladinskih. vrstah. Vojaški duh jim je omračil pamet, da ne uvidijo, kako nujno |e, d» - lali za korist naroda na gospodarskero, sooijalnem, političnem in izobraževalnem polju., Alao Tidim Clove- ka, da je padel v vodo, mu hitim na pomoč, da {aa rešim. Ce padem sam v vodo, napenjam vBe moči, da splavam na suho. Kdo bi si upal tajiti, da je naS narod v sedanjih 6asih podob-enc utopliencu, ki stegja svojo roko iz vode, da ga kdo reši? Mislili sroo dolg« da je Wilson tisti odrešenik, ki nam bo pomagal na suho ter nas še potem lepo ogrel in oblekel, pa 5im-r dalje bolj spoznavamo, da moramo le sami delati aa vso mo6, da se rešimo. ,To delo pa nas čaka v go - spodarskem in umskem napredku, ki nam ga poda - jajo naše strokovne knjige in naša izobraževalna » bralna društva. Lepo je, če beremo, kako se zbirai« dekleta pri poučnih dekliških sestankih, pa deset » večkrat važnejši so poučni sestanki mladeniče-7 kot bodoCih zastopnikov občine, okraja, naroda. Take no- učne sestanke goji predvsem v največji meri telovad- ni odsek Orel v svojih takozvanih ^lantovskih vofte - rib", Na takib večerih sef nič ne hujska proti tej Sfli oni družbi, temvefi se obravnavajo stanovska vpra - Sanja, ki jih morai razumeti vsak pošten fant. Podl»- go tem pogovorom daje MZlata knjiga", ki bi io na^  imel vsak veren mladenič. Zato je napačno mnenj* nekaterLh fantov, češ, ne pristopim k Orlu, ker itak dosti telovadim z lopato, sekiro,, motiko, s plugom, brano itd. Prvi namen Orla je izobrazba srca, kat pripomoček k temu šele prtstopa izurjenost in telo - vadbai telesa. Navadno delo sicer vadi naše ude, pa le enostransko, redna telovadba pa/ izvežba našo tel« vsestransko, in mu vzame tisto neokretnost in lese - nost, ki jo ima 51ovek vsled svojega težkega dela. Pa ne samo, da zgubi reden telovadeo svojo lesenost t telesnem oziru, polagoma zgubi tudi duševno poftas- nost in lenost, ker mora pri izvrševanju raznih telo- vadnih povelj napeti vse svoje umske mofii, da jih prav razume in izvršuje. Zdaj razumemo, zakaj so se naši rekruti čutili pri takozvani : ,,rekrutenabrih- tugP tsrictj strafin« Kufiene; k«r $m j« ¦aajkaJ« iz#braab^ aftasi pa, ker niao imeli pojm* • Wwdb}, 3. FantJ« rkn*! s Najtopša ii najpopolnejša organizacija z* katttigfc« «a9o »ladiDO j« OreL Zlata toajiga prari: ^Oral j« organteacija poštene kršSanšk« mladin«, ki i»a nam«n, ,T90 slovensko mladino, ki krSftansk« mish in 9« po tor-šdanskih načolih ho*« ramati tn4i ˇ iivljenju, združiti t eno samo 6eto. V te namen ustanavlja po veem Slovensfceta, t TOafcem !xw3i najmaHjSem kraja, kjer Je lt mogoč« , teloradne odseke. Po teh odsekih skrbi za ralno Ulovadbo, obene« pa za duševno iizobraž«vanl§ Ha1 nor ! Torej vso slovensko ^mladino boče združiti Orel v eui erganizaciji. Izvzeti so le tisti, ki so izgubili svojo T«ro, ki nimajo Bmisla za poStenosi in za fted - nost, kakor pijanost, javni pohujšljivoi in zapeliivoi, ponošnjaki, tatovi, goljufi, nedostopni bal:«i«i, boljše- viki, libcralci, nasprotniM cerkve, hujskači, nemšku- tarji, in kar je Se podobne golazni, ti uni6*;Je razvoj našega naroda. Orel vabi pod svojo okrilje vso mla- •dino, ki hofte po krSčanskih načeiih živeti! Dandanes jih je še mnogo, la so kristjani po besodi, a javno si ue upajo tega pokazati, zato si tudi ne npajo pristo- piti k takim organizacijam, ki ima v svojem progra- mu besedico Mkrš6ansko". Ce nočemo biti kristjani samo aa papirju, moramo pokazati in moč svojega prepri-Sanja ravno v kršfianskih organiza •ijah, torej m!adeni*i zlasti pri Orlu. Kdor ni organizira-s, ne Steje ni«, ne relja ni6 za narod, je le privesftlc, ki živi na Skodo naroda, kakor kljada ali coklja, ki o- vira narod t razvoju, Zlata knjiga pravi naclalje: ,,y ia namen ustanavlja Orel v vsakemu, tudi naj - manjšeni kraju telovadne odseke". Tielovadba! Vem. da si vsak lant na tihem želi, da bi bil močan, sore- ten in uren. Menda se še ni nobeden hvalil s svojo ¦erodnosljo in neokretnostjo ! Kolikokrat so se že fantje med seboj skušali, kdo bo svojega nasprotnika Trgel na tla. Kakšno veselje in kak ponos, 6e navi- dezno šibek mladenič podere hrusta, ki si je domišlje- ral, da mu ni nihče kos! V vsaki okolici se govori e tem ali onem. da je najmočnejši. Najljubša zabava aiož in mladeničev je taka, kjer morajo pokazati svoje tolesno spretnosl. Dostikrat še najdemo pri starejših možeh nenavadno telesno izurjenost in moč, tako, da se mlajši čudijo. Telovadba pri Orlu ima nanieu, povzdigniti telesno spretnost in močjnaše mladnie do one višine, ki jo zahtevajo nove razmere od našega naroda. Ce se hočemo uveljaviti kot izobražene, mo- ramo tudi na zunaj znati nastopiti kot taki s primer- no lahkoto in popolno samozavestjo. Fant, ki ni uik- ¦dar bil nikjer, ki ni bil pri vojakih, ne v telovadnici, kaže s svojim boječim, negotovim in plahim vedenjGm da je sin suženjskega naroda, ne pa prostega. Da se tega suženjstvac otraseino, k temu »aj prlpomor« (D rel, ki se mora ustanoTiti t TBakem, tudi naimanlSem slov«nskein kraju. Naši fantje eo Tftasib n«vtjjni, 6eŠ: »Zakaj bi nam vedno kdo prigovarjal in nm silil t organiMcije. Sem že dovolj sveta ridel, že sam vem, kaj mi j« sloriti", Dmgi zopel s« zadovoljijo s tem, da de kjo ceU dni doma, t nedeljo pa si,privoš6iJQ potrebnega po&tka, vfiasih seveda tudi primerne zabave v gostilni ali na plesigfiu. Kdor je doslej pazno preftital tu navede>a« misli, bo hitro Bpoznal, kako napaftdo rarnajo taki zasleplienai. 4. SaJ nl tak* toifck»f Poglejmo, kako s« ustanoTi telovadni odsek '0rtl na deželi, recimo r kakšni hribovski lari, kjer še ni dozdaj nihče mislil na kaj takega. V, vsaki slo venski občini je gotovo vsaj osem do deset lantov, ki uživajo med ljudmi ugled, da so pošteni. Vemo, d"a jiii je že tudi mnogo takih, ki so že sodelovali pi i kakšni igri, oziroma, ki pomagajo pri cerkvenem ali društvenem petju. Ti fantje se med seboj pomenijo glede ustanovitve telovadnega odseka. Najmanj eden izmed niih se, mora odločiti, da obišče kak telovadni teftaj, ki se prirejujejo v ta namen bodisi v Mariboru ali Ljubljani ali kje drugje. Ko si prilasti temoljne pojme o redovnih in primernih prostih vajah, se skliče doma zbor bralnega društva, na katerem se iz-voiijo odborniki novega telovadnega odseka, obenem pa tudi vaditeljski zbor. Po navodilih, ki jih je slišal novi načelnik na tečaju, se potem vodi odsek., Nekateri fantje se bojijo kaišnih stroškov, ki bi jih iraeli če pristopijo k Orlu. Ta strah je popolnoma prazen, ker se v sedanjih razmerah ne more misliti na nabavo kake drage telovadne obleke, ampak se telovadi v navadni obleki. Da pa ima odsek svojo blagajao^ v katero vlagajo člani mesečne prispevke, zraven pa tudi zneske,i ki jih blagajničar nabere pri podpornih čJanih, temu ne more ugovarjati nihče. Tu in tam se najdejo župniki, oziroma kaplani, ki navdušujejo fante za Orla. Mlajša duhovščina je večinoma vneta za to idejo. Vendar pa lantje, ne mo- rete čakati, da bi vas duhovnik začel opominjati k tej organizvciji. Kar vas je dobrih, se takoj pogovorite sami o celi zadevi,, stopite v zvezo z dotičnim okrož- jem Orla, ter se ravnajte po danih navodifih. Kjer je kaj zavednih in prav slovensko mislefiih fantov, tam bo gotovo Orel procvital in dosegel svoj namen. Kjer Da ni vfič mladeničev, ki bi bili vneti za vero, dom in kralja, tam pa se razširja ideja modernega prošlo- voljnega militarizma, ki je utefešena v sokolski or - ganizaciji, Slovenska mladina na dan! Naročite si vsi imenitno. nZlato knjigo", in tudi" vaše glasilo nMladost"! Potein pa po danih načelih naprej, daJje in dal}e, višjo in višje! ,