LETO VI. / ŠTEV. 49 KRANJ, 5. DECEMBRA 1953 GLAS GORENJSKE '•t'REJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK" SLAVKO BEZNIK ' UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2: TELEFON 475: TEKOČI RAČUN PRI NB KRANJ-OKOLICA ST. 624-» 1 -127 IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35, DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 8 DINARJEV Ob desetletnici - proslave po vse/ Gorenjski Iz poročila LOMO Kranj Kamnik V proslavo Dneva republike je bila v veliki dvorani kulturnega doma svečana akademija z bogatim programom. Sodelovali so: pevsko društvo »Solidarnost«, gimn. pevski zbor, folklorna skupina iz Stranj, gim- naše socialistične domovine. — Člani KUD Triglav so odigrali partizansko dramo Alojza Kem-ca »Volkodlaki«. Zadovoljiti moramo potrebo po stanovanjih Kr»n j Tudi Kranjčani so v soboto zvečer slovesno proslavili deseto obletnico ustanovitve nove nazijci in učenci strokovne šole Jugoslavije Veliko dvorano v Mekinjah. Slavnostni govor je imel sekretar OK ZKS Ljub-ljana-okolica tov. Ignac Voljč. Dvorana je bila nabito polna. Občinstvo je posebno živahno pozdravilo prvi nastop pomlajenega pevskega zbora »Solidarnost«. Zbor se je res uveljavil in je moral dve pesmi celo ponavljati. Podjetje Kamnik je za soboto povabilo ljubljansko opero, ki je za njihov kolektiv upri- Sindikalnega doma so člani Socialistične zveze in delovni ljudje iz Kranja popolnoma napolnili in s pozornostjo sledili sporedu. Svečanost so otvorile fanfare, nato pa je mešani pevski zbor Franceta Prešerna ob spremljavi godbe na pihala zapel Internacionalo. Prešernov moški zbor je pod vodstvom tov. Liparja zapel tri pesmi. V krajšem nagovoru je nato predsednik SZDL v Kranju, ljudski Ljudski odbor mestne občine v Kranju bo v petek, 4. decembra na svoji 15. redni seji razpravljal o poročilu o stanovanjskih problemih v Kranju. Zaradi zanimivosti poročila in ker o odborovih sklepih še ne moremo poročati, seznanjamo javnost z važnejšimi odlomki poročila. , Gospodarski in socialni pomen stanovanj zorila »Gorenjskega slavcka« za poslanec tov Iv0 Svetina orisa] kamniško občinstvo pa balet zgodovinski pomen drugega za- »Vrag na vasi«. sedanja AVNOJ v Jajcu in nje- Tovarna usnja je v soboto gove sadove, ki so v desetih le- dopoldne začela proslavo z otvo- tih boja, graditve in razvoja v ritvijo razstave v gornjih pro- novi republiki dozoreli, štorih kavarne, popoldne pa je v drugem delu proslave je bila domača proslava v tovarni. pel Farčnik, ženski in moški Razstava je bila zelo okusno pevski zbor, dijaki tekstilnega urejena in Kamničani so poka- tehnikuma pa so nastopili z zali zanjo veliko zanimanja. Tu- zborno recitacijo. Izbran pro- gram, dobro pripravljen, ja dal proslavi pravi pečat slovesnosti. Jesenice Številne zastave, slike tov. di v ostalih kamniških podjetjih so proslavili praznik z domačimi prireditvami. Na Veliki planini je kolektiv »Induplati« iz Jarš odprl svoj planinski dom, ki je bil zgrajen v pičlih treh mesecih. Radovljica TVD Partizan Radovljica je v ^»i^astitev 10. obletnice II. zasedanja AVNOJ v Jajcu otvoril lepo prenovljen telovadni dom z lepo uspelo telovadno akademijo. Tov. Marinšek, tajnik okrajne zveze »Partizana«, je izrazil d°gajalo, ne le na Jesenicah, željo, naj bi ta dom po 13 letih ampak po vsem radovljiškem o-mrtvila zopet polno zaživel. kraju. V petek, soboto in nede- Republiški poslanec tov. Albin lJo je bila vrsta prireditev, slav-Jensterle pa je v svojem govo- nostnih sej posameznih odborov ru orisal veliki pomen II. zase- m delavskih svetov, akademij danja AVNOJ v Jajcu. Sledile in gledaliških predstav, so igre in plesi cicibanov, pio- V soboto dopoldne je imel nirjev in pionirk, recitacije in slavnostno sejo OLO, popoldne telovadne točke. Najboljše so bi- Pa delavski svet jeseniške že- Gvadtiev «t ^ononj Praksa je do sedaj pokazala, da LOMO nima dovolj sredstev, da bi posvetil vso skrb graditvi stanovanjskih prostorov, podjetja pa bi gradila le za svoje najnujnejše potrebe. V bodoče bo potrebno vso iniciativo za novogradnje stanovanjskih prostorov prepustiti neposredno podjetjem. Posebno tovarne bodo morale bolj resno gledati na to, da čimprej rešijo svoje ljudi stanovanjske stiske. Ce upoštevamo, da se od števila ljudi, ki se morajo tako daleč voziti v službo, 40°/« lahko preseli v mesto, potem ugotovimo, da morajo poleg potreo v mestu v celoti rešiti vprašanje stanovanja: Iskra za 300 ljudi. Inteks za 335 ljudi, Tiska-nina za 312 ljudi, Planika za lbl ljudi in ostala industrija za 230 ljudi. Skupaj torej 1338 ljudi. Če je od vseh delavcev in uslužbencev, ki se vozijo, 30V« samskih oseb, druge pa z družinami, ki rabijo družinska stanovanja, bi morale tovarne v mestu -/.graditi 937 družinskih najemnike; ki jim ne bi bili po stanovanj. K rešitvi tega vpra-volji, in od katerih ne bi imeli sanja je potrebno pristopiti že lo, zato pa je naraščala stano- ?aradi nizke najemnine nobene piihodnje leto. Razumljivo pa V dobi gospodarskega planiranja, ko smo izvajali petletni gospodarski načrt in se borili za izgradnjo ključnih objektov našega gospodarstva, so naši ljudje dajali izredno težke žrtve, ko so se morali odrekati mnogim svojim potrebam, da bi čimprej dosegli tisto temeljno gospodarsko podlago, ki je bila potrebna za ves naš nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj. Ena od teh elementarnih po- smo z novim načinom gospodarjenja začeli odvajati vedno več sredstev za gradnjo stanovanj in komunalnih naprav. Smer našega razvoja gre zdaj k dvigu življenjskega standarda, kar pa predvsem pomeni, da moramo zadovoljiti elementarno potrebo po stanovanjih. V bivši Jugoslaviji je kapitalistični sistem zastarelega tipa le v redkih primerih skrbel tudi za delavska naselja. Delavci so živeli v natrpanih pro- OBNOVA PLANINSKIH PAŠNIKOV »Niko« bo dvignil proizvodnjo KMALU BO VODOVOD — KAJ PA BO S PRIKLJUČKI? Umetno gnojilo fosfat super- treb delovnega človeka so tudi štorih ali pa so prihajali na de- zdrava in primerna stanovanja, lo po več ur daleč. Ta zapušei- Ker so glavni ključni objekti na nam je ostala tudi v dobi ali že zgrajeni ali pa se koncu- izgradnje naše ključne gospo- jejo, je povsem naravno, da darske podlage. Razvoj stanovanjshena fonda Zidanje stanovanjskih hiš je v času vojne povsem preneha- vanjska kriza. Vprašanje nastanitve koristi. (Nadaljevanje na 2. strani) OCENE GLEDALIŠKIH PREDSTAV Nova pota kamniškega kulturnega življenja LOV ZA NAJNEVARNEJŠIM VOHUNOM Reportaža iz Polhograjskih Dolomitov Telesna vzgoja — šport ZANIMIVOSTI — KOZMETIKA — PODLISTEK prebi- Tita, svetlobni napisi in zele- valstva je postalo še težje po nje, so dali v zadnjih dneh Je- vojni, ko je z razvojem indu-senicam res praznično sliko. 2e strializacije prebivalstvo v meta zunanji izraz razpoloženja stih hitro naraščalo, ob velikem prazniku - ob deset letnici nove Jugoslavije, je dokaz predanosti prebivalstva naši socialistični domovini. Preveč bi bilo treba pisati, da bi zajel V Kranju je za najnujnejše potrebe svojih delavcev in nameščencev najprej začela graditi Iskra, in sicer že v letu 1946. V naslednjih letih sta ji Tržič le pozdravil Dan republike O Tržiču redko pišemo. O razgibano, kakor bi bilo priča- Naslednje jutro je bila sve- življenju prebivalcev tega go- kovati. Zlasti so ga pred dve- čana seja Ljudskega odbora renjskega industrijskega mesta ma mesecema vzvalovili dogod- mestne občine, kateri so priso- ne govorimo tako pogosto, če- ki okrog Trsta, potem živahne stvovali tudi zastopniki dru- le mladinke, ki so lepo izvedle skupinske vaje na dveh gredeh in pokazale nekaj lepih sestav tudi na dvovi.šinski bradlji. Članice so izvajale vaje s kiji, člani pa skupinske proste vaje. Štiri pevke v narodnih nošah so ob spremljavi orkestra zelo lepo zapele Koroški rej in žele viharne ovacije občinstva. Leno uspeli večer je zaključil orkester z vencem partizanskih pesmi. Prireditev je v polni meri dosegla svoj namen. Privabila je veliko število ljudi iz mesta in okolice. Zelo lepo bi bilo, če bi mladina odstopila sedeže starejšim. I!!Ld?! vsegal kar se Je te dni sledila tudi mestni in okrajni ljudski odbor in končno še tovarni Standard in Tiskanina. V letošnjem letu je sprejel ljudski odbor mestne občine obsežen investicijski program izgradnje stanovanj, hkrati pa imajo tudi podjetja resen namen, prispevati čimveč za dvig standarda z večjo gradbeno delavnostjo kakor v prejšnjih letih. V vseh teh letih in tudi v letošnjem letu so mnogo pripomogli k reševanju stanovanjske krize tudi sami delavci in nameščenci, ko so začeli graditi lastna stanovanja. Ljudska or>-last jim je omogočila gradnjo s krediti, prodajo materiala po nižjih enotnih cenah in z dodeljevanjem zemljišč v brezplačno uporabo. H gradnji privatnih stanovanj pa je treba pripomniti, da so mnogi dogradili stavbe le toliko, da so se l&hko sami vselili, medtem ko so druge prostore pustili nedograjene, lezarne, ljudski odbor mestne občine Jesenice in drugi. Na Jesenicah je bila lepa baklada, v kateri sta sodelovali dve godbi, večje število meščanov ter Ja-vorničani, ki so se popoldne že poklonili spominu padlih borcev. Na zborovanju pred jeseniško gimnazijo sta k prazniku republike čestitala prebivalstvu predsednik mestne občine tov. Maks Dolinar in predsednik OO SZDL tov. Mirko Zlatnar. Tudi mestno gledališče je počastilo ta praznik s premiero Krajnskih komedijantov. prav bi o Tržiču morali pisati politične priprave pred pretek- štev in družbenih organizacij, ljarni na Javorniku in cevarni JVmLI** na Jesenicah odkrili spominski plošči svojim padlim tovari-Občinski ljudski odbor Naklo šem. Spominsko ploščo padlim 29. novembra so delavci v va- deloma zaradi pomanjkanja kre- ditov/, deloma pa tudi zato ker mnogo več. Družbeno življenje v tržiški občini, posebno še v je imel 29. novembra ob 14. uri popoldne svečano sejo, na kateri je predsednik občine tov. Poličar govoril o desetletnem razvoju naše republike. Nato je bila v Prosvetnem domu proslava. Šolska mladina je nastopila z recitacijami, mladinci društva Partizan s sabljanjem, mladinke pa so izvajale telovadne vaje. Pevski zbor KUD »Dobrava« je zapel nekaj borbenih pečmi in himno. — Proslavi je sledila zabava. Na proslavi v osn. šoli v Pod-brezjah je sodelovala le šolska menik je odkril predsednik kra-mladina. Zastopniki množičnih jevnega odbora ZB tov. Julij borcem so odkrili tudi v osnovni šoli na Koroški Beli, kjer je bila lepa slovesnost s kulturnim programom. V Jeseniškem rov-tu pa so odkrili spomenik 15 padlim borcem tega kraja. Najlepša pa je bila svečanost na Blejski Dobravi, kjer so odkrili spomenik 34 padlim borcem, talcem in žrtvam fašizma. Ob spomeniku se je zbralo blizu tisoč ljudi iz Dobrave, Javornika in Jesenic. Nastopal je dobrav^ki nis) želeli, da dobijo v hii'o mestu samem, je mnogo bolj Visoka odlikovanja ob Dnevu republike limi volitvami, še prej pa šte- kasneje pa je bila otvorjena no-vilna množična zborovanja. va dvorana krajevnega sindi- Ce so bili ti dogodki bolj po- kalnega sveta na Glavnem trgu. litične narave, so v preteklem tednu prireditve v počastitev desetletnice drugega zasedanja AVNOJ razen svojega političnega pomena imele še drugega. Niso bile samo manifestacije socialistične zavesti tržiškega V svojih govorih sta predsednika krajevnega sindikalnega sveta in delavskega prosvetnega društva »Svoboda«, ki je ob tej priliki prejelo dvorano v upravljanje, poudarila, da bo dvorana služila predvsem potrebam Ob Dnevu republike je bila odlikovana vrsta najzaslužnejših borcev iz vse Jugoslavije z najvišjim odlikovanjem narodnega heroja. Z ukazom predsednika Federativne ljudske republike Jugoslavije so bili za izredno po- pevski zbor, javorniška godba žrtvovalnost v boju proti sov in pionirji osnovne šole. Spo- organizacij in društev so se je udeležili v majhnem številu. Čudno, da proslava ni bila v dvorani kulturnoga doma in da pevci KUD Tabor niso zapeli državne himne. V Dupljah so 10. obletnico rojstva Nove Jugoslavije praznovali 29. novembra popoldne Špringer, zastopniki organizacij pa so položili vence. Navzoči so bili svojci padlih borcev, predstavniki mestnega odbora ZJ3 z Jesenic, JLA in predsednik OO ZB tov. Ivan Berton-celj-Johan. O razvoju NOB na Blejski Dobravi je govoril tov. Anton Rekelj. Desetina JLA je v Gasilskem domu. Tov. Marija ob odkritju tega najlepšega spo-Petek je pred polno dvorano menika v okraju izstrelila čast-govorila o uspešnem razvoju no salvo. razniku in za izpričano junaštvo ter zasluge v narodnoosvobodilni borbi od leta 1941 do 1945 odlikovani z Redom narodnega heroja naslednji padli borci i območja Gorenjske: Jakob Jožeta Bernard Ivan Janeza Bizjak Stane Petra Kosec Jakob Antona Molek Ivo Ivana Slavec - Jokl in Andrej Janeza Zvan - Boris. Za izredno požrtvovalnost v borbi proti sovražniku in za iz- pričano junaštvo ter zasluge v narodnoosvobodilnem boju so bili ob Dnevu republike z ukazom Predsednika republike odlikovani z Redom narodnega heroja sledeča tovariša in tova-rišica: Mirko Janeza Jerman, Baks Blaža Krmelj in Mira Leopolda Svetinova — Vlasta. Z ukazom predsednika republike sta bila za posebne zasluge v osvoboditvi naše domovine, za izkazano hrabrost in požrtvovalno delo pri ostvaritvi bratstva in enotnosti med našimi narodi ter za izredne zasluge za ljudstvo v narodnoosvobodilni borbi odlikovana z Redom narodne osvoboditve Tomo Tomaža Brejc in Ivan Franca Novak. delovnega prebivalstva, bile so dela »Svobode« in njenemu kul-tudi pregled dosedanjega letos- turnemu in družbenovzgojnemu njega dela raznih društev in poslanstvu. Predsedniku »Svobo- njihovih akcij, ki obstojijo v tržiški občini. Na večer pred ljudskim praznikom se je ob ognjemetu in strelih iz možnarjev zlila po mestu veličastna baklada, v kateri je sodelovalo veliko število Tržičanov. Sledila je slavnostna akademija v Cankarjevem domu »Na skali«. O pomenu ustanovitve Nove Jugoslavije je spregovoril predsednik Ljudskega odbora mestne občine in ljudski poslanec tovariš Lovro Cerar, nakar so se zvrstile glasbene in telovadne točke v izvedbi pevskega zbora in orkestra »Svobode* ter telovadcev »Partizana«. Nabito polna dvorana je zlasti pozdravila pevski zbor, ko je zapel tri narodne, in vaje mladincev. de« je bil slovesno izročen ključ tega novega prostora, v katerem se bo odslej odvijal del javnega življenja v Tržiču, nato pa sta godba na pihala in pevski zbor navzoče prijetno presenetila s krajšim glasbenim programom. Še isti dan je delovni kolektiv usnjarne »Runo« odkril na pročelju svojega osrednjega poslopja lepo spominsko ploščo svojim padlim tovarišem. Tem osrednjim slavnostim se ie v Tržiču pridružila dolga vr-^ sta drugih prireditev, zlasti športnih. 2e 25. novembra je bilo v dvorani tovarne »Runo« nagradno streljanje z zračno puško za prvenstvo strelske družine »An-(Nadaljevanje na 2. strani) TEDEN DIVI PO SVETU Denarna reforma: Grška vlada pripravlja denarno reformo, — zamenjali bodo 30 drahem za en dolar. Do sedaj je dolar veljal 30.000 drahem. Hkrati bo vlada ponovno ocenila prihranke in dohodke, ki so obdavčeni. Zločini na Koreji: Predstavniki ZDA v OZN bodo predložili resolucijo, s katero bodo pozvali OZN. naj obsodi severnokorejsko - kitajske zločine med vojaškimi in civilnimi osebami v Koreji. Po podatkih resolucije so Severni ubili okoli 10.000 civilistov in vojakov združenega poveljstva. Rusija ponuja vojne rude: ZSSR je ponudila Ameriki krom, mangan, platino in paladij. Kupčija še ni sklenjena, ker se še niso sporazumeli o ceni in kvaliteti. Mosadek spi: Konec prejšnjega tedna je bila zaključena razprava proti Mosade-ku. Zadnji dan razprave je obtoženec prespal in dvignil glavo samo, kadar je tožilec zahteval zanj smrtno kazen. Stavka grafičarjev: V New Yorku so pričeli grafični delavci stavkati. Zaradi tega ni izšlo več listov, ki imajo skupaj 5 in pol milijona naklade. Začasno je brez dela o-koli 22.000 novinarjev, repor-terjev in drugega osebja u-redništev. »New York Times« po 102 letih prvikrat ni izšel, »New York Post« pa po 152 letih obstoja ni izšel. Obsedno stanje: Južnoko-rejska vlada je proglasila obsedno stanje v štirih pokrajinah. Vzrok je gverilsko gibanje, ki ga hoče vlada za-treti. Uvedli so preki sod. Južnokorejske enote in policija bodo na tem področju izvedle čistko. Preklic smrtnih obsodb: A-pelacijsko sodišče v vzhodni Afriki je preklicalo smrtno obsodbo za 44 pripadnikov rodu Kikuju, ki so bili ob-dolženi umora 120 Afričanov letos marca v Lariju. Sodišče smatra, da izjave glavne priče niso dovolj verodostojne. Sprejem Perzije: Na seji, ki je bila v Rimu, so sprejeli Perzijo v članstvo OZN za prehrano in kmetijstvo (FAO). ške doline, je močno razvita kovinska, usnjarska in lesna industrija ter domača obrt — čip-karstvo. Danes bom pisal o tovarni precizne mehanike »Niko«. Njen kolektiv je pripravil delajo v glavnem pisarniške in risarske potrebščine, laborato- Za obnovo planinskih pašnikov Preziranje zakona o agrarni skupnosti - Zanemarjeni pašniki - Zadruge naj upravljajo Kljub temu, da imamo zakon zdrava bo pripuščena na pašo. no. Zadruge, ki bodo odslej u-o agrarni skupnosti že pet let, Na ta način bodo že izvedli pr- pravljale planinske pašnike, boje postalo kar udomačeno miš- vo selekcijo. do morale poskrbeti, da se v ljenje, da je zemljiška skupnost Prihodnje leto bodo pričeli s prihodnje ne bo več tako malo-privatna last, ki se pravzaprav sistematično obnovo planin. Vse marno gospodarilo, v nasprot-nikogar ne tiče. Zaradi tega je grmovje in gozdičje bodo pose- nem primeru pa bodo občinski nastalo brezpravno stanje, ki ga kali, za les dobljeni denar pa ljudski odbori prisiljeni, da u-je treba odpraviti in pričeti go- porabili za obnovo pašnikov in pravljanje zadrugam zopet od-spodariti po zakonskih predpi- za zgraditev napajališč za živi- vzamejo, sih. Občinski ljudski odbori se kot upravitelji zemljišča na planinskih pašnikih niso brigali za agrarne skupnosti in posledica je bila, da so skupnosti vedno bolj zanemarjene. Planine so kot pašnike izkoriščali tako imenovani »lastniki«, ki pa so v našem sistemu lahko samo interesenti. Izkoriščali so pašnike, pri tem pa prav nič investirali rekoč, saj je tako vse državno, zakaj bi potemtakem pašnike obnavljali. Pri tem pa so prezrli, da ravno oni izkoriščajo travnike a-grarne skupnosti, ne pa država. Travnikov niso očistili, tako da se je ponekod močno razpaslo grmovje in celo gozdiči, kjer pa so zopet sekali les samozvani lastniki. Torej prava anarhija, ki ji je bilo nujno napraviti konec. Škoda, ki je na ta način nastala, je precej občutna, ker ■ _ i j _ ■ v A" ■■ ■ ' * je bia s takm slabim gospo- jeseniški nacrti za prihodnje leto darjenjem in upravljanjem pri- ■ ^ zadeta večina gorskih pašnikov, Ljudski odbor mestne občine mo šol in gledališča, ampak tu- preko Save na Javorniku in poki jih je v radovljiškem okraju Jesenice je že razpravljal o pro- di vso ostalo kulturno dejavnost dobnega. preko sto. računu in o investicijah za pri- delavskih Jesenic. Predlog proračuna so odbor- Okrajni ljudski odbor v Ra- hodnje leto. Na seji so podiob- Pray tako -e povi§an predlog niki LOMO Jesenice po vse- dovljici je v zadnjih treh me- no pretehtali potrošnjo denar- proračuna za socialno skrbstvo stranski razpravi in obrazložit- secih pregledal stanje planinskih nih sredstev v lanskem letu. To od bUzu 10 na 13 in pol miU,;0. vi sprejeli, pašnikov in ugotovil, da morajo so potem upoštevali pri sestavi na dinarjev. Proračun za zdrav- nujno prekiniti z dosedanjo predloga za bodoči proračun, ki stvo pa predvideva nekaj nad prakso. OLO je sklenil pogodbo bo precej višji od lanskoletne- dva milijona in proF!Limi za z zadrugami, ki bodo morale bo- ga- državno upravo nekaj nad 7 lje gospodariti. Prav tako je iz- Tako so na primer za kultur- milijonov dinarjev, dal odlok o planinskem gospo- ne potrebe v minulem letu po- Znatno so povišani stroški za darstvu. Planine so bile orga- trosili nekaj nad 18 milijonov komunalno dejavnost, ki so bili nizirane kot samostojni gospo- dinarjev, za prihodnje leto pa ]ani precej- nerealni. Med- so to vsoto znatno povečali Povečali bodo proizvodnjo V Železnikih, v središču Sel- trifuge itd. V prihodnjem letu bodo razširili proizvodnjo še na kolekcijo šestil št. III., na manjše centrifuge in preciznejše tehtnice. Centrifuge uporabljajo predvsem naše zdravstvene ustano- plan za leto 1954. Stopil sem v ve za izdvajanje tekočin. Seda-obrate med delavce. Niso imeli več dosti časa. Se kratek sestanek, na katerem so se pogovorili o nekaterih vprašanjih, in konec je dela. Ob strojih so prevzemali delo že delavci popoldanske izmene. Nasproti mi je stopil tovariš, razkazal obrate in povedal o vsem, kar se pri njih dogaja. O uspehih, načrtih, težavah in o vsem ostalem. Tovarna precizne mehanike nje centrifuge so večjega tipa in zato tudi razmeroma drage, da jih ne more nabaviti vsaka ambulanta. V tovarni so sklenili v prihodnjem letu izdelovati manjše, ki bodo polovico cenejše od sedanjih. Mesečno bodo izdelali 55 centrifug in celoten plan za prihodnje leto povečali za 30°/o. To povečanje jim narekujejo »Niko« v Železnikih, v kateri predvsem tržne i-azmere. Pov- praševanje po teh stvareh je tako veliko, da krijeta naši dve rijsko orodje in drugo, uprav- tovarni, »Niko« Železniki in ljajo še vedno po zadružnih »Mego« v Zagrebu le okoli 404/» principih. S tem pa imajo tudi vseh potreb, ostalo pa moramo nekaj koristi; ostane jim vsa uvažati za devize. Zanemarjeni pašniki na planini Javornik amortizacija, velik del akumulacije itd. Prav zaradi tega so v zadnjih dveh letih proizvodnjo, pa tudi obrate znatno razširili in skupno z ostalo industrijo v Železnikih rešili vprašanje zaposlitve ljudi v Selški dolini. Poleg risalnih žebljičkov, sponk, luknjačev, preciznih šestil, izdelujejo tudi laboratorijske tehtnice, klešče, cen- P. U. V Železnikih so predlagali zgraditev nove tovarne, ki pa bi stala okoli 300 milijonov din. Ko že govorim o tem, moram povedati tudi to, da so že letos povečali proizvodnjo za 40* V s prihodnjim letom pa bodo do kraja izkoristili zmogljivost tovarne. Seveda so v tem času uredili tudi nove obrate, zgradili lastno elektrarno, za kar so investirali precej milijonov. — Imajo pa tudi druge težave, o katerih bom pisal kdaj prihodnjič. Najteže je z denarjem, ker imajo prenizek obratni kredit in sicer le 20 milijonov din pri letnem prometu 230 milijonov din. To pomeni, da morajo skoraj vsak mesec obrniti ta denar, kar je za tako podjetje skoraj nemogoče. 0 delu stanovanjskega urada darski obrati. tem ko je bila proračunska po (Nadaljevanje s 1. strani.) polnjevala. Eden od očitnih prije, da so za uresničenje teh merov, kako se ne sme delati, zamisli potrebna finančna sred- je stanovanjski blok v Straži-stva, ki jih bodo morale tovar- šču in ostali bloki na Zlatem Vsi koristniki bodo lahko še Kulturi so namenili kar 27 in stavka za komunalno dejavnost ne na ta ali oni način ustvariti, polju. Skozi vse leto se je go- vnaprej pošiljali živino na pla- pol milijona dinarjev. S tem ninske pašnike, in sicer neome- zneskom bodo znatno podprli jeno število glav. Vendar pa bo- knjižnico, saj je to ustanova, do morali plačevati posebno pri- ki nudi delovnemu ljudstvu vse stojbino v tako imenovani pla- možnosti izobraževanja in kul- ninski fond. Iz tega bodo črpali turnega razvedrila. Del teh finančne vire za vzdrževanje sredstev so namenili tudi za ponavljal primer, da bi moraii planinskih pašnikov, planšarjev dviK telesne vzgoje, za pomoč jemati sredstva za redno vrdi- govorni in živine. Vsa živina bo, preden taborniškim organizacijam in zevanj-e komunalnih naprav n res!ran v lanskem letu le ^ milijonov 596 tisoč dinarjev, je v predlogu proračuna za leto 1954 ta vsota upravičeno povečana na 18 milijonov 445 tisoč dinp.riev. Tako se vsaj letos ne bo več bo poslana na visokogorsko pa- podobno. S proračunskimi sred-šo, pregledana in le najbolj stvi torej ne bodo podpirali sa- dodatnega proračuna. Celoten predlog proračuna za leto 1954. je od lanskoletnega povišan za 81.1°/« t. j. od .{8 milijonov 411.000 na 69 milijonov 599.000 dinarjev hi je sestavljen na osnovi potrto lanskega leta. Proračun investicij Vodovod bo kmalu tu - [m kaf pa bo s priključki? Komunalna dejavnost t krami napreduje " Ena najvažnejših nalog kranj- prešel v novo fazo, ko bodo voda, sedaj, ko so njihove sanje ske komunalne graditve je vse- spomladi v Stražišču pričeli postale resničnost, pa se jih kakor zgraditev vodovoda v graditi strojnico s črpalkami iz otepajo z vsemi mogočimi po- Stražišču. To je veliko podjetje, lastnega zajetja in z vsemi avo- misleki. Vsaka nova stvar pač ki zahteva precejšnje gmotne in matičnimi napravami za preki- zahteva svoj čas, da se je lju- organizacijske napore in veliko njanja vode. To je potrebno dje navadijo in jim postane iznajdljivost, računaje z daljšo zato, ker v poletnih mesecih neobhodna. Tako je tudi z vo- perspektivo in hitro dobavo tudi kranjski vodovod s svojim dovodom v kraju, kjer ga doslej gradiva. zajetjem na Cemšeniku ne za- ni bilo. Vendar pa čakati ni Pričakovali so, da bo delo v došča vsem potrebam in ga bo prav. Zato bo kranjska mestna for se ena neobhodna prvina za prvi fazi letos že zaključeno, moral dopolnjevati stražiški, občina znižala takse za priklju- Pietlrano umetnin lastim, ui-z pa bi tudi bilo, če v teku leta toda le takrat, kadar bo to po- čitev napeljave vsem tistim, ki n;J:ega ™.JJJSSJaS-^. ne bi bilo prišlo do precejšnje- trebno. Včasih bo pa kranjski nameravajo napeljati vodo v ga zastoja zaradi objektivnih o- dopolnjeval stražiškega, saj je hiše že pozimi, ko je na razpo- koliščin. Kateri so vzroki, ki so v zimskih mesecih, zlasti pono- lago več instalaterjev. Zaraču- preprečili napeljavo vode v či, vodni pritisk v kranjskem nala bo le realne stroške. Stražišče? tezervorarju za 20 s..,iosfer vi- _ _ Stražiški vodovod predvideva šji od neposredne potrebe in zgraditev velikega tlačnega voda, ki bi povezoval kranjski vodovod s stražiškim, zgraditev novega rezervoarja in strojnice za stražiški vodovod in položitev vsega cevovoda s priključki. Za ves sistem so predvidene an-hovske cementno-azbestne visokotlačne in nizkotlačne cevi, Slovesno so proslavili (Nadaljevanje s 1. strani.) tona Stefeta-Kostje«, 30. no- bolje in hitreje razvijajo, seme pa je debelejše. V zemlji se nasplošno nahaja voda zato odteka v Kokro. Ker je kranjski vodovod navaden, gravitacijski, (t. j. napolnjuje se s samim dotokom vode iz zajetja), stražiški pa bo vezan na črpanje, bodo posebno potrebne avtomatične prekinjalne /embra pa ob mestu patrolni naprave, ki bodo preprečevale Jtafetni tek s streljanjem za nepotrebno potrošnjo električ- prehodni pokal SZDL. V četr-komplicirane naprave za avto- ne energije za črpanje, kadar tek, 26. novembra so najboljši matično urejanje vodnega doto- črpanje ne bo potrebno. tržiški šahisti odigrali šahovsko ka, motorji, črpalke in številni Stražiška javnost je ves čas simultantko z mednarodnim premalo lahko topljivega fosfor deli iz litega železa. Nekatere močno priganjala dograditev mojstrom dr. Milanom Vidmar- letošnje pošiljke cevi iz Anho- vodovoda. Spomladi bodo že po- jem ml. V petek, soboto in po- vega niso prihajale pravočasno, loženi ceovodi po vsem Stra- nedeljek so se zvrstile nogomet- del naročenega gradiva pa še ni žišču, eventualno tudi v Orehku. ne tekme tekstilcev, kovinarjev, prišel. Prav tako je bilo z liti- Kasneje se bo vodovod lahko usnjarjev in uslužbencev zdru- mi železnimi deli za rezervoar, razširil vse do Mavčič in Zab- ženih ustanov za prehodni po- cevovode, odcepke in spojke, ki niče, ker so dimenzije vseh ce- kal SZDL, tradicionalni stafet- prihajajo iz osiješke livarne. vi že preračunane na tako po- ni tek »Dneva republike«, krož- Rezultati letošnjega dela so trošnjo. Vodovod je torej prak- ne motociklistične dirke in fi- naslednji: Vloženih bo skoraj 60 tično že tu. Pričeti bo treba nalno tekmovanje ekip v namiz- milijonov dinarjev, dograjen in graditi hišne napeljave. Za to nem tenisu za prvenstvo Trži- Treba je resno misliti, kako vorilo, da bo letos v Kranju praktično izpeljati gradnjo po dograjenih okoli 160 stanovanj, pesameznih tovarnah. LOMO Na zadnjih zborih volivcev je naj bi v bodoče skrbel za sta- bilo govora o polovičnem šte-novanje v mestnem merilu, to vilu, dejansko dograjenih pa bo je za svoje potrebe in javne ko- 2/3 te polovice. Ce bi se do-risti, za katere je sam kot od- sledno izpolnjevale pogodbe, bi činitelj najbolj zainte- bilo mnogo manj kritike in negodovanja zaradi stanovanjske Disciplina gradbenih podjetij stiske. Zoper podjetja, ki v boje bila letos pri izvajanju grad- doče ne bodo držala dogovorje-benih del izredno slaba. Zato nih rokov s pogodbami, bo tre-morajo v bodoče vsi investitor- ba z vso strogostjo uveljavljati ji in tudi LOMO paziti na več- pogodbene kazni. Le z odločni-jo disciplino pri izpolnjevanju mi ukrepi bomo lahko podjetja predpisanih gradbenih pogodb, disciplinirali, pri ljudeh pa u-Ne sme se več zgoditi, da se stvarili zadovoljstvo, bodo gradbena podjetja opravi- Na vprašanje, ali je stano-znaša brez stanovanj 96 milijo- čevala zaradi neizpolnitve po- vanjski urad do sedaj odigral nov din in predvideva v glav- godb v določenih rokih z raz- svojo vlogo tako, kakor je bilo nem gradnjo vodovoda, cest, nimi Izgovori in okoliščinami, zamišljeno z njegovo vzpostavi-kanalizacije, centralnega poko- Treba je gledati na to, da bodo tvijo, lahko odgovorimo z da. pališča pod Koroško Belo, i:ioslu pogodbe strogo in v rokih iz- Distribucija stanovanj je težka naloga in terja od uslužbencev veliko potrpljenja, mirnih živcev in volje. Najtežje poslovanje je v tem, da vsak prosilec smatra svoj primer za najbolj nujen in tehten. To je razumljivo, saj mu težko in nevzdržno stanje vzame vsako razsodnost objektivne presoje. Ravno to pa je tudi Kdaj in kako uporabljamo su- Klavni vzrok da je skoraj vsak porfosfat? Vedeti moramo, da uk stanovanjskega urada de- cetku rasti je fosfor potreben rastlina porabi v začetku rasti ležen raznih ocitkov, neumest- rastlini za gradnjo staničnega samo en del fosforja. Bolj po- n[h izpadov in kritlke posamez- jedra in tudi za tvorbo rastlin- treben ji je fosfor pozneje, t. j. nikov skega zelenila — klorofila. Ra- v dobi cvetenja, oziroma zore- Ljudje si dovolijo marsikaj na zen tega fosfor pospešuje iz- nja. Superfosfat pa učinkuje hi- račun »krivice«, ki se jim godi, gradnjo korenin ter povečuje tro in samo eno leto. Talna vo- da ne pridejo do primernih drti- odpornost rastlin proti polega- da ga izpere v spodnje plasti žinskih stanovanj ali samskih nju in bolezni. Steblo postaja zemlje ali ga veže zemlja trd- močnejše in debelejše. Zadost- no nase ter postane nedostopen na količina fosforja, ki je na za rastlino. Ce to vse verno, razpolago rastlini, skrajšuje do- m0remo uporabljati superfosfat bo rasti. Cvetje in plodovi se spomladi ob setvi ali saditvi. Vse količine superfosfata ne da- Kmetipki suetovoUi Fosforna umetna gnojila Poleg dušika in kalija je fos- ljivih hektarskih donosov. Vloga fosforja je večstranska. V ža- ga se surove fosfatne rude s pomočjo žveplene kisline kemično izpremenijo ter postane fosforna kislina hitro dostopna rastlini. sob. Delale so se tudi napake, ravno s protežiranjem posameznikov pri presoji, kdo je najbolj nujno potreben. Pri tem se tudi niso upoštevala mnenja in predlogi posvetovalnih čla- ja, ki bi bil dostopen rastlini Zato je potrebno vsakoletno gnojenje s fosfornimi gnojili. To se bo zmeraj izplačalo. Kakšne količine fosforja izčrpajo razne naše razstline iz zemlje? Pšenica pri donosu 12 mc izčrpa iz zemlje okrog 20 kg na 1 ha. To moremo vrniti zemlji z gnojenjem n. pr. s 150 Kg/ha superfosfat::. Krompir pa izčrpa mo naenkrat. Nujno je potrebno nov stanovanjske komisije na večkratno gnojenje v obrokih, terenu, kar je zelo kvarno da bi preprečili prehod fosforne vplivalo na sam ugled urada, kisline v nedostopno obliko, ozi- uslužbenci pa so se nehote morama, da bi rastlina imela ves rali kompromitirati. Se večje čas svoje rasti na razpolago napake pa so se delale pred lahko topljivi fosfor. ustanovitvijo stanovanjskega u-Superfosfat se lahko uporab- rada- ko -1e odločala stanovanj- opremljen je rezervoar, polože- pa stražiški hišni lastniki še ne ča in za prehodni pokal KS. Na iz zemlje 35 kg/ha pri donosu nih bo preko 1500 metrov napa- kažejo posebnega razumevanja, oba praznična dneva sta Dili v jalnih vodov in nabavljene ce- Kaže, da bi nekateri želeli, da Tržiču predstavi Bevkove provi za tlačni vod od rezervoarja bi jim občina postavila pipe v tifa^istične drame »Kajn«, ki jo do črpalnice, večina napajalnih bližino hišnih vrat, od koder je uprizorila dramska sekcija vodov za vse Stražišče ter mo- bi vodo lahko nosili v hišo. Tudi tržiške »Svobode«. na slabo kapnico in lastne ne- To je le nekaj kratkih, suhih higi ične vodnjake se izgovar- podatkov o prireditvah, s kate- jajo, češ da so jih (uporabljali rimi so Tržičani pozdravili de- že ves čas, pa jim bodo tudi setletnico rojstva mlade repu- sedaj še zadoščal. Del Stražiša- blike. Te prireditve pa ne bi žišče. To bo šele prva stopnja, nov ima tudi težave z denar- mogle biti tako številne, kvali- Kasneje bo ta vod služil izrav- jem in zato še ne misli na na- tetne in raznolike, če samo živ- navi obremenitve obeh delov peljavo. ljenje in delo družbenih organi- celotnega vodovodnega sistema. Prišli smo v zanimiv položaj, znei j v Tržiču ne bi bilo razgi- kranjskega in stražiškega, ki bo Dolga leta so si želeli vodo- bano, intenzivno in raznoliko. torji in črpalke za strojnico. iko bo spomladi v Stražišču že vodovod. Vorin bo no posebnem tlačnem vodu prihajala Is kranjskega rezervoarja v Stra- 200 mc. To povrnemo zemlji s :<()0 kg/ha superfosfata. Superfosfat To je najbolj znano in največ uporabljeno fosforno umetno gnojilo, ki vsebuje 16 ali 18"/o fosforne kisline. Superfosfat se izdeluje iz surove rude. Velika so nahajališča te rude v Amon i in Afriki. Pri nas so jo odkrili v Dalmaciji. Fosforna kislina iz surovin fosfata je težko topljiva ter za lja za vse kulture. Priporočamo ga za žita. Zakaj? Takrat dobe po gnojenju trdnejšo slamo ter teže poležejo. Žita hitreje cvetijo in zorijo. Na Gorenjskem pa ga priporočamo zlasti za ajdo, ker takrat hitreje dozori in jo tako obvarujemo prod slano. ska komisija. Največja napaka pa je bila v tem, da uslužbenci niso imeli pravega odnosa do strank. "Vsaka lopa besedri jim je bila odveč. Grobo odpravljanje strank je ljudi gnalo v še večjo žalost, obup in razočaranje nad ljud- . _____„„„ ■«•«*♦-, sko oblastjo. Upravičeno so se Se eno stvar moramo upoate- , ,, . * j, j„i vati! Superfosfat deluje bo;je v zemlji, ki ima dovolj apna V kislih tleh bolje učinkuje žlir-dra. V peščenih tleh se fn.-.lor lahko izpira, v težki zemlji se spremeni za rastline v nedostopno obliko. Ce gnojimo jeseni ozimno pše- spr;i.".evali, ali niso tudi oni del skupnosti, ki ustvarjajo boljše življenje v socialistični skupnosti. Ce ljudem ne moreš pomagati s t^m, za kar te prosijo, daj jim vsaj lepo besedo in z razumevanjem sprejmi njihove težkoče. Imeli bodo vsaj to zadovoljstvo, da se lahko pogovo- nico, je potrebno dati samo eno rijo. Razumljivo pa je, da se polovico ali tretjino od setve, Vsi vendarle ne dajo odpraviti ostalo pa spomladi, ko začne i i- z lepo besedo. Pregovor pravi rastline nedostopna. Zaradi te- to zopet poganjati. »lepa beseda lepo mesto najde« POKAZAL JE, ZAKAJ /E KAJN neuigrana in obremenjena s tehničnimi hibami, toliko boljša je bila repriza.. Ohlapen, zastajajoč tempo tretjega dejanja Na Dan republike je igralska Uprizoritev Beikove drame v Trzicu sekcija tržiške »Svobode« uprizorila Bevkovega »Kajna« v re- zajel že sleherno primorsko vas, Režija je dobro izpeljala sku-žiji Jelke Zagarjeve, ponovitev osrednji lik, Angelo, nikakor ni pinske prizore, v katerih je ne-pa je bila naslednji večer. nekakšno fašistično strašilo, žej- kaj udeležencev pokazalo ta- Začetek sezone, 29. november no krvi, brez notranjega življe- lent, višek pa je igra dosegla in »Kajn« niso sovpadli kar po nja. Nasprotno! Avtor je s psi- v lepem razvnetem dialogu Jo-naključju. Prav je, da je bila hološko razčlembo prepričljivo žeta in Angela v tretjem deja-ta drama uprizorjena prav na pokazal, zakaj je ta človek, ki nju, zlasti pri reprizi, naš praznik, zlasti še zato, ker ga je zaničevala vsa vas, postal Kolikor je bila premiera še ga letos slavimo v razgibanem Kajn. »tržaškem« vzdušju. Menda je dramo tako razu- Prikazuje tragedijo kmečke mela tudi režija. Tako ga je primorske družine pod fašistič- podal Nande Stritih. Tudi osta-no okupacijo med obema sve- li interpreti so tako razumevali se je pospešil, odpadle so odr-tovnima vojnama. Ze takrat je dramo. Zlasti je ugajal Jože ske nerodnosti, ki so na no-primorski kmet doživljal gorje, Ahačič kot Gravnarjev Jože. vem, pretesnem odru skoraj neki se je na ostale dele Sloveni- Ta igralec je spet pokazal, da ogibne, spor med bratoma je je zvalilo šele leta 1941. Je to pri dobri režiji in z resno pri- bil bolj graduiran, obvladanje trpljenje kmeta, ki mu ne do- zadevnostjo lahko ustvari zelo teksta sigurnejše, celo ogenj in volijo niti peti ,v lastnem jezi- prepričljiv lik. Renomirani dim sta bila pristnejša in oder ku, ki ga gospodarsko uničijo, igralci Karel Smole (Jakob globlji. potem pa silijo, naj proda zem- Gravnar), Mara Smoletova (sta- Ni prav, da sceno omenjam ljo, kmeta, ki ga zapro, pošljejo ra mati) in Tone Podgoršek šele pri koncu. Pravzaprav je v internacijo, domačijo pa raz- (Gorjan) tudi to pot niso razo- okusna in domiselna scenarija jarjena drhal iz.mesta pripelja- čarali pričakovanj. Vsak je svoj prvo, kar prijetno preseneti trnih fašistov z baklami zravna lik podal zadovoljivo. Prav ta- žiškega gledalca, navajenega z zemljo. ko Rudolf Prešeren kot sosed beraško bornih in večkrat ne- To je drama slovenskega člo- Peter. V sicer nezahtevnih vlo- ustreznih kulis. Ne wm, zakaj veka, povezanega z domačo gru- gah sta Tea Mozetičeva in Slav- scenografa Batiste niso navedli do, na kateri vztraja do konca ka Jermanova prispevali svoj na lepakih, saj mu gre vse za ceno udobja, sreče in življe- delež k v glavnem zelo uspeli priznanje za preprosto, a učin-nja. Čuti, da mora ostati na uprizoritvi. kovito rešitev, svojih tleh tudi iz nekega višjega namena. Instinkt mu pravi, da je to višje, sveto opravilo, saj ohranja zemljo takšno, kot je bila — slovenska. V to poslanstvo se je zagrizel z vsem svojim bitjem. V ta namen ni premajhna nobena žrtev, tudi ne žrtvovana čast lastne žene. Če dramo gledamo danes, v času, ko smo vsaj pri nas že davno pometli s fašizmom, nam drama niti ni videti tragedija. Skupen pogin Gravnarice in iz- Skratka, — letošnja čeprav pozna premiera je uspela, posebno še, če pomislimo, da so se nanjo pripravljali le tri tedne in da so se ob njej na odru pojavili trije novi igralci. Pravijo, da »Kajn« ni Bevkovo najboljše odrsko delo, da pa je avtorju najdražje, ker je na enem samem mestu zgostilo smisel njegove dolgoletne borbe proti fašizmu. Na Dan republike smo to igro prav tako sprejemali tudi mi. — r Za prihodnjo premiero pripravlja Prešernovo gledališče Škufčevo »Trnuljčico« Nova pota kulturnega V vzhodnem robu Gorenjske nem kulturnem življenju pre- leži v senci mogočnih Kamniških planin prijazno mestece haja tudi iz mesta na vas. Lansko leto je bil otvor j en Kamnik. Mestni center opozarja in letos dograjen velik kulturni mimoidočega na svojo bogato dom podjetja »Kamnik«, ki je zgodovino. Toda nekdanje trgovsko mestec se je zraslo z močnim industrijskem okoljem v pomemebno gospodarsko in samoupravno enoto. Obenem s tem se širi kulturni vpliv mesta. Zelja po močnem in napred- Ni še dolgo tega, kar je bil v Radovljici posvet okrajne komisije za spomeniško varstvo. Da je bil ta delovni posvet nujen, nam povedo že njegove ugotovitve in sklepi, ki so jih sprejeli na njem. V radovljiškem okraju je precej poslopij in drugih objektov, ki predstavljajo precejšnjo u-dajalca je bil že v času, ko je metniško in zgodovinsko vred-drama nastala, leta 1922, prav Zgodovinske znamenitosti - naše skupno premoženje ra&roja v Kamniku »Srečni dnevi« in še nekatera druga, tako da v tej sezoni — v primeri z lansko — ne bo več spraševanja, kdaj bo kaj, temveč, kdaj bo oder prost še za kaj drugega. Delo dramske sekcije je letos zažarelo v polni meri. S podobnimi težavami kot lani dramska, se je boril tudi pevski zbor. Po nekajmesečnem premoru in pregovarjanju je zmagala ljubezen do naše narodne, borbene ve so zamrle za spontano in so- . , . . , . . , ,. ^ , in umetne pesmi m zdaj je tudi glasno voljo, da se prične redno , . . „ , „ , . ,. ji pevski zbor močno zaživel. Svoj postal središče vsega mestnega kulturnega življenja. Lani je bila v Kamniku ustanovljena »Solidarnost«, delavsko kultur-no-prosvetno društvo, ki je včlanjeno v zvezo »Svobod«. Tudi to društvo ni zaživelo brez začetniških težav, a vendar nekateri krivi preroki niso našli opore v naprednih težnjah vsega ljudstva. Razne osebne zade- stvovali predstavniki Okrajnega šča, čigar identiteta še ni bila ljud. odbora, njegovega sveta ugotovljena. Pričele bodo tudi odpirati nova odrska zavesa lepi dvorani. Življenje se razvija kot rezultat hotenj in stremljenj vseh ljudi in posamezni- za prosveto in kulturo, zastop- priprave za ustanovitev okraj ~ ki lahko podkrepijo še večji raz- niki vseh občin radovljisKega nega muzeja. Na konferenci so okraja in strokovnjaki za spo- tudi sklenili, da bodo pričeli z meniško varstvo prof. Franjo večjo popularizacijo svojega de- mah, zavreti ga pa ne morejo. Če bi bili to spoznali in če bi jih vodila resnična ljubezen do Baš, Turher in Zadnikar, so po la, zlasti s predavanji v Ljudski umetnosti in kulturnih pridobi- zaprav zmaga — zmaga nad naklepi koristolovca, ki se je spaj-dašil s fašisti, kazen nad izdajalcem. Danes pa nam je še dosti več. V kljubovalni odločnosti vse družine vidimo tisto, kar je do skrajnosti vzplamtelo v nost, nezadostna skrb zanje pa vodi do tega, da propadajo. Doslej tudi ni bilo dovolj sredstev za njihovo zavarovanje in kon-serviranje, odslej pa bo treba mnogo bolj paziti nanje. Ugotovljeno je, da so ogroženi spomeniki v Breznici (strehe in razgibanem razpravljanju spre- univerzi in v lokalnem tisku, jeli načrt dela za prihodnje le- V okraju je precej že znanih to. Zastavili so si precej nalog, spomenikov, gotovo pa jih je Obvarovanje ogroženih in po- tudi dosti takih, za katere spoznanih spomenikov bo seveda meniško varstvo še ne ve. Zato tev, potem bi he bilo treba več peti žalostink njihovim upom. Letos je kamniška »Solidarnost« že pričela izpolnjevati želje delovnih ljudi. Sezono je o- so se na posvetu dogovorili, da tvorila sicer nekoliko kasno, a primorski ljudski vstaji. Tako je freske umetnostno-zgodovinskih bilo. V tem je tudi vrednost Bevkove drame. Čeprav jo je današnji predsednik Društva slovenskih književnikov napisal kot neposred- cerkva), spomeniki v Rodinah, Žirovnici in v Vrbi. Prav tako tudi urbanizacija grozi, da bo izkvarila lice nekaterih starinskih naselij, ki so kar vsa en »o umetniško reakcijo na val sam spomenik (Kropa), fašističnega terorja, ki je takrat Na posvetu, ki so mu priso- „Krajnski komedijanti" na jeseniškem odru Vrata Mestnega gledališča na Jesenicah so se zaradi generalnega popravila dvorane odprla šele na predvečer praznika Dneva republike. Zaradi zapoznele sezone obnovljenega gledališča in svečane predstave, ki je bila po zamisli režiserja Tiča na- f'1 u ge, jih podajali naravno in dovršeno ter potegnili občinstvo nazaj v revolucionarno 1. 1789., t. j. v čas, ki ga komedija prikazuje. Bogata inscenacija, ki jo je bodo evidentirali vse, kar pride v poštev. To bo seveda zahte- zato z uspelo Kreftovo dramo »Celjski grofje«. Kot druga pre- valo mnogo truda in sistematic- miera je bila uprizorjena Can- nega dela in bo povsem nemogoče, če prebivalstvo ne bo pri- karjeva drama »Kralj na Be-tajnovi« v režiji Maksa Furija- skočilo na pomoč. Spomeniško na, prvaka ljubljanske drame, varstvo bo zategadelj moralo Občinstvo je bilo z uprizoritvi-dobiti po občinah in krajih svo- j0 nadvse zadovoljno. S tema dramama je zaživela dramska sekcija, ki se že pripravlja na nova dramska dela. Toda, na našem odru igrajo samo dile-tantje in, čeprav je dramska sekcija zelo močna, bo treba je ljudi, neke vrste zaupnike, ki bodo okrajno komisijo obveščali o zgodovinsko pomembnih spomenikih in opozarjali na njihovo ogroženost. Posvetovanje je tudi poudarilo potrebo po tem, da se Kropa vendar naš oder ponuditi dru-kot zanimivo in edinstveno na- gim. V počastitev Dneva repu-.elje zaščiti kot celota. Pripo- blike je pripravila ljubljanska ročilo je, naj se vsaka gradnja opera gostovanje s Foersterje-ali preureditev hiš z znamenito vim »Gorenjskim slavčkom« za i.rhitektoniko izvede le po posvetovanju s komisijo za spomeniško varstvo, projektivnim prvi nastop je v novi sezoni pripravil zbor za slovnostno akademijo v počastitev Dneva republike. Ljudska univerza deluje v tej sezoni v okviru »Solidarnosti«. Predavanj še ni bilo veliko. Letošnji obisk je mnogo večji od lanskega, kar še bolj poudarja potrebo po rednejših predavanjih in poziva odbor k aktivnejšemu delu. V novi sezoni bodo zaživele še nekatere druge sekcije »Solidarnosti«, kakor lutkovni o-der, mlad. in pionirski oder. Toda, kulturno življenje ni o-mejeno le na dejavnost »Solidarnosti«. Upravičena kritika meščanov in delovnih ljudi je zdramila kamniško godbo, ki je pričela z improvizirano god-beno šolo. V Kamniku niti malo ne popusti v svojem nenehnem delu pevsko društvo »Lira«, ki je nastopalo predvsem ob raznih svečanostih. Na gimnaziji je zaživel mladinski klub in tudi posamezni tovarniški kolektivi oživljajo kulturno delo. Življenje je torej kar se d& pestro. Našlo je svojo pravo vsebino, ker vodilna društva Lhotkovim baletom »Vrag na vasi« za širše občinstvo. Enako birojem in okrajno gradbeno in- se nam obeta gostovanje ljub- posvečena prazniku Dneva republike, je vladalo med Jeseničani za prvo premiero letošnje gledališke sezone veliko zanimanje. Gledališče si je izbralo za otvoritev B. Kreftovo komedijo »Krajnski komedijanti«. — To Kreftovo delo, ki opisuje rojstvo slovenske dramatike, je naštudiral režiser in priznani dramski strokovnjak Srečko Tič in ga tudi sam insceniral. Komedija se godi v letu 17«9. Takrat se je zgodilo v slovenskem kulturnem življenju revolucionarno dejanje. Ožja družba slovensko čutečih Ljubljančanov se je odločila za uprizoritev A. Linhartove »Zupanove Micke« v živem, slovenskem jeziku. Prvo in drugo dejanje se dogaja pri baronu Žigi Zoisu, tretje pa v ljubljanskem gledališču 28. decembra 1789., ki ga imenujemo rojstni dan slovenskega gledališča. V »Kranjske komedijante«, ki Kropa najvažnejši del njihovega dela. V tem okviru bo posebno važno ugotavljanje sledov okupatorjevega nasilja v bivši begunjski kaznilnici ter ureditev vse- slikal akademski slikar Pavel Pirih in izdelala gledališka mizarska delavnica, kakor tudi pristni kostumi iz ljubljanskega gledališča, so dali predstavi še posebno močan prirodni poudarek. Pričakovati je, da bo dajala ga tamkajšnjega prostora — jeseniška gledališka publika kaznilni dvorišč in grobišž, priznanje jeseniškemu gledali- pri čemer bQ komisiia delala v scu s polno zasedbo dvorane tu- . . • . j. T .. , TJ. . , tesnem sodelovanju z Okrajnim di pri ponovitvah »Krajnskih .j,________ _ , komedijantov«, kakor pri ostalih predstavah letošnjega reper- . toarja. Deveta sezona Mestnega Ju zgrajeno počivališče za obi-gledališča na Jesenicah predvi- sk°valce pesnikove rojstne hiše. deva poleg »Krajnskih komedi- V prihodnjem letu se bo na-jantov« še osem premier, iz če- daljevalo izkopavanje v Rodi-sar je posneti, da bo letošnja nah, kjer so bili letos odkriti sezona ena najplodnejših. ostanki nekega starega stavbi- ftnjige Prešernove družbe so že dot iskane špekcijo. Upamo, da bo prebivalstvo radovljiškega okraja razumelo sklepe tega posvetovanja in pomagalo spomeniškemu varstvu, saj so zgodovinske znamenitosti v pravem pomenu besede splošnoljudsko premoženje. kolektiv podjetja »Kamnik« in sodelujejo med seboj in si tudi pomagajo, če je to potrebno. Mislim, da je vseeno prav, da se pogovorimo — o res pristnem sodelovanju. Ako se namreč ozremo na katerokoli področje našega razvoja, bomo u-videli, da smo dosegli uspehe le tam, kjer srno ustvarjali s ljanske drame s »Pigmalionom« in obisk harmonikarskega zbora »Kajuh« iz Ljubljane. Ta čas pa bodo dozorela za o-der nova odrska dela — »Gospa ministrica«, »Človek, ki je vi- skupnimi močmi del smrt«, »Sveti plamen«, A. L. odborom Zveze borcev NOB. V Vrbi bo ob Prešernovem muze- Prešernova družba je že pričela razpošiljati letošnjo zbirko knjig. Razpošiljanje bo predvi- prikazujejo zgodovino prerodne doma zaključeno do 12. deccm-dobe slovenske dramatike, je bra. izlil Bratko Kreft umetnino, ki Člani družbe bodo prejeli je nekaj radostno veličastnega knjige tam, kjer so jih plačali, in prikazuje nesebično delo tistih slovenskih preporodnikov, ki jim je bila materina beseda knjigarni ali neposredno v Ljubljani. V tem primeru pa morajo plačati 25 dinarjev za odpremo. Letna članarina je 240 dinarjev, vendar jo interesenti lahko plačajo v štirih obrokih. torej ' samo pri svojem pover- Za prihodnje leto pripravlja jeniku ali v knjigarni, če so se prešernova družba sledeče knji tam vpisali v članstvo. Knjige sveta. Izbira Krof Lovih »Kome- tokrat zaradi premajhnega za- dijantov« v počastitev 10. obletnice ustanovitve nove Jugoslavije je bila najprimernejša in jeseniško gledališče se je s svojo premiero prazniku Dnevu republike primerno poklonilo. Zasedba vlog je bila dobro izbrana. To je dokazal tudi kontakt poslušalcev z nastopajočimi. Barona Zoisa je igral režiser Tič sam. V vlogo se je vživel in je bil ves čas predstave poosebljena blaga človečnost ki je izražala večno hotenje slovenskega človeka po soncu, luči in svetlobi. Njemu enaka sta biln tudi Linhart, ki ga jo upodobil Dornik, in Vodnik, ki ga je zaigral Polanc. Pa tudi ostali igralci so se vživeli v svoje vlo- nimanja za lepši izgled vezane. Izšle so štiri knjige: »Skrivnosti atoma«, Cirila Kosmača »Pomladni dan«, Iva Zormana »Iz obroča« in Ivana Ribiča »Stopinje v snegu«. Poleg leposlovnih je tudi velik, lepo in bogato opremljen družbin koledar. Tisti, ki do 20. decembra ne ge, ki jih bodo člani prejeli do 1. decembra 1954: Koledar druž-niso beza leto 1955, povest Fr. Bevka: »Tuja kri«, Honore de Balzac: »Gobseck in druge zgodbe«, poljudnoznanstveno delo »Dežela sveta«« in mladinska povest Iva Zormana: »Svobodni gozdovi«. Izdajatelj se bo potrudil, da bodo knjige tudi po opKcmi dostojne svoje vsebine. Opozarjamo na knjigo »Dežela sveta«, ki bi prejeli knjig, naj se zani- D0 tiskana v koledarski veiiko- majo zanje pri svojih poverjenikih, sporne primere pa naj javijo družbi v Ljubljano. Kdor se želi vpisati v član- sti in bo imela 20—30 dvobarvnih zemljevidov iz vsega sveta. Kljub izredno velikim stroškom pa bo članarina ostala sa- stvo in prejeti še letošnjo zbir- mo 240 dinarjev. Zato postanite ko knjig, lahko to stori pri poverjenikih, ki imajo v ta na- vsi člani Prešernove družbe in pomagajte širiti napredno knji- men nekaj zbirk več. ali pa Vgo. OBRAZI IN POJAVI Za več gre K tem vrsticam me je vzpodbudilo pripovedovanje o majhnem, skoraj brezpomembnem dogodku, ki se je pripetil nekje na Gorenjskem. Hotelski natakar je grobo maltretiral vinjenega gosta. (Glej str. 4.) — Nič posebnega. Saj je vinjen! S temi besedami in brez pomisleka bi verjetno pred vojno reagirali in nadaljevali razmišljati in se pogovarjati o lastnih skrbeh. V tem primeru je bilo ičisto drugače. Pri takih, majčkenih vsakdanjih stvareh šele opazimo, kako zelo smo se spremenili po revoluciji. Spremenili so se tudi naši medsebojni odnosi. To so sedaj odnosi med polnopravnimi in enakopravnimi ljudmi, ki se zavedajo svoje veljave, svojega položaja v družbenem življenju. Med njimi vlada pozornost, obzirnost, spoštovanje do drugega, do sobesednika. Pa ni vedno tako. Še so ljudje, ki še vedno mislijo, kakor so ljudje mislili nekoč, ko je družba sestojala iz šefov in podrejenih, iz delavcev in tovarnarjev, bančnih uradnikov in zadolženih kmetov. Tudi prva leta po revoluciji, ki so po eni strani sprostila ogromno človeško energijo Poznam mladeniča, ki skrbno pazi, kako bo koga pozdravil. Ce ve, da srečuje komunista, ga pozdravlja z veselim „Zdravo!", svoje tovariše z malomarnim „Pozdravljen!", običajnemu smrtniku pravi: „Dober dan!", od tete Lize pa se poslavlja: „Zbogom!". Še pozdrave je prilagodil strogo izdiferenciranim človeškim tipom, da se jim le ne bi zameril. Čemu vse to? V koliki meri izraža ta fant svoje mnenje brez ozirov in ne glede na to, s kom govori, če celo na pozdravljanje pazi tako pedantno? Na videz nasprotni pojavi v bistvu istega birokratičnega razpoloženja nas včasih kar zgrozijo.. Nerazumljiva je popustljivost do ljudi, ki si. do „podrejenih" preveč dovoljujejo. Slišal sem o nekem „šefu", ki neženirano stika za zasebnimi stvarmi, ki jih uslužbenci zapirajo v svoje predale, sili v njihove osebne zadeve in jim v pijanosti zliva vino za vrat. Odpora ni nobenega, menda zato, ker je pač „šef". Teh stvari je seveda vse manj in manj. Rastoča demokracija bo z njimi dokončno pometla, toda le tako, da bomo pometali sami. Ne gre samo za ustvarjanje normal- in samozavest, so po drugi plati v naših nih, zdravih človeških odnosov. Gre za glavah zapustila sledove, ki se jih včasih težko otresemo. In prav je, da se zgražamo, ko naletimo na pojave, ki so v očitnem nasprotju z vsem novim, o katerem sem napisal gornje stavke. Še toliko bolj prav je, če se kažejo pri mladih ljudeh. Videl sem jih pri njih, zato pišem o njih. več. Za odnose med socialističnimi ljudmi je treba več in več samozavestnega človeškega ponosa in zaupanja v lastne sile in hkrati vse več skromnega upoštevanja sočloveka. Niti prvega, niti drugega nimajo ljudje brez hrbtenice. Njim je odklen-kalo enkrat za vselej. ABC Uspela telovadna akademija v Kranju Sok • Zdesna wz$a\a • Spod Kegljanje Tekmovanje Kranjčanov v počastitev Dneva republike Kegljaški klub Kranj je pri- je na I. mestu krožek »Stor- del krožek »Enotnost« ali pa redil v počastitev Dneva repu- žič«, v katerem so vključeni krožek invalidov »Tovariš«, blike kegljaško krožkovno tek- predvsem mlajši člani kluba, V prihodnji številki bomo ob-movanje, ki je bilo ves teden dočim je vprašanje drugega me- javili končne rezultate tega tek-nred praznikom in se bo kon- sta še nerešeno, ali ga bo zase- movanja. čalo šele v torek, dne 2. decembra 1953. Kasiop slovenskih Iteglraćev v Mariboru V tekmovanju krožkov so prvič nastopile tudi ženske in si- V nedeljo, dne 29. nov. 1953, kegljačev v mednarodnem slogu, cer krožka »Planinka« in »Sla- na Praznik ustanovitve republi- To tekmovanje je preteklo leto vica«. Zmagovalec tega tekmo- ke je bilo v Mariboru na štiri- organiziral Keglj. center Kranj, vania je bil krožen: »Planinka«, steznem kegljišču drugo pokra- Tekmovanje v počastitev Dneva V tekmovanju moških krožkov jinsko tekmovanje slovenskih rePublike je postalo tradicional- no in je vsako leto v drugem kraju, oziroma v drugem centru. Telesnovzgojno društvo »Par- članov bile točke res dobro iz- Na letošnjem tekmovanju so tizan« v Kranju je v počastitev vedene in jih je občinstvo, ki nastopile samo štiri ekipe in si-10. obletnice republike Jugosla- je z navdušenjem spremljalo cer KC Ljubljana, KC Maribor, vije pripravilo in izvedlo v ne- spored, vsakokrat toplo pozdra- KC Celje in KC Kranj. Iz nedeljo, 29. t. m. ob 19. uri v Pre- vilo. razumljivih vzrokov sta izostala šernovem gledališču v Kranju Najmlajše ie navdušila igrica KC Primorska in KC Novo me-uspesno telovadno akademijo, s cicibank z medvedom in */aja sto. pionirjev s puškami. Mladinke Tehnični rezultati tega tek- so lepo izvedle svoje plese ui movanja so naslednji: vaje. _ . .„_.. Prvo mesto je prepričljivo za- Kvalitetno telovadbo so pri- sedel KC Kranj, čigar ekipo so kazale na akademiji članice in sestavljali tekmovalci kegljaške- tih borbe in graditve naše do- mladinke, ki so nastopile na ga kluba Kranj. Kranjčani so movine in o vlogi telesne vzgo- dvovišinski bradlji. Ženska vr- podrli 4868 kegljev in postavili je v novi socialistični državi. sta Je pokazala v zadnjem letu nov slovenski rekord. Povpreč- Dvorana Prešernovega gledali- znaten napredek predvsem na -e gn 3 na tekmovalca je izred- šča je bila proti pričakovanju tem orodju. Kranju se obeta v nQ visoko in potrjuje moč nabito polna in je večje število naslednjih letih res kvalitetna kranjskih tekmovalcev. Drugo gledalcev ostalo brez vstopnic, ženska vrsta na orodju. Navdu- mest0 je zasedla ekipa KC Ljub- Zanimanje kranjskega občinstva šili so tudi člani na bradlji in jjanai ki je zrušila 4.706 kegljev. za delovanje društva »Partizan« mladinci pri preskokih čez Tretje mesto ekipa KC Maribor se je v zadnjem letu precej po- švedsko omaro, novim felovad- £ 4 661 keglji in četrto mesto večalo, kar je velik korak na- nim orodjem v naših telovad- ekipa KC Celje s 4.631 keglji. prej. Zato bi akademijo lahko nicah. Sploh je bila akademija ponovili. - skrbno pripravljena in izvede- Pri izvajanju vaj so od naj- na. Z njo je kranjski »Partizan« mlajših cicibanov, pionirjev, pokazal občinstvu uspehe svoje- mladincev, mladink pa vse do ga dela v telovadnici. PO VASEH IN MESTIH GORENJSKE Z Jesenic katero se je po daljšem odmoru predstavilo kranjskemu občinstvu. Ob začetku akademije je tov. Cene Beznik, predsednik društva, govoril o zgodovinskem II. zasedanju AVNOJ, o 10 le- Med posameznimi tekmovalci je bil najboljši Evgen Kobal (KC Maribor), ki je podrl v 200 lučajih 880 lesov in postavil nov slovenski rekord za posameznike, drugo mesto je dosegel Raj-ko Stare (KC Kranj), ki je podrl 846 lesov. Vsega je tekmovalo 24 tekmovalcev in če računamo, da je V nedavno zaključenem tek- Tečajniki so tečaj zaključili z io tekmovalcev preseglo 800 movanju za pokal »Ljudske uspehom, tako da so v društvih kegljev, moramo ponovno ugo-pravice — Borbe« so v tem letu lahko takoj začeli z delom kot O delu partizanskih dmšteo v kranjskem okraju V nedeljo, na praznik Dneva republike, je otvorila letošnjo gledališko sezono marljiva gledališka družina »Svobode« Ja-vornik. V režiji Matevža Kalana je naštudirala kmečko dramo »Mejniki«, ki jo je napisal France Klinar. Javorniški gledališki publiki že dobro znani režiser-amater je to pot zopet pokazal svojo sposobnost na gledaliških deskah kot režiser in inscenator. Borbo proti nemškemu zasužnjevanju slovenske zemlje so prikazali v pravem nacionalnem duhu. Ker je igra lahko razumljiva, je občinstvo sprejemalo prizor za prizorom z vse večjim navdušenjem. K uspehu je veliko pripomogla inscenacija, ki jo je po zamisli režiserja izdelal Jože Ogrin, in razsvetljava, s katero je oder na novo opremljen. t * Bilo je v minulem tednu, ko se je zatekel v hotel »Pošta« na Jesenicah nekoliko vinjen delavec, zaposlen pri podjetju »Gradiš« na Jesenicah. Ker v takem stanju ni plačal zapitka, t. j. enega litra vina, ga je u-službenec hotela postavil iz lokala na neprimeren in brutalen način. Prijel je opitega gosta za ušesa, ga vlekel iz lokala in ga zaprl v svinjak. Gostje, ki so se nad srednjeveškim početjem uslužbenca hotela »Pošta« zgražali, so plačali njegov zapi-tek in ga rešili iz zaprtega svinjaka. Mislimo, da tako postopanje gostinskega podjetja ne zasluži le javne graje, temveč tudi kazensko preganjanje. LOMO Jesenice je na zadnjem zasedanju razpravljal o upravljanju novo dograjenega umetnega drsališča z ledarno. Sklenil je oddati ta objekt v upravljanje športnemu društvu Jesenice, ki bo za razvoj te športne dejavnosti gotovo najlepše skrbelo. Na zasedanju so se dogovorili tudi, da bodo poslali nekoga na Dansko, ki se bo tam specializiral v knjižničarstvu, in pristali so na plačilo štipendije 70.000 dinarjev. Iz Podnarta Pretekli četrtek se je v Pod-nartu pripetila prometna nesreča, ki pa k sreči ni imela težjih posledic. Osebni avtomobil iz Hrvatske je zapeljal pri Podnartu preko železniškega tira; v istem trenutku pa je pripeljala po tiru derezina nadzornika proge in se zaletela v zadnji del avtomobila. Derezina je iztirila, vozača v njej pa sta bila pri tem laže poškodovana. Avtomobil je vrglo ob cestni nasip in utrpel je materialno škodo. Nesreča se je zgodila zato, ker zapornice niso bile zaprte. S sodišča Gabrijel Švegelj, doma iz Mil pri Šenčurju, je bil uslužben kot nočni čuvaj v tovarni »Ti-skanina« v Kranju. Svoje službe pa ni opravljal pošteno. Ob času, ko je vršil nočno kontrolo po tovarni, je pričel jemati razne stvari. Tako je nekoč vzel pol kilograma usnjatih jermenov, drugič pa žepno svetilko. Ob priliki nekega nočnega obhoda je opazil ogrodje radio aparata, vredno 8.000 din in ga skrivaj odnesel domov. Tatvin pa ni delal samo v tovarni. Na zabavi v menzi Tiskanine (v obratu 2) je decembra 1952 vzel na stopnicah spečemu J. H. iz žepa denarnico, vredno 600 din. V njej pa je bilo še 1047 industrijskih bonov in 1300 din gotovine ter razne osebne listine. Svoja dejanja je v glavnem priznal, le tatvino denarnice je zanikal, čeprav je bila dokazana s pričami. Švegelj je bil že prej pogojno obsojen na 3 mesece. To kazen je sodišče preklicalo in ga potem obsodilo na skupno kazen 9 mesecev zapora. Rudolf Omzec, doma iz Štajerske, je bil zaposlen kot delavec v Kranju. Nekega dne v septembru 1.1. se je sukal okrog lokala upokojencev v Kranju. Na dvorišču je opazil neko moško kolo, katerega je po kratkem premisleku ukradel. Na svojem stanovanju ga je takoj razdrl, krmilo in vilice pa je celo s sekiro razsekal, da bi dejanje laže prikril. Kljub temu pa so organi Ljudske milice odkrili storilca in našli ukradene dele, katere so vrnili lastniku. Sodišče je Omzeca za to tatvino obsodilo na 6 mesecev zapora. IŠČEMO VESTNEGA KOLPORTERJA, KI BI VSAK ČETRTEK ZVEČER PRODAJAL, V PETEK PA RAZNASAL NAŠ LIST PO KRANJU. UPRAVA »GLASU GORENJSKE« tekmovala in dosegla zadovolji- vaditelji in vodniki oddelkov ve uspehe tudi društva v kranj- in vrst. Na enakem tečaju pri- toviti, da je novo štiristezno kegljišče Konstruktorja eno naj- skem okraju. Izid tekmovanja hodnje ieto bodo svoje znanje boljših v državi, je namreč društvi Tržič in Go- še poglobili, tako da bodo sča- Kegljaška ekipa KC Kranja si renjo vas uvrstil med 10 naj- soma postali dobri društveni je priborila krasen pokal, kate- boljših društev v Sloveniji, kar vaditelji, katerih tako primanj- rega je poklonil KC Maribor je za naš okraj v celoti lep kuje. Zal so se skrbi za vzgojo kot prireditelj tekmovanja, uspeh. Dodajmo k temu še u- vaditeljev posvetila le nekate- spehe in delo društev v Stra- ra društva (Skofja Loka, Naklo, žišču, Skolji Loki, Kranju, Zi- Stražišče, Kranj, dočim ostala reh in drugod, pa bomo videli, društva niso v tečaj poslala ni- da društva »Partizan« na pod- ti enega člana, kar zasluži gra- ročju našega okraja v tem letu jo, kajti vodstva teh društev niso bila lena, pač pa so na se za slabo delo v telovadnicah področju srlošne telesne vzgoje po navadi najbolj izgovarjajo na globeko zaorala v ledino in na- pomanjkanje vaditeljskega ka- pravila korak naprej k utr- dra; tedaj pa, ko se jim nudi ditvi in razširitvi organizacije prilika, da bi si vzgojili svoj te^m\ sta se srečali najboljši »Partizan« v našem okraju. vaditeljski kader, pa ne pošlje- moštvi Slovenije — Jesenice in Upravni odbori društev se jo tečajnikov v tečaje, katerih Ljubljana. Srečanje se je kon- ponekod še vse preveč bavijo stroške krijejo nadrejeni foru- ca lo,2: zmag;o L ju "jancanov « z drobnimi in številnimi pro- mi organizacije »Partizan«. rezuuatom b.z (i.i, u.i). blem;, namesto da bi povečan Nekaj tečajnikov se je iz V drugi tekmi, ki je bila zve- svojo aktivnost pri agitaciji za društev našega okraja (Tržič, čer, sta se srečala državni pr- vključitev novega članstva v Kranj) udeležilo že tudi repu- vak v hokeju na ledu Partizan društvo in za seznanjanje pre- bliskih vaditeljskih tečajev v iz Beograda in kombinirano bivalstva 7 nalogami in name- gozdni šoli »Partizana Sloveni- moštvo Jesenic in Ljubljane, nom tel >snovzgojne organizaci- je« v Mozirju, kjer so si prido- Zmagal je Partizan z rezulta- je »Partizan« bili dragoceno znanje za svoj tom 4:2 (2:0, 1:1:, 1:1). Spregovorimo najprej nekaj vaditeljski poklic, besed o delu v preteklem letu. Otvoritev drsalne sezone na Jesenicah Na Dan republike so na Jesenicah otvorili zimsko športno sezono na ledu. V prvi letošnji Tudi Vi lahko zbirate naročnike za knjigo Karla Kautskega v IZVOR KRŠČANSTVA cca 470 strani - polplatno - cena din 300 izide v januarju 1054 - zanimivo in poučno Nagrade; 1. za naročilo in vplačilo najmanj 10 izvodov: knjigo IZVOR KRŠČANSTVA v vrednosti 300.— din, 2. za naročilo in vplačilo najmanj 20 izvodov: dve knjigi IZVOR KRŠČANSTVA v vrednosti 600.— din, ali knjigo Vladimirja Dedijerja »JOSIP BROZ-TITO« vezano v polusnje v vrednosti 1.280.— din, 3. za naročilo in vplačilo najmanj 30 izvodov: b o n v vrednosti 15% od vsote naročenih knjig, s katerim si lahko zbiratelj naročnikov pismeno naroči ali osebno dvigne po iztnri naše izdaje. Zadnji rok za naročilo je 20. december 1953 — zadnji rok za vplačilo pa 5. januar 1954. Na ta naročila ne dajemo drugega popusta in jih sprejema izključno uprava Cankarjeve založbe v Ljubljani — Nebotičnik. — Zahtevajte prospekte! Cankarjeva založba Na področni kranjskega okraja obstoji in deluje 12 društev »Partizan«, od katerih so štiri mestna društva (Tržič. Kranj, Stražišče m Skofja Loka) ter 8 podeželskih društev: Podbrez- D. F. (Nadaljevanje sledi.) OBJAVE * SPOREDI* OGLASI Iz R*d