Investicije v letu 1955
Lanskoletne izkušnje so nare-kovale potrebo, da se zmanjša obseg investkij v letu 1955. Zveznl družbeni plan je predvi-del za 11»/» manjše investicije kakor so bile v letn 1954.
Toda, v prvih sedmih mesecih tekočega leta se je izvrševanje investicij oddaljilo od plana in od gospodarskih možnosti de-žele. Celoten potrošck za bruto Investicije znaša v tem obdobju 205,8 milijarde dinarjev (brez regresa). To je za 40"/» več ka-kor t islem obdobjn leta 195'. Obenem predstavlja to 58,5°/« eelotnega plana bruto investicij za lelošnje leto. Ostala gibanja v našem gospodarstvu zaosta-jajo za obsegom investicij. In-dustrijska proizvodnja se je v Istem obdobju povečala za 21°/».
Proizvodnja 73 glavnih inve-sticijskih materialov (upošteva-joč uvoz, izvoz in zaloge) po-kriva v prvem polletju nekaj nad   polovico   potroieoih   sred-
stev za Investicije. Čeprav je preskrba z investicijskimi ar-tikli boljša od lanske, vendar nl tadostna. To se odraža na dvi-gu   cen   investicijskih   artiklov.
Glavnt vir povečanih investl-cij predstavljajo sredstva go-spodarskih organizacij, ljudskih odborov   in   ljudskih   repnblik.
Potrošek gredstev za te inve-sticije je za 59'/» večji kakor je bil T prvih sedmih mesecih preteklega leta. V teb investici-jah je izvršenega že 74.1»/» Iet-nega plana. Res je, da del le-toSnjih ostvaritev odpade na plačevanje nekaterih obveznostl iz lanskega leta (prckoračenja, refundacija obratnih sredstev, potrošenih za investiclje in po-dobno). Gospodarske organizacije so izkoristile v precej več.iera obsegu tudi srcdstva amortiza-cijskega sklada. V odnosu na isto obdobje preteklega ieta eelo za G2"/» več. Po drugi strani pa kažejo zvezne investicije le majben   porast,   lahko   bi   celo
rekli, da njihova ostvarltev de-jansko  zaostaja  za  planom.
Struktura investicij po smotru kaže pozitivno gibanje. Investi-cije za družbeni standard so se znatno povečale. Prav tako so se povečale s 4,3 na 9,6 mili-jarde dinarjev investicije v kmetijstvu. Povečata se jc tudi udeležba gospodarstva in trgo-vine. Udcležba industrije in gradbeništva pa se je zmanjšala. To pozitivno izmcnjavo struk-ture v korist družbenega stan-darda so v precejšnji meri omo-gočila ravno prikazana preko-račenja planiranega obsega in-vesticij.
Prekoračenje planiranega ob-sega investicij je za naše gospo-darstvo značilno v tekočcm in preteklih letih. To prckoračenje se t zadnjih nekaj letih pojav-lja pri investicijah ljudskib re-publik, ljndskita odborov in go-spodarskib organizacij. Letos je zajelo tudi amortizacije. Pro-blem je v tem, da je bilo treba
razen plansiih predvidevanj žagotoviti tudi inštrnmente, kl bi držali investicije v okvirih plana. Ti inštrumenti so obsto-jali dozdaj samo za zvezne inve-sticije. Toda v teku leta, po-sebno pa v tretjem tromesečju Je bila izdana vrsta predpisov, ki naj bi zagotovili kontrolo ob-scga investicij ljudskib republik, ljudskih odborov ln gospodar-skih organizacij. Ti ukrepi za-devajo rcžim trošenja amortiza-cijskih skladov, skladov za sa-mostojno razpoiaganje, obvezno izdetavo investicijskib progra-mov in preskrbo depozita iz 3O'/o predračunske vrednosli in-vesticij. To bo koristno delovalo na omcjevanje teh investicij, pa zato lahko pričakujemo, da se bodo le-te zmanjšale v četrtem tromesečju.
Ceprav gre za važne ukrepe, vendar ne bi mogii trditi, da so gospodarske organizacije pa tu-di nekateri ljndski odbort dojeli posledice teh okrepov, da se pri-pravljajo, da bi jih pravilno tz-vajali. Toda če se ne bodo pri-pravili, jih kaj Iahko doletijo občutne težave In probleml in to ne satno tiste, ki investirajo, p;ič pa tudi tiste, ki izvajajo te inveslicije.
Kakor smo že omenili, potro-šek sredstev ca zvezne investi-cije ne uhaja iz okvirov plana. Toda znotraj tega povprečja so znatne neenakomernosti. To ve-lja zlasti za zaostajanje živilske industrije, v manjšem obsegu pa tudi za kmctijstvo in ladjedel-ništvo. Krog za industrijo in r -darstvo, v čigar sestav spadajo naši veliki industrijski objekti, ima raanjši obses kakor lansko leto, a se glede na plan navzlic možnostim relativno slabo iz-polnjuje. Težavo v izvrševanju investicij zlasti v tem krogu, pa tudi pri novih objektih v kme-tijstvu in živilski industriji> predstavlja počasno in neza-dostno izpolnjevanje obveznosti s strani investitorjev in njiho-vib garantov, ljudskih odborov in ljudskih republik. Te ob-vcznosti se nanašajo na polaga-nje garautaih depozitov, na ude-
ležbo v flnansiranjn investiclj z lastnimi sredstvi in na pla-čanje prekoračenj. Korist od teta ukrepov je očitna, ker so le-ta dala pobudo investitorjem — ljudskim republikara in Ijudskim odborom za cenejšo izgradnjo. Toda če se te »bveznosti ne iz-polnjujcjo, pomeni to zaviranje izgradnje, kar se je že zgodilo pri nekaterih objektib. V večinl primerov ne gre za pomanjka-nje sredstev, ker je le-teh ved kakor bi bilo pričakovati, pa8 pa za pojmovanje, da so ti ob-jekti »zvezni« in naj zato frde-racija rešuje vse njihove pro-bleme. Hkrati pa se obstoječs sredstva usmerjajo k novim programom, za katere sicer v večini prlmerov ne bi mogli rečl da so nekoristni, vendar je tre-ba prej do kraja izvršiti obsto-ječe   obveznostl.
Problemi v zvezi z obstoječiml objekti, zlasti v industriji, po-menijo za vsfr tiste, ki se pri-pravljajo za Investiclje, vrsto težkih toda tndi koristnih izku-šenj. Glavni vzrok za prekora-Senje in za obfirlne obveznosti, ki jih imajo invcstitorji in ga-ranti v nekaterlh obstoječih ob-jektih, so nesolidne priprave do-kumentaeij, slabosti v časa graditve ter prizadevanja, da se investira ne glede na dejanske možnosti in obveznosti. Take slabosti se ne bi smele ponoviti.
Letos je bilo vcč možnosti za investicije v kmetijstvu in ži-vilski industriji, pa tudi za ne-katere koristne rekonstrukcijo in racionalizacije. Te možnosti niso bile izkoriščene v polnem obsegu bodisi spet zaradi slabo-sti ali nczadostne pripravljeno-sti nekaterih investitorjev, bo-disi zaradi problemov v zvezi s preskrbo opreme.
Na nedavnem posvetovanju o ekonoraskih vprašanjih pod predsedstvom tovariša Tita so dobile investicije važno mesto. Vzdrževanje investicij v okvi-rih naših možnosti ter popolno izvrševanje letošnjih obvemostt in programa pomenita važen po-goj za izvajanje sklepov tega posvetovanja.