Matjaž JerSič_Bližnja rekreacija prebivalcev mesta Ljubljane Izvleček UDK 911 -3:3 79.8 (497.12 Ljubljana) Prispevek osvetljuje rekreacijsko obnašanje Ljubljančanov ob koncu tedna in opredeljuje območja bližnje rekreacije. Ključne besede: bližnja rekreacija, turizem, prostočasovne dejavnosti, Ljubljana NEIGHBOURING RECREA TION OF THE RESIDENTS OF UUBUANA Abstract UDC 911 -3:3 79.8 (497.12 Ljubljana) The article casts light upon the recreational habits of the residents of Ljubljana at weekends and defines the areas of neighbouring recreation. Key words: Neighbouring recreation. Leisure activities. Tourism, Ljubljana. UVODNA POJASNILA V tem prispevku poročamo o rezultatih proučevanja bližnje rekreacije prebivalcev mesta Ljubljane. S pojmom bližnja rekreacija poimenujemo tisti njen del, ki je časovno omejen na prosti čas med tednom ali ob koncu tedna (ob nedeljah, sobotah in praznikih), prostorsko pa je osredotočen na mesto oziroma kraj bivanja in na njegovo okolico. Raziskava temelji na kazalcih, ki smo jih pridobili s posebno anketo in s kartiranjem. Proučevanje bližnje rekreacije terja namreč samostojno zbiranje osnovnih podatkov, saj redna turistična statistika za ta fenomen ne nudi ustrezne podatkovne baze. Statistika o obsegu turističnega prometa in o strukturi gostov v posameznih krajih temelji na prijavah v prenočitvenih turističnih obratih. Ker se večina udeležencev bližnje rekreacije zadržuje v ciljnih krajih le nekaj ur, ostajajo zato statistično nezabeleženi. Anketiranje smo izvedli v matičnem izhodišču bližnje rekreacije, torej v Ljubljani. Z uporabo tega načina je najlaže zagotoviti reprezentativni izbor anketiranih oseb. Drugi * Dr., prof.. Oddelek za geografijo. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2, 61000 Ljubljana, Slovenija 151 BLIŽNJA REKREACIJA PREBIVALCEV MESTA LJUBLJANE Matjaž Jeršič* Matjaž Jeržič_Bližnja rekreacija prebivalcev mesta Ljubljane NAMEN RAZISKAVE Raziskava je bila usmerjena v ugotavljanje rekreacijskega obnašanja in opredeljevanje območja bližnje rekreacije. V ospredju so bili naslednji proučevalni vidiki: - pogostost udeleževanja, - pomen posameznih prostočasnih aktivnosti, - oblike in prostorske relacije migracij bližnje rekreacije, - identifikacija območja bližnje rekreacije in pomembnejših ciljev. V ta prispevek smo zaradi omejenega obsega uvrstili samo del z anketo zbranih rezultatov; to velja še posebej za analitsko gradivo, ki je v primarnem elaboratu precej obsežnejše. PROSTOČASNE AKTIVNOSTI MED TEDNOM — IZVEN DOMA Prostočasne aktivnosti, s katerimi so se v spomladanskem, poletnem in jesenskem času (od aprila 1993 do novembra 1993) ukvarjali Ljubljančani, so izredno pestre (glej grafično prilogo), vendar je pomen posameznih oblik glede na populacijski delež neuravnotežen. Med številnimi aktivnostmi izstopata dve skupini dejavnosti, ki sta izrazito v ospredju. V prvi skupini sta sprehod in hoja ter obisk prijateljev, znancev in sorodnikov, v drugi pa obdelovanje vrta oziroma vrtička, sončenje s kopanjem ter obisk kulturnih ali zabavnih prireditev. Kot je razvidno iz seznama dosegajo nekatere aktivnosti precej višje deleže od ostalih. Na vrhu izstopa sprehod oziroma hoja, ki je edina prostočasna aktivnost, ki ne kaže odvisnosti od starostne strukture anketirane populacije. V zvezi z dejavnostmi, kot so: hoja, obdelovanje vrta oziroma vrtička, nabiranje gozdnih sadežev, je potrebno opozoriti, da velik del udeležencev teh aktivnosti ne uvršča med "čiste" prostočasne oziroma 152 možni način, to je anketiranje v ciljnih krajih bližnje rekreacije, je namreč finančno in kadrovsko bistveno zahtevnejši. Rezultati, o katerih poročamo, so le prvi del časovno daljše, torej večletne raziskave, v katero bomo poleg Ljubljane vključili še nekaj drugih slovenskih mest. Anketo, s katero smo zbrali osnovne podatke, smo izvedli v mesecu maju 1994, med 800, nad 16 let starimi Ljubljančani. Vzorec anketiranih oseb se ujema z osnovno demografsko strukturo ljubljanske populacije. Matjaž Jeršič Bližnja rekreacija prebivalcev mesta Ljubljane REKREACIJA MED TEDNOM -SPOMLADI, POLETI, JESENI - IV. 93 DO XI. 93 AKTIVNOSTI S o > o 00 o o 600 500 -400 -300 -200 100 O 1 9 4 2 7 5 6 22 3 8 29 27 30 23 28 37 38 26 33 35 34 40 aktivnosti I moški !1 ženske Aktivnosti 1 sprehod, hoja 2 sončenje, kopanje 3 tenis 4 obdelovanje vrta 5 obisk lokala, 6 ogled kinopredstav 7 obisk kulturne prireditve 8 obisk športne prireditve 9 obisk sorodnikov, znancev 10 izlet, vožnja z avtom 22 kolesarjenje 23 badminton, squash 26 plavanje 27 tek 28 aerobika 29 igre z žogo 30 planinarjenje 31 atletika 32 turno smučanje 33 ples 34 kajak, kanu 35 namizni tenis 37 telovadba 38 fitness 39 borilne veščine 40 sprostitvene tehnike (joga, ...) 41 ogledovanje izložb 42 jahanje 43 obiskovanje tečajev 44 alpinizem 45 igranje šaha 46 jadranje 47 kegljanje 48 ribolov 49 balinanje 50 pevske vaje 51 hokej 52 delo s tekmovalnimi živalmi Na grafu niso prikazane aktivnosti z manj kot tremi odgovori (10, 31, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 52). 153 Matjaž Jeršič_Bližnja reicreacija prebivalcev mesta Ljubljane 154 zgolj z rekreacijo motivirane oblike, saj jim pomenijo hkrati ali vzporedno tudi bolj ali manj poudarjeno dejavnost oskrbovanja. Posebej indikativno je, da številni anketiranci uvrščajo med sprehod tudi hojo v trgovino ali po nekaterih drugih opravkih, pa tudi to, da najpogostejši prostor njihovega sprehoda (med tednom) niso le zelene površine, kot so mestni parki ali obmestni gozdovi (Rožnik, Golovec), temveč tudi mestne ulice. Obiskovanje znancev, prijateljev ali sorodnikov na visokem drugem mestu ni presenetljivo, saj je ta prostočasna oblika, motivirana z željo po druženju, medsebojnih stikih in izmenjavi informacij, visoko uvrščena tudi v anketah drugih evropskih mest. Njen pomen je očiten tudi v dnevni frekvenci mestnega osebnega prometa. Obdelovanje vrta ali vrtička na tretjem mestu je posledica dejstva, da pomeni pomembnemu delu starejšega prebivalstva ta dejavnost najpomembnejšo prostočasno aktivnost na prostem. Njen pomen se kaže v številnih večjih in manjših kompleksih vrtičkov v nezazidani okolici stanovanjskih sosesk z blokovno gradnjo, pa tudi na robu sklenjeno zazidanega mestnega pasu. Značilno je, da so površine vrtičkov Ljubljančanov intenzivno obdelane, v nasprotju s številnimi primeri iz zahodnoevropskih držav, kjer v zadnjih letih na vrtičkih kmetijsko obdelavo vse bolj nadomešča rekreacijska raba v obliki parkovne ureditve (gojena trava, bazen, vrtna uta itd.). V Ljubljani je torej za večino vrtičkarjev proizvodna funkcija teh površin še vedno zelo pomembna. Sončenje s kopanjem je uvrščeno "šele" na četrto mesto, saj za starejšo generacijo Ljubljančanov ta oblika ni več pomembna. Predpostavljamo, da je vloga sončenja s kopanjem med tednom odvisna tudi od "kopališke ponudbe", ki pa se je v Ljubljani zaradi onesnaženosti vodotokov (Ljubljanice in Save) ter zmanjšane privlačnosti rečnih obal zaradi regulacij, v zadnjih dvajsetih letih poslabšala. Visoko uvrščena aktivnost je še obisk kulturnih in zabavnih prireditev, nato pa sledi izrazitejši prag, pod katerim sta dve pasivni obliki: obisk lokala ter ogled kinopred-stav. Šele za naštetimi dejavnostmi sledita s precej manjšima deležema dve športni aktivnosti: kolesarjenje in tenis. Z bistveno nižjimi deleži pa nato slede druge, zelo raznolike, predvsem športne dejavnosti. Med prostočasnimi aktivnostmi med tednom v zimskem času (od novembra 1993 do aprila 1994) izstopata isti aktivnosti, kot v topli polovici leta (glej grafično prilogo). Zamenjan je samo njun vrstni red, saj je obisk znancev, prijateljev in sorodnikov pred hojo oziroma sprehodom. Tema dvema aktivnostima sledijo oblike, ki so navezane na zaprte (tople) prostore. Šele na šestem mestu je zimskošportna aktivnost na snegu, to je alpsko smučanje, kar pa je razumljivo, saj je med tednom "skok" na okoliška smučišča za večino zaposlenih prebivalcev časovno preveč zamuden. Matjaž Jeršič Bližnja reicreacija prebivalcev mesta Ljubljane REKREACIJA MED TEDNOM - POZIMI - XL 93 DO IV. 94 AKTIVNOSTI 600 500 TiTi—T S) ¦o o o 400 300 200 -. 100 O II liJL 19 17 15 15 27 28 38 26 36 22 14 20 43 aktivnosti I moški 123 ženske Aktivnosti: 3 tenis 11 sprehod, hoja 12 kopanje v bazenu 13 alpsko smučanje 14 obdelovanje vrta 15 obisk lokala 16 ogled kinopredstave 17 obisk kulturne prireditve 18 obisk športne prireditve 19 obisk sorodnikov, znancev, 20 izlet, vožnja z avtom 22 kolesarjenje 23 badminton, squash 24 tek na smučeh 26 plavanje 27 tek 28 aerobika 29 igre z žogo 30 planinarjenje 31 atletika 32 turno smučanje 33 ples 34 kajak, kanu 35 namizni tenis 36 drsanje 37 telovadba 38 fitness 39 borilne veščine 40 sprostitvene tehnike (joga, ...) 41 ogledovanje izložb 42 jahanje 43 obiskovanje tečajev 44 alpinizem 45 igranje šaha 46 jadranje 47 kegljanje 48 ribolov 49 balinanje 50 pevske vaje 51 hokej 52 delo s tekmovalnimi živalmi Na grafi] niso prikazane akfivnosti z manj kot tremi odgovori (32, 39, 41, 42, 45, 46, 47, 48,50,51,52). 155 Matjaž JerSič Bližinja rekreacija prebivalcev mesta Ljubljane PROSTOČASNE AKTIVNOSTI OB KONCU TEDNA — IZVEN DOMA Številne tuje raziskave kažejo, da iz večjih zahodnoevropskih mest odhaja ob koncu tedna na izlet (zaradi prostočasnih motivov) od 20 % do 45 % prebivalcev. Ta delež preko leta zaradi vremena precej niha. Z našo anketo smo ugotavljali udeležbo Ljubljančanov pri izletih ob koncu tedna s tremi različnimi vprašanji: prvič samo za mesec april 1994, drugič za obdobje od spomladi do jeseni 1994 in tretjič za zimsko obdobje 1993. Prvo vprašanje smo omejili na čas enega, to je zadnjega meseca tik pred anketiranjem, in to zaradi dejstva, ker so odgovori posameznikov za celo leto le zelo približni. Na osnovi tega vprašanja sledi, da v aprilu 1994 20,3 % prebivalcev Ljubljane ni nikoli šlo na izlet iz mesta, 21,7 % jih je bilo na izletu večino "vveekendov", preostali del, to je približno 60 %, pa je bil na izletu enkrat do trikrat. 180 — 160 — > o 140 - o > 120 - 100 - •§ 80 - REKREACIJA OB KONCU TEDNA - IV. 94 POGOSTOST IZLETOV 3 4 pogostost izletov I moški ? ženske Pogostost izletov: 1 nikoli 4 3 krat 2 1 krat 5 4 krat 3 2 krat 6 5 krat 156 Matjaž Jeršič Bližnja reicreacija prebivalcev mesta Ljubljane REKREACIJA OB KONCU TEDNA -SPOMLADI, POLETI, JESENI - IV. 93 DO XI. 93 I 500 - o 400 - §) 300-- o 200 T- o = 100 - B o-— 1 2 3 pogostost izletov I moški d ženske Pogostost izletov: 1 nikoli 2 1-10 krat 3 11-20 4 21-30 krat REKREACIJA OB KONCU TEDNA -POZIMI - XI. 93 DO IV. 94 POGOSTOST IZLETOV I 800 g 600 -o 400 0 200 1 O 6 7 pogostost izletov I moški ? ženske Pogostost izletov: 5 nikoli 6 1-10 krat 7 11-20 krat 8 21-30 krat 157 Matjaž JerSič Bližnja rekreacija prebivalcev mesta Ljubljane REKREACIJA OB KONCU TEDNA - IV. 93 DO IV. 94 VZROKI ZA NEREDNO UDELEŽBO NA IZLETIH 500 400 - 300 - o > a ¦o o o 200 - > 100 5 6 7 vzroki 10 11 imoSki ? ženske Vzroki: 1 delo 2 pomanjkanje denarja 3 ne čuti potrebe 4 bolezen 5 majhni otroci 6 slabo vreme 7 utrujenost 8 ukvarjanje s tekmovalnim Športom 9 ni vzroka oz. redna udeležba 10 odsotnost družinskega člana ipd. 11 bivalno okolje nudi dovolj možnosti za izlete Za celo toplo polovico leta 1993 sino ugotovili naslednje: delež tistih, ki so šli ob koncu tedna na izlet redno ali pogosto je znašal 13,9%; tistih, ki so odšli le redko oziroma parkrat, pa je bilo več od polovice (53,4 %). Med obema ekstremnima skupinama ostajajo osebe, ki so bile na izletu povprečno vsak drugi ali tretji konec tedna, njihov delež pa znaša 31,9 %. Za zimski čas, od novembra 1993 do aprila 1994, pa smo ugotovili precej nižjo intenziteto izletniških potovanj, saj je delež Ljubljančanov, ki je šel iz mesta redno ali pogosto dosegel komaj 1,4%; tistih, ki so šli le redko oziroma parkrat, pa kar 75 %>. Primerjava med obema letnima obdobjema in še posebej z aprilom kaže, daje izletniška intenziteta bistveno večja v topli polovici leta. Tako kot med prostočasnimi aktivnostmi med tednom, tudi pri izletih izven mesta ob koncu tedna izstopata sprehod in hoja ter obisk prijateljev, znancev oziroma sorodnikov. Slednji motiv ni presenetljiv, saj velik del Ljubljančanov sodi v prvo ali drugo generacijo priseljencev v mesto in jih zato s podeželjem vežejo sorodstvene vezi, ki so 158 Matjaž Jeršič Bližnja rekreacija prebivalcev mesta Ljubljane REKREACIJA OB KONCU TEDNA -SPOMLADI, POLETI, JESENI - IV. 93 DO XI. 94 AKTIVNOSTI 500 > o o > o -O o o 400 -300 -200 -100 O 2 1 4 6 10 7 3 13 18 16 17 5 9 8 15 14 25 27 20 26 46 48 aktivnosti I moški H ženske Aktivnosti: 1 obisk sorodnikov, znancev, ... 2 sprehod, hoja 3 planinarjenje 4 kopanje, sončenje 5 igre na prostem 6 nabiranje gob, gozdnih sadežev 7 piknik 8 lov, ribolov 9 obisk lokala 10 ogled naravnih in kulturnih znemenitosti 11 alpsko smučanje 12 hoja in tek na smučeh 13 kolesarjenje 14 tenis 15 tekmovalni šport 16 delo na lastni kmet. parceli, vinogradu 17 pomoč pri kmet. opravilih pri znancih 18 obisk športne, kult., zabavne prireditve 19 alternativne delavnice 20 badminton, squash 22 ples 23 jadranje na deski 24 jamarstvo 25 tek 26 jahanje 27 jadranje 28 potapljanje 29 padalstvo 41 kegljanje 43 fitness 46 veslanje 47 turno smučanje 48 igre z žogo 49 letenje s športnim letalom 50 alpinizem 51 sprostitvene tehnike (joga, ...) 53 balinanje 54 rally 55 paint ball 57 romanje Na grafu niso prikazane aktivnosti z manj kot tremi odgovori (19, 22, 23, 24, 28, 29, 41,43,47, 49, 50,51,53,54,57). 159 Matjaž Jeršič Bližnja reicreacija prebivalcev mesta Ljubljane REKREACIJA OB KONCU TEDNA -POZIMI XI. 93 DO IV. 94 AKTIVNOSTI 500 20 21 30 37 29 28 31 22 23 35 24 34 36 32 44 27 52. 14 38 39 40 aktivnosti I moški E3 ženske Atktivnosti: 14 tenis 39 20 obisk sorodnikov, znancev 40 21 sprehod, hoja 41 22 planinarjenje 42 23 kopanje v bazenu 43 24 igre na prostem 44 27 lov, ribolov 46 28 obisk lokala 47 29 ogled naravnih in kulturnih znamenitosti 48 30 alpsko smučanje 49 31 hoja in tek na smučeh 50 32 kolesarjenje 51 34 tekmovalni šport 52 35 delo na lastni kmet. parceli, vinogradu 56 36 pomoč pri kmet. opravilih pri znancih 57 37 obisk športne, kult., zabavne prireditve 261 38 alternativne delavnice ples badminton, squash kegljanje tek fitness drsanje veslanje turno smučanje igre z žogo letenje s športnim letalom alpinizem sprostitvene tehnike (joga, ...) sankanje hokej romanje jahanje Na grafu niso prikazane aktivnosti z manj kot tremi odgovori (26, 41, 42, 43, 46, 47, 48, 49, 50,51,56, 57, 261). 160 Matjaž Jeršič_Bližnja rekreacija prebivalcev mesta Ljubljane PROSTORSKA USMERJENOST IN POGLAVITNA CILJNA OBMOČJA IZLETNIŠKIH POTOVANJ Raznoliki motivi, ki sprožajo izletniška potovanja na eni strani, ter pokrajinska raznolikost Slovenije, ki omogoča različne oblike preživljanja prostega časa, na drugi strani, pogojujejo razvejano usmerjanje izletov. Ciljna območja bližnje rekreacije smo ugotavljali na podlagi vprašanja, v katerem so bila glavna potencialna izletniška območja vnaprej omejena oziroma rajonizirana. Na ta način smo želeli anketirance spomniti na vse pomembnejše cilje in zagotoviti poenoteno analitsko obdelavo. Iz priloženih tabel in kart o relativni pomembnosti ciljnih območij poletne bližnje rekreacije Ljubljančanov izstopajo kot posebej pomembne naslednje značilnosti: - Na vrhu seznama najpomembnejših ciljev je nekaj območij, ki so neposredno ob robu mesta in je možen njihov obisk peš ali le s kratko petnajstminutno vožnjo; to so: Golovec, Rašica, Šmarna gora, Polhograjsko hribovje. Poleg njih pa so s skoraj enakimi deleži odgovorov tudi nekatera počitniška turistična območja, ki leže v 161 zato pometnbne tudi za izletniško intenziteto. Tema dvema aktivnostima sledita dve, dokaj pričakovani, in sicer kopanje s sončenjem ter nabiranje gob in gozdnih sadežev. Zaradi že omenjenih neugodnih možnosti za kopanje znotraj mesta je množično odhajanje k obalam voda ali v večja kopališča (npr. v zdraviliških turističnih krajih) ob vročih poletnih dneh očitno. Nabiranje nekaterih gozdnih sadežev pa je splošno znana "modna strast" različnih starostnih kategorij sedanjih slovenskih meščanov. Od petega do osmega mesta so uvrščene štiri aktivnosti, katerih deleži so si dokaj blizu; to so: ogled naravnih in kulturnih znamenitosti, piknik (gorništvo, planinstvo) in kolesarjenje. Med naštetimi na prvi pogled preseneča gorništvo. Predpostavljamo, da so anketiranci dobro ločili hojo (izletništvo) in sprehod na eni strani od gomištva na drugi strani. Zato so navajali planinstvo kot pomembno aktivnost samo tisti, ki Jim je hoja v gorski svet s premagovanjem višinskih razlik pomembna aktivnost. Posebej indikativni sta na naslednji mesti uvrščeni aktivnosti: delo na lastni kmetijski parceli ter pomoč pri kmetijskih opravilih pri znancih ali sorodnikih. Ponovno se tudi pri tej aktivnosti kaže, da poreklo "meščanov še vedno vpliva na ravnanje mestnega prebivalstva v prostem času. Tudi v zimskem času sta na vrhu isti prostočasni dejavnosti kot poleti. Na tretjem mestu pa Je alpsko smučanje, ki pa kljub popularnosti vendarle ne presega 31,6 %. To je razumljivo, saj gre za športno aktivnost, pri kateri udeležba starejših prebivalcev močno upade. Matjaž JerSič Bližnja rekreacija prebivalcev mesta Ljubljane precej večji potovalni oddaljenosti; med njimi izstopata Blejsko jezero z okolico in obmorski kraji. Posebej zanimivo pa je, da se je med najpomembnejša ciljna območja uvrstila tudi Dolenjska. Tabela 1: Prosti čas ob koncu tedna — pomlad, poletje, jesen — od aprila 1993 do novembra 1993 (vpr. B. 7) Pogostost obiska pomembnejših ciljnih območij: 1 do 3 krat območje/kraj štev. odgovorov delež (%) 1 Blejsko jezero z okolico 288 36,3 2 Šmarna gora 240 30,3 3 obmorski kraji 237 29,9 4 Dolenjska 221 27,9 5 Bohinjsko jezero 217 27,4 6 Krim z okoliškim hribovjem 200 25,2 7 obmejni kraji Italije 165 20,8 8 Polhograjsko hribovje 161 20,3 9 Golovec, Rašica 160 20,2 10 Zgornja Savska dolina 140 17,7 11 Notranjska 138 17,4 12 obmejni kraji Avstrije 138 17,4 13 Zbiljsko jezero, Smledniški gozd 130 16,4 14 Štajerska 128 16,1 15 Julijske Alpe 126 15,9 16 Posočje 104 13,1 27 Škofjeloško hribovje 97 12,2 18 Kamniške Alpe, Zg. Savinjska dolina 84 10,6 19 Skupina Storžiča 59 7,4 20 Zasavje 58 7,3 21 Karavanke 48 6,1 22 tujina (neobmejni kraji) 17 2,1 23 Prekmurje 12 1,5 24 obmejni kraji Hrvaške 7 0,9 25 Bela krajina 5 0,6 26 Goriška, Kras, Brkini 5 0,6 27 Posavsko hribovje, zah. del 4 0,5 28 Kočevsko 3 0,4 29 Koroška 3 0,4 drugi kraji v bližini Ljubljane 1 0,1 brez odgovora 18 Skupaj 3214 162 Matjaž Jeršič Bližnja rekreacija prebivalcev mesta Ljubljane 5 (O I 2 lil g> z o m = LU O T3 O i. ¦o o CL O-Si. CD O a ¦s 'S" g- O « E a M o> o C J3 '1 jL .a 0 0^ ¦