ZM. itntlka. i mm, i lit* m. iktoin t§iz UV. lifo. .Slovenski Narod* vdja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prejeman: pol leta . •../.■■<-■. . . . 12'— pol leta . # ..... . 11-— četrt leta .-.-/.. . . 6*— četrt leta ..... . . 5*50 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Snaflava ulica št 5 (v pritličju levo), telefon »t. 34. Iskafa iiak *mm zveter izvsm*! a«Ulj« ta praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih Inserdjah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd to ie administrativne stvari. ■ Pouunezna stevftlka velja 10 vlmarjev. ■ Na pismena naroćila brez istodobne vnosiatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskana" telefon at 85. .Slovenski Narod' velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: četrt leta ' ■ '■* " 6*50 za Ameriko in vse druge dezele: na mesec . : . .c. . I 2*30 ćelo 1 eto , . . . • . K 35-- Vprašanjem glede inserafov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo fspodaj, dvori šče Ievo), KnaJlova ulica :št, 5 telefon št. 85 Zgodoginski dan. Dunaj, 17. oktobra. Z današnjim dnem smemo tuđi formalno zabeležiti v zgodovinsko knjigo poglavje ^balkanska vojska«. Turčija je izročila srbskemu in bol-garskemu poslaniku v Carigradu poverilna pisma ter Jima grobo in brez internacionalne kurtoazije, ki jo varujejo kulturne države tuđi v najskrajnejših položajih. zaukazala, da zapustita čimpreje tursko ozem-Ije. Turčija je s tem sama pretrgala vsako možnost mirne rešitve. Še včeraj so belgrajski in sofijski krogi povdarjali. da hoče Balkanska zveza v interesu miru izpregovoriti v Carigradu se eno besedo. Pripravijal se je ultimatum, ki bi bil Turčiji se v zadnjem trenutku dal 24 ur odloga, da si izbere mir ali vojno. Turčija ni hotela. Preprečila je namenoma ta mirovni poskus in zagrabila je orožje: krvava igra za srečo in bodočnost kršćanskih naro-dov na Balkanu pričenja. V tem zgodovinskem trenutku je treba jasno in točno določiti, kdo je kriv tega krvavega klanja, kdo mora prevzeti odgovornost za tiso-čera uničena življenja, za potoke krvi, ki bodo rosili balkanska bojišča, za neznanska trpljenja in muke, ki bodo zadele čioveštvo. Balkanski poluotok je poslednje torišče. kjer se bojuje boj med zapadno kulturo in islamitskim barbarstvom. Na tem prostoru se brani oto-manski zavoievalni princip proti moderni organizatorični ideji, ki je puini predpogoi vsakega kulturnega in gospodarskega napredka. Moderna državna ideja, s svojim i obsežni-mi občeljudskimi, socijahiimi in civi-lizatoričnimi nalogami hoče pregna-ti zanemarjenost in zastarelost tur-škega režima, ki v toliko stoletiih ni dosegel ničesar v prid splošnemu ljudskemu napredku, temveč je s kruto in nasilno roko držal narode in ljudi, ki so mu bili izrečeni, na najniž-ji stoonji človeškega razvoja. Že na berolinskem kongresu je Evropa uvidela. da tako ne gre na-prej. Predpisala je Turčiji, da uvede v svojih kršćanskih provincah re- forme, ki bodo zasigurale prebival-stvu vsaj najskroinnejši gospodarski in kulturni razvoj. Evropa je hotela dati kršćanskim narodom vsaj možnost, da se iz svoje lastne moči razvijejo. Toda ona je le obračala, visoka porta pa je obrnila. Z ono tursko indoleneo in pasivnostjo, ki se ustavlja vsaki pametni ideji, je vzela beroiinske sklepe na znanje, ne da bi količkaj storila za njih izvrši-tev. Konferenca veleposlanikov, zbranih v Carigradu jo je koneno 1. 1880. prisilila izdati takozvani re-formni zakon; toda samo izdati in ne izvesti. In tako ie šio naprej, deset-letje za desetietjem. Prišel je lniirz-steški program in Evropa je izsilila od Turčije vsaj to, da je ta pričela nekoliko skrbeti za varnost imetja in življenja. Macedonska žandarmerija je pričela delovati — toda kinalu ni bilo ničesar več Čuti o njenih uspe-hih. — Pred štiriini leti je postala Turčija konstitucijonalna država. — Mladcturki so proklamirali svobodo in ravnopravnost, v Carigrad so ho-dile srbskc in bolgarske, grške in albanske deputacije, narodi so slavili pobratimije — in že čez Ieto dni je bila kršćanska raja na hujšem kakor prei. Okoli in okoli Turčije pa so se razvijale kršćanske države, nedavno osvobojene, procvitalo je v njih gospodarstvo in kultuj-a in zalostno" ie zri srbski in bolgarski turski podanik tja čez mejo na polja in vaši svojih bratov, na mirno in srečno življenje svobodnega srbskega in bolgarskega kmeta. In kakor napenja oni, ki ga vklcneš v trde verige, nanenja vse svoje sile in se brani v divjem obu-pu, tako je izhruhal obim kršćanske raje v neštevilnih atentatih, v deja-nfi!\ ki navidezno nišo imela nikakš-nejra pametnega namena in učinka. Kulturna Evropa je mirno gledala na balkansko žaJoi^ro. vsi apeli so za-devali na trdi kamen status quo principa. Ookler nišo balkanske države pozabiie medsebojnih snorov in na-sprotstev ter — ustanovile trdne zveze, da pn'čno some velikansko osvobojevalno delo. Jasno so zakli-ca?e Turčiji, da jim ne gre /i teritorijalne pridobilve, temveč nredvsem 7a to. omogočiti zasužnicn m bratom svobodni razvoj. Turski odgovor je bil — mobilizacija. Toda visoka porta se je varala, če je mislila, da ustrahuje balkanske sosede . . . Varala se je pa tuđi, misleč, da ji Evropa v znamenju status quo principa priskoči na pomoč. V teh kritičnih trenutkih je imela za vse nasvete in svarila gluha ušesa; odklonila je vsako posredovanje in koneno bri-skirala balkansko zvezo z otročjo megalomanijo. In v prvem veselju nad »sreč-niin« koncem svoje vojske z Italijo jo je prevzel duh prešernosti in pre-vzetnosti. Prekinila je diplomatične stike s Srbijo in Bolgarijo in danes dopol-dne so dobili turski voji povelja, da udarijo na bolgarsko in srbsko ar-madc. Za barbarstvo in krivico gre Turčija v boj, z njenimi nasprotniki pa koraka pravica in kultura. ZopLt gleda Evropa na krvava polja tam na Balkanu, v imenu človečnosti moramo upati, da ga ni naroda, kater^a simpatije bi ne bile v taboru zclru/fj-nih kršćanskih armad. Vojno no Balhanu. Iz crnogorskih urađnih poro^il. (Od našega posebnega po-r o č e v a 1 c a.) C e t i n j e . 15. oktobra. Objavljeni so naslednji oficijalni telegrami: K r u š e v a c , 15. oktobra ob S. uri 20 min. dopoldne: Včeraj se je izvršila predaia Šipčanika na sledeči način: Komandant in veliko število častnikov je došlo na Ržanički most. kicr jih je čakal prestolonaslednik s štabom in 3-—4 batalioni. Razorože-ni zarobljeni bataljoni so se približali s komandantom-polkovnikom in ofi-cirji. Crnogorska godba je svirala tursko himno. Prestolonaslednik čestita komandantu in oficirjem, ki se otožni približajo. na junaški brambi. Komandant poda sabljo, ki mu jo prestolonaslednik vrne. Prestolonaslednik se nato razgovarja z zarob-lienimi častniki in skrbi za turske vojake. Podgorica. 15. oktobra ob fK uri 50 min. dopoldne: Včerrf! opol- dne se je izvršila predaja Tuzija, ki je bila najpreje javljena prestolona-sledniku, ki je bil s štabom na Rža-ničkem mostu. Našlo se je mnogo bojnega materijala: 9 topov, 8 mitraljez, 7000 mavzeric, 800 šotorov, mnogo konj, provijanta in municije, za kar se je napravi! zapisnik. Ključi so predani našim vojnim oblastim. Zaietnike so povedlL snoči v Podgo-rico, ki je bila vsa na nogah. da jih vidi: preko 5000 zarobljenih Turkov je korakalo po določenih ulicah. Podgorica slavnostno razsvetljena v znak radosti vsled zmage. Med za-robljenimi je 62 oficiriev z enim pol-kovnikom, komandantom Tuzija. No-coj ckoli ene ponoći se je predal tuđi Hum s precejšno posadko. ki so jo ođvedli»v Podgorico. In tako je do Skadra na tej strani brez turskih trdnjav. Radost nepepisna. Pogreb tabaroškega junaka. Danes, 15. t. m. ob 5. popoldne se je vršil pogreb podčastnika Le-kića iz Danilove bolnišnice, ki je bil pri skrivnem junaškem nočnem navalu Licšnjanov na trđntavo Tara-beš težko ranjen. Mrtvaškega spre-voda se je udeležilo mnogo najodlič-nejšega cetinjskega občinstva, mnogo članov črnngorskega Rdeče^a križa in žurnalistov. Zemeljske ostanke pokojnika, oblečenega v vo-jaško uniformo so v odprti krsti nesli iz mrtvašnice na pokopališče. Ob njegovem grebu ie milo plakala za-ročenka in tuđi v marsikateremu onih, ki so pokojniku izkazali zadrjo čast, se je svetila v očesu solza. Turčija napovedaia Srbski in Bol-garski vojno. Iz Carigrada poročajo od včeraj, dne 17. oktobra 1912: Ob pol 10. dopoldne Je izročila porta srbskemu in bolgar>ke?nu poslaniku noto s!e-deče vsebine: Vsled bolgarske in srbske note, k« tvorita vinešavanje v notranje za-deve TnrČiie ter vsled mobilizacije obeh držav in bojev ob meji, vidi porta, Kljub svoji želji obraniti mir, da je mir med Turčijo, Srbijo in Bolgarsko nemogoč. Porta je sklenila napraviti konec misiji poslanikov Srbske in Bolgarske ter pozivlja oba poslanika, da sprejmeta svoje le- gitimacije in zapustita kakor hitro je to mogoče z vsem svojim personalom otomansko državo. Srbski poslanik je že včeraj za-pustil Carigrad, bolgarski poslanik pa še ne ve, kdaj bo mogel odpoto-vati. Grško poslaništvo še ni dobilo nikakršnega obvestila porte. Iz Belgrada poročajo: Srbska vlada je popoldne poslala srbskemu poslaniku v Carigradu Nenadoviću vojno napoved ter jo naznantla tuđi velesilam. Turčija je tedaj prehitela Srbijo, kar pa je v bistvu precej irelevantno, oziroma more balkanskim državam le koristiti. Kralj Peter bo izdal danes v Nišu proklamacijo na srbski narod o potrebi vojne. Proti Skadru! Crnogorski voji pod poveJjni* štvom prestolonaslednika Danila in južna kolona pod poveljništvom generala Martinovića se bosta najbrže že jutri združili pri Skadru, da na-skočita mesto, ki ga brani Esad paša, od dveh strani. Iz Podgorice poročajo, da bodo Crnogorci poglavitno napadali mesto od severne in vzhodne strani, med tem ko bo zasedel vojni minister Martinović hoime južno od Skadra. Crnogorci računajo s krepkim odporom od strani Esad paše. Čete prestoionaslednika so vsled dolgih pohodov in neprestanih bojev utrujene. Tuđi so imeli Crnogorci precej izgub, vendar pa vlada med voiaštvom navdušenje in dobro vojno razpoloženje. Kralj Peter in car Ferdinand sta brzojavno čestitala kralju Nikolaju na uspehih njegove vojske. Kralj Peter je brzojavil, da so Srbi ponosni na uspehe svojih ju-naskib bratov. Italtjanska kraljica^ je v dolgi brzojavki čestitala svojemu očetu. Obenem mu je naznanila, da je Italija že odposlala sanitetni materija!. Preteklo noč je dospelo v Podgo-rico_250 vjetnikov iz Gusinja. Včeraj so Crnogorci vjeli 82 bašibozukov in jih prjpeljali v Podgorico. Čez London prihaja iz Podgorice porocilo, da stoje Crnogorci samo malo kilometrov oddaljeni od Skadra. Pri Tarabošu so imeli Crnogorci baje kakih 700 mrtvih in ranjenih. LISiEK. Sapho. Slike iz pariškega življenja. Francoski spisal Alphonse D a u d e t. Prevel Oton Ž u p a n č i č. (Dalje.) Skrb za hišo je popolnoma prepustila kmečki gospodinji, in kadar je zvečer premišljala, kaj je počela čez dan, da bi pripovedovala Jeanu, ni našla drugega nego obisk pri Oiimpiji, klepet preko ograje, in cigarete, ćele kupe cigaret, katerih ostanki so bih razmetani po mar-morju pred kaminom. Šest ura že... Tofiko da se je utegnila preobleči, zatekniti cvetico za pas, da mu pojde po zeleni poti nasproti... Ko pa so prišle megle, jesensko srel z vso vneino na delo, da bi nekoliko zvi-Šal svoje prejemke, ne da hi se moral onračati v Castelet. in je rrehil po ćele noči nad nacrti, slilcami ar-tilerijskeKa orožja, voz za streljivo, novih modelov za nuške. ki jih je risa I na Hettćmov račun, je kar naen-krat začutil, kako ^ra prevzema med-ioba življenja na kmetih in v šamoti, ki se ji morajo ukloniti tuđi najkrep-Kejsi in najpodvzetneiši duhovi, in za katero je nosil on že od mladih vnz, ker je bil prežive! svoja otroska leta v odljudnem zakotju, v svojem srcu pogubno kal. K temu je pripomogla tuđi materija inos,t njiju sosedov, ki sta se je ob neprestanem letanju od hiše do hiše tuđi ona nalezla, kakor sta se navzela nekoliko niune moralne pro-palosti in grozanske ješčosti, tako da sta prišla še Gaussin in njegova liubimka do tecra, da sta z veliko res-nobo pretresala prašanje. kako rn kaj bosta jedla in kedaj hodila spat. Cezar jima je poslal sodček svojega ?>žabjega vina-, in ćelo nedeljo sta izgubila s preli van jem v steklenice; skozi odprta vrata je sijalo \ klet pozno jesensko solnee in sinje nebo, po katerem so se spreletavali rožna-ti oblački, rožnati kakor resa na gori. Sedaj ni bil vec daleč čas cokelj, s slamo nažokanih, čas skuprtesra dremuckanja pred kaminom, \ katerem prasketajo panjači. Na srečo sta dobila Še drugo razzvedrilo. Nekega večera jo najde zelo vz-nemirieno. Olimpija ji je bila pravila zgodbn ubogega otrocička, ki je živci v Morvami pri svoji stari materi. Oče in mati, ki imata tesno trgovino v Parizu, ništa že par mesecev pisala niti poslala denaria. Ko je stara mati nenađoma umrla, so vzeli malč-ka čolnarji in so ga peljali po yon-skem kanalu v Pariz, da bi ga izroči-!i staršem; a nikier nikogar. Skladi-šča zaprta, mati ušla s svojim ljube-kom, oče, pijanec — prišel na kant, izginil... Res, prav čedno, v teh legitimnih zakonih!... In sedaj. :*Jej, ta mali šestletni sirotek, srčkan fc\n-tek, brez kruha, brez oblcke ra cesti. Tako ji je seglo do srca, da so jo solze oblile; potem pa kar na: »Ce bi ga vzela midva... H>- ^Ali se ti meša?<« >Zakaj?...< In prav od blizu, vsa priliznjena: »Saj veš, kako srč-no sem si želela otroka od tebe, tega-Ie bi vzgajala, učila. Taki-le malčki, ki jih kje pobereš, se ti kaj hitro srcu prirasto, kakor da so tvoji__« Opozarjala ga je tuđi, kako razvedrilo bo to nji, ki mora biti po ves dan sama in se ubijati z grdimi mi-slimi, ki ji silijo v glavo. Otrok, to je angel - varih. In ko je videla. da se boji stroškov: »To pa res ni na svetu nič, stroški . . . Premisli no, šest let mu je! ... Oblačili ga borno s tem, kar bos ti že obnosil . . . Olimpija, ki te reci razume, mi je zagotavljala, da tega niti zapazila ne bova.« >Naj ga pa ona vzame!« je menil .lean, siabe volje, kakor mož, ki čuti, da ga bo premagala njegova Iastna slabost. Vendar se je še upiral, z zadnjim, odločilnim razlogom: »In kadar ne bo več mene? . . .« Poredko-ma je omcnil svoj odhod, da ne bi ža-lostil Fani, mislil pa je nanj, da se je tolažil radi slabega gospodarstva in zatiral v sebi žaiostno izpoved de Potterjevo. >-Kakšne homatije potem s tem otrokom, kakšno breme bi si naložila ti za bodočnost! . . .« Fani so se oči skalile: »Motiš se, dragi moj, potem bi imela vsaj koga, da bi govorila z njim o tebi: imela bi tolažbo in tuđi odgovornost, ki bi mi dajala moči za delo, veselje do življenja . . .« Trenotek je premišljal, videl kako je sama samcata v tej prazni hiši: »In kje je mali?« »V Đas-Mendonu, pri čolnarju, ki ga je vzel za par dni k sebi . . . In potem — sirotišnica, zavetišče za re-veže . . .« >^No, pa pojdi*ponj, če ti ie toliko do tega . . .« Skočila mu ie okoli vratu, in ves večer je bila vesela kakor dete, igrala je, pela, srečna, razposajena, vsa izpremenjena. Drugi dan v železni-škem vozu je pravil Jean o tej odlo-čitvi debelemu Hetemi, ki je očivid-no že poznal to zadevo, a se ni maral vtikati vanjo. Zleknjen v svojem kotu in zatopijen v svoj »Petit Journal«, je jecljal^v brado: »Da, da, vem . . . to so ženske . . . mene to vse skupaj nič ne briga . . .« Potem je pomolil glavo iznad razganjenega časopisa: »Vaša žena se mi zdi jako romantična.« Romantična ali ne romantična, zvečer je bila vsa pobita, na kole-nih, s krožnikom juhe v roki, ter je izkušala vdomačiti malega morvan-skega paglavca, ki je stal v odklanja-joči pozi, s povešano glavo, debelo glavo s predivnatimi lasmi in se je odločno branil govoriti, jesti, cek) obraz pokazati, in je ponavljal in po-navljal z davečim se, enakomernim glasom: »Menino videl, Menino videl.« »Menina, to je, mislim, njegova stara mati . . . 2e dve uri ne spravim iz njega druge besede.« Sedaj ga je hotel še Jean pripraviti do tega, da bi povžil svojo juho, a tuđi brez uspeha. In tako sta klečala oba, ona s krožnikom, on z žlico v roki, kakor pred bolnim janč-kom, in mu na vse pretege z milimi besedami vzpodbujala, da bi ga pre-govorila. »Sediva za mizo, nemara se naju boji: ko ga ne bova več gledala, bo jedel . . .« On pa, ves prepaden, se ni genil in je venomer, kakor majhen divjak, godel svojo tožbo: »Menino videl,« ki jima je trgala srce, dokler ni stoje, naslonjen na bufet, zaspal, in tako trdno, da sta ga slekla, položila v neprilično kmečko zibelko, izposojeno pri sosedu, pa ni niti za trenotek oči odprl. (Dalje prihodnjiC), j. Stran 2. SLOVENSKI NAKOD. 240 štev. O razmerah ▼ turskih bolnlšnicah poročajo, da so popolnoma nevzdrž-liive in da se dogajajo tam grozoviti prizori. Turčija se tolažl. Turski listi v Carigradu skušajo pomiriti razburjeno ljudstvo s tem, da prinašajo s crnogorskih bojisč deloma izmišljena poročila. Tako pravi »Sabati^, da so Turki vzeli Crnogorcem en top in municijo. Pri Prištini je stišati grmenje topov. »Jeni Gazetta« pravi, da se pripravka velika zmaga nad Crnogorci. Turki so baje pognali Crnogorce hidi iz okolice Akove. >Agence Havas poroča iz Carigrada, da je Isa Boljetinac vdrl v Srbijo. V Carigradu govore, da so Turki preinagali Crnogorce v hudi bitki pri Podgorici ter zapienili tuđi yeč topov. * Prodiranje turske artnade. >Agence Havas- poroča iz Carigrada, da je porta zapovedala oto-manskim armadam ob srbski in bolgarski tneji, da naj pričneta prodirati proti Srbiji in Bolgarski. Policija je dobila nalog, da naj u krene potrebno proti srbsklm in bolgarskim podanikom. Ob bolgarsko - turski tnejl. Iz Carigrada poročajo, da so Bolgari v zadnjih dneh desetkrat napadli turske obmejne straže. One 13. t. m. so bolgarski četaši napadli Djehanije in Breze v sandžaku Dro-mi, dne 14. t. m. so napadli Tutusuz, toda so jih Turki pognali nazaj. One 15. so bolgarski četaši napadli Kan-bunar. * Ob srbsko - turski meji. •»Pester Llovd poroča iz Bel-grada, da se je tam raznesla vest o novih vpadih Turkov na srbsko ozemlje.Res je prišlo do resnesa spopada med srbskimi vojakj in Albanci pri Prepolcu in Mardari. Tuđi srb-ska artileriia je segla v boj. Srbi so Imeli baje 10 mrtvih in 40 ranjenih, na strani Albancev pa je bilo 200 mrtvih. Privatna vest pravi, da se je \ršil pri Prepolcu boj med Albanci in srbsko vojsko. Drugo jutro se je boj nadaljeval. Tuđi oiicijalna poročila poiriuje-jo vesti o teh bojih. pravijo pa. da so se boji vršili z regularnim turskim vojaštvom. Srbski vojski se je posrećilo Turke pognati čez mejo. Si Turčija. Jz Bukarešta poročajo: Iz zanes-liivega vira se sliši, da je na krovu romunskega parnika Kralj Karei«, ki je predvčerajšnjim odplul iz Kon-stance v Carigrad, 70 milijonov mark. Ta vsota je bila za časa vladanja prejšnjega sultana. Abdul Hami-da, v Nemčiji deponirana in namenje-na izključno v vojne svrhe. Zdaj je Nemčija ugodila in izročila turski vladi ta vojni sklad. Včeraj so v Carigradu izdali odredbo, v kateri se pozivlje policija, naj izvrši vse potrebne odredbe proti Srbom in Bolgarom. ki žive v Carigradu. V tej odredbi se ne govori o grskih podanikih. Tuđi v povelju, iz-danem na armado, ni govora o grški meji. Turski prestolonaslednik. princ Jussuf Izzedin. se je vrnil v Carigrad. Ko je stopil z ladje, je padel v vodo, vendar so ga pa takoj potegnili iz vode. Mornariški rninister. brigadni general Mahmud Mukhtar paša, ki je prevzel poveljništvo nad divizijo v Kirkilissi, je baje že odpotoval. Mi-nister za javne zgradbe Salih-paša bo interimistično vodil mornariško ministrstvo. V uradnem komunikeju turske vlade dementirajo poroćilo nekaterih listov, da je zadnji ministrski svet sklenil v slučaju vojne proklamirati moratorij. Carigradski finančni krogi ne smatrajo te odredbe za potrebne. V Štambulu so prijeli baje dva bolgarska častnika in bivšega lekar-narja v palači za milico. Osumljeni so špijonaže. Deset bogarskih usko-kov so kot špione prepeljali iz Jedrenja v Carigrad ter jih izgnali v Sivo. * ♦ * Bolgarska. »Neues Wiener Tagblatt iz Sofije poroča, da se je bolgarski polkov-nik Cenderov, ki se je po izgonu kneza Aleksandra Batenberškega iz-seiil, vrnil iz Petrograda in prevzamc poveljništvo nad prostovoljci. Bivši minister Genadijev je že pred par dnevi odpotoval kot prostovoljec na Južno Bolgarsko. Zbornični predseđ-nik Danev je izjavil, da postopa Italija napram Bolgarski korektno. Ce bi se začela akcija balkanskih držav že pred šestimi meseci, bi Turčija že tedaj sklenila mir z Italijo. Štab prve bolgarske armade pod generalom Kutinćevom >e odpotoval k bolgarski armadi. Poveljnik druge armade je general Ivanov, povelinik tretje armade pa general Dimitrijev. Na strani carjevi stoji general Savov. Pravi šef generalnega Štaba je general Hajčev, ki ga smatrajo za mir-nega in previdnega strokovnjaka. Srbija. iz Belgrada poročajo: Položaj postaja vsako uro bolj kritičen in balkanski kabineti delajo na vse kriplje. Srbski ministrski predsednik Pasič je izjavil, da je razvoj nadalj-nih dogodkov odvisen le še od poro-čil iz Sofije in iz Aten, kaiti balkanske države hočejo v vsakem ozlru enotno post opat i, ker imajo vsi ene-ga sovražnika, Turka. in zasledujejo vsi en cilj, to je osvoboditev od tur-škega gospodstva. Za nobeno ceno se ne da Srbija izzvati od turskih provokacij in noče vprizoriti nobene vojne akcije ob meji, dokler ni formalno napovedana vojna. Sicer je to vedno težje, kajti poročila, da so Turki prodrli pri Merdari se potrjujejo, kljub temu pa hoče ostati Srhija mirna, dokler ni napovedana vojna. Iz Belgrada so došla poročila, da je odpotoval sno-či srbski krali Peter v Nis. kraljevski dvor pa se je preseli! v Kragujevae. Oanes zjutraj pa je odpotoval v Nis tuđi prestolonaslednik s svojim štabom. Srbija je v zadnjem času odredila nekaj izprememb tuđi v dirlo-matični službi. Med drugim je dobil včera? srbski poslanik na Dunaju Simić ukaz, ^a mora nemudoma od-potovati v Rim. Dalje je odredila srbska vlada, da ustavi izplačevanje vseh državnih ustanov za srbske di-jake. ki studiralo v inozemstvu. Srbska, bolgarska, crnogorska in tuđi turska vlada so se obrnili na avstrijsko družbo za zgradbo letalnih strojev zaradi dobave * novih aeroplanov. BolRarska vojna uprava je že naročila 8 letalnih strojev. Grška. Grška energično vztraja pri svojih zahtevah napram Turčiji. Ker ni gotovo, če je bila zadnja grška nota izročena porti, je grško posla-ništvo to noto notificiralo velesilam. (irska rota je identična z notama Srbije in Bolgarske. Iz Aten so došle vesti, da so se včeraj opoldne začete sovražnosti med Grško in Turčijo. Turski poslanik »e odootoval včeraj s svojim osobjem iz Aten. Varstvo mrskih interesov v Turčiji prevzame-ta Franc?'a in Rusija, varstvo turskih interesov na Balkanu pa Nemčija. Na grškem vlada med celim narodom veliko navdusenie za vojno proti Turčinu. Za vojno vneti so tuđi duhovniki. pri čemer ni izvzeta višja duhovščina. Tako poročajo iz Aten. da je škof v Trikali, v mestu, ne da-leč od turske meje. zbral močno le-sjijo. ki jo tvorijo duhovniki niepove škofije. Ta legija 2re v boi proti Tur-kom pod povelistvom Škofa samega. Ta korak trikakkega škofa je vzbu-dil med ostalo grško duhovščino veliko pozornost in najnovejse vesti poročajo. da so začeli duhovniki po ćeli (irski posnemati trikalskega škofa in njegovo dubovščino. Zani-marje za vojno proti Turkom in na-vdušenje je prevelo tuđi Grke v Turčiji. Neorestano prihajajo v Atene turski uhežniki Orki, ki prestopnio v grško armado, ker se noČejo hoje-vati za Turčijo nroti svojim br tom. Ti ubežniki so večinoma mladi. ' rep-ki Ijudje in grško ljudstvo jih po-vsod živahno pozdravlja in izdatno podpira. V Braili govore, dn je turska vlada vsled posredovanja velevlasti sklenila, opustiti v carigrajskem pri-stanisču usidrane grske parnike s tu— jim hladom skozi morsko ožino. Do tega sklepa je prišlo predvsem vsled intervencije ruske vlade, ker ima Rusija na teh ladjah žita za kakih petdeset milijonov frankov. GršKi narniki pa. ki so še v romunskih pri-staniščih, ne bodo smeli več pasirati ožine. Kreta. Glede Krete poročajo i/. Londona, da namerava angleška vlada sporazumno z ostalimi velesilami definitivno rešitev krečanskega vpraša-nja odložiti do konca balkanske vojne. To poročilo je jako znacilno za Anglijo in druge velesile. Najnovej-še izjave Venizelosa v grskem parlamentu glede Krete ne smatrajo velesile za toliko važne, da bi morale velesile takoj intervenirati. Vojaška intervencija velesil bi bila samo ta-krat umestna, če bi nastali na Kreti res veliki in resni nemiri. Dokler pa Krečani tako mirno manifestirajo, je vojaška intervencija velesil ne-umestna. Krečansko vprašanje ostane torej v ozadju, najpreje mora biti po mnenju velesil rešeno balkansko vprašanje. Takrat sele priđe krečansko vprašanje na dnevni red eventualne evropske konference. Turčija seveda s tem ni zadovoljna. Raz- širile so se vesti, ki so oficijalne, da izroče turski zastopniki angleški, franeoski in ruski vladi noto, v kateri Turčija energično protestira proti temu, da bi se dopustili krečanski poslanci v grški parlament. Turčija očita v tej noti, da so velesile glede tega vprašanja odnehale od zahtev, kajti pred izbruhom balkanske vojne tega velesile nišo pripustile. Krečani so navdušeni za vojno, oprostiti se hočejo turškega jarma. Včeraj so poslali 3 stotnije vojakov v Atene, 100 prostovoljcev pa se je odpeljalo v Makedonijo. »Vossische Zeitung« poroča iz Pariza: Sedaj se vrše med velesilami pogajanja glede stališča velesil zaradi Krete. Za trenutek se je pojavilo mnenje, da je treba Kreto blokirati, to namero pa so takoj zopet opustili, ker bi bilo za to treba 16 vojnih lađi]. Sedaj hoćejo poslati v kreCanske vode po eno angleško in eno franeosko, eventualno tud! eno (talijansko vojno ladjo. Te vojne ladje pač ne bodo mogle preprečiti, da bi se odpeljali kretski prostovoljci na Grsko, teoretično pa bo vzdržana sultanova suvereniteta nad otokom. Pariški »Temps< prinaša brzojavko svojega dunajskega poroče-valca, glasom katere se je angleški poslanik na Dunaju oficijalno izrazil, da hoče Angleška zasesti Kreto. Romunska. Romunski minister za zunanja dela je dobil včeraj dopoldne brzojavko romunskega poslanika v Sofiji, da je romunski parnik »Prince-zinja Marija« odplul s turšimi begun-ci na krovu iz Varne v Konstanco. Bolgarski uradni krogi izjavljajo, da je zadržal parnik pristaniški kapitan, ki ima za sedanje čaše sicer stroge ukaze, ki jih je pa v tem slučaju nepravilno tolmačil. Ruska. Turski poslanik v Petrogradu energično dementira vest iz Petrograda, da bi Rusija koncentrirala mnogo vojaštva na svoji turski meji. Velesile in vojna. Proti specijalnemu poročevalcu »Pester Llovda« se je baje izrazil avstro-ogrski poslanik Ugron v Bel-gradu: Sedaj je izginilo vsako upa-nje na mir. Sedaj molči diplomacija in govore topovi. Evropa bo pač morala v prvem času pustiti dogodkom na Balkanu svoj potek in sele pozneje bo mogla poseči vmes, kadar bo pri-šel čas. Lahko izjavim, da je dosedaj ruska diplomacija postopala najbolj korektno in lojalno skupaj z Avstro-Ogrsko. Iz Berolina poročajo, da je vest nekaterih listov glasom katere bi se bile Rusija in Avstro-Ogrska spora-zuineli, da srne Avstriia zasesti Sandžak, kakor hitro prodro v Sandžak srbski ali crnogorski vojaki, očitna neresnica. Tuđi je najbrže neresnična vest, da se sestaneta cesar Franc Josip in ruski car, dasiravno je razmer-ie med ruskim in avstrijskim dvorom najboljše. Pri Poincareju se je vršil včeraj razgovor poslanikov, med njimi tuđi avstro-ogrskega in rus^ega, ter so bili vsi edini v tem, da je treba vzdr-zati /vezo med velesilami, da pa sedaj o kakem posredovanju ni govora. Sele ko bo končana prva odločilna bitka ter bo mogoče spoznati, na ka-tero stran se nagiba zmaga, bo čas, da posežejo velesile vmes. \z Pariza poročajo. da je baje Srbija obljubila Rusiji, da ne bo prodrla v sandžak novopazarski, fran-coska vlada se sedaj trudi doseču če bi Srbija vendar bila primorana pre-stopiti meje Sandžaka, da Avstro-Ojrrska ne izvaja iz tega med vojno nikakršnih konsekvenc. Obljuba Srbije, da trajno ne bo zasedla Sandžaka, ostane veljavna in pre-vzameta za to garancijo Francoska in Rusija. Kakor zatrjujejo dobro podučeni krogi, doslej Še nikdo ni Avstro-Ogr-ski predlagal. da naj ne izvaja nika-kršnih konsekvenc, če bi Srbija med vojno vendar prodrla v Sandžak. Di-plomatičnim krogom se zdi verjetno. da je Srbija kaj takega obljubila Rusiji in da ima Francoska svoje posebne namene pri tej obljubi. Vse velesile "se sedaj po izbruhu vojne tru-dijo, da bi obranile mir v Evropi in v tem ztnislu se je izrazil tuđi grof Berchtold v delegacijah, ki je izjavil, da je politika Avstro-Ogrske po-vsem mirna, pač pa z dostavkom, da bo Avstrija vedela varovati v slučaju potrebe svoje vitalne Interese. Ljubljanski ottinslii svet. Ljubljana, 17. oktobra. Tako kratke Javne seje občin-skega sveta še ni bilo pod županova-njem župana dr. Tavčarja, kakršna je bila včerajšnja, toda to večidel vsled lekcije, ki so jo dobili v zadnji seli klerikalci. Klopi S. L. S. so bile precej zapuščene, dasiravno klerikalni občinski svetovalci nišo čutili potrebe, da bi svojo odsotnost vsaj upravičili. Točno ob 6. uri je otvoril župan dr. Ivan Tavčar sejo, konstatiral sklepčnost ter imenoval za overova-telja zapisnika gg. občinska svetnika Pavšcka in Struklja. Svojo odsotnost so opravičili gg. občinski svetniki Kos, L i 11 e g in K r i s t a n. 2upan dr. Ivan Tavčar nato naznani, da je med tem umri občinski svetnik Štefan Lapajne, ki ga priporoča občinskemu svetu v blag spoinin ter je župan v imenu občinskega sveta že izrekel rodbini svoje sožalje. Blag mu spomin! Občinski svetniki se v znak sožalja dvignejo s sedežev. »K. k. Gesellschaft der Musik-freunde« na Dunaju je poslala dopis, v katerem naznanja stoletnico svojega obstanka ter vabi na svojo stoletnico 30. novembra 1912. Spored je razgrnjen v registraturi. Ker ni ugovora se nato zapisnika zadnjih dveh sej odobri. Nato poroča v imenu sta/vrbnega odseka občinski svetnik g. Stem-b o v o dopisu stavbnega podjetja »Alpenlandische Baugesellschaft* glede neke izpremembe pri izvršitvi obrežnih zidov ob bregovih regulirane Ljubljanice. »Alpenlandische BaugesellschaftSokol« ima svoj občni zborv nedeljo dne 20. oktobra ob 3. popoldne pri Fr. \ ede-niku. Potrebna polnoštevilna udelež-!ia. — Iz Hrastnika. Narodna či-lalnica vabi na svoj letni občni zbor, ki se vrši dne 20. t. m. ob 4. popoldne v društveni sobi. Pristop imajo tuđi nečlani. — Iz Š t. Petrav S a v i n-s k i dolini. Sentpeterska požarna liramba se iskreno zahvaljuje vsem prijateljem in podpornikom, kateri so pripomogli, da se je njena veselica tako krasno obnesla. — Iz Gradca. Slovensko podporno in izobra-/evalno društvo »Domovina« priredi v nedeljo dne 20. oktobra v gostilni (jlanzer, Klostergasse 5 (Zur VVein-iiecke). svojo vinsko trgatev. Spo-red: tamburanje, petje in ples. Drobne novice. Iz Gradca poročajo: 7 zastopnikov trgovine in obrti je ustanovilo v novem graškem mestnem svetu poseben klab, kate-remu načelujeta deželni poslanec Krebs in Welisch. Nemški nacijonalci nišo seveda nič kaj veseli tega separatizma v svoji že itak slabotni veči-ni. — IzGomilskega. Dne 13. oktobra so našli v Volski mrtvo de-kio Marijo Ribić. Služila je v gradu Strosneku in bila noseća. Ali gre za samomor aii zločin, bo dognala pre-iskava. — Iz Gradca poročajo, da se je državni posianec Malik porav-nal z Ornigom in dr. Plahkim iz Ptu-ja v znanih častnih zadevah. o kate-rih bi se imelo še razpravljati pred sodiščem v Mariboru in Gradcu. Naj-bolj veseli bodo te poravnave famozni nemškonacijonalni sodniki na Spod. ^tajerskem. Iz Šfc. Janža na Dr. p. nam poročajo: Tu so priredili klerikalci minulo nedeljo shod. na katerem je »govoril- gosp. državni poslanec Mirta Brenčič. V svojem govoru si je krepko privoščil dr. Ploja, dr. Jurtela in ćelo — lastne volilce. Napadel je namreč domaćega župana in občin-ske odbornike, ki so ga razun ene iz-jeme vsi — volili! Neumestni napadi in dolgovezno klepetanje o rečeh, ki jih niti ne razume, to je vse pozitivno dc!o nošhnca Mihe iz Spuhije! Iz Maribora narn pišejo: Tuđi Straža je registrirala ororočila graških listov o pogajanjih za dela-zmožnost štajerskega deželnega zbora in dostavila: ->V kolikor izve-itio mi iz krogov naših poslancev. 'oročilo (graških listov) ni nopolno- '.a resnično. ker se bodo pogajanja >e nadaljevala. Poročilo je izšlo men-aa iz viadnih krogov. ker vlada s svojim pasivnim stališčem preče] vira napredek sedanjih pogajanj.« Kdor pozna domišljavost in ošabnost Korošec-Verstovšekove klike, ki bi rada edina zapovedovala celemu ^tajerskemu, se bo nad tonom v teh stavkov začudil. Dosedai še ni bilo nič čutiti iz iavnega govorenja kle-rikalcev, da bi vendar utegnil priti rudi — polom. Gosp. dež. odbornik Robič je prinesel menda zadnjo nedeljo slabe novice v Maribor. RorošNo. V Št. Vidu ob Glini se je ustreiil 4»>!etni posestnik in trgovec klobučar fr>Mp D i t n e r. Samomor je izvršil >!ed neozdravljive bolezni v grlu. Zastrupila se je v neki celovški gostilni 2SIetna služkinja Marija Schretnerjeva iz Beljaka. Sa-momor je izvršila vsled nesrečne Iju-rezni in zaradi brezposelnosti. Odpe-Ijali so jo v brezupnem stanju v bolnico. Izgubil se je v Volšperku 601etni pomoćnik, izdelovalec krtač. Franc Cerar, rojen Ljubljančan. Mož je šel na semenj, vzel s sabo vse prihranke in se ni vrnil. Sumijo, da je moža kdo kam zvabil in oropal in pobil. Primorsko. Poskušen umor iz maščevalno- sti. Včcraj zjutraj ob 7. je napadel na trgu Dante v Trstu dninar Artur li r a b e c iz Velinja pisana neke špedicijske trvdke Karla Koha-čeka. Po kratkem prerekanju je potegnil samokres in ustreiil trikrat nani. Ena krogla je zadela Kohačeka v prsi in bila bi smrtna, da jo ni osla-oila debela iistnica, ki jo je imel Ko-liaček v notranjem žepu. Hrabca so aretirali. Priznaj je. da je imel namen K'ohača umoriti, češ, da ga ta vedno Preganja. Ukradeno denarno pismo. Iz Po-rLČa poročajo, da so pri predaji pošte na parniku »Arsa« pogrešili denarno ! 'smo, naslovljeno v Volosko. V pi-niu je bilo 1756 kron 30 vin. O sto-nlcu nimajo še nobene sledi. Za crnogorski Rdeči križ je nadala občina Milna 600 kron, občina 1 'ibrovnik pa je darovala v ta na-nien 1500 kron. Podaljšanje iadjenice na Rekl. Pomorska oblast je sklenila, da se rfjdaljša sedaj 75 m dolga ladjenica ; za 45 m, da vsprejema lahko tuđi i večje parnike. • * ~ ~ i Splovljenje nove avstrljske kri- žarke. Meseca novembra bodo spustili na Reki slovesno v morje prvo vojno križarko, ki je bila zgrajena na reski iadjedelnici.Pripravljaio se velike siovesnosti povodom splovljenja. Botrca nove križarke bo guverner-jeva soproga grofica Sofija \Vieken-burgova. Dunajski kurir. Včeraj je prišel iz Dunaja kurir z depešami za črnogor-skega kralja. Kurir je napravil nj Reki zamudo, ker se mu je polomil pri Šentpetru aviomobil in so ga še le za njim pripeljali. Vkrcal se je nato na parnik »L]ngaro-Croate<, ki je od-plul s triurno zamudo v Dalmacijo. Porotna lista v Trstu. Od jutri 19. t. m. pa do soboto 26. t. m. bo razstavljena v preddvorani mestnega magistrata porotna lista in sicer od Q. do 12. dopoldne. Tam se sprejema-jo tuđi pismene in ustmene pritožbe. Tržaška porota. Včeraj se je vršila pred tukajšnjo poroto obravnava proti lastniku gledališča s punčkatni, 26letnemu Hiparhu Steiuli iz Splita, ker je ukradel med vožjo na tržaš-kem tramvaju Josipu Maionici iz že-pa denarnico z 1920 K. Izid obravna-ve še ni znan. Tatvina je dokazana in obtoženec ne more tajiti tatvine, ker je bil zasačen skoro in flagranti. Izptistlli so iz preiskovalnega za-pora lastnika trgovine s steklom in porceianom Tomšiča iz Trsta, ki je na sumu, da je sam podtaknil v svojo trgovino ojjen«, da bi doMl veliko za~ varovalnino. Morilec matere. Koblitz iz Prnge se je baie že 7. avgusta v gostilni \ ala v Devinu ustreiil. 0 izgovarjavi „I". Predvčerajšnjem te predaval v Mestnem domu« g. 2upančič o izgovarjavi ?>]. v slovenščini. Ker predavanje ni princslo onetra dokaza, ki smo ga pričakovali in ker vlada med občinstvom veliko zanimanje za vzroke. ki so napotile našega nesnika. da se je zavzel za i^govar-janje 1 kot v oziroma u. hočemo podati tu v Mstvu ogrodje vsega nje-goveea predavanja. Vsak jezik stremi po izpopolnit-vi. vsak narod hoče prepojiti svoj jezik s svojim duhom, samo pri nas vidimo prav poeosto, da ćelo inteli-genti delajo najhujše nannke v slo-venskem jeziku. Oledališče bi morala biti pri nas tfsta praktična šola, kjer bi Sfovenec lahko poslušal vsaj dve uri vzdržena svoj jezik čist in nepokvanerr. Pravilno je omenil pre-davatelj nadafje. da ni vprašanje elovania zgolj zadeva kaprice, mar-več da tiči za tem vprašarjem še dru? globokejši pomen, tuđi ne gre zavračati nasprotnika elovanja oh-metavati s psovkami, ker ie vendar iasno, da je imel pri uvedbi iz^ovar-»ave na v ali u svoje tehtne vzroke, če se tuđi ti vzroki morda drugim ne zde dovolj tehtni. Tuđi ni bilo stišati za časa elovanja z nasesra odra pra-vega domačega I, slovanskega 1, nego je bil to srednji nemški 1. ki se že nevarno približuje !j. Ze starega Hu-sa so bolela zaradi tega I ušesa. Treba je bilo vpeljati oni 1, ki ga je po Trubarju izgovariati kot u ali pa debelo, po bežjaško, oni 1, o katerem pravi, da ga izrekajmo »z iezikom zavalčnim . Courtenav imen.;je slo-\rensko elovanje dekndentskn in na^ ši jezikoslovci so priznali slovanski 1 kot odgovarjaioč duhu našega naroda. S tem vprašanjem so se bavili Fioliorič. Trubar, Vodnik. Metelko, Prešeren, Stritar, Strekelj. Škrabec in drugi in Trubar pravi, ko govori kako je treba pisati in govoriti > Bog ve, mi smo mnogr> premišMcvali . Znanstveno je vprašanje elovanja rešeno zato je izgovarjava na v pravilna. Tu smo potresali dokaza, ki so ga prinesii jezikoslovci za izgo-varjavo 1 kot v ali u. kar bi bilo moglo edino raznršiti naše pomisle-ke v tem oziru. Toda tega dokaza g. /^upančič niti noskusil ni, marveč se ie začel nato baviti takoi z nasprot-niki izgovarjave na u. Ne eporeka-mo njegovi trditvi. da glede blago-glasja jezika zavzema Cankar gotovo prvo mesto, toda to mesto zavzema ne glede na to, ali se izgovarja 1 v njegovih spisih kot 1 ali u in naj Cankar sam izsrovarja 1 se tako do-sledno kot u. To ni nikak argument in bi tuđi ne bil še, če bi ves vrhniški okraj govoril tako, kakor govori Cankar. Kaj nas briga nadalje tuđi, če pravijo tujci, da je naš jezik trd, to morejo trditi samo oni. ki našega jezika niti malo ne poznalo. Jezik je za nas in ne za tuje kritikastre, pa naj bi bila nam prirojena iz^ovarja-va za tujca še tnko neblago^iasnega 1 ali u. Predavatelj ie omeni! franco-ski jezik. Prav, tuđi mi iaiiKO prezi-ramo tako bevskanje in lahko izgo-varjamo pismenke ali pa drugače, samo če je v duhu naroda. Kar mat' me učila me mika zapet, kar starka zložila . jo lično posnet. To je prava pot in tako tuđi govorimo, oziroma vsaj govori pre-prosto ljudstvo. Afektirani 1 seveda ne more prodreti in tuđi ne bo pro-drl in tega nam niti na misti ne priđe braniti. Res je tuđi, da ^a ni pri nas salona, v katerem bi kot u ali v izgovorjeni 1 ne mogel eksistirati. Res je, toda tuđi to še ni dokaz, da je izgovarjava na u pravilncjša, kakor eikanje. Saj izgovarjamo tuđi resnično povn, vo\ k in ne poln, volk toda treba je, da nam om, ki zago-vaija elkanje, pove svoje razloge, om ki zagovarja izgovarjavo na u pa svoje. Potem se borno pomenili nadalje. Če pa izgovarja kdo poin, zaradi tega mu Še ne borno očitali, da ne govori v duhu slovenskega jezika, ftlagoglasje, kakor poudarja Župancič po vsej pravici, obstoja v izbranosti misli in izraza in ne v iz-govarjanju kake posamezne črke, pa naj tuđi Župančič v isti sa;>i odre-ka izgovorjenemu 1 v gotovih sluča-jih eksistenčno pravrico. Pri petju: Morda, in to je stvar nazirala glas-benikov, je v polnoglasnejši, lepši, lažji, in vendar ne gre zarad* tega že a priori zametavati 1. Tebtnejši je vzrok, da govori velika većina našega narod« 1 kot v in tako izgovarja I kot v tuui inteli-gent, pretiranje v tej izgovarjavi pa tuđi ni zdravo. Saj se izgovarja tuđi biva, bva, šva, devova, in vendar ne bomo vpeljali to izgovarjavo v naš vsakdanji jezik oni, ki lega nismo vajeni. Tedaj nihil nimis, srednjo pot pa bomo našli, da bo ostai naš jezik vsaj tako blagogrlasen, kakor je sedaj pa naj potem elkamo v neak-fektiranih mejah ali pa lzgcvarjamo v. Da pa se moremo odločKi za eno ali drugo nam je treba dokazov. ki nam jih bodo princsli jezikoslovci in ki smo jih pričakovali tuđi od predavanja g. 2upančiča, ki pa so izostali. Za vzvišen jezik jc treba vzvišene misli, za vsakda'ijost se gotovo ne priklada vzvišen jezik, toda to le zato ne, ker tega nismo vajeni. Kadar bomo prišli tako daleč, da se bodo naše ženice pomenjkova-le tuđi kadar kupujejo zeije, v lepi slovenščini, bo končan tuđi boj ali 1 ali v. Toda nekoliko bo treba še po-trpeti, elkanjem se zdi danes še 1 ravno tako naraven, kakor izgovar-jalcem uja v u. Pričakovali smo, da nam bo podal g. Zupančić dokaze za i/Rovarjavo 1 kot u ali v, t^da tega dokaza nam ni podal. zaradi tega tuđi še ne more biti končano vprašanje, česa naj se držimo ter pričaku-jemo. da priđe tozadevno do resne polemike med pokiicanimi činitelji. Po predavanju g. ^upančiča je govoril g. urednik Rasto \y u s t o -s 1 e m š e k o svojem nedavnem po-tovaniu po Albaniji ter je svoje zelo zanimivo predavanje razja^njeval z izborno uspelimi skioptičntini slika-mi. ^eleti bi bilo, da se tuđi taka predavanja še večkrat ponove, da dobi naše ljudstvo vpogled v razine-re na Balkanu. Takrat bomo mogli tuđi natančnejše poročati o tem- ve-lezanimivem predavanju. Dnevne vesti. ~ Nervozni klerikalci. Ko je ranjki kardinal Missia angažiral takrat le po svojih anarhističnih nag-nenjih znanega dr. Šusteršiča za kle-rikjlno politiko, mu je pred vsem pri-poročal, naj bo bolj papeški kakor papež in bolj dinastičen od ćele dinastije, ker mu bo potem mnogo priza-nešeno in mnogo dovoljeno. Priporo-čal mu je to tem toplejc, ker je Missia sam izkusil, kako dobro se to obrestuje. In dr. Susteršič si je ta nauk vzel k srcu in se je vedno de-lal, kakor da je služba c. kr. dvorne-ga lakaja njegov življenski ideal in je vedno nastopal tako, kakor da je iz-ključno priviligovani zakupnik vsega patriiotičnega mišljenja in čustvova-nja na Slovenskem ter je z železno doslednostjo vedno črnil in denunci-ral svoje politične nasprotnike. Zaradi tega niegovega velikega patrijotiz-ma mu ie bilo marsikaj prizanešeno ir! odpuščeno, in dovoliti si je smel marsikaj, česar bi si kdo drugi ne smel dovoliti. Ni čuda torej, da je zdaj vsa klerikalna stranka nervozna in razburjena, ker je dunajska »Montags-Revue« tako vehementno prijela dr. Šusteršiča, kako se je mogel združiti z dr. Starčevićem, ki ga rečeni list dolži. da je ne samo so-vražnik monarhije, nego tuđi »naj-bojj perfidni konspirator zoper dinastijo.« Tako silno neprijetno je to klerikalcem, da se »Slovenec« še po-vedati ni upal, kako dolžitev je »Montags-Revue« izrekla zoper dr. Starčevića. In kar je še najbolj zna-čilno: niti ene besedšee ni »Slovenec« zapisal v obrambo dr. Mile Starčevića, s katerim je vendar tako tesno združen. Kar zatajil ga je in odpravil »Montags-Revue« z zaničljivo opaz-ko, da je judovski papir! Ze dolgo ni bil »Slovenec« v tako veliki zadregi, in bila klerikalna stranka tako nervozna, kakor zdaj, ko so jo začeli podajati s tištim orožjem, s katerim so klerikalci doslej na vse načine skušali ugonobiti svoje politične nasprotnike. Kaka infernalna denunci-jantstva so že zagrešili klerikalci; že leta žive od denuncijacije in posku-šali bi še dalje podpirati svoje počet-je z denunciiacijami. Zdaj pa kaj ta-kega! Res, bridko je, če priđe vpii-ven list, ki je ceio že nekaj ekscelen-cam izkopal prezgodnji grob, pa udari s takim mečem! In nad vse značil-no je, da dolži ta list dr. Šusteršiča, da je zaveznik »najbolj perfidnemu konspiratorju zoper dinastijo«, »Slovenec^ pa vse to kar zamolči in se še odgovoriti ne upa. + Deželni šolski svet. V jutri-šnji seji deželnega šolskega sveta nameravajo klerikaici nov atentat na kranjsko šolstvo. Odstraniti hoče-jo ne le vse tište nadzornike, ki nišo klerikalci, inarveč tuđi tište, ki so klerikalci, a bolj zmerni. Na ta način hočejo spraviti solo in učiteljstvo v popolno odvisnost od klerikalizma. -I- Nemci beračijo pri Sloven-cih. Res, čudni so ti patentirani Nemci. Ljuto sovražijo vse, kar je sloven-skega, boj vodijo na vseh poljih proti nam in poznajo nas samo takrat, kadar bi radi od nas kaj denarja. Te dni smo povedali, da iščejo zdaj denarja pri nas za tište tkalce v nem-škern delu Češke, ki so jim še vedno dosti bolje gedi, kakor navadnim slovenskim deiavcem in kočarjem. Zda) zopet razpošilja učitelj Hartwig Hru-za v Hiittendorfu im Bohmerwald po celem Kraniskem dopisnice za denar, da bi šoIšWim otrokom mogel pre-skrbljevati obed. Pri nas je dosti lač-nih šolskih otrok, pa še ni nikomur prišlo na misel, da bi šel med bogate Nemce na ČeŠkeni prosjačit. — Veteran slovenskih igral-cev gospod Julii Šusteršič je umri po daljši bolezni v Trstu. Pokojnik je bil dolgo časa eden ste-brov slovenskega gledališča. Začel je svoje dramatično delovanje še v prvi dobi slovenskega gledališča, in bil vrstnik Schmidta, Podkrajškove in Kočija. Njegovo gledališko ime je bilo Sršen. Kot komik je bil pri ob-činstvu zelo priljubljen. Ko je staro gledališče pogorelo, je Sršen - Šusteršič sodeloval še pod Borštnikom v stari čitalnici, potem pa Je popustil dramatično umetnost in šel za soli-citatorja k dr. Brejcu v Celovec, od-koder je prišel k dr. Rybafu v Trst. Tu je tuđi parkrat sodeloval pri dramatičnih predstavah, vendar se svoji priljubljeni umetnosti ni več posvetil. — Akademija. — Iz zgodovine verstva južnih Slovanov. Predavanje se bo tikalo zlasti ozeinlja. kier se je na grozo vse Evrope začel prav-kar vojni ples (Crna gora. Makedonija, Stara Srbija itd.). bo pa važno tuđi radi slovensko - hrvaškega pra-vaškega sestanka, ki se bo vrši! v soboto in v nedeljo v Llubljani. Pre-dava gosp. prof. dr. Fran Ilešič v pe-tek, dne 18. oktobra t. 1. ob 8. zvečer v veliki dvorani ^Mestnega doma-. — Za »Crnogorski rdeči križ« so nabrali slovenski dijaki ljubljanske realke 8 K 27 vin. in jih poslali našemu uredništvu. Dali so s tem sl-jajen zgled slovenski javnosti, ki tuđi naj odpre roko in srce za brate na Balkanu, ki se bore in mro za »krst častni i slobodu zlatnu-. Nadejamo se, da se kakor po Dalmaciji in v Trstu, tako tuđi pri nas osnuje društvo »Rdečega križa« za nabiranje darov ranjencev v balkanski osvoboditelj-ni vojni. — Pošiljanje časopisov v ob-mejne kraje. V zadnjem času se pošiljanje časopisov v obmejne kraje ne vrši v tišti meri, kot bi se moralo, ker se v za to določenih trafikah ne nabere toliko časopisov, kakor Drejš-nje čaše. Da pa ta prepotrebna akcija ne preneha, prosimo vse one, ki jim je na tem ležeče, da prinašajo zopet prečitane časopise v obilni meri v doli navedene trafike. Prosimo pa še posebno za ilustrovane liste, za poučne tednike in mesečnike, kajti po teh posega ljudstvo y obmej-nih krajih najraje. Prosimo cenj. rodoljube naj se odzovejo v čim naj-večjem številu našemu pozivu in prinašajo Časopise in liste v sledeče trafike: Dolenec, Prešernova ulica; Kleinstein. Jurčičev trg; Šešark, Šelenburgova ulica in Velkavrh, St. Jakobski trg. rBranibor«. — Sole in tujski promet. Naučno rninistrstvo je naročito deželnim šol-skim svetom, naj se ozirajo pri pouku, posebno pri pouku domoznan-stva na ljudskih, mesčanskih in srednjih šolah na bistvo in pomen tujske-ga prometa. V to svrho naj se sprej-mejo pripravna berila v šolske knjige, ki nudijo pri razlaganju najboljšo priliko, da se šolski mladini pojasni bistvo tujskega prometa. — Zakotni posredovale! za po-morščake - začetnike. V zadnjem času se često dogaja, da se mladeniči, ki se nameravajo posvetiti pomorski službi na jadernicah, obračajo do po-sredovalcev v Hamburgu, ki po raznih časnikih ponujajo svoje posredovanje — seveda za drag denar, ki ni v nikakem razmerju z njihovim posredovanjem. Poudariti pa je treba, da je za malo število jadernic mrtogo prevec mladih pomorščakov - začet-nikov in to brez teh dvomljivih po-sredovalcev, ki Ie giedajo na svoj lastni dobiček. Kdor namerava tedaj vstopiti na kako ladjo - jadernico kot pomorščak - začetnik, naj se obrne na javne tozadevne oblasti in ne na take zakotne posredovalce. — Vozovi morajo Imeti ponoči luč! Deželno predsedstvo je iznova opozorilo vsa okrajna glavarstva in mestni magistrat, da morajo imeti vsi vozovi vseh vrst v nočni dobi, to je od mraka do zore prižgano luč. Pre-stopke je kaznovati z globo ali z za-porom. Ker tuđi vozniki v Ljubljani večkrat nimajo v mraku in ponoči razsvetljenih vozov opozarjamo na določbe cestnopolicijskega reda. — Vozniki v Ljubljani še vedno ne vedo, da je vožnja iz Frančiškan-ske ulice na Dunajsko cesto prepo-vedana in kazniva. Zaradi prometa, ki se s tem ruši, opozarjamo na to prepoved ljubljanske voznike, da se ognejo kaznim. — Mestni zglaševa'ni urad bo jutri zaradi snaženja uradnih prosto-rov za stranke zaprt. Izvzete so samo res nujne in neodložljive zadeve. Urari ]e v Idriji v ponedeljek zjutraj rudniški strojnik gosp. Karei Habe. Pokojnik je bii sele v 54. letu svoje starosti in je podlegel dolgo-trajni in težki notranji bolezni, za katero je zastonj iskal leka v Idriji in Gorici. Pokojni Habe je bil marljiv in vnet somišijenik narodno - napredne stranke in vztrajen boritelj za pravice delavskega stanu. Bil je med ustanovitelji delavskega bralnega društva in političnega društva »Ena-kopravnost< v Idriji. Pred nekaj leti še je bil eden najboiiših agitatorjev za narodna in napredna načela v Idriji in okolici. Sam globoko preši-njen za narodna in napredna načela, je hotel i druge pridobiti za narodno in napredno stvar in jo zlasti razširtl med delavskimi sloji. Svoječasne le-pe uspehe, ki jih je mogla zaznamo-vati narodno - napredna stranka v Idriji. ie mnogo pomagal pridobiti pokojni Karei Habe. V Habetu je imelo delavstvo svojega prvega or* ganizatorja na narodni podlagi in ie kot tak prebil najtežje čaše v Idriji. Še ob smrti je dokazai svojo Ijube-zen do zatiranega naroda, zapustil je 200 K za kamen narodno - napreci-nemu skladu Ciril - Metodove družbe. Idrijski narodno - napredni so-mišljeniki so mu priredili lep zadnji sprevod. na pokopališču so mu pevci delavskega bralnega društva zapeli dve žalostinki. Bodi našemu vrlemu in značajnemu somišljeniku ohranjen trajen in najboljši spomin! Konkurz je napovedal trgovec Josip T o ni š i č v Ilirski Bistrici. Mladi mož je bil marljiv in zmožen, a čaši so pač hudi . . . Elektroradiograf »Ideal«. Danes, v petek, dne 18. oktobra specialni večer s sledečim sporedom: 1. Wa-les. (Potovalna slika.) 2. Čarobne škarje. (Komični trik.) 3. Zlati grob. (Amerikanska drama iz življenja zla-tosledcev.) 4. Zigotto in tajinstvena graščina. (Velekomično.) 5. Kraljica cvetk. (Koloriran naraven posnetek.) 6. Markiza in plesalka. (Kolorirana krasna ljubavna igra iz Časa Ludo-vika XV.) — Samo zvečer. 7. Pifke se oženi s sufragetko. (Komična učinkovitost.) — Jutri v soboto. dne 19. oktobra: Mož brez vesti. (Nordisk-film Co.) Kap zadela. Ko je včeraj okrog: 2. popoldne šel 161etni učenec obrtne sole Jožef Orel po Čevljarski ulici, mu je nagloma prišlo slabo, vsled česar se je vsedel na kavarnarske stop-njice^ Neka mimoidoča gospodična pa mu je pomagala stopiti v kavarno, kjer mu je kavarnar dal požirek konjaka. Kmalu nato pa se je Ore! zgrudil nezavesten na tla in umri. Na lice mesta došli policijski zdravnik g. dr. Illner je konštatiral, da je Orla zadela srčna kap. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Kri-štofu. Kolo ukradeno je bilo v noči 15. na 16. oktobra iz veže v Sodni ulici št. 6 g. Rudolfu Oroszvju. Kolo je crno pleskano, prostega teka in ima poniklane obroče. Tvrdke je Puch-Stvrija, tovarniško številko ima 152.9^8 in je vredn-o 150 K. Pred na-kupom se svari! Izgubljeno in najdeno. Olga Smerdujeva je izgubila belo nojevo pero. — GledaliŠka igralka Friderika Walterjeva je izgubila denarnico s srednjo vsoto denarja. — Jožefa Kleinsteinova je našla čm dežnik. — Šolski dčenec Jožef Kompare je na-šel denarnico z večjo vsoto denarja. Izgubljeno. Med potjo od Aleša do kavarne Evropa je bila izgubljena 17. oktobra to je v četrtek zlata damska ura. Odda naj se pri upravništvu našega lista. Poziv. Dotični gospod, ki je od-nesel predvčerajšnjim v kavarni Za-laznik svršnik, se pozivlja, da ga ta-koj vrne, ker se sicer napravi ovad-ba. Stran 4. SLOVENSKI NAROD. 240 stev. Oddelek ruskega Rdečega križa se je danes zjutraj z brzovlakom pe-ljal skozi Ljubljano na Reko, od koder se je še dopoldne odpeljal s parnikom v Črnogoro. Bilo je 38 oseb sanitet-nega personala in zdravnikov ter en vagon sanitetnega materijala. Telefonska in brzojavna poFočila. Manifest bolgarskega carja. Sofija, 18. oktobra. Bolgarski tar Ferdinand je snoči ob 7. prebral v glavnem taborišču manifest, ki se glasi: Đolgari, tekom 25 let sem se tru-dil za srečo in slavo bolgarskega naroda ter za mir in kulturno delo. Upal sem, da dosežem v miru napre-dek naroda. Toda usoda je hotela drugače. Prišel ie trenutek, ko sem moral poklicati vas pod orožje, da resite veliki problem, in osvobodite naše brate onkraj Rila in Rodopa. 35 let po osvoboditvi Bolgarske ti naši verski in narodni bratje še nišo tako srečni, da bi mogli živeti človeško življenje. Vsi napori, da bi olajšall njih usodo, vsi napori, da bi mogli ustvariti kulturne razmere, da bi kršćanski narodi mogli uživati člove-ške pravice, so bili zaman. Žive mili-Jcni našega ljudstva v sužnjosti in bcdi, ter me pretresa spomin našega kršćanskega osvoboditetja carja, ki je rekel, da moramo sveto delo dokončati. Zato vas pozivljam, da pri-hitimo kršćanskim prebivalcem Tur-čije na pomoč. Nimarao drugega sredstva, kakor orožie, da ščitimo življenje in imeije svojih bratov v Turčiji. Anarhija v turskih provincah pa ogroža tuđi naše narodno življenje. Po masakrih v Štipu in Kocani ie Turčija, namesto, da bi napravila mir in red, mobilizirala svoje voia-štvo. Cioveška in kršćanska čuvstva, sveta dolžnost nas kličejo na pomoč svojim bratom. Čuvstvo dol-žnosti nam narekuje, da smo pokli-cali sinove domovine pod zastavo. Naše delo ie pravično, veiiko in sveto, ter živrm v neomajni veri, da nam bo vsemogočni pomagaK da ohrani-mo svoje brate. Naznaniam narodu bolgarske-mu, da sem proelasil vojno za člove-ške pravice v Turčiji živečih kristja-nov, ter pozivljam svojo hrabro ar-inado na pohod v tursko ozemlje. Na naši strani stoie proti skupnemu so-\ražniku armade z Bolgarsko združenih držav Srbije. Crnogorske in Grške. V tem boju bo stal križ proti pfiiumesecu, svoboda proti tiranstvu. Na naši strani stoje vsi, ki Ijubijo pravico in napredek, ter vas, oprt na *>impati.;e kulturnih narodov, spominjani na hrabre in iunaške čine vaših ©Oecov prednikov in našega učitelja, vei&cga ruskega osvohoditelja, ter vam kličein, da korakajte naprej od zrnate do zniage. Bog z nami! Podpisani so kralj in vsi ministri. Odhod srbskega kralja na bojišče. Beterad, 1& oktobra. Krali Peter se je danes v spremstvu Kraljevica Cijorgia in ministrskesa predsednika Nikole Pašića odpeljal v glavno srbsko vojno taborišče v NiŠ. Na kolodvoru se ie postavljala od njega ti-sočglava rnnožica. Na peronu so ga čakali razni državniki in politiki, poslanci in diplomatski zbor, na čelu 7 ruskim poslanikom Hartvigom. — Kraij se je posebno presreno poslovil od navzočih poslancev. Poslovivsi se od njih. ie rekel s povzdignienim glasom: »Greiti k svoji armadi v krepki nadi, da se z njo zmagovit zopet vr-nem.« Vsi navzoči so odgovorili: »Naj se zgodi božja volja?« Nato je metropolit Dimitrijev biagoslovil kralja Petra, ki je po blagoslovu s svojim spremstvom stopil v vlak ter se odpeljal proti jugu. Množica se je odkrila, mahala je z robei in klicala: -Kralj, vrni se z vene em zmage! - Ruski knez? na potu v Crno goro. Reka, 18. oktobra. Z današnjim brzovlakom ob desetih dopoldne sta prispela semkaj ruski veliki knez Peter in knez BattenberŠki, zeta er-nogorskega kralja. Z njima so tuđi žena in otroci. Od tu se odpeljejo na parobrodu ogrsko - hrvaškega paro-brodnega društva »Godollo« v Kotor in od tamkaj odidejo na Cetinje. Crna gora. London, 18. oktobra. Vila kralja Nikole pri Podgoriei v Jajcirf je iz-prernenjena v bolnišnico. V tej bolni-šnici je sedaj 62 raniencev. Boji v Sandžaku. Carigrad, 18. oktobra. Iz Sandžaka poročajo, da je prišlo do ljutih bojev med Turki in Crnogorci ob reki Tari, ki se izliva v Drino, in ob jezeru Plava. Srbija in Turčija. Solun, 18. oktobra. Turski listi p: :l\ da se vrše hudi boji okrog r .i. Glasom do sedaj še ne po- trjenih vesti, so prodrli Srbi južno od I Vranje na tursko ozemlie. Pri Biljaču so se vršili hudi boji. Dva turska vohuna obsojena na smrt. Sofija, 18. oktobra. V Ruščuku so prijeli dva turska vohuna, ki so Ju postavili pred vojno sodišče, kjer sta bila obsojena na smrt in danes zjutraj ustreljena. Pomorska bitka na Skadrskem jezeru (?) _n Dunai, 18. oktobra. Glasom po-ročil nemških korespondentov, se je razvila »pomorska bitka na Skadrskem iezeru.« Turski in crnogorski parniki so se spoprijeli. (Opombu uredništva: Crnogorci sploh nimajo parnikov na Skadrskem jezeru). Grška je ludi napovedala Turčiji vojno! Atene, 18. oktobra. Službena atenska brzojavna agencija javlja: Srbija Je proklamirala vojno, Bolga-rija ji je sledila: ker se Grška neće ločiti od svojih zaveznikov, je grška vlada ukazala svojemu poslaniku Grvparisu v Carigradu, naj tuđi on v imenu Grške izroči Turčiji napoved vojne. Grska vlada je obenem brzojavno pozdravila svoje zaveznice Srbijo, Bolgarsko in Crno goro. Prvi uspehi Grkov. Carigrad, 18. oktobra. Iz Preveze v Janino je bil namenjen velik turski transport vojnega materijala, ki so ga napadle grške čete. ki so pomorile vso spremstvo, ter vzele ves vojni materijal, ki je bil namenjen za Janino. Vsleđ tega bo zavladalo pri začetku vojnih operacij v Janint veliko pomanjkanje strelnih sredstev. Albanci. Solun, 1S. oktobra. Pri Veliki se je vnel strahovit boj med Srbi in Albanci, v katerem je bil ubit turski poslanec iz Peči Ali beg, sef albanske čete. Turski Albanci so prisegli. da se bodo kruto maseevali. Zadnje turske spletke. Carigrad, 18. oktobra. Turska vlada je še v zadnjem trenotku sku-sala razbiti balkansko zvezo. Ko se je namreč včeraj prišel grški poslanik Grvnaris k ministru Noradung-hianu pritoževat proti turškemu poslaniku v Atenah. ga ie minister nad vse Ijubeznivo sprejel ter inu takoj obijubil, da bo nemudoma poslanika odpoklical in ga nadomestil z drugim. Grvparis je bil ves presenećen radi nenavadne ljubeznjivosti. Zve-čer je bil ministrski svet, ki je skle-nil napoved vojne Bolgarski in Srbiji. Isti ministrski svet pa je sklenil, da se Grški ne napove vojne, raču-najoč s tem, da se bo morda Grška v tem slučaju loči od svojih zaveznikov. Kakor dokazuje napoved vojne s strani Grške. so se Turki v svojih spletkah vračunali. Vojni poročevalec zaprt. — Franči-škani v boju. Podgorica, 18. oktobra. Italijan->kega vojnega poročevalca Musatija so 12. t. rn. zaprli. ker je šel brez do-voljenja iz Podeorice na kraj bitke. Kakor se govori, so se tuđi franči-škani udeležili vojne proti Turkom. Frančiškani so bili dobro oboroženi in so imeli tu ni. — Odbor. I Društvena naznonila. I »Domovina« ima danes v petek m^ 6. zvečer v mestni posvetovalnici Boj sedmi občni zbor, na katerega Bibimo vse prijatelje in dobrotnike vuštva. I Za stavbni sklad Ijubljanskega »•kola je darovala Rdč. Ana Ivanovih Kos, kandidatinja filozof, v Nem- ■:\ \S Mark 40 pfen. Na zdar! I Društvo za zgradbo Sokolskega loma »Sokol I.« se vljudno zahvalju-B .:. deželnemu poslancu Jos. Turku K: =0 K. ki jih jv društvu naklonil Kvodom neke poravnave. Naj bi nafti mnogo posnemalcev! W »Sokol L« se je z oktobrom pre-mV'l v nove društvene prostore Trg ■abor št. 3 v Accettovo liišo (vhod mr'?\ dvorišce na desno). Novi pro-■ori so lepo urejeni, prostorni, da Bore društvo neovirano vršiti svoje ■>estransko izobraževalno delo. ■ečji prostor je namenjen za večer-l predavanja, društvene sestanke. 1 orkestralne in pevske skušnje. p.niši prostor služi za seje odbora 1 odseka ter za društveno knjižnico. m- Sokol ].< otvori nove prostore v Bboto zvečer. dne 19. t. m. Obeneni B) v novih prostorih prvo predava-■e g. dr. Laha: Razmere na Bai-mnu v preteklosti in sedanjosti — Bedstoječa vojna. Vabljeni člani. Banice in prijatelji SokoLstva. Zače-B predavanja točno ob pol 9, uri. I Društvo inženirjev v Ljubljani ■ l.ia svojim cenjenim Članom, da ■spravi 26. in 27. t. m. oficijelni poset ■ 'vatskomu društvu inzinira i arlii-»ktn u Zagrebu. Ker živita obe stro-■nvnt društvi že nad dve leti v nai-B;. kolegijalnih in literarnih stikih. ■ -leti, da bi se tuđi r>osamezni čla-B oheh društev pobližje izpoznali ■:d seboi. Radi tesa se člani D. I. v I. naitoplejše vabijo. da se tesa po-k*3 v čim najčastnejšein številu ude-Ižiio. Poset je neodložljiv. Odhod iz I ubijane v Zagreb 26. t. m. zjutraj m 7. uri 30 min. Povratek iz Zagrre-I' 27. r. m. ob 10. uri 22 min. zvečer. ■as prijave do 21. t. m. — Odbor. Sava<- društvo svobodomise!-h slovenskih akademikov na Da-aio r.aznanja, da se vrši njen prvi :M občni zbor XX. tečaja, dne 25. 'obra t. I. ob 8. uri zvečer v re-avraciji Schwarzspanierhof (IX. vlnvarzspaniergasse 15). Spored h;:aien. Priiatelji društva dobro sH! — Društveni prostori se naha-}o v V III. okraju Laudongasse §te-l'ka 25. I Presveta. h gledaiiške pisarne. V soboto. •c 19. t. m. se (za abonente nepar) " ič vprizori »Tiha sreča«, rodbin-& drama znanega nemskega Arp-^ika Hcrmana Sudermanna. ki si > svoj im i naturalističnimi drama-■ z vedno napetim dejanjem med T : rširni krogi pridobil znamenite Ipehe. Tuđi nam ni več neznanec, fl *o se na našem odru že vprjzori-Lnjegove drame »Dom«, »Čast, pse: in Živi življenje!' Pričako-f1^ je, da era bo občinstvo tuđi to ^z veseljem pozdravilo, kakor ć'ej", kadar se je pokazal na našem 'n. ^Tiba sreča - nam kaže notra-krizo Elizabete Wiedemannove, IO hoče izvabiti njen prejšnji ljubi-=c pl. Rocknitz iz mirnega zakot-spretno zasnovanih prizorih se odkrivajo duše. srca se privla-"> \n odbijajo, hočejo se siloma odati od pokoja in vseh zvez, dokler 77vene viharji v tiho resijarnacijo. Slovensko gledališče. — Dne 17. n zvečer — včeraj — smo videli ašem odru vaško komedijo I Y". 17.<\ ki jo je spisal R. Skow-f ^. Reži ral je jar. A. Verovšek. De-^ se vrši 1. 1889. v neki vaši bli-^oljske meje. Razpleta se tihoga zgodba z razno karakterizira-[r<|. smešnimi in resnimi osebami. |-sDod Verovšek je igral Pruhnova, ;a^šno gorkijevsko osebo od av-peve strani spretno podano. Oosp. ernret je bil prav dober v maski '; i?n in je imel ziasti mestoma Ecne trenotke. Gospa Danilova je a'a svojo kramarico in tibotapko I realistično in s popom im umeva-njem. Q. Bohuslav je izboren igralec in ume in more iz vsake vfloge ustva-riti nekaj resnično živega. Ne ponavlja se nikjer, maske ima vedno izvrstne, za govorenje najde vedno pravi in karakteristični način osebe, ki jo predstavlja. S svojim nastopom pozivi oder. Nekaj življenskega, krepkega, izdatnega stopi ž njim v dejanje. Gdč\ Šetrilova je bila prava Pruhnova Marija, gdč. Kreisova pristna hČi kramarice, svirajoča na klavir »Molitev device^ in vihajoča nos preko svojega kmetiškega poko-lenja. G. Skrbinšek je kreiral konj-skega^ trgovca, zida Sandelholza prav živo in krepko. Vloge intrigan-tov, Židov, zlobnežev mu najbolj uspevajo. G. Molek vedno ugaja v vlogah zakotnih pisačev. čevljarč-kov, raznili pijančkov in je zelo uga-jal tuđi včeraj. ko je igral čevijarja Avgustina. Dobra klepetujja je bila Avgustinova /ena Lota, ki jo je po-osebila g. Bukšekova. Gdč. Vera Danilova je imela dozdaj največ sre-če v vlogah razvajenih in porednih tlečkov. V včerajšnji komediji je bila čevljarski vajenec Peter in resila svojo nalojro prav drastično in ne brez humorja. G. Bukšek in g. Bra-tina in drugi, ki so se bavili z manj-šimi \ioi?ami, so storili svojo dolž-nost. Med odmori je sviral orkester Slovenske Filharmonijev- prijetne komade in žel zato mnogo odobravanja. Obisk je bil piče!. P. Književnost. — »Sokolski Vestnik« (glasilo /upe -Ljubljana I. . Gorenjska, Idrij-ska. Novomeška) št. 3 je izšla ravno-kar. Vsebina: Naša prava (koračnica), organizacija ženskih telovadnih r>ru^tev, izid tekme v Pragi. Blcd, Tekma (fragmenti od Gangla), poro-čila iz Zve7e in žup itd. Društva do-bijo vestnik v prihodnjih dneh, člani ra/širjajte vestnik. čitajte! Razne stvari. * Pivovarna zgorela. Iz Inomo-sta poročajo: Včeraj zjutraj je skoro nopolnoma zgorela znana pivovarna Kundl pri \V6rglu. Mnogo strojev je bilo noskodovanih. * Miliionski slepar VVHtnart. Tz Bruselja poročajo: Ube?:li milijonski slepar Wilmart je iz Ljutilia brzoja-vil. da je i/vršil samomor, kar pa ni verjetno. Slepariie znašajo 30 mili-jonov rrankov. 24 bank je oškodo-vaniii. * Aretirani ruski car. Krakov-ska -Nova Reforma c poroča iz \ar-save. da ie ruski car v Spali opetovano liodil civilno oblečen po mestu. Na takem sprehodu ga je aretiral r.e-ki policist. ki ga ni poznal. Neki dvorni oroznik je oprostil carja. * Nesreća pri zgradbi. Iz Zagreba poroča jo: \Tč^rai zjutraj se je pri neki novi zeradbi trinadstropne hiše zsrodila velika nesreća. Gder se je zrušif. vsled česar je padlo osem de-lavcev na tla. Vsi delavci so bili smrtnonevarno ranjeni. Ena delavka je že umrla. * Ohsojeni budimpeštanski demonstranti. Iz Budimpešte poročajo: V procesu proti demonstrantom me-seca maja je bilo 35 obtožencev oh-sojenih v zapor od enega dnevi do šestih mesecev oziroma v ječn do šestih mesecev in denarne glob- od 40 do 100 K. Štirje obtoženci so bili oproščeni. * Delavsko srihanie. Tz Klailna poročajo: Pred11 čeraišnjim opoldne so začeli stavkati premogarji v ^Te-odoriovem rovu dr/avne železniške družbe, ker nišo dobili preduirnov. Včerai je zna^alo število stavkujo-jih 4r(X). Tuđi delavci praške želez-noindustrijske družbe se nameravajo pridru/iti stavkuiočim. * Ći'den slučai! Jz Berolina poročajo: Princ Nikolai Thurn in Taxis je bil predvčerajšnjim kaznovan od vojaskega sodišča na tri tedne hišne-era aresta. ker se je opetovano uprl vojaskim poveljem. Princ je nalašč nrezrf osem pismenih uknzov svojih predpostavljencev. Kaj hi se v tem slučaju zgodilo navadnemu prostaku? * Napad na smodnišnico. Iz Olo-muca poroćaio: \a vojaško stražo pri smodnišnici v Bvstrovanu sta predvčerajšnjim ponoći streljala dva individua. Vojak na straži je nato tuđi ustreHI. Fden od napadalcev je bil najbrž zadet. Ko je ostala straža pri-itela na pomoč, sta napadalca izgi-nifa. * Dolga pot. Z Punaja poročajo: Predvčerajšnjim zvečer so našli pa-santi dvanajstega okraja nekega po-polnoma izmučenega dečka, ki je iz-povedal, da se piše Janez Rissl, da je dvanajst let star in da je pred enim tednom pobegnil od svojega brata v Trstu. Fz Trsta se je peljal deček, ki ie ime! kikih 20 kron pri sebi, v Ljubljano. Od tam je še! peš ali se je pa vozil na lojtrnici do Maribora, od koder je šel pes na Dnnaj. * Baron — zidar. Iz Soborice poročajo: Tukajšnji stavbni podjetnik Stefan Kladek je te dni sprejel nekega delavca, od katerega je zahteval potrebne listine. Pri tem se je pokazalo da se imenuje — baron Anton Podma-niczkv in da je član znane madžarske aristokratske družine. Sprejet je bil s tedensko mezdo 35 kron. Baron je 47 let star in živi že par let od zidarstva. Rodbina baronov Podma-niczkych je slovaškega izvira. Ze delj časa zavzemajo na Ogrskem razna visoka inesta in časti. Eden je c. kr. ko-mornik, eden je bil državni podtajnik in stric barona-zidarja je pisatelj, po-slanec in nekaj časa voditelj liberalne madžarske stranke. * Mavihani odvetnik in navihanl klijent. Neki revež se je moral zaradi nekega malega prestopka zago-varjati pred sodiščem. Dozdaj še ni bil nikdar kaznovan. Da bi sodišče poštenost njegova klijenta še bolj uvidelo, si je dovolil odvetnik slede-čo malo zvijačo: »Tukaj imate dva franka«, je rekel svojemu klijentu: »5 tenu pojdite na policijski komisa-rijat in recite, da ste našel denar na cesti. Zahtevajte pa pobotnico!- Tako se je zgodilo in odvetnik je spra-vil pobotnico v žep. Svojega klijenta je izborno zagovarjal. Opisal je njegovo nedolžnost in zaklical: »Klijent, gospodje, ki najde na cesti dva franka in jih odda na policijskem ko-misarijatu ...« Tu ga je prekinil sod-nik z besedami: -Hočete reci en frank__« >-Ne. dva franka«. Sodnik je dal odvjetniku pobotnico; bil je označen samo en frank. »Dobro, dobro? zmotil sem set« je nadaljeval iznenađeni odvetnik. -Moj dokaz je tem boljši. Kdo izmed nas, ki bi našel na cesti en frank, bi si dal toliko dela ter ga nesel na komisarijat? Leta mož je bil tako vesten ...« Obto-ženec je bil oproščen. Odvetnik je speljal sodnika, klijent pa odvetnika. Prašek Astmo! Asttama prekaša vse! To so besede tisočerih, ki jih je Astmol resil naduhe. Učinek je pre-senetljiv in prijeten in ne kakor tako pogosto hvalisana sredstva, ki več škodujejo nego koristijo. — Astmo!, prasek proti naduhi stane 3 K. dobiva se po lekarnah. Glavna zaloga: Svilvatorjeva lekarna, Požun, Ogr-sko. BosDodnrstvo. — Državna banka v Stokholmu je danes zvišala diskont od Alj2 od-stotka na 5 odstotkov. — Proti konsum lim društvom. Trgovci v Podmoklih so ustanovili nakupovalno zadrugo. da se s tem ubranijo konkurence konsumnih društev. — Zvišanje obrestne mere. An-gleška banka je včeraj zvišala diskont za en odstotek. to je od štirih odstotkov na pet. — Francoska banka je pa zvišala diskont od treh na triinpol odstotka. Lombardna obrest-na mera ostane štiri odstotke. Pročitane napredne časopise zbira in razpovšilja tajništvo Narod-no-napredne stranke. Casopisje je danes najmoenejša iclejina raoč. Izvrše vnIni odbor prosi vljndno svojo somišljt'nike v Ljnbljani, da pošilja-jo redno vsak četrtek preči tane napredno čnsopisr pretekleg'a tedna v tajniški urad (Wolfova nlira 10/1.) ali n^j vsaj naznanijo tajništvu svoje naslove. Polegr te#a zbirajo kra-jevna politična društva prečitane "•asopise v svojem okrajn. Sanssnii Hst obsega 6 strani Izdajatelj in odsrovorni arednik: Valentin Kopitar. Lnstnina in tisk »Narodne tiskarne . Umrli so v Ljubljani: V deželni bolnici: Dne T4. oktobra: Ivan Veher. sin strojevodje, 9 let. — Marija Šti-bernik, hči dninarice. 2 dni. Žitne oent v BudintpeAti. Dne 18 oktobra 1912. T • r m i Hi Pšenica za oktober 1912. . za 50 kg 11-02 Pšenica za april 1913 . . za 50 kg 11-92 Rž za oktober 1912 ... za 50 kg 1033 Rž za april 1913 .... za 50 kg 10*58 Oves za oktober 1912 . . za 50 kg 11 89 Oves za april 1913 . . . za 50 k* 11 40 Koruza za maj 1913 . . za 50 kg 801 Meteorolotftno porodio. VIHm Mi ■•rjea 3M1 SratoJI zratei tlak 7Sf na - ^lza- mV£ S"S VctroT! Nebo « 1"* ?mm JI 17. 2. pop. 739 3 13-0 { «1. jvzJi. del.oblač. m 9. zv. 738*8 7*8 si. svzh. oblačno 18. 7. zj. 738*7 32 si. jvzh. megla Srednja včerajSnja temperatura 79'f norm. 10*2*. Padavina v 24 urah 0*0 mm. Borzna porodila. Lfablluska wKreditna banka v Ljubljani4*. Vraial ImrzI tuajskc berze 13. oktobra 1912 4*U majeva renta .... i 84 30 84 50 4-iVt »rebraa renta .... 87 35 8755 4°'« avstr. kronska renta . . 84*30 84 50 4«/. ogr.......83 90 8410 4«/0 kranjsko deželno posoJUo 9350 j 9450 4*/t k.o. Ceike dež. banke . 89 40 90 40 SreCkc Iz !. 1350 •/• • • 438— 450 — „ „ „1864. .... 612-, 624-tiske......284- 296-„ Ktatl]skt I. Izdaje . 276-1 288 — T. n "• „ . 242'- 1 254-M offfslcc hJpotcčne . . 236— ; 248 — ti dan. komunalne . 475*— 487 — „ avstr. kreditne . . . 482— 494 — „ ljubljanske .... 67— 73 — " avstr.rdeč. križa . . 49 50 5550 b?il!l!ia . : . . . 27- 31 -H furSke......216*- 220-Dftlalo«. Ljubljanske kreditne banke . 43O-— 432 — Avstr. kredltnega zavoda . . ( 606 75 ! 607 75 Dunajske bančne druibe . . i S02-— 1 503-— Južne železnlce.....10650 107 50 Državne teieznice .... 681*50 68250 Alplne-Moninn.....953501 95450 CeSke sladkorne družbe . . 370 — 380 — Zivnostenske banke. . . . 267*— 268'— Valuta. Cekin!........ 11-46 1149 Marke........117-90 118*15 Frankl........i 96— i 96 20 Ure........ || 94 60! «94 95 Rubljl........" 1; 254*- , 255- Zahvala. Za vse izkazano srčno sočutje ob prebritki izgubi našega sorodni-ka, gospoda Josip Celestina opok. profesor ja c. kr. učitelfiiča tuđi za tako mnogobrojno spremstvo pokojnika k večnemu počitku, izre-kamo vsem cenj. udeležnikom našo iskreno zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo čast. gg. kolegom ranjcega, vsem znancem in prijateljem, datje gg. pevcem za ginljivo petje in vsem darovalcem krasnih vencev. V Ljubljani, 18. oktobra 1912. 3811 Žalnjoči ostali. z 8 tisoč kronami za razširjeaje že obsto-ječe kavarne in napravo kinematografa se sprejme. Ponudbe pod 9,K 220" na upravni-štvo »Slovenskega Naroda«. 362 Zeloppiponočljiiro je si pred nakupom pcrabnostnili predmetov in daril vseh \Tst pregledati moj glavni katalog z 4000 slikami, ki se ga posije vsakomur zastonj in poštnine prosto. C. in kr. dvorni dobivatelj JAN KONRAD razpo&ilialaica. Most šL 2401 (Čežko). Niklaste ure K 4*20, crne jeklenc remonto-irske ure K 680, prave srebrne ure K 8'40, niklaste budilke K 2'90, budilke z zvoniškim zvonenjem K 780, dobre vijoline K 580, harmonike K 5—, samokresi K 6*—. Raipoillja se proti povretjn ali prednlafiln. Brez rtsika — Zameofara dovoljena ali denar naiaj. Fofoorafske aisarate kakor tuđi vse v to stroko spadajoče potrebšČine ima v zalog: fofamannfakfara in drogerija „Adrija" oblasno koncesijonirana prodaja siropov ■-^ w Ljnbljani, Selenburgova ulica št. 5. Temntca na razpolago. Zunaoja naročila z obratno pošto Zahtevajte cenikel 5b$oli>ent „Slov. trgovske šole,v L{ubijani s srednje-šolsko izobrazbo, želi prl-pravnega inesta v denarnem zavoda ali veletrgovini. — Podnudbe na upr. »Slovenskega Naroda«. 3810 KHavIi, kurisčii Sprejmejo se starejši kljucavničar, ki je tadi izprašan kurjač, za nočnega paznika, dalje en izprašan kuri in ea kllučavnuar Oljarnica Zidanmost Večja trgovska zavarovalnica odda generalno zastopstYO za Kranjsko * proti fiksni plači, proviziji, potnim di-etam in pravici do pokojnine. Nemško pisane ponudbe pod „Stalno mesto" na upravništvo »Slovenskega Naroda« 3785 si prihrani oni, ki pri potrebovanju žepnih, budilnih in stenskih ur, godbenih, manufakturnih, jeklenih in usnjatih predmetov, kadilnih rekvizit, gospodinjskih in toiletnih predmetov, orožja itd., naroči moj glavni katalog z 4000 slikami, ki ga dobi vsakdo zastonj in poštnine prosto. JAN KONRAD c. ia kr. dvorni dobavitelj, razpo-šillalnica, Most št. 2397 (Češko). Niklaste žepne ure K 5"—, niklaste budilke K 290. harmonike K 5—, vijoline K 5'80 itd. riazpo3ilja se proti povretjn ali predplačiln. Brez Hzlka. — Zamenjava poroljeca ali denar naza{. Sprejme se kavarniška [jlagajnicarka io imi Kje pove upravništvo »Slov. Naroda«. 3312 Takoj igra Iahko vsak na moje gi-tarne citre „Kolnmbia". >t 32, 49X35 eni vd. 41 strun' :, akortinih skupin s Solo, 12 pod-ložilnih notnih Hstov in vse pri* tikJine K 10"S0. Št. 33 tište, s 6 akordnimi si^upirutmi, 49 strunami, 4ji X 42 cm yel-i kompletno K. 13-:i0. Mandolinske gitarne citre [ natančno kakor št. 32 pa 36 strun, melodjjske strune leže dvojno, ka- \ kor na mandolini K 14*—. Notni listi za komad 12 h, s tekstom komad 30 h, ć komadov K 1"6.">, 12 komadov K 8'10. Brex rizika! Zameoa dovoijena ali denar nazaj- Po povzetju razpošilja c. In kr. dvorni dobavitelj JT A ^f JEft O MT JES A. MB v Mostu, št. 2380 (Češko). Glavni katalog na zahtevo zastonj in poštnine prosio. Hii in ft m Ind km £jnb!jana, JColezijske ni. 16 1542 izvRŠuje šopke, vence in Ikete za rasne prilike. — Delo umet-niško oknsno in po solidnih cenah. Prodaja cvetlice, raznovrstne sadike cvetlic in zelenjavo. Piramila in kroglasta lavorjova drevesa ter dekorativne (velike v veliki množini po zmemih cenah. Naročila na deželo hitro in vestno. Lekarnarja Schaumanna 3902 I želfldčia sal u želodčie pastilje ■^^pM je 30 let preizkušeno sredstvo proti vseh vrst želod- «^m I ^^v čnim bol«znlmy motenju probave In shujšanju. ^WI I I Schaumannova želodčna sol škatljica K 1*50. Zelodčne pastilje omarica I K 150. Razpošilja po povzetju od 2 škatljic naprej lekarna Schaamannf I StaoktraV pri Dua|a« — Dobiva se po vseh lekarnah in đrogerijah. I * Stran 6. SLOVENSKI NAROD. 240. šfev. SODI. Več večjih zamočcnih kakor tuđi novih sodov ponudi po primernih cenah Andrej Globočnik, sodar v Radovijici. Sprejm em ^m .4. ^m. H. ^^ ^^ SlSVG mL tzurjenega v akcidenčnem in tabela-ričnem stavku. 3809 Hinko Sax, tiskarna v Idriji. ?nTDYfi!TO prosto m°i ^™ IlUlSlfUltb :'."*t v^m gLrrn! kata* *& e i~:v\> sli tami o urab, zlatih tn srebrnih, godbenih, jeklenifa, uaajatih m —n«filTu~nih ,, —,— Ji^^ ^^fc^^ ^^—v^i £a^4 prevaacvaMT, •raafS itu C. In kr. đvorni dobavitelj JAN RONEAD rszpošilialaica, Mostit 2388 (Češko). Prave -voćarske niklaste raMHtoiiake ure na »;'-ro, sistem RoskopiK 5 —, 3 kooaade K 14 --, registrirane »Ad!er-Roskopf« ni kraste lempntoirske ure K 7'—, prava •rehrna re:noriohy».• krafnOi stran i \ SOllđso In elegantno vezane v dveh zvezkih so za le M) K aa proda|. {Že I. 1894 je pisal „Ljublj. Zvon" na str. 49: Koliko jih je spoznalo ceno teh „Platnic*' o pravem času? Kohko jih je, ki so jih shranili ?) — Naslov pove upravništvo ,,S1ovenskega Naroda". * o7:6 Btfo ziiKljiia >tev v '-i • v pci;»rar:tr, T-.:':"aste::'! skroviti. 1> --m \.-cka.^1' .vi"- - - -•■. _.-■ v vseh \■—, z kazalom, ki ee ponoći STeti K 3*3O. S ke-acii K '".. Št- 4556 Da-. Ika Eai>y z jeklenlm si-^ .rc:a II ,;-r ). S karalcm, * '.: --'■• ponoći sveti K 4-30. Dres rizika * Zameta dc - r.-.r v.axs.}\ Kaz- po^ilja ro uovictju ali fruar »aprej' Prva troraica nr JAIt K09SAĐ cifl kr. dTOfii d«ba?ite;jt Tlost. st 2372 (Češko). dan! kalaleg * ".000 «111 »ml .-. .-. gratis u ur^n&o ! .-. .*. HaiaBveiše modne povnnike za jesen in zimo ima v velikanski izbiri v zalogi tvrđka CJričar § Jy(ejač Ljubljanai Prešernova ulica št. 9. Solidne cene. 3606 Točna postrežba. Piva največ^a eksportna tvrdho ur, zlatnine in sresrnino Mestnl trg 25, nasproft rotovža Nudim svojo veHko izbiro draguljev, zlatnine, srebr-nine in vseh v to stroko spadajočih predmetov. — Cene brez konkurence. P. n. ođfenialcam se priparočam za vsa zađevna naroolls. Gospodična saraostojna, iz prav dobre rodbine sirota, dobnv ^rčna, 270.000 mark preraoženja, se želi omoziti | z dobro situiramim gospodom. Samo resne ponadbp pod „Edelmfltlfl 25" Dnlsbnrg Hanptpostl Tajnnost pogoj. 377c Ako Iščete dober, zanesljiv nakupnt vir za žepne, stenske ure in budilke, zlatnino in sre-brnino, glasbila,usnjato, manufakturno in jekleno blago, gospodinjske predmete, optično blago, kadiine priprave, toaletne priprave, igrače, orožje itd., — zahtevajte po dopisnici od razpošiljalnice JAH KOSAĐ. l n kr. dvorai doĐiratelj ? Mosfu Stev. 2392 {UM) bogato ilustrovani glavni katalog s 4000 siikami zastonj in poštnine prosto. BazpoiOJa se proti ptrrretju ali pređplaCllu. Bres I rizika. — Zamenjava dovot)ena ali denar nazaj. I Žitne I^etue najpopolnejši izdelek zadnjega časa, zajam-1 čeno slovanski produkt, pošilja 5 kg v lepi I platneni vrećici za K*4— po povzetju na vsa-1 ko avstro-ogrsko pošto. K vsaki pošiljki se I priloži prav Iepa in dragocena premija, kot I pozlaćen kozarec, lonček, poslikana šatulja, ] jedilno orodje i. dr. porabni predmeti ;! in prav leri okraski za gospodinjstvo. Obr- ^ nite se zaupno na tvrdko Jos. Vesely, Pra-1 ga VIL 588. Češko. 37551 LovskB puške uvrstno zastreljene. r*jbolj?e kakovosti dobavlja po najnižjih tvorniskih cenah o. in kr. dvorni dobavitelj «af J3l IV Bi €> XV R i9L D v Mostu «t. 2301 (Ce&ko). Lancastrske dvocevke z jcklenimi cevmi in vloženimi srebrnimi pasami K 46-—, 6-2-—, 67-50, 73*—, 7550 in naprej. Hammerlesove dvocevke samonapetnice brez petelinov, nov model, trikratni Greenerverjev raklep, ognji z var8t\*eno napravo K 115-—. Največjo izbiro lovskih pašk in samokresoT dobite v mojem gla\iiein katalogu, ki se vsakomur posije zastonj in poitnine prosto. Staklarska trgovina | M. TUŠEK, UUBUANA Stari trg Stev. 28 140 priporeća po najnižjih cenah svojo bogat zaloeo steklene in porcelanaste posođe, sveiilk, ogiedal, vsakovrstnih šip in okvžrie? za podobe. — Prevzetje rseh steklarsklh del pri cerkvah in stavbah. Naisolidnejša in točna postrežba. j Esptijie Ih zabieTafto e^ino la LIIUL III M " IHJ je najboSjši. 47 {jlarea a^w iri W tar »m»;. Po povxctju ali rm »ienar naprri ra7ooiil'a c. in kr. dvoriti riobavit^ilf j- Ml i%: ay: *& tv sfs a «b .> rapočU|alttlca v Moatn, »t. 2384 (Čcsko). (ilavni katalos s 4000 siikami na sahtevo vsakomor gratis in franko. •2* cg •2 eri C o I o ro rcT rt> Tvpdka Juiij l^einl9 uvoz kave priredi v svoji podružnici 3774 Ljubljana, Selenburgova ulica št. 7 18. isi 19. vinotoka kuhanje kave ter vlfudno vabi k obisku — zjutraj od 9. ure naprej dajale se boda poskisšnie brezplačno vsakomur (otroci izvzeti). _________________^A Št 762 pr. ____ 3777 j Mestni magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane razpisuje vsled sklepa občlnskega sveta z dne 8. oktobra t 1. ^■■aft Bal CS l^fe fla^^B Basa^aak ^Cv^aV fll^fl^L^^kV ^C^^bV ^^^^ ^aa^3 ^^^ai^S. a^B^HaV ^^bh^bV Jr^^h ■b^bb^bV Ha4 H^aafek ^afl fltt (19 a^aaaak laaa^af ^^1 flE s prejemki X. činovnega razreda magistratnih uradnikov. Službo nastopiti bode s 1. januarjem 1913 Prosilci za to službo dokazati morajo poleg splošnih pogojev za namestitev v službi mestnega magistrata v smislu določil veljavne službene pragmatike tuđi specielno vsposobljenost za službo arhivarja in knjižničarja, primerne studije ter splošno književno izomiko. S potrebnimi dokazili pravilno opremljene prošnje vlagati je najkasneje do 20. novembra t- I. v predsedstvu mestuega magistrata ljubljanskega. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 14. oktobra 1912. Župan: dr. Ivan Tavčar I. r- - ■ ^———^—„^^^_____^---------------_____ _______^___________----_________________________________ ^0 I ^ I ^ i -i05 1 Pi'i meni stane: 140 cm dolg damski double pali tat 12 K preje 20 K — I Toplt zimski rafjlan v vseh modn. barvah 20 K 140 em doly damski double paletot boljše vrste, modre in rjave I v n boljše vrste • . . 3O v barve 15 K, preje 30 K — 14O cm dolg damski double paletot I „ v ' v najboljše vrste, rjav 4O ., najboljše vrste, sive, modre in rjave barve 20 K preje 40 K. I Največja t%bira plašcev, kostumov, bluz in krit za dame in dekUce kakor tuđi najnovejša konfekcija za gospode in dečke. I Po9trešba točna/ — Cene prisnano nizke! Anglesko sklađišce obleh # O. Bernatovic * Ljubljana, 31estni trg 5. 0Q a*