Kako dobroto krompirja zvedili *).
Kmetovavcam v poskušnjo priporočeno.
Znano Vam je, gospodje kmetovavci! da vsak krompir ima v 100 delih blizo 70 delov vode-niga, blizo 30 delov pa suhiga v sebi.
V ti tridesetim' suhiga je moka (štirka) nar imenitniši del. Pa krompir nima vedno stanovitne mere moke v sebi; preminja se imenovana močna tridesetina tako, da nekteri krompir ima le 10 delov moke v sebi in vse drugo je vodeno; v ne-kterim je 11 , 12, 13, 14, 15 in tako naprej do 21 delov moke (močica ali štirke). Tiste tri sto-tinke, ki še čez ostanejo, so scer potrebna pa za živež malo vredna stvar, ki se iz krompirja pri namakovanji v vodi ali v kuhanji loči in se lak-njic ali dlačic imenuje.
Več ko je močnatiga v krompirji, boljši je,
—  manj ko je močnatiga, si abj i je.
Ali vživate, gospodje! krompir na mizi, — ali ga pokladate živini, — ali žgete žganje iz njega,
—  ali ga vpotrebujete za kakoršno koli rabo: vedno Vam je le za krompirjevo moko mar, nikdar za vodo njegovo! Moka je tečni, redivni, koristni del krompirja.   Za njegovo vodo ne maramo.
Tudi uči skušnja, daje bolni krompir veliko ložji od zdraviga, in kolikor več ima krompir moke v sebi, toliko bolj obrajtan je.
Po takim je gotovo dobro in mikavno: vediti koliko moke ima kakošen krompir v sebi, ker se iz tega dobrota in vrednost krompirja zve.
Kako pa se da to zvediti?
Več viž je scer znanih, zapopadek močica v krompirji zvediti, pa ena prekosi vse, ki je že po mnogih nemških krajih, zlasti na Saksonskim in Slezkim med kmetovavci in v žganjarijah močno znana. Dr. S tok h ar d t indr. Tromer, dva slavna kmetijska kemikarja, sta jo razširila po svetu in ljudje so jima hvaležni za to.
Jez sim vidil to skušnjo v velikim zboru nemških kmetovavcov v Solno gradu, in ker je zares dobra in tako lahka, da jo vsak kmet s svojim krompirjem lahko naredi, sim si mislil, da bo to tudi za naše kmetovavce na Slovenskim kaj.
Vsa skušnja, po ti poti zapopadek moke v krompirji in po tem vrednost njegovo zvediti, obstoji pa v tem, da se krompir v slano vodo položi in na-nj gleda: ali v vodi plava ali se v nji na dno potopi.
Za  to poskušnjo se  potrebujeta   dva  velika
*) Govor vrednika Novic v poslednjim občnim zboru kmetijske družbe v Ljubljani, v kterim je bilo tudipokazano, kako se ta poskušnja napravi.
pitna kozarca (Trinkglaser), nekoliko kuhin-ske soli, in pa čista tekoča voda.
To je vsa priprava za to poskušnjo.
Steklena (glažovnata) kozarca morata pa tako široka biti, da seda lahko en krompir srednje velikosti va-nj položiti, in tako velika, da vsak kozarcpol funta ali 16 lotov vode derži.
Kuhinska sol mora popolnama suhabiti, zato se dene en dan poprej na peč, da se dobro posuši, da nič vode v sebi več nima.
Voda mora biti čista, mehka, tekoča (Tlussvvasser), ne iz kakošniga studenca.
Soli se vzame za pervi kozarc 2 lota, za drugi pa 3 lote.
S tem se da krompir vsake sorte v 3 poglavitne rede razločiti in njega vrednost ceniti.
Napravi se pa ta poskušnja takole:
V pripravljena kozarca se vlije, kakor sim gori rekel, nar poprej (v vsaciga) pol funta ali 16 lotov imenovane merzle vode; — potem se dene sol v vodo: v en kozarc, kakor sim rekel, 2 lota, v druziga 3 lote. Sol se mora čisto raztopiti v vodi, — da se pa to hitreje zgodi, premešaj jo nekterekrat s kakim klinčkam ali kakoršno koli rečjd.
Je to storjeno in si si tako slano vodo pripravil, začni poskušnjo s krompirjem, kteriga vrednost hočeš zvediti; postavim: če imaš domači krompir, ali krompir kteriga soseda, ali krompir iz kteriga druziga kraja, in ne veš, kteriga bi za seme vzel ali za žganjarijo kupil itd.
Vzemi tedaj en, dva ali tri krompirje enake srednje velikosti vsake sorte, ktero hočeš poskusiti, pa jih poprej čisto zmij, da ne boš s praham ali perstjd, ki se morebiti krompirja derži, slane vode ogerdil in pokvaril.
Potem položi en krompir narpoprej v pervi kozarc, kjer je manj soli (2 lota), in glej: kaj se z njim godi, namreč ali plava? ali plava višje ali nižje, ali se je morebiti clo popolnama na dno potopil?
Po tem ga vzemi z nožem, vilicami ali kako drugo iglo iz perviga kozarca in položi ga v drugi kozarc, kjer je več soli (3 lote) raztopljene in pazi na vse to, kakor v pervim kozarcu.
(Konec sledi.)
List št. 4.
List št. 5.
Kako dobroto krompirja zvedili.
(Konec.)
Kaj pa to pomeni; če krompir plava (in tako plava) ali če se potopi v pervim ali družim kozarcu ?
Gotove skušnje o tem tole uče:
Ako plava krompir v pervim kozarcu, je nar slabeji sorte, to je, on še v 100 delih nima 15 delov moke.
Ako pa krompir v pervim kozarcu na dno pade, v drugim kozarcu pa plava, je to znamnje dobre sorte, in je tolikanj bolj i, bolj ko proti dnu sili; zapopadek moke v takim krompirji je čez 15 noter do 22 delov.
Ako pa krompir v drugim kozarcu na dno pade, je nar boljši sorte; tak krompir ima čez 22 do 27 delov moke v sebi.
Na to vižo se zve dobrota krompirja za ka-koršno koli rabo.
Če je krompir zlo trohljiv po gnjilini, bo, če je tudi debel, vselej plaval tudi v pervim kozarcu. Tak krompir naj se nikdar ne vzame za seme.
Hoče pa kdo še bolj natanjko zvediti, koliko moke ima krompir v sebi, naj si napravi 8 tacihkozarcov, in zvedil bo vsako stotinko, koliko je moke v krompirji. V vsak kozarc se vlije za to tudi pol funta vode, — soli pa toliko: v 1. kozarc se je dene 2 lota ali 8 kvinteljcov, v 2. kozarc 9 kvint., v 3. kozarc lOkvint., in tako za 1 kvinteljc zmirej več v vsaki kozarc noter do 15 kvinteljcov v 8. kozarcu.
Ako se krompir potopi do dna vi.kozarcu, ima 15 do 16 delov moke. Ako se potopi v 2. kozarcu3 ima 17—18 delov moke, ako  se potopi
v 3. kozarcu, ima 18—19 delov moke, in zmi-raj za 1 del več, tako, da krompir, ki se potopi v 8. kozarcu, ima 26 do 27 delov moke.
Ta skušnja z 8 kozarci je popolnama natanj-čna; — ker pa take natanjčnosti kmetovavci ne potrebujejo, je zadosti, ako se poskušnja le s 3 kozarci napravi, kakor smo gori razložili.
Da vse to slana voda razodeva, je pa zato, ker sol vodo bolj teško in močno naredi, da tedaj mora taka reč, ktera se v slano vodo položi, že težji biti, ako s svojo težo hoče težo vode premagati.
Deni kakoršin koli tudi nar slab j i in gnjili krompir v navadno vodo; vselej ti bo na dno padel, — v slani je pa to vse drugač.
Zato se tudi v morji veliko lože plava, kakor v drugi vodi, ker močnejši slana voda človeka ložje nosi.