Leto XI
štev. 249
Ljubljana, torek 25. oktobra 1932
Cena * Din
Ur , j,'oištvo: l."'himna. Knaflieva ulica 5. — Telefon št. 3122. 3123, 3124. 3125, 3126.
Inseratni oddelek: LJubljana Šelenburgova ui. 8. — TeL 3492 m 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova c:eata št. 13. — relefon St. 2456.
Poaruzmca Celje: Kocenova ulica št. 2. — Teleton St. 190.
Računi pn pošt. CeK. zavodih: LJubljana St. 11.S42 Praga čislo 78.180, W1en At. 10». 241.
Naročnina au»n ui»cu.t um ta.—( sa inozemstvo Din 40.—s
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica S. Telefon ftt. 3122, 3128, 3124, 3125 ln 3120. Maribor, Aekaandrova cesta 13. Telefon St_ 2440 (ponoči 2582). Celje, Kocenova ui ti Tel ftt. 190.
Rofcopisl se oe vračajo. — Oglasi po tartfu.
Naraščajoč odpor proti VMRO v Bolgariji
Zanimiva opazovanja in ugotovitve narod se bo sam otresel
Sofija, 24. okt. M. že več let biva v Sofiji dopisnik uglednega angleškega lista »Christian Seans Monitor« Robert Mark-hern, ki je dosedaj zelo zagovarjal make-donstvujušče in jim šel pri njihovi propagandi v inozemstvu zelo na roko. V eni zadnjih številk svojega lista pa je objavil o VMRO poročilo, ki je izzvalo med make-donstvujuščimi, zlasti v vodstvu, silno razburjenje. Izkazalo se je namreč, da je tudi ta gospod, ki se je dal leta in leta izrabljati za kampanjo makedonstvujuščih, spoznal prave cilje in metode ter jim obrnil hrbet.
V svojem poročilu se namreč obširno ba-vi z akcijo VMRO v zadnji dobi in nagla-ža, da so pristaši VMRO uvedli v Bolgariji režim terorja, ki presega vse meje in se v civiliziranem svetu ne da niti zamisliti. Samo v Sofiji imata obe struji makedonstvujuščih v enem samem mesecu na vesti pol tucata umorov. Govoreč nato o ciljih makedonstvujuščih, pravi Markhem, da imajo makedonstvujušči na razpolago ne samo denar iz državnih blagajn, nego še v večji meri izdatna finančna sredstva iz tujih držav. Na zunaj trde, da se bore za
angleškega novinarja — Bolgarski jarma makedonstvujuščih
osvobojenje onih delov Makedonije, ki so prišli pod Jugoslavijo in Grčijo in razvijajo velikopotezno propagando po vsej Evropi in Ameriki. V resnici pa jim ni dosti za te »zatirane brate«, marveč za to, da uveljavijo svojo moč na znotraj in da se peščica ljudi v vodstvu obogati. Njihovo postopanje je tako, da se zgraža nad njim ves bolgarski narod. Njihove metode, ki jim je umor in uboj glavno sredstvo, a še prav posebno njihovo istovetenje svojih interesov z interesi države in naroda, vzbuja v širokih ljudskih slojih vse večje ogorčenje, ki mora priti prej ali slej do izbruha. Postopanje z bolgarskimi emigranti, ki so se hoteli vrniti v domovino, je izbilo sodu dno. Bolgarija stoji na vročih tleh, kajti široki ljr Jski sloji bodo sami otresli jarem, ki jim ga nalaga VMRO, če tega ne bo znala ali hotela storiti bolgarska vlada.
Tudi v političnih krogih so nad tem poročilom neprijetno iznenadeni. Makedonstvujušči so napeli vse sile, da bi se čim prej iznebili tega sedaj naenkrat tako neprijetnega angleškega kontrolorja in v Sofiji se že govori da bo v kratkem izgnan iz države. Iščejo samo primernega vzroka.
Gičev o finančnem položaju Bolgarije
inozemskih dolgov — Amnestijsko kratkem rešeno
Bolgarija bo ustavila plačevanje
vprašanje bo v
Solila, 24. oktobra. AA. Bolgarska agencija poroča: Minister Gičev ie imel na kongresu zenfjedelske stranke govor, v katerem ze obširno pojasnil delo bolgarske vlade za ublažitev gospodarske krize. Uvodoma je navedel, kako so padle cene najvažnejših kmetijskih pridelkov, tako n pr. tobaka, sviie in rožr.ega olja. Vlada je storila vse. kar je bilo v njenih močeh, da ublaži to krizo. Navzlic temu pa je položaj bolgarskih financ slab in vlada ne bo
mogla izvršiti dolžnosti obrestne ir. amortizacijske s'užbe za zunanje dolgove.
Glede amnestije'političnih beguncev je minister Gičev izjavil, da bo to vprašanje v najkrajšem času rešeno. Minister Gičev ie nato obsodil rovarienie bolgarskih komunistov. ki pa ne bo uspelo. Komunizem se ni izkazal niti v Rusiji. Zato se bo bolgarski kmet znal varovati tako pred črno reakcijo kakor pred boljševizmom. Kmet zahteva slogo in red v državi.
Zopet krvavi Izgredi v Avstriji
Tudi preteklo nedeljo je prišlo v raznih krajih Avstrije do krvavih obračunavanj med narodnimi socialisti in njihovimi nasprotniki
Dunaj, 24. oktobra. Včeraj je prišlo v mmoirb krajih Avstrije, zlasti na Nižjem Avstrijskem. zopet do krvavih spopadov med pol:tičnimi nasprotniki. Najhujše je bilo v St. P6!-tnu. kjer so uprrzorili komunisti in narodni socialisti pravo poulično bitko. Ko je posegla vmes polička, se je razvila krvava borba s hackenkreuzlerii. v kateri so bile ranjene rnno^e osebe, med nriimi tudi dva policista. V Kremsu je bil hudo ranjen neki narodni socialist, v Marbachu neki sociahro-demokratski občinski svetnik; v Griinbachu so narodni socialisti napadli so-ci a ln o -demokratski dom ea opustošili, v Miirzzusch'agu je policija zaplenila v neki zasebni hiš: več okrožja, v Ennsu je mo-
ralo posredovati vojaštvo, da se je vzpostavil red. dočim je le na Dunaju bilo vče-, raj v splošnem mimo itn je samo v Hietzin-gu prišlo do manjših izgredov narodnih socialistov. Najzanimivejši dogodek včerai-šnje nedelje na Dunaju ie bila aretacija nemškega princa dr. Huberta Lovvensteina-vVertheima, ki ie govorili na sčcialno - demokratskem shodu v Peratzi-ngu. Na policijski direkcij' so mu očitaM, jia se je vmešaval v avstrijske notranje zadeve ter napadal avstrijske vladne funkcionarje. Princu dr. Lo\venstei.rmi-Werthejitmi, ki je vodja mladinske organ, nemškega »Reichsban-nerja«, je bilo ukazano, da mora do srede odpotovati iz Avstrije.
Notranja kolonizacija na Madžarskem
Ustanovitev 1.500 novih vasi na ozemlju treh milijonov oralov Uvedba korporacijskega sistema po italijanskem zgledu
Budimpešta, 24. okt. č. Listi objavljajo nadaljnje podrobnosti o delovnem programu Gomboševe vlade, ki bo v celoti objavljen pojutrišnjem, ko se prične redno zasedanje madžarskega parlamenta. Program bodo v 100.000 izvodih razširili med ljudstvom po vsej državi.
Poleg drugega si je madžarska vlada postavila nalogo, da izvrši notranjo kolonizacijo dežele v zelo velikopoteznem obsegu. Ustanoviti namerava 1500 novih vasi na ozemlju treh milijonov oralov zemlje. Nadalje namerava vlada poenostaviti upravo. preurediti davčni sistem ter na ta način prištediti čim več denarja. Tudi fašistični korporacijski sistem je našel v
programu madžarske vlade svoje mesto. Madžari ga nameravajo izvesti na ta način, da bi združili sedaj obstoječa društva različnih slojev v enotno korporacijsko zvezo, ki naj bi dobila svoje zastopnike tudi v madžarskem parlamentu. Končno namerava vlada pospešiti razvoj madžarske veleindustrije na ta način, da ji pridobi balkanske trge. Denarna sredstva, ki so potrebna za izvedbo programa, namerava vlada zbrati z zunanjimi posojili, pa tudi z nacionalnim investicijskim posojilom ter s potrebnimi ukrepi, da se povrnejo v domovino kapitali, ki so jih doslej nalagali v inozemstvo.
Sprava v rumunskem dvoru?
Bukarešta, 24. oktobra, g. Kraljica Helena je prispela v Bukarešto in se nastanila v svojem dvorcu. Njen nenaden povratek je izzval v vseh krogih prestolnice veliko pozornost Zatrjujejo, da skuša ministrski predsednk Maniu doseči sporazum med kraljevskim parom. V dvornih krogSh pripovedujejo. da ie prestolonaslednik Mihael ob prilik' svojega zadnjega obiska v Londonu prnese! materi več pisem svojega očeta. Nepričakovani prihod princese Helene v Bukarešto tolmačijo v političnih krogih tako. da hočejo sedaj še enkrat poskusiti .da bi se oba visoka zakonca spravila. Prvi poizkus, da bi princesa Helena obiskala Bukarešto, ie izšel svoiečasno od takratnega londonskega poslanika Titulesca. V političnih krogih se ie govorilo popolne. da sta imela krati in njegova soproga že kratek razgovor, česar pa v dvornem maršalatu ne potrjujejo. Nadaljnji razvoi dogodkov na dvoru pričakujejo v vseh krog h prestolnice z veliko napetostjo. V palači princese Helene se ie popoldne zbralo več osebnosti bukareške družbe. Na oficiielnih mestih čuvajo o namenu tega obiska strogo tajnost
Tragičen konec svatbe
Kairo, 24.' oktobra AA. V Girgi v gornjem Egiptu se je vdrl strop dvorane, v kateri se je vršilo ženit'vanje. 14 ljudi je bilo ubitih, med njimi tudi ženin.
Pred razpustom belgijskega parlamenta
Bruselj, 24. okt. AA. Nova vlada se bo prvič sestala k seji jutri popoldne. Zelo verjetno je, da bo že v sredo prečitala t zbornici ukaz o razpustu parlamenta
Nove vo'itve se bodo najbrže vršile 27. novembra, ožje pa 4. decembra.
Požigi cerkva na Španskem
Sevilla, 24. oktobra. AA. Neznanci so zažgali cerkev v San Sebastianu. v kateri so bile umetnine neprecenljive vrednosti. Čeprav so gasilci s podporo vsega prebivalstva skušali ogenj pogasiti, se jim rti posrečilo in cerkev je postala žrtev plamenov. Prebivalstvo je nato odšlo pred županstvo in burno zahtevalo, naj se krivci kaznujejo. Tudi iz Ccije poročajo, da je neka tolpa zažgala tamkajšnjo cerkev in samostan bosih sestra. Gasilcem se je posrečilo pogasiti ogenj. Mislijo, da gre za dobro organizirano skupino ljudi, ki se z avtomobili vozijo po deželi in skušajo poži-gati verske ustanove.
Uspeh paragvajske vojske
Buenos Aires, 24. oktobra. AA. Iz Asun-ciona poročajo, da so paragvajske čete de* loma uničile gozdove v pokrajini Arce. zapodile štiri bolivijske polke v beg. zasedle utrdbo Arce in mnogo Bolivijcev zajele.
RAZOROŽITVENI PROBLEM
ŠE VEDNO V OSPREDJU
Diplomatska pogajanja za odstranitev težkoc na razorožitveni konferenci se intenzivno nadaljujejo
London. 24. oktobra, r. Mednarodna diplomacija je zadnje dni zopet intenzivno zaposlena s proučevanjem razorožitveneaa problema. Nedavni londonski sestanek med Macdonaldom in Herriotom je spravil razorožitveni problem z mrtve točke, na katerega je zašel po odklonitvi nadaljnjega sodelovanja na razorožitveni konferenci po Nemčiji. Izmenjava misli med Herriotom in Macdonaldom je dovedla do tega, da se je nameraval sklicati sestanek zastopnikov velesil. na katerem bi se pogovorili o vseh težkočah razorožitvene konference in skušali najti najprimernejšo rešitev, ki bi omogočila uspešen zaključek razorožitvene konference. Ko pa je Nemčija odklonila tudi to konferenco, je nastal
docela nov položaj
Ta položaj je sedaj predmet vsestranskih razprav v krogih mednarodne diplomacije. Iz nedavnih izjav angleškega zunanjega ministra bi se dalo sklepati, da so velesile odločene, rešiti razorožitveni problem ne-glede na to. ali hoče Nemčija sodelovati ali ne. V dobro informiranih diplomatskih krogih pa se obenem naglaša. da je taktika Nemčije imela to dobro posledico, da »o postali napram nemškim zahtevam oprezneiši tudi oni krogi, ki so spočetka bili na strani Nemčije. Velesile sicer nikakor ne mislijo na to, da bi Nemčiji vsilile brez nadaljnjega svoje sklepe, ker sodijo, da gre Papenovi vladi predvsem za notranjepolitični efekt glede na državnozborske volitve in da bo po volitvah dostopnejša; a prav tako pa so tudi odločene, da ne bodo dopustile, da bi Nemčija s svoio trdoslavostjo onemogočila razorožitveno konferenco.
Posebno pozornost vzbuja v mednarodnih diplomatskih krogih
konferenca med Macdonaldom in Davisom
ki se je včeraj in dane6 vršila v Chequersu. Ta sestanek med Macdonaldom in ameriškim delegatom na razorožitveni konferenci se je pričel že v soboto v največji tajnosti. Včeraj pa je Macdonaid brzojavno pozval v Cherques tudi zunanjega ministra Simona, ki se je temu pozivu takoj odzval. Službeno
se zatrjuje, da eo razpravljali o razorožit-venem problemu. V vladnih krogih j>a se doznava, da je Macdonaid aranžiral ta sestanek zato, da na eni strani informira zastopnika USA o svojih razgovorih s Herriotom. na drugi strani pa. da pridobi Ameriko za stališče Anglije in Francije v razorožit-venem problemu. Ce mu to uspe, 9matrajo, da je uspeh razorožitvene konferenc* zasi-guran. Drugi
važen preokret
na polju razorožitvenega problema je v tem, da se skuša reševanje razorožitvenega problema odtegniti vojaškim krogom, ker se je pri dosedanjih pogajanjih in razpravah vse preveč uveljavil njihov vojaški nazor, ki ne pozna razorožitve, marveč oborožitev. Že londonski sestanek med Herriotom in Macdonaldom je pomenil, da prehaja ta problem zopet v roke politikov in diplomatov, ki 69 bodo gotovo mnogo prej sporazumeli, kakor pa bi se vojaški krogi.
Predmet splošne pozornosti je tudi novi
francoski razorožitveni načrt
o katerem sta razpravljala tudi Herriot in Macdonaid na svojem sestanku. V angleških krogih smatrajo, da bo ta načrt omogočil nadaljna pogajanja in uspešen zaključek razorožitvene konference. Francoska vlada s posebno pazljivostjo v podrobnostih sestavlja ta načrt, ki ga namerava prve dni novembra oficijelno predložiti pred-sedništvu razorožitvene konference.
O tem načrtu je danes razpravljal tudi francoski vrhovni svet za narodno obrambo. Vojaški strokovnjaki so sicer nasprotovali nekaterim določbam tega načrta, toda Herriot je vztrajal pri svojem osnutku naglašajoč. da je treba pomisleke, ki so jih izrazili vojaški strokovnjaki z generalom Wevgandom na čelu, odstraniti s povečanjem jamstev za splošno varnost. Popoldne se je v poučenih krogih zatrjevalo, da je bil v vojaškem svetu že dosežen sporazum glede zrakoplovbe in mornarice, o razorožitvi na kopnem pa se razprava še nadaljuje.
Zdi se. da bo prihodnji sestanek razoro-
žitvene konference bolje pripravljen, kakor pa je bilo dosedanje zasedanje. Vsekakor en v krogih mednarodne diplomacije sedaj že mnogo bolj
optimistično razpoloženi
ka&or pred 14 dnevd, ko skoro ni bilo nobenega upanja, da bi se razorožitvena konferenca sploh še sestala. Vsekakor igra pri tem veliiko vlogo trudi bodoča svetovna gosp-»darska konferenca, kajti vsi gospodarski in finančni strokovnjaki poudarjajo, da brez zmanjšanja oborožitve ni misliti na skorajšnje izboljšanje splošnega gospodarskega položaja na svetu. Zato si merodajni krogi prizadevajo, da do sestanka svetovne i gospodarske konference dosežejo vsaj prve i pozitivne uspehe na polju razorožitve. V ' nemali meri pa
Japonska ovira akcijo evropske diplomacije
zaradi svojega spora s Kitajsko. Včeraj se je vrnil v Ž-enevo japonski delegat Macuok, da sporoči odgovor japonske vlade v zadevi mandzursikega spora. Ce bo Japonska vztrajala pri ^tališču, ki je razvidno iz raznih izjav japonskih ministrov in generalov, potem je malo upanja, da bi prišlo do poravnave spora DrušrvG narodov bo tako postavljeno pred alternativo, da se ali ukloni pred Japonsko, ali pa odkloni njene zahteve in dopusti, da Japonska kot prva velesila izstopi iz Društva narodov. Eno kakor drugo bi zelo škodovalo ugledu ženevske institucije. Če pa pride do izstopa Japonske iz Društva narodov, potem bo to neposredno vplivalo tudi na sam razvoj razorožitvenih pogajanj. Japonska bi se tako sama izločila iz te akcije, a Amerika b' bila, boječ se vojnih zapletljajev na Daljnem vzhodu prisiljena vzdrževati nezmanjšano oboroženo silo. To pa bi zopet imelo za posledico, da bi se tudi Anglija branila omejevanja svoje oborožene sile; in tako bi se lahko zgodilo, da bi oddaljeni mandžurski spor izjalovil vsa prizadevanja evropske diplomacije za dosego resnične razorožitve. Že bližnji dnevi bodo pokazali, v koliko je ta bojazen upravičena.
Sklicanje tretje indske konference
Končne priprave za novo indsko ustavo — Nazadovanje civilne nepokorščine v Indiji
London. 24. okt AA. Tretja indska konferenca se bo sestala v Londonu 15. novembra. Zasedala bo v prostorih lordske zbornice. To bo bržkone ena zadnjih konferenc o novi indsiki ustavi. Njeni predlogi bodo predloženi angleškemu parlamentu v končno razpravo in uzakonitev. Na konferenco bo povabljenih manj delegatov kakor na dosedanje konference o indski ustavi. To pot bo šlo že za podrobnosti brez daljših načelnih razprav. Čeprav bo torej tokrat število delegatov omejeno, pa s tem ni rečeno. kakor poudarja današnji »Times«, da bi vlada med konferenco in po njej ne zaslišala tudi drugih zastopnikov indskega
11 SC&
Državni podtajnik za Indijo Butler je v parlamentu sporočil, da akcija za civilno
neposlušnost nazaduje v vseh indskih provincah. število oseb, ki so bile zaradi tega zaprte, je od konca maja do konca avgusta padlo od 31.194 na 21.422. Kljub temu pa morajo še nadalje ostati v veljavi izredne odredbe in morajo oblasti imeti še zmeraj izredna pooblastila za udušitev nemirov. Kajti v Bengaliji se delovanje revolucionarjev ni še nič zmanjšalo in je morala vlada zaradi neprestrnih atentatov poslati tja celo 7 bataljonov čet. Minister za Indijo Samuel Hoare je na vprašanje, kako je z bližajočo se konferenco za okroglo mizo, odgovoril, da bodo razprave v splošnem tajne in da zapisnik o njih ne bo objavljen. Minister je dodal, da bodo la-buristi pri teh razpravah zastopani po svoji moči.
Krvava volilna borba v Nemčiji
Kastrop~Rauxel, 24. okt. d. V soboto je večja skupina komunistov napadla s streli iz revolverjev in kamenjem 50 narodnih socialistov, ki so razdeljevali volilne letake. Pri napadu je biilo ranjenih 6 narodnih socialistov, od katerih je eden ponoči umrl. Tudi komunisti so imeli več ranjencev. Policija je aretirala večje število izgrednikov.
Berlin, 24. okt. d. Včeraj dopoldne je prišlo na severovzhodu Berlina do hudega spopada med narodnimi socialisti in komunisti Ko so narodni socialisti korakali skozi delavski okraj VVedding v strnjenih vrstah, so jih napadli komunisti s streh s kamenjem. Metali so nanje tudi cvetlične lonce in razne druge predmete ter so bili trije narodni socialisti hujše ranjeni.
Državna stranka je izdala za volitve v državni zbor proglas, v katerem javno dol-ži sedanjega državnega kancelarja Papena, da pripravlja obnovo Hohenzollerncev, kar skuša "prikriti z agitacijo za reformo %vei marsike ustave.
Državni kancelar Papen je imel nocoj oovor v katerem je demantiral vesti, ki krožijo od obnovitvi monarhije v Nemčiji. Papen je iziavil. da so te vesti izmišljene in da ima Nemčija sedaj druge skrbi kakor m borbo za republiko ali monarhijo.
Umor v berlinski operi
Berlin, 24. okt. AA. Snoči je bankir Hin-ze streljal za kulisami berlinske opere na operno pevko Gertrud Bindernagel in jo z več revolversikimi streli smrtnonevarno ranil Pevka ima prestreljeno drobovje in je njeno stanje o-bupmo. Morilec Hinze je mož pevke Bindernagel. Žena se je pritoževala, da ji mož ne daje dovolj denarja in da živi v hudi revščini. Ko se je nainosled tega »tanja naveličala, je vložila tožbo za ločitev zakona. Zato se je Hinze maščeval in jo ustrelil. Hotel je nato izvršiti samomor, pa so mu ubranili.
Važne irske volitve
London, 24. okt. AA. Kakor poroča »Sun-day Chronicle«, bo od izida delnih irskih volitev, ki se bodo v kratkem vršile, odvisno stališče irske vlade glede na splošne volitve. Ce bodo zmagali pristaši Dc Va-lere, sodijo, da bo De Valera pozval narod, naj proglasi republiko. Ce pa bi opozicija zmagala, bo De Valera najbrže razpustil parlament. »Sunday Chronicle« trdi, da v vrstah republikancev izgubljajo pogum. Tudi položaj labouristov postaja nevzdržen. Ce ukrepi vlade, kakor na primer kmetski zakon, ne bodo zboljšali položaja delavcev, napoveduje list, da bo moral voditelj delavstva Norton, ki podpira De Valero, izbirati med dvojim, da poda ostavko na svoje mesto v stranki ali pa odtegne vladi svojo pomoč.
Gospodarska vojna med Irsko in Anglijo
London, 24. okt. AA. Glede na nedavno uvedbo novih irskih carin na angleško blago m glede na kampanjo za bojkot angleških izdelkov na Irskem, so začeli v angleških gospodarskih iti političnih krogih misliti na še ostrejše represalije. V pristojnih krogih izjavljajo, da bodo, če ne pride do snorazuma do 15. novembra, irski izdelki avtomatično izenačeni z blagom iz inozemstva, ter bi se k uvoznim carinam, ki so prišle v veljavo 29 februarja, pridružila še nova desetudstotna carina. Skupno bi tedaj od 16. novembra dalje znašala carina na uvoz irskega blaga v Anglijo 30 odst. in bi za ta ukrep ne bil pogreben noben nov sklep parlamenta.
Hoover Izžvižgan
Washington, 24. oktobra, s. V Detroitu. kjer je imel včeraj svoj volini govor, so delavci sprejeli predsednika Hoovra z žvižganjem. Zanimivo je. da je Henrv Ford", nekronani kralj Detroita. nred drevi pozval svoie delavce in nameščence, naj glasujejo za Hoovra.
Jugoslovenski ženski pokret
Beograd, 24. okt. p. Včeraj in danes se je vršila plenarna seja glavnega odbora Jugoslovenskega ženskega saveza. Iz Ljubljane je prisostvovala seji ga. štebijeva, iz Maribora pa ga. dr. Lipoldova. Razprav-laio se je o vseh vprašanjih, ki priedjo na dnevni red prihodnje glavne skupščine. Posebno obširna je bila razprava o načrtu novih pravil, glede kate je bila izražena želja, da morajo upoštevati prilike in potrebe posameznih pokrajin. Izvoljen je bil poseben redakcijski odbor, ki bo v smislu soglasno sprejetih sklepov sestavil končni načrt pravil, kakor bodo predložena glavni kupščini v odobritev. Po načrtu pravil bo sedež saveza v Beogradu, v vsaki banovini pa bo osnovana sekcija s širokim delokrogom. Razpravljalo se je tudi o vseh ostalih točkah dnevnega reda, kakor o materinskih pokojninah, o če™er bo na glavni skupščini referirala ga. štebijeva, nadalje o položaju n vzdrževanju ločenih žena in njihovih otrok, o čemer je stavila predloge ljubljanska organizacija, o izdaji ženskega almanaha po predlogu odbora akademsko izobraženih žena ter o drugiti ženskih vprašanjih. Danes so bile članice glavnega odbora v posebni avdijenci pri Nj. Vel. kraljici na Dedinju.
Šolski tečaji
med našimi izseljenci
Beograd, 24. okt. AA. Na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje Iv. Puclja je prosvetni minister dovolil, da se pošljeta za organiziranje šolskih tečajev med otroki naših izseljencev v Belgijo g. Svatopluk Stovičetk, na Holandsko pa ga. Marija Ažmanova, oba iz dravske banovine.
Novi predsednik odvetniške zbornice v Beogradu
Beograd, 24. oktobra p. Odvetniška zbornica v Beogradu je imela danes svojo redno letno glavno skupščino. Za predsednika je bil izvoljen znani beograjski odvetnik dr. Dragutin Jankcvič.
Odlikovanje
grških gospodarstvenikov
Beograd, 24. oktobra AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so odlkovani: z redom sv. Save I. stopnje Sadra Kostopulos, minister narodnega gospodarstva grške republike; z redom sv. Save n. stcpnje J. Karama-nov, generalni ravnatelj kmetijskega ministrstva, J. Berik-Roseti, ravnatelj zunanjega ministrstva A. Argiropulcs, ravnatelj oddelka za pogodbe grškega zunanje, ga ministrstva, in H. Teoduropuios. ravnatelj ministrstva za narodno gospodarstvo; z redom sv. Save m. stopnje Uliks Kari-skcpulos, ravnatelj grške Narodne banke; z redom sv. Save IV. stopnje N. Pierakos, industrijec iz Soluna, in P. Deposta. tajnik zunanjega ministrstva: z redom sv. Save V. stopnje Nikola Hadživasiliu in G. Kalu-cis, tajnik zunanjega ministrstva.
Grški parlament odgoden
Atene. 24. oktobra. AA. Danes se je sestal novoizvoljeni parlament, ki pa je bil takoj odgoden do 30. oktobra.
Ob fašistični 10-letnici
Fašistična Italija proslavlja te dni dete tletnico fašističnega »pohoda na Rim t, torej desetletnico prevzema državne oblasti po fašizmu. V soboto je preteklo deset let od dne, ko so se začele v Bo-logni in Florenci, obeh takratnih središčih fašističnega pokreta, zbirati legije črnih srajc, da odkorakajo proti Rimu in z orožjem vržejo slabotno Facto-vo vlado, ki je v tedanji državljanski vojni med revolucionarnim sindikaliz-mom kolebala na levo in desno in ni zadovoljila nikogar. Iz svoje uredniške eobe pri »Popolu d' Italia« v Milanu je Mussolini vodil pohod. Tedaj se namreč še ni vedelo, kakšno stališče bo vlada zavzela proti fašistični revoluciji, toda dvor in visoki vojaški krogi so bili na strani >upornikov«, in dva dni kasneje ee je Rim brez odpora vdal. Mussolini es je pripeljal s posebnim vlakom iz Milana in je v cezarskem triumfu vkorakal v večno mesto.
Od začetka je bil fašizem še prisiljen trpeti druge stranke poleg sebe in v prvi fašistični vladi so imeli zastopniki popularov, demokratov m liberalcev skoraj polovico resorov. Toda že volitve 1. 1924. so bile urejene tako. da je fašistična kot najmočnejša stranka dobila dve tretjini mandatov. Matteottijev umor je dal povod, da se je opozicija i-selila" na Aventin in je s tem prinesel kanec legalne opozicije. Aventinski eks-odus je Mussolini izrabil do konca, iz-trebel svoje nasprotnike iz politične are-re m tako postal sam neomejen gospodar Italije.
Fašistična diktatura je popolnoma iz-premenila politično lice Italije. Razbila i« demokratsko in liberalno državo ter ra njeno mesto postavila avtoritaren in korporativen sistem, v katerem poedi-nec popolnoma izginja v skupnosti. V tem in tudi v svojih metodah je italijanski fašizem zelo sličen drugemu socialnemu in političnemu ekstremu, ruskemu boljševizmu. Oba hočeta biti brezkompromisna in sta do skrajnosti brezobzirna. Oba nosita obliko absolutne diktature in ne pripuščata nikakega individualnega izživljanja na političnem socialno gospodarskem in deloma tudi na kulturnem polju. Poedinec je zasužnjen celoti, nima pa na njo nikakega ustavno urejenega in zajamčenega vpliva-
Faaizem je danes Mussolini. On je vsemogočen v stranki in državi; tudi formalno je njegova moč izredna. Mogoče je, da je taka vladavina najboljša in morda edino možna za Italijo, ki tudi v preteklosti m poznala prave, v najširših plasteh naroda zasidrane demokracije. Vsekakor pa je izven dvoma, da bi fašizem na drugačen način ne mogel doseči takih uspehov, kakršne navaja in proslavlja sedaj ob desetletnici svoje diktature.
Več vidikov je, s katerih se da in je treba presojati delo, politiko in uspehe fašizma. Tudi najhujši nasprotnik mora biti objektiven dovolj, da prizna njegove uspehe v notranjem položaju Italije. Odprto lahko pustimo vprašanje, aii je fašizem res rešil Italijo političnega in socialnega kaosa ter komunističnega prevrata: verjetno je, da jo je res obvaroval državljanske vojne. Vidno pa je njegovo organizatorično in gospodarsko materialno delo. Zdisciplini-ra! je javno upravo in vso podredil eni rami volji. S silnimi investicijami je fašistični režim izboljšal kakovost italijanske zemlje, ki je po večini trda in težavna za obdelovanje. Izsuševalna dela so naredila plodne velike predele močvirnate zemlje. Akcija za intenzivnejše in racionalnejše obdelovanje je bila zelo uspešna. S tem rn pa z omejitvami, ki so bile naložene prebivalstvu,
je Italija dosegla, da je danes že skoro neodvisna od tujega žita, ki ga je morala še nedavno leto za letom uvažati velike množine.
Podobno investicijsko delo je fašistični režim izvrševal tudi na drugih področjih. Pogozdovali so se in se še pogozdujejo apeninski griči, tako da bodo prihodnje generacije potrebovale tudi manj uvoženega lesa. Gradili so se in se še gradijo vodovodi in razne javne zgradbe, forsira se elektrifikacija, na vso moč se podpira industrija in Italija ima danes cestno omrežje, ki jo zanj lahko zavida marsikatera druga država.
Vse te in še druge materialne uspehe kaže fašizem ob svoji desetletnici. Ni mu jih mogoče odrekati. Pri tem pa je seveda vprašanje, ali so doseženi rezultati v primernem razmerju z žrtvami, ki so bile za nje potrebne. Objektivna sodba o tem je nemogoča, ker zavisi od subjektivnega ocenjevanja zahtevanih in doprinešenih žrtev. A to je italijanska notranja zadeva, saj ima pač vsaka država pravico, da si uredi svoje domače življenje kakor najbolje ve in zna, dokler s tem niso tangirani upravičeni življenjski interesi drugih skupin ali pa skupine, ki jo ves civilizirani svet priznava še nad državami in narodi, osnovne pravice človečanstva.
Fašizem pa ima tudi svojo zunanjo politiko, ki je svet na njej še bolj intere-siran kakor na njegovi notranji politiki. Fašistična zunanja politika vsaj po svojih efektih na žalost ni element konsolidacije in pomirjenja duhov v Evropi. Res se v nekaterih svojih pojavih kaže kot zagovornica mirnega sožitja narodov, a v splošnem je izrazito imperialistična in vzbuja neprestano vznemirjenje. Vrh tega je tako zelo premešana z notranjo politiko in tako zelo v njeni službi, da se največkrat ne da ločiti, kaj je volja in namera fašizma in kaj samo grobo sredstvo za dosego kakega podrejenega notranjepolitičnega cilja. Brez dvoma pa je do skrajnosti pretirani nacionalizem s svojim naukom o neomejenih pravicah svetega egoizma in s svojim poveličevanjem vojne kot edino sredstvo za mednarodno urejevanje interesnih konfliktov zelo nevarno orožje. Ako prištejemo k temu še mrzlično oboroževanje Italije, ki ji gotovo od nikoder ne preti opasnost napada, potem je razumljivo, da gleda miroljubni svet na njo s skrbjo in da zelo skeptično sprejema take pojave, kakor je na primer v zadnjem času italijansko zavzemanje za razorožitev.
Objektivno soditi o fašizmu pa je še posebno težko nam Jugoslovenom. Ne samo zaradi ekspanzivnosti in imperializma njegove zunanje politike, po katerih je v prvi vrsti ogrožena ravno naša država in ki ju v tej ali oni obliki vedno na novo čutimo že sedaj. Brez vsake potrebe je fašizem, namesto da bi delal le na političnem, socialnem in gospodarskem preustroju Italije, navalil z vsem svojim pritiskom tudi na naše rojake, ki jih je usoda pustila pod Italijo. Slovenci in Hrvati v Julijski Krajini gotovo niso nikdar hoteli biti nelojalni državljani. Njihova eksistenca ni in ne ograža ne varnosti Italije, ne nemotenega razvoja fašizma. Kljub temu so bili Jugosloveni oni del prebivalstva Italije, ki je moral najhuje občutiti slabe strani fašizma in najhuje trpeti pod njimi. V svojih odnosih do naših rojakov med italijanskimi državljani je fašizem daleč prekoračil meje, ki so po etiki in po interesih skupnosti človeštva stavljene tudi domači politiki vsake vladavine. Zato ni čudno, da nam stopijo ti odnosi pred oči, čim mislimo na fašizem ali sodimo o njem. Tudi ob desetletnica fašistične revolucije.
Naši izseljenci v Čilu
V južnoameriški republiki Čile so jugoslovenski izseljenci doslej živeli razmeroma najbolje. Marsikateri med njimi si je tu pridobil znatno imetje. Znano je, d« je naša jugoslovenska stvar za časa svetovne vojne dobivala cdtod kar naj izdatnejšo podporo. V zadnjih ča6ih pa so se razmere v čilu zelo izpremenile. Notranji nemiri gotovo niso blagodejno vplivali na gospodarski razvoj dežele, a poleg tega je svetovna gospodarska kriza objela tudi vso Južno Ameriko in ž njo seveda tudi čilen-sko republiko. V tem pogledu je objavil v Magallannesu izhajajoči »Jugosloven u Čilu« zelo značilno sporočilo svojcem jugo-siovenskih izseljencev v domovini.
»čile. ena najbogatejših in najsrečnejših držav,« pravi list. »pada v zadnjih časih pod pritiskom splošne težke gospodarske krize v vse težji in težji gospodarski položaj. N:i ga kraja, v katerem bi se danes že ne občutila beda.
»Nesreča je hotela, da 'e naš izseljenec i- Čilu, težeč za kar najintenzivnejšim delom in hitrim napredkom, zašel v kraje največje Industrijske delavnosti, kjer sta bila nekdaj življenje in delo naijbujnejša. Danes pa se tem krajem godi najslabše. Z ene strani jih je udarila brezposelnost, z drugje pa razvrednotenje denarja. Zato so naši ljudje v Čilu zašli v zelo težaven, žalosten položaj. Sli smo v svet s trebuhom za kruhom, da izboljšamo svoj položaj ter zagotovimo obstanek in bodočnost svojcem v domovini. Skoraj vsakdo med nami je po-gostoma pošiljal podpore rodbini v domovino. Ogromni so zneski, ki so po raznih bankah prihajali v Jugoslavijo, zlasti pa v Dalmacijo. So cele vasi in občine, ki so samo s podporo iz Amerike mogle preživeti kritične povojne čase. Toda sedaj!
»Z boljo v duši, z žalostjo t srcu moramo danes »poročati našim staršem, otro-k ijn, bratom, sestram in ostali rodbini, rr.vno tako pa tudi našim domoljubnim in človekoljubnim ustanovam v domovini, katerih smo se pogostoma tako radi spominjali, kakor tudi vsem, ki so se navadili naše podEpore, da se vseh vedno enako spo-
minjamo v ljubezni kakor prej, da pa je naš gospodarsiki položaj z vsakim dnem težji in da jim naše običajne podpore ne mo remo več nuditi.«
Zares je žalostno to sporočilo ln marsikatera rodbina, marsikatera naša ustanova bo težko prizadeta; toda pomagati se ne da. »S praznega kupa,« pravi naš pregovor, »se ne da jemati!« Trpe onii, ki so doslej tako radodarno delili svoje obilje s tistimi, ki so bili potrebni njihove .pomoči, trpeti bodo morali tudi dosedanji njihovi podpi ranči. Seveda z upanjem, da čim prej minejo sedanji težki časi in Čile zopet vzcvete v p loti on osnem delu in blagostanju.
Čudna ovira poroke
Jagodina, 24. okt. p. Veliko senzacijo je izzval v vsej okolici dogodek, ki se je pripetil danes v tukajšnji pravoslavni cerkvi. Okrog 10. dopoldne je prišel v veliki sva-tovski družbi ugledni seljak iz okolice s svojo nevesto, da bi ju pravoslavni svečenik poročil. Duhovnik pa je poročni obred odklonil, češ, da je prejel davi grozilno pismo od prejšnjega zaročenca neveste, češ da bo ubil njega in nevesto, če jo poroči z drugim. Ker se boji asa svoje življenje, se ne more spufičati v tako nevarnost. Vse prigovarjanje svatov, obljuba zaščite in jok neveste ni moglo omehčati preplašenega svečenika. Svatje so se morali vrniti, običajne gostije ni bilo in ženin in nevesta sta se žalostna razšla.
Zborovanja vsedržavne stranke v Savinjski dolini
Celje, 24. oktobra.
V nedeJio se 3e vršil dobro obiskan asrtaEO<vni občni zbor krajevne organizacije JPRKJD za občino St Pavel pri Preboldu. Zbor je otvoril in vodil žiupan g. K a č, ki je uvodoma pozdravil navzočega sreskega naro<finega poslanca g. Ivana P reko r-ška in poudarjal pomen in po-trebo nove vsedržavne politične strartke. Narodni poslanec g. Prekoršek je podal obširno poročilo o del« v preftekli poslovni dobi Narodne skupščine ter razpravlja! zbranim voJilcem o bodočih naloga^ lci čakajo Narodno predstavništvo. Po njegovem poročilu se je vršilo konstituiranje strankinega krajevnega odbora, ki mu načeliu-ie g. župan Kač. Narodni poslanec g. Prekoršek je dajal na razna vprašanja z a želj ena pojasnila.
Ob 20. se je vršfl v prostorih g. župana Rudolfa Lorberja v Žalcu šzredno lep strankin zbor, ki so ga posetili tudi zastopniki sosednjih organizacij iz Petrove, Griž, Zabukovce in Gotove1'j. V nabito polnih prostorih je otvorM zbor župan g. Rudolf Lorber, ki je v iskrenih besedah pozdravil predsednika sreske organizacije JRKD g. dr. Kalar.a in narodnega poslanca g. Ivana Prekoršika. Gosp. dT. K a 1 a n je podaJ kratek pregled razvoja političnih dogodkov iz dobe pred 6. januarjem in orisal nada#nni razvoj naše domače in državne politike, ki je z lanskimi novembrskimi volitvami dobila široko osnovo enotnega, organiziranega dela po vsej državi. Govoril je obširnejše o pomen« krepke organizacije v okrilju nove vsedržavne stranke, ki jc v Žalcu tako močno zasidrana. Njegovim izvajanjem je sledilo živahno odobravanje.
Narodni poslanec g. Ivan Prekoršek je v svojih uvodnih besedah dal izraza zadoščenju m zahvali zavednemu Žalcu, ki je pri lanskih volitvah storil veliko delo za zmago državne misli v celjskem srezu. V nad uro trajajočem poročilu o delu v Narodni skupščini je obravnava! vsa važna vprašanja, ki so bila predmet razprav in ki giloboko posegajo v ustroj našega državnega in narodnega gospodarstva. Obširno se je bavil tudi z vprašanjem našega hmetearstva, ki ie glavna panoga življenja Savinjske doline in ima v Žalcu svoj naravni center: ta je podan že po zgodovini hmeljarstva in po vseh važnih hmeljarskih ustanovah, ki so se baš v Žalcu po zaslugi strokovnih ln idteaMh mož razvile do viška popolnosti. Izvajanjem g. poslanca, ki so ga zborovalci večkrat prkinjali z navdušenim pritrjevanjem, je sledilo dolgo-trai.no odobravanje, kj je doseglo svoj višek ob izjavn enotne volje in pripravljenosti, da bomo vsi v složnem delu prestali sedanje težke čase, kakor smo zrnati nekdaj kljubovati najhujšim viharjem, ki so šli preko nas, pa nas niso štrli.
Po izvajami.ih g. poslanca je s tehtnimi besedami podčrtal g. Antgn Petriček kot predsednik Hmeljarskega društva pomen bmeljarstiva za Savinjsko dolino in se prisrčno zahvalil g. poslancu za veliko delo, ki ga je izvršil za povzdigo te važne gospodarske panoge. Po voMtvi je bil izvoljen soglasno za predsednika kra-jevne organizacije g. župar. Rudolf Lorber, za podpredsednika pa gg. Robert Senica iz Gotove*! in Rajko Vrečar iz Žaka. Organizacija šteje žo nad 100 članov, število pa stalno narašča.
Monarhisticna zarota v Letonski
Riga, 24. oktobra. AA. Letonsfca policija je nedavno odkrila v Libavi m anarhistično organizacijo. Preiskava je spravila na dan zanimivo gradivo, med drugim tudi korespondenco z neko inozemsko monarhistično organizacijo. V zaroto je zapletenih več baltskih Nemcev.
Za gospodarsko obnovo Podunavja
Budimpešta, 24. oktobra g. Stalni odbor mednarodnih trgovskih zbornic za proučitev podunavskega vprašanja je zaključil svoja posvetovanja. Sprejeta je bila resolucija, ki poudarja nujno potrebo, da ae z vso" intenzivne st jo nadaljuje delo za ureditev gospodarskih vprašanj v Podunavju.
Atentat na italijanskega konzula v Aleksandri?
Aleksandrija, 24. oktobra, s Snoči so neznani zločinci v boljšem vrtnem lokalu sredi mesta, kjer so se običajno skrivali, streljali na tukajšnjega italijanskega konzula m šefa kriminalnega urada. Oba na-padenca sta ostala po čudnem naključju nepoškodovana. Dva stražnika sta bila ranjena. Voditelj tolpe je pobegnil, dva njegova pajdaša pa so prijeli.
Šenčur si je dal krasno zadoščenje
V nedeljo fe bil v Šenčurju ogromen shod, ca katerem so govorili g. minister Pucelj, senator Hribar, poslanec Lončar in drugi
Odpor proti plačilu dolgov Ameriki
Pariz, 24 oktobra, A A. Louis Marin, eden izmed voditeljev desničarjev, je napovedal. da bo jutri načel v zbornici vpra« sanje medzavezniških dolgov, zlasti glede na plačilo anuitete Zedinjenim državam, ki zapade decembra. V parlamentu bo tudi opozoril na to. da je rad;kalno-sociali-stična stranka razen Herriota, ki se Je vzdržal glasovanja, sprejela istočasno z ratifikacijo Mellon-Berengerjevega dogovora tudi sklep, da Francija ne bo Ameriki v nobenem primeru več plačala, kakor bo dobila od Nemčije.
V prijaznem Šenčurju pri Kranju, kjer ao dne 23. maja hujskači ia zapeljana iz drugih krajev hoteli onemogočiti shod takratnega poslanca g. župnika Barleta in so pri tem nastopali na tak obžalovanja in obsodbe vreden način, da imajo s takratnimi dogodki še danes opravka naša sodišča, ▼ tem Šenčurju je bil v nedeljo popoldne shod. ki se je razvil v naravnost mogočno manifestacijo za novo državno politiko. Ogromna množica ljudi, ki se je zbrala iz Šenčurja in okolice, je dala ponovno duška 6vojemu ogorčenju nad razdiralnim delem raznih političnih užaljencev in se je z vso odločnostjo izrekla za po< zitivno politiko složnega dela. Krasna nedeljska skupščina v Šenčurju je nov dokaz, da konsolidacija političnih prilik v naši banovini stalno napreduje in da se zdrave in pametne politike, ki edina nam more prinesti boljše čase. tesno oklepa zlasti tudi naše kmečko ljudstvo.
Shoda, ki se je vršil na telovadišču Sokola, so se udeležili tudi minister za socialno politiko g. Ivan Pucelj. senator g. Ivan Hribar, poslanec s. Ivan Lončar, bivši poslanec in šenčurski rojak g. župnik Janko Barle, kranjski župan g. Ciril Pire ia še mno<»i drugi odličniki Godba šen-čunskih gasilcev je rasvirala gostom v pozdrav, nakar jc predsednik krajevne organizacije .TRKD g. Gašper lin otvoril mogočno zborovanje. Prvi je izpregovoril
senator Iva« Hribar
ki je ob viharnem odobravanju zboroval-cev izrazi! najprej svoje trdno prepriča i je, da dogodkov dne 23. maja niso uprizorili Senčurčani. temveč brez dvoma tuji najeti hujskači. To dokazuje tudi krasna udeležba na shodu. G. senator ie primerjali nato Jugoslavijo veliki hiši. v kateri živijo dru* ga zraven druge tri rodbine, pa se je med gospodinjami pričel prepir, kdo bo vežo pometal Kralj je 6. januarja napravil konec temu prepiru in zdaj je mir in red. Včasi smo bili Slovenci deležni samo zatiranja in preganjan ia, danes smo svoboden državni narod Naše usode nam ne kuiejo več tujci, skupno s Srb in Hrvati si jo krojimo sami. — Svoj iskreni govor ie g. senator zaključil s pozivom* Stojte trd to, bodite zvesti Bogu, državi, kralju!
Poslanec Ivan Lončar
je poudarjal, da so se zmotili nasprotniki, ki so računali, de bodo šenčurski dogodki postali kakšen mejnik. Krivci bodo prejeo svoje plačilo, tistemu, ki ie bil samo zapeljan 'in se je pokesal. pa bo treba pomagati. Kakšne gorostasnosti so takrat uporabljali aasp-otn;ki v svoji agitacij proti nacionalni politiki. Razglašali so vse mogoče reči. izmislili eo si celo. da je g. župnik Barle zatajil Mater božjo. Ko p-a so bili poklicani na odgovor so se strahopetno potuhnili in so se delali nedolžna jag-njeta. _ Na koncu je g. oos^nec pozval zborovalce.	«* vsi pridružijo armadi,
ki se zbira v JRKD
Pevska družina iz Biiolja v Liubljani
Iz daljnjega Biitolja je včeraj ob 10. prispela v Ljubljano pevska družina »Stevan Mokrnnjac«, ki bo v naših mestih priredila več koncertov. Sprejem na glavnem kolodvoru je bil prav prisrčen. Vojaška godba je zaigrala »Iz bratskog zagrljaja« ▼ pozdrav 75 pevcev b roječ i družini. Med njimi je 16 dam. Vsa družina je takoj vzbudila pozornost zaradi izredne prikupnosti m posebno tudi zaradi lepih slikovitih narodnih noš. Dobrodošlico je spregovoril ban o vinski nadzornik Rapč m nato predsednik Hubadove pevske župe dr. Svigelj. Zahvalil se je predsednik pevske družine in zaključil z vzklikom na čast vladarju. Godba ie zaigrala himno. V spremstvu gg. dr. Šviglja in tajnika Hubadove župe Grčar ja so se pevci in pevke podali v hoteie.
Ž« v teku dopoldneva so se bratje in se-4 tre lz Bit olja v -»tcupiinah razkropili po mestu in si ogledovali zanimivosti, a so tudi sami bili deležni prav toplih simpatij od strani Ljubljančanov. O njihovem koncertu, ki se je zvečer vršil v filharmo-nični dvorani, bo pa poročal naš glasbeni poročevalec.	__
Kmetijska razstava v Kranju otvorjena
Kranj. 24. oktobra. V soboto dopoldne se je v Kranju vršila svečana otvoritev sreske kmetijske razstave, ki so se je razen številnega občinstva udeležili tudi gospodje ban dr. Marušič, načelnik inž. Zidanšek kot zastopnik kmetijskega ministrstva, sreski načelnik vladni svetnik dr. Ogrin. župan Pire. predsednik Kmetijske družbe Detela in podpredsednik Sancin, veliko število županov iz sre-za ter zastopniki raznih gospodarskih kor-poracij. Otvoril je razstavo predsednik razstavnega odbora šenčurski župnik Piber, ki je obrazložil težave časa, v katerem se razstava prireja ter kljub vsemu opozoril na velika poštena stremljenja kmetov kranjskega sreza, ki jih prav ta razstava izpričuje. Pozdravne besede so izpregovorih še ban dr. Marušič in drugi.
Obisk razstave, ki je nameščena v prostorih Narodnega doma, sadna razstava pa na gimnaziji, je bil takoj prve dni velikanski. Cele procesije kmetov so rz bližnje in dalnje okolice prihajale na razstavni prostor. Vsi pridelki so izredne kakovosti ter so odlični v vsakem pogledu tudi kar se tiče možnosti vnovčenja. V zvezi z razstavo »e je včeraj vršil ciklus predavanj o raznih kmetijskih panogah. Predavali so mž. Luckmann, tajnik Kmetijske dražbe Kafol, kmetijski referent Suštič in nadzornik Štrekelj.	.
Da se je mogla prirediti v Kranju tako impozantna kmetijska razstava, gre za materij alno pomoč vsa zahvala predv-sem banu in banski upravi, ministrstvu za kmetijstvo in Kmetijski družbi. V nedeljo je posetil razstavo tudi g. minister Ivan Pucelj s svojo družbo, ki ga je spremila na shod v Šenčurju.
Mednarodni vinarski kongres
Rim, 24. oktobra AA. Danes je bil tu r>t-.'orjen tretji mednarodni kongres za vino
Burno pozdravljen je ©topil nato na govorniški oder
2upmk Janko Barle,
ki je izvajal med drugim: Nikoli nisem učii sovraštva, zmerom sem pridigal ljubezen, zmerom učil, da se morajo Srbi, Hrvati in Slovenci v ljubezni zbrati k skupnemu delu. To je bilo moje delo in takšno je delo božje. Poznam faro šenčursko; madež, ki je takrat, na veliki petek šenčurski. padel vanjo, bo danes izbfisan. V ljubezni lo dr» žave m kralja sem šel v politiko, ko sem videl, kako so vse sile na delu, da bi brate razdrle, kar pa se jim ne bo nikdar posrečilo. Govor g. župnika je množica ves Čas prekinjala z viharn:mi aplavzi in ov«-cijami. tako da je bil ta prisrčni spreiem g. Barleta v resnici lepa oddolžitev za izgrede ki so jiih nekateri hujskači v mam priredili proti njemu.
Prav tako burao pozdravile* ie stopil na od«r
minister Ivan Pucelj
Kakor že zjutraj v Skofji Loki, je g. minister tudi tu v obširnem govora raztokr.a-čil vse težave in probleme naše politike. Naglasi! je potrebo politične vzgoje, ki 6o jo strankarski voditelji nekdaj popo'noma zanemarjali. Zdaj ni več vrnitve k starim metodam, vsakdo pa jc povabljen, da pride sodelovat. Stranko moramo imeti, ki ho zidala, Id bo skrbela za vse enako. Včasi so nam Slovencem rekli »die Nat-on der elften Rangsklasse«, ker.naš človek skoraj ni mogel napraviti večje kariere, kakor da je postal kandist. Zdai pa ima naš narod vse pravice in najbolj dragocena pravica je, de sme odločati v lastni državi. Največja vrecFnota za narod je lastna svobodna država, katere ohranitvi in okrepitvi )e tTeba posvetiti vse. pa prav vse moči. Vera pri nas ni v nevarnosti; vsrk-do lahko svobodno vrš^ svoje verske dolžnosti, toda r politiko vera ne spada. Nato ie g. minister Obširno raztoVnačil delo vte> de za novo zakonodajo o banovinah, o občinah. o razdolžitvi kmeta, o proračunu, o sklepanju pogodb t Italijo. Avstrijo in Francijo. Posebej je n«gr^'l potrebo, da s* tudi v kranjskem srezu ukrene vse potrebno glede izvoza živine. Svoj obširni govor, ki ga je množrica ves čas prekinjala z odobravanjem, je g- minister zaključil s pozdravom mladini in s pozivom na vernost n^Todu. kra^u in dcmovtn'"
Prof. Jarkovič je v fe^^rftrvaščini in * prav temperamentnim govorom <.poro?il najprej pozdrav iz svojega kraja z rzhoda meje države. Pozival .je, da bodimo Slovenci. Hrvati in Srbi eno srce._ saj ^ za nikogar domovine m svobode izven goslaviie. Sebe mor?mo prevzgojiti.^ vso državo moramo predahniti 7 novim duhom. Slovenski kmetje so govor brata Srba sprejeli z burnim odobravanjem	Tr>,._ Z lepim govorom tajn;ka šenčureke JKM) Jagodica in z državno h;mno se je zakiiu-čil ta impozantni shod. ki pTev gotovo pomeni eno najlepših zadoščenj JRKD v naši banovini.
Iz državne službe
Beograd, 24. ott p. S kraljevim ukazom so napredovali v višjo skupino: Cirii Pire in Ladislav Bevc, tehnična svetnika pri banski upravi v Ljubljani m Josip Bricelj, tehnični pristav pri sreskem načelstvu v Novem me3tu. — Z odlokom notranjega ministra ie premeščen v notranje ministrstvo Alujizij Lončar, pristav pri ;reškem načelstvu v Radovljici. — Za upravnika železniške delavnice v Smedereva je z odlokom prometnega ministrstva premeščen Ernest Samdšn, dosedai poverjenik pri železniških delavnicah v Maribora. — V 9. skupino je napredoval Milan Matjan, dosedaj uradniški pripravnik pri podružnici poštne hranilnice v Ljubljani.
izjalovljen napad na avlo
Ptuj, 24. oktobra.
Pred dne-H se ie vo-ril avtomobilski podjetnik g. Simonič Franc od Sv. Urbana s tovornim avtom rz Ptuja proti Mariboru. Okoli 22. se je pripeljal do Zlatoličja, kjer je bila preko ceste" potegnjena 4 mm debela žica v višini 1.23 m ter bila na ene«n koncu pritrjena ob brzojavni drog. na drugem koncu pa na jablano. G. Simonič, ki ovire ni pravočasno zapazil, je z vso silo zavoril v njo, pri čemer se je žica pretrgala na dvoje. K sreči ni bilo hujše nesreče, kakor da mu je razbilo pri volanu dve šipi.
G. Simonič je vzel del žice s seboj in zadevo javil orožnikom pri Sv. Janžu na Dravskem molju. Omžmiška patnlja se je takoj naipotila na lice mesta, a ni več našla drugega dela žice, pač pa en telovnik. Zioci-nec je moral gotovo v bližani paziti na svojo žrtev. Kakšne namene je imel neznanec, ni jasno. Orožniki marljivo poizvedujejo za krivcem.
Požar pri Ptiiia
Ptuj, 24. oktobra.
V nedeljo zjutraj okoli 7. ie nastal ogenj pri posestnici. vdovi Mariji Fridlovi v H-.i-dtni. Na pomoč so najprej prihiteli sosedje. ki so rešili dva otreka. ki sta bila v hiši zaklenjena. Na kraj nesreče so prišli domači gasilci in pa gasilci iz Ptuja pod vodstvom pndnačclnika g. inž. Celottija. S skupnimi močmi se je posrečilo gfsilcem ogenj loka-lizirati in preprečiti razširjenje požara, ki bi lahko nastalo, posebno ako bi bil veter. Zgorela sta stanovanjsko poslopje, ki ie bilo s slamo krito, in pa sviniak. Hiša je biln zavarovana za malenkost. Kako ie ogenj nastal, se še ne ve. Orožništvo vrši noizvedbe.
V?*Prr»/>v»
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Oblačnost bo postopoma naraščala. Ostalo bo še toplo in prerei stalno. — Fitiiacna včerajšnjega dne: Anticiklon prevladuje 5e v jugovzhodni Evropi, v ostale dele kontinenta pa ie prodrla široka depresija, ki prihaja z Atlantskega oceana. Ponrcsija -e ie razširila že nad vso Zao^dno in Severno Evrono. Zaradi te izobarične razdelitve ie v Južni Evropi toplo vreme s slabimi vetrovi v Jugovzhodni in .Tueozapadni Evropi.
Dunaiska vremenska napoved za torek: Poslabšanje vremena. ,Bolj oblačno najbrž tudi dež. V enem ali dveh dneh bo temperatura zopet padla.
Maši kraji in
i
Fran Milčinski
1
Komaj se je zaprl grob za Antonom Funtkom, že je neizprosna smrt vnovič segla med slovenske pisatelje in pobrala enega najpopularnejših — Frana Milčinskega. Komaj teden dni je minilo, kar je »Jutro« priobčilo listek pod priljubljeno šifro Fr. 2. V tem svojem pisanju se je neusahljivi humorist Fridolin Žolna dobrodušno kakor vedno norčeval iz svoje bolezni, iz zdravniških nasvetov, pa še iz marsičesa drugega. Nihče ne bi slutil, da se za njim že skriva oajneizprosnejša med vsemi — Smrt.
Fran Milčinski se že nekaj časa ni nič kaj dobro počutil, včeraj opoldan pa mu }«b nenadno postalo slabo, poklicali so zdravnika, ki je ugotovil možgansko kap im odredil prevoz v bolnico. Nezavestnega so prepeljali v bolnico, vendar mu ni bilo pomoči: Kmalu po dragi uri je Fran Milčin-«ka podlegel poslednjemu udarcu svoje usode.
Fridofima Žolne ni več! Trpka bolest bo marsikomu? stisnila srce. Zdi se nam, da )<5 smrt človeka, ki je svojim bližnjim dajal toliko vedrine, veselja in humorja, tra-gičmejša od smrti onega, ki je gledal v svet mrko in zamišljeno; da je večja groza, umreti smeje nego umreti resignirano, v to-
?)i pripravljenosti melanholikov. In Frido-in 2oLna je bil eden redkih, ki s svojimi »piši vzdržujejo, goje in razvijajo tisto malo humorja, kar ga sploh imamo Slovenci. Njegov humor je bil včasih šegav in ironično zaostren, a vedno blagodejen; puščice, ki so prihajale iz njegovega spretnega peresa, niso nikdar in nikjer zapuščale ran. Satira Frana Milčinskega je izvirala iz njegove plemenite in vseskozi dobrodušne narave, iz srca, ki je razumelo človeške slabosti in iz razuma, ki je .spoznaval, da človek ni nepopravljivo bitje. Kot poklicni sodnik in pozneje advokat je imel Milčinski mnogo stikov z ljudmi, ki se love v svojih protislovjih in otepajo pregreh in napak; njegov bistri pripovedniški talent je iz teh doživljajev ustvarjal zdaj vesele, zdaj bolj žalostne, čisto ironično podčrtane življenjske podobe in ž njimi bogatil književno zakladnico naše besede. Bil je pisatelj povprečnega slovenskega 6k?veka: ma-lomeščana, uradnika predvsem; razumel ga je v vseh prigodah in nezgodah, po dobrih
in slabih straneh, razumel, se mu smehljal in smejal, ponorčeval in — vse odipustil, vse obdal s svojim iskrenim občutjem simpatije do našega malega človeka in njegovega malega sveta.
Fran Milčinski pa ni zapisan v naši književnosti smo kot Fridolin Žolna, kot humorist, ki ima sorodnega edinole v Radu Murniku in v nobenem drugem. Fran Milčinski je bil tudi izboren mladinski pisatelj. pa dramatik in pripovednik z izrazito moralno-vzgojno tendenco. Mimo tega se je zlasti v mlajših letih pridno uveljavljal kot pravniški pisatelj in posebej še kot priznani specialist za mladinsko sodstvo, ki je imelo v Milčinskem prvega pionirja ne samo na slovenskih tleh, marveč sploh v Avstriji. Tudi iz te panoge je mimo literarnih spisov, predvsem povesti »Ptički brez gnezda«, zapustil vrsto odličnih, znanstveno tehtnih spisov, ki so izhajali v domačih in delno nemških pravnih in pedagoških časopisih.
Ne vemo, v čem bi mu dali prednost: v vseh panogah, kjer se je udejstvoval, je bil Milčinski cel mož. Kot humorist, kot pisec imenitnih pravljic za mladino (in nič manj odličnih za odrasle), kot avtor dramatskih iger, kot podlistkar, kot novelist in kot ju-ridični pisatelj je Milčinski ustavil za seboj trajne brazde in v tem hipu ni niti mogoče točno označiti, kaj in kao nam je bil on, ki je zdaj za večno sklopil oči in se zazrl v svet, kamor ne sega komedija in tragedija človeškega življenja.
Fridolin a Žolne ni več, to čutimo vsi; za njim bo zazijala nova vrzel v listih, ki so ga ponosno šteli med svoje sotrudnike in njegov glas živi glas, se ne bo vrč slišal iz ljubljanskega radia, kjer je v zadnjem času pogosto čital svoje sestavke. Z Mil-činskim je zapustila ljubljansko družbo markam trna osebnost, slovenska književnost je izgubila mnogostranskega in nadarjenega pripovednika, naš narod pa vrlega človeka, plemenito, srce.
Vsi, ki smo ga poznali, bomo Franu Mil-činskemu ohranili tako blag spomin. kakor ga bodo še zanamcem ohranili njegovi spisi.
Fran Miloinsiki se je rodil 3. decembra 1867 v Ložu na Notranjskem. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, pravo pa na Dunaju L. 1890. je stopil v Ljubljani v sodno prakso, bil nekaj časa sodnik v Idriji, od 'eta 1897. do 1. 1920. pa v Ljubljani, nazadnje kot sodnik višjega deželnega sodišča. Leta 1920. je postal svetnik pm Stolu sedmorice v Zagrebu. Na'o se je dal upokojiti in se je posvetil advokaturi.
Kakor smo omenili že zgoraj, je kot sodnik veljal za specialista v mladinskem sodstvu. Oddelek za zaščito mladine pri ljubljanskem sodišču, ki ga je Milčinski ustanovil in vodil, je bil prvi te vrste v tedanji Avstriji. Njegove spise iz te pamoge so objavili »Pedagoški letopis«, »Slovenski pravnik«, »Popotnik«, Zabavna knjižnica »Matice Slovenske« ter drugi časopisi iin zborniki. Literarno je sodeloval v »Ljubljanskem Zvonu«, »Slovanu« im v drugih mesečnikih, v dnevnikih »Slovenski Narod« im »Jutro«. — V knjigah so izši tile njegovi literarni spisi: »Igračke« (1909), »Muhoborck (1912), »Drobiž« (1921), »Gospod Fridolin Žolna im njegova družina« (1923), »Tokraj in onkiraj Sotle ter tam preko« (1925) kot hum oris tično-satirion i spisi. Dalje: »Pravljice« (1911), »Tolovaj Matej im druge slovenske pravljice« (1917), »Zgodbe kraljeviča Marka«. Dramatski spi-
Navdašenje publike pri včerajšnjih predstavah se fe stopnjevalo do viharnega aplavza!
Najslajši film te sezone! Franz Leharjeva opereta
V predsporedu:
NJ. Veličanstvo kralj na lovu
v Kamniški Bistrici. Krasen 17 fin kulturni film lz kraljestva živalstva.
sreče
Ta film morate videti!
ROLPH GOTII — MARTHA EGGERTH ERNST VEREBES - PAUL HoRBIGER
Predstave ob 4., *48 ln %10 zvečer. Vstopnice kupite v predprodaji!
Telefon 2124
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124
si: »Iz devete dežele«, »Kjer ljubezen tam
Bog«, »Volkašin«, »Mogočni prstan«. Večji pripovedni spisi: »Zločinci« (1912) in »Ptički brez gnezda« (1917). Gradiva, ki je razmetano po raznih listih, je toliko, da bi ž njim napolnili cele knjige.
Bil je tudi kot pisatelj priden delavec in njegovo pero ni mirovalo vse do smrti. Kot človek je bil dober in vesel, tesno navezan na svojo rodbino in povsod dobro došel družabnik.
Predavanja na medicinski fakulteti
Dr. Plečnik Janez, redni prof.: Anatomija človeškega telesa, vaje v anatomskem delu.
Asistentinja dr. Grošelj Valentina: Pod-vezovanje arterij.
Dr. phlil. et med. dr. Šerko Alfred, redni prof.: anatomija in fiziologija živčevja.
Dr. phil. in med. dr. Kanskv Evgen, red ni prof.: Fiziologija človeka, praktične va je iz fiziologije, analitska kemija za medi cince, praktične vaje iz analitske kemije.
Dr. Seliškar Albin, docent: Eksperimentalna fiziologija, hemoglobin.
Dr. Košir Alija, docent: Histologija in histogeneza, histološke vaje.
Dr. Grošelj Pavel, docent: Splošna biologija.
Dr. Samec Maks, redni prof. tehniške fakultete: Eksperimentalna kemija (anorganska).
Dr. techn. et phil. Kline Ladislav, privatni docent: Klinična kemija.
Dr. Julij Nardin, hon. nastavnik: Eksperimentalna fizika za medicince.
Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdravni-kov-strokovnjakov potrjujejo, da se tudi oni, ki bolehajo na ledvicah, protinu, rev-matizmu, kamnih in sladkorni bolezni, zelo zadovoljni z učinkom »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Nova ljubljanska palača
Ljubljana, 24. oktobra.
Ponosna stanovanjska palača Pokojninskega zaklada Hranilnice dravske ban o Nine na voglu Igriške in Gregorčičeve ulice je dogrjena. Poslopje je pretekli teden ko-lavdirala komisija, ki je pohvalila solidna dela v stavbnem pogledu, a tudi v pogledu
higijene in estetskega okusa. Vseh stanovanj v petih nadstropjih je 24, im sicer 10 po dve sobi, dvoje po dve sobi s kabinetom, dve samski stanovanji, sedem po tri sobe in tri po štiri sobe. Vsa stanovanja
Ea imajo velik komfort Stanovanie hišni-
a obtoji iz dveh sob v kleti, ima pa tudi kopalnico in druge pritikline.
V pritličju so štirje poslovni lokali, im sicer se nastani v enem modistinja, v drugem modna trgovina, dalje komisijska trgovina s steklenino, v četrtem lokalu pa bo trafika. V hiši bo nameščena tudi dietetič-na kuhinja za moderno rastlinsko in presno hrano. V kleti bo za to restavracijo naj-
VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan za 10.000 dinariev!
omeni znamka
TU N G S R A M
Zato:
na žarnici;
50 let raziskovanja in razvoja 50 let izkustva v proizvajanju 50 let zadovoljne kupce,
Dovršena kakovost Velika svetlobna moč Ekonomična razsvetljava!
modernejše opremljena kuhinja s plinskim obratom, v pritličju pa lepo urejena jedil-
nica.
Stavbno vodstvo palače je imel inž Cer-nivec, ki je vodil vso stavbo in je izvršil vse podrobnosti. Statične račune je poskrbel g. Miroslav Zupan. Inž. arh. Herman Hus je projektiral to palačo in ustregel zahtevam sodobne stanovanjske kulture.
Vozni promet ob Vseh svetih
Ljubljana. 24. oktobra.
Uprava policije odreja sporazumno z mestnim načelstvom glede prometa o prazniku Vseh svetnikov: Dne 30._ tn 31. oktobra ter 1. in 2. novembra je' dovoljen na pokopališče k Sv. Križu za vsa vozila brez izjeme vključno tudi kolesarje samo enosmerni vozni promet, in sicer je dovoz na pokopališče dovoljen samo po Šmartinski cesti, odvoz s pokopališča pa samo po Linhartovi in Dunajski cesti. Ker bo v teh dneh obratovalo na tej progi dozdevno
okrog 16 avtobusov, se iz prometno varnostnih ozirov odrejajo za avtobuse postajališča: Dalmatinova ulica (desna stran proti Miklošičevi cesti), Marijin trg (desna stran) in Krekov trg.
Vsako prenatrpanje vozil je v smislu obstoječih predpisov strogo zabranjeno in smejo šoferji odnosno sprevodniki sprejeti le ono število potnikov, kolikor je označenih mest. Varnostni organi imajo nalog, da vozila, ki bi bila prenatrpana. izločijo iz prometa. V obratu stoječi avtobusi bodo oznčeni s posebnimi številkami od 1 do 16. Občinstvo se opozarja, da je najvišja dopustna cena za enosmerno vožnjo 3 Din. Občinstvo, ki bo hodilo na pokopališče peš, posebno starši z otroki, se opozarja, naj se strogo drži desne strani ceste, ker ni hodnikov, da se izognejo nezgodam in ne ovirajo po nepotrebnem prometa. Kolesarji se opozarjajo, da je dostop na pokopališče s kolesi zabranjen. Dalje opozarja policija, da na pokoplišču ni dovoljeno stopati na grobove, tudi ne na vojaške in bodo varnostni organi tu posebno pozorni.
Pred likvidacijo Kmetijske eksportne
zadruge
Od 20 milijonov Din prijavljenih terjatev je odobreno 2 in pol milijona dinarjev. - Imovina konkurzne mase iznaša poldrugi milijon
Maribor, 24. oktobra.
Danes dopoldne se Je vršil pred sodnikom mariborskega okrožnega sodišča g. dr. Kovčo končni ugotovitveni narok v konkurztfi zadevi Kmetijske eksportne zadruge v Mariboru. Navzočih je bik) kakih 50 interesentov. Po podrobnem pravnem pouku je bilo ugotovljeno okrog 20,000.000 Din terjatev in sicer od okrog 4200 strank. Obstojata dve vrsti terjatev: prvi so zahtevki za povrnitev vplačanih premij, drugi pa zahtevajo izplačilo zapadlih posmrt-
nim Dočim so bili vplačani zneski v celoti priznani, s« vsi zahtevki glede izplačila posmrtnin ne priznavajo in tudi ne bodo Izplačani, pač pa bodo morate biti povrnjene tudi že izplačane posmrtnlne, ker po zavarovalnem zakonu zadruga ni imela pravice do zavarovalnih poslov. Kookurzni upravitelj dr. Šnuderl je pojasnil, da znaša vrednost konkurzne mase okrog 1,500.000 Din, priznane terjatve pa dosegajo 2,500.000 Din ter bo tako predvidoma dosežena kvota 40 %.
koče in umorjene žrtve
21 letni roparski morilec in požiga lec je pri zasliševanju opisal svoj zločin. - Edina zločinčeva prošnja je: »Ne obesite me!«
Kozje, 24. oktobra. PomedeJjsko »Jutro« je že poročalo o strašnem zločinu v Zagorju pri Pilstanju, ko je neki komaj 211etni fant umoril in
oropal kočarja Jazbeca ter nato zažgal kočo s truplom vred, da bi zabrisal sledove zločina. Dodatno k temu poročilu navajamo še naslednje podrobnosti:
Umorjeni 721etni kočar Vinko Jazbec je imel z aretiranim Janezom Koprivcem spor zaradi klešč, ki mu jih je ta ukradel. Dne 14. t. m., malo pred poldnevom se je priklatil Koprive v kočo rajnega Jazbeca in tega nahrulil, češ, zakaj ga dolii tatvine. V prepiru je Koprive Jazbeca pobil s polenom in zavlekel truplo v klet pod podom veže, nato pa je odšel domov. Ob tej priliki mu je ukradel še uro. Stikal je fcudi za denarjem, da bi si, kakor je izjavil potem pri zasliševanju, kupil čevlje za zimo. Denarja seveda ni našel nič.
Zločincu pa ni zadostovalo, da je storil že dva huda delikta, namreč rop in umor, ampak se je v nadi, da zabriše vsako sled za seboj, v teku dneva odločil še za tretji zločin. V teku naslednje noči je namreč zažgal kočo z mrtvecem vred.
Vse priznanje gre pri tem zamotanem zločinu našim vrlim in neutrudljivim orožnikom, ki so storili vse, da so prišli zločinu do dna. Ko lastnika pogorele koče od nobene strani ni bilo, so takoj zaslutili, da ne gre za navaden požar. Šli so na delo in so iztaknili krivca. Z veliko rafiniranostjo je osumljenec v početku hlinil nedolžnost in se posluževal najrazličnejših zvijač, simuliral bolezen in podobno, a naposled je
le padel v zanke in »e udal. Zdaj sedi r zaporih sodišča v Kozjem in je preiskovalnemu sodniku že prav natančno opisal ve« potek dogodkov. Edina njegova prošnja je: »Ne obesite me!« Značilno je, da zločinec nima niti v domači hiši zagovornika io da se vsa vas Zagorje boji njegove vrnitve, ker je že večkrat grozil s požigi. Aretirani zločinec je osumljen še več drugih grehov. Tako je pred meseci ponoči pogorela koča gostilničarja Antona Kolarja v Zagorju, r kateri ni stanoval nihče. Malo prej so našli v neki šupi ubitega berača. Tatvine so bile v teh krajih tudi pogoste. Pričakovati je, da bosta tudi tem še nepojasnjenim dogodkom prišli orožniki im sodišče do dna
100% užitka in zdravila
to je
KAVA H A G I
KULTURNI PREGLED
Zopet Ibsen v ljubljanski drami
(H. Ibsen, Gospa Inger na Oestrotu.
Mladi Ibsen je zajel snov za svojo dramo iz temnih dni v zgodovini Norvežanov, ko so Danci gospodovali nad deželo. Ibeenovo zgodovinsko ozadje vzbuja domnevo, da se je princ oslonil na epizodno dogodivščino razdobja, ko so Norvežani upali na osvobo-jenje, ali pa so mu bili znani viri, ki jih ne poznamo. Švedski krali Gustav Waza, ki se v drami omenja, je v vseh zgodovinah poznan kot osvoboditelj Švedov, utemeljitelj dedednega kraljestva in goreč zagovornik reformacije- Početje kancelarja Petra, ki tajno vodi upornike proti Dancem, ni jasno. Grof Sten Sture. kateremu je gospa Inger rodila sina. je znan švedski junak, poslednji bojevnik za svobodo pred Gustavom Wazo in je umrl v tistem letu, ko so Danci uprizorili znameniti stockholmski pokolj. Gospa Inger. poročena in vdova po kraljevem dvornem upravniku Nilsu Gildenloevu. ie ponosna norveška plemkinja. od katere pričakuje ljudstvo odločilnih dejanj in je obenem zaradi oklevanja zasmehuje. Močna dispozicija drame vzbuja domnevo, da ie nameraval Ibsen prikazati narodno borbo Norvežanov. Dejanje pa se kmalu prične razpletati v drugo smer. Goepa^ Inger rase pred nami v ženo, ki doživlja težke notranje boje zaradi svojega sina, mladega grola
Stureja. Mati se oglaša ▼ njej, najprej ljubeča in hrepeneča, ki se ne more odločiti za dejanje, potem nenadno odločna na strmi poti, da postane »kraljica matic.
Iteen je §e ves v povojih v tej drami. Toda poznejšega mojstra razodevata močna dispozicija in dialog, ki je vseskozi zanimiv. Krepko začrta značaje, pozneje pa izgublja nit Dogodki v drami niso vselej jasni, dramatik izkorišča nenadno preokrete, v katerih poskuša usode vzporediti, kakor je storil z Elino, da bi v njej še enkrat ponazoril materino usodo- Poglavitni zapletljaj pa je utemeljen le z golim slučajem. Od tega trenutka prične zanimivost padati, romantična snov postaja zdaj avanturistična, zdaj omled-no sladka. Umna in ponosna Inger, ki je spretno vodila borbo s prekajenim Nilso-nom Lykkejem, danskim državnim svetnikom, se prične zapletati v intrige, prehaja v čustvenost, ki ji slepi oči, dokler v tej zmoti ne zapove ubiti lastnega ljubljena sina, potomca grofa Stureja in izbranega za švedski prestol. Narodna borba med Danci in Norvežani je ob mrliču v oestratskem gradu pozabljena, vse niti so se zamotale. Pred ubitim nepoznanim sinom leži Inger strta in poražena od usode. Zviti Nils Lykke molči presunjen od groze, očiščen v čisti ljubezni. In vendar ni tragična krivda jasna, še manj potrebno in docela prisiljeno je Lykkejevo očiščenje.
Delo izpričuje vse mladostne hibe, je pre-
natrpano, se izpreminja v motivih in ni jasno v usodah. Ne moremo pa tajiti, da vsebuje nekaj lepih prizorov, krepke dialoge in je treba predvsem hvaliti prvi dejanje, v katerem se že obeta vsa poznejša Ibseno-va moč. Toda naposled je treba vendarle priznati, da se kljub zanimivosti in nekaterim posrečenim prizorom poraja vprašanje, čemu je bilo potrebno to mladostno, obledelo Ibsenovo delo pri nas uprizoriti? Marsikaj bi se še našlo, tudi na severu, kar bi bilo celo pomembno in zanimivo, Strindber-gove historične drame vsekakor. Za gospo Inger na Oestrotu pa se ne moremo ogreti, kljub dostojni in lepi uprizoritvi. Marija Vera je dramo zanimivo inscenirala in je igrala gospo Inger s srčno toplino. Dokler je pisatelj ne privede v težavne situacije, je bila gospa Inger ponosna in hladna, prepričevalna v napetem dialogu. V prvem dejanju je umetnica mogočno nakazala bogato notranjost svoje junakinje. Tudi pozneje ostaja še vedno zagonetna in skoraj tuja v svoji vzvišenosti. Romantično vznešena je njena prova zmaga nad zvitim Dancem. Ko pa se začno motivi prepletati, se njena kreacija lomi. Gregorin je s patosom. vendar izrazito podajal Lykkeja, ki se mu ni izmuznil do konca. Dobro se je pretvarjal in brzdal. Če je ostal naposled nejasen, ni njegova krivda. Živahnega Nilsa Stenssona
| je Jan povsem izčrpal. Bil je živ in pristen. Zadovoljivo so odigrali svoje uloge Skrbin-šek, Boltarjeva in ostali.	J. K.
Premijera „Erike" v operi
V soboto, 22. t. m. smo v operi imeli pre-mijero druse »slovenske« operete, Simon-čič - Gregorčeve »Erike«. Slovenska se sme opereta imenovati zato, ker sta avtorja Slovenca in ker je v nji Gregorc uporabil nekoliko slovenskih narodnih napevov, sicer se dejanje vrši v floramijsko-dolarskem okolju, glasba pa je internacijonalno-šlager-ska.
Veseli smemo in celo moramo biti vsakega stremljenja, katerega pravec je usmerjen naprej, pa naj si bo ta pravec tudi lom-ljena črta s skoki v levo ali desno. Nič zato, počasi, a vendar gotovo se pomikamo dalje. Prav ima Gregorc, ko trdi, da operetna glasba resni umetnosti ni prav nič škodljiva, kajti, če je dobra, utegne biti klin v lestvi, ki vodi k resni umetnosti navzgor. Če je slaba, pa odmrje, odgnije sama po sebi prej ali slej. Poučne in tudi za »Eriko« značilne so uvodne besede urednika »Gledališkega lista«. K njim ni treba še novih po-jasnilnih besed. Tako pravi g. Bravničar (in ima popolnoma prav), da nam Slovencem ni lahko dano ustvarjati operet, ker nam »ni
Ljubljančani, Mariborčani in okoličani!
Še te dni se lahko vpišete za člane Vodnikove družbe pri vseh javnih poverjeni;
štvih, v Tiskovni zadrugi in drugod
osojen lahek žanr in izraziti smisel za humor, pa tudi, ker se sramujemo »šunda«. Glavni vzrok pa je v pomanjkanju dobrih in uspešnih libretistov.« Prav odkritosrčna je nadalje tudi izjava Gregorc« samega, v kateri pojasnjuje in opravičuje svoj skok v opereto. »Pomanjkanje lahke vesele glasbe, domačih koračnic, valčkov, slovenske narodne pesmi mi je kazalo pot in me slednjič »zapeljalo tudi k šlagerju. Vsak po svoje: eni služijo čisti umetnosti, mene pa vleče k deseti muzi.«
Nic ni treba dostaviti besedam urednika: »Gregorčev operetni prvenec kaže sigurnost v plesni obliki in srečen čut za orkestraeijo, v melodični izvirnosti pa manj samobitnosti.« Točno je tudi to. kar pravi o Simnčiče-vem libretu: »Simpatično ie pri Simon čiča to. da si ne domišlja ničesar in si prizadeva izboljšati obliko in vsebino svojih libretov od dela do dela. »Erika« ie že korak naprej od »Prešmentane ljubezni« in morda nam bo že v kratkem času dal operetni libreto, ki bo enakovreden tuiini.« Pridružujem se iskreno tej želji. V »Gledališkem listu« to pot manjka navedba vsebine »Erike«, ki bi bila brez dvoma za razumevanje zamotane in bolj ali manj temne zgodbe zelo potrebna.
Pri uprizoritvi »Erike« sem pogreval z odločilnih strani one ljubezni in vneme za domaČe delo, ki je je včasih fe kar preveč za tu stvari. Koreografija »Erike« ie teko revna in tako površno zamišljena in izvedena, da nikakor ni v čast koreografu. In plesi ter temu podobno bi »Eriko« dvignili ie višje, ker bo bistven, glavni del drugače
*	Zaltv2>a Nj. Vel. kralja dravski skavt-ski župi. Dravska župa skavtov in planunk v Ljubljani je preko policijske uprave v Ljubljani prejela zahvalo Nj. Vel. kralja za vdanostne pozdrave, izražane pri letni Tedni skupščini dne 25. preteklega meseca.
*	Krstna slava vojne mornarice. Iz Splita poročajo, da bo 31. t. m. naša mornarica slavila svojo slavo kot spominski dan na čas v letu 1918, ko so prvič za plapolale na naših ladjah jugcsljvenske zastave.
*	Višja šola intendantske akademije, ki je bila otvorjena 1. oktobra, ima v Drvem jetniku 15 slušateljev oficirjev, od katerih .sta dva naša ožja rojaka in to intendait-ska poročnika Albin Držan in Slavko Ogrizek. Doslej je vojno ministrstvo moralo intendantske oficirje pošiljati na višjo in-teidantsko akad-emijo v Pariz, zdaj smo se osamosvojili tuidi v tem. Šola traja dve leti in daje slušateljem vso potrebno višjo vojno, ekonomskosindustrijsko in pravno izobrazbo.
+ JAD »Triglav« v Zagrebu vabi akademike novince. Prejeli smo: Vselej, ko se obnavlja jesen, prihajajo na naše univerze mlade moči, polne upa in idaj. Najvišji znanstveni zavodi jem skušajo nuditi strokovno izobrazbo za njihovo bodočo pot. Vse drugače pa je z akademskimi društvi; ^Dopolnjujejo to, kar univerze niso mogle dati; poglabljajo jih v kulturna, gospodarska in socalna vprašanja naše dobe in vzgajajo ml a« le akademike v duhu družab-3K>sti in tovarištva. >Triglav« si je pred 57 leti na prapor zapisal besedo: Domovina. Mogočna ideja jo imela že v začetku dru-
j Usta in grl©
f so pot. po katerem prihajajo klice bolezni v naše telo. Otroke varujejo nalezljivih bolezni vratu in grla okusne
Dobivajo se v vseh lekarnah. — Cena malemu zavojčku Din 8, velikemu zavojčku Din 15.
•št v enega delovanja posebni pomen; pod »svojo zastavo je zbral večino slovenskih akademikov, ki bi gotovo brez njega prišli v roke renegatov na tujih tleh. Odločno »tališče t narodnem, kulturnem, gos pod ar-sken in socialnem vprašanju je poleg prijateljev »Triglava« zlasti približalo vedno nove vrste akademske mladine. V vseh dobah so bila na stežaj odprta vraita »Triglava« vsem, ki so prinesli nove ideje in mlade moji poni njegovo zatočišče. jTri-glavt je ostal in bo ostal vselej mlad, svež in borben. Vabi akademike novince 7■ .-xi svoje okrilje, ker hoče regeneracijo z mladimi silami v korist naroda ta države. Vpisovanje se vrši vsak dan od 11. do 12. ure v tojništvu JAD »Triglava«, Zagreb, Gunduličeva ulica št 29.
♦	Akademsko pevsko društvo jOblUč« se pripravlja na turnejo po Ameriki. Na nedeljskem občnem zboru Alrneemskega pevskega društva »ObiLlč« v Beogradu je bilo sklenjeno, da se bo društvo prihodnje leto udeležilo kongresa dijaških pevskih društev v Chicagu ter potem priredilo po Ameriki svojo turnejo. Letos je nastopalo odlično pevsko društvo v Švici .ln Nem-čijii z dobrim gmotnim in še veliko večjim mora Im: m uspehom.
♦	Spomin Vladimira Gcrtara je bil v nedeljo počaščen tudi v beograjski katoliški cerkvi. Sv. mašo je bral g. Smodeč, zbranim, med ka.tereml je bilo zlasti ver",ko število katoliške in tud; pravoslavne mla-iYne, pa je sovoril o Gortaau drugi slovenski duhovnik g. IT'aga.
♦	Šahovski mojster P^rc pr'de ca Jesenice. Jeseniška »Svoboda« je povabil:! šahovskega mojstra g. Vasja P:rc.i, da odigra z jeseniškimi šahisti šahovsko simultanko. G. Tire se je vabi'u odzval in bo prišel iutri na Jesence ter bo isral v Delavskem domu
KINO LJUBLJANSKI DVOR _____Telefon 2730.
Kaths Magy
v šaloigri
TALISI1I
Ob 4., pol 8. in 9. zvečer.
ne Savi zvečer ob 8. Vabijo se vsi šahisti Gorenjske, da se te simultanke udeležijo in *ako izrabijo priliko, pomeriti se z mojstrom. Prijave udeležencev sprejema do ene ure pred začetkom šahovski klub »Svobode« ter daje tudi tozadevne informacije. Vsi udeleženci naj prinesejo s seboj svoje dobro razvidne šahovnice.
♦	Husrev-begova proslava v Sarajevu je bila veličastna, izdatno pa je podprla poleg prosvetnih tudi mnoge socialne ustanove, katerim so prireditelji posvetili posebno pozornost. Sam verski poglavar naših muslimanov reis-ul-uiema je izročil mestni občini 2000 Din, da so jih z drugimi darovi vred razdeliili mestnim revežem brez razlike vere, k ustanovitvi muslimanskega ženskega sirot i šč a pa je prispeval 50 M Din.
» Nepodpisani dopisi, čeprav je splošno znano, da noben list ne objavlja anonimnih dopisov, nam od časa do časa še vedno prihajajo poročila in celi članki, ne da bi pisec ali pošiljatelj sporočil uredništvu svoje ime in svoj naslov. Takih dopisov seveda ne moremo prinašati, a tudi pošiljatelju ne moremo odgovoriti, ker ne vemo. kdo je. Zato prosvmo, naj vsak, kdor nam požige kakršenkoli! dopis, navede tudi svoje ime in svoj naslov.
♦	Združenje Beograjčanov v — Beogradu. V svrho samopomoči je nastalo v Beogradu v povojni dobi mnogo združenj, pri katerih veže člane samo krajevno roijaštvo. Poleg hrvatskih im slovenskih društev imamo tudi združenja Užičanov, Skopljancev, Rudničanov, Piročanov jm tako so prišli naposled na vrsto s svojim združenjem •tudi _ Beograjčani, ki so se res morali iskati, kajti združenje, ki se je ustanovilo v nedeljo v kavarni „Sokolovič«, sprejema za člame samo one Beograjčane, ki so v Beogradu naseljeni že izpred leta 1910. Na ustanovnem občnem zboru so mnogi na-gla.šali, da se star: Beograjčani le težko sestanejo v novem Beogradu, da so kakor rojaki v tujem velikem mestu ta da je zaradi tega zelo potrebna društvena organizacija.
♦	K poročilu v hudi avtomobilski nesreči, ki se je pripetila 13. t. m. med Razdrtim ta Postojno, so nam še sporočili: Uso-depotaa nesreča je tembolj tragična, ker je stal smrtno ponesrečeni baron Ivan Ma_ renzi, ki je bil zaročen s hčerko-edtako ugledne družine Kindlerjeve v Ilirski Bistrici, tik pred poroko, k} je bila določena na 8. decembra v graiaki kapelici na domu zaročenca. Rodbina Kind.lerjeva je pred sedmimi leti izgubila starejšo hčerko na Izredno tragičen način. Sočustvovanje z ■ugledno družino je vsepovsod najtopleje.
♦	Preložitev pokopališča na Grčini pri Gorici. Pokopališče na Grčini pri Gorici se je preložilo ter je uprava pokopališča izdaia poziv, naj se spomeniki odstranijo, odnosno prenesejo najdalje do 10. uovem-ihra letos. Med drugimi gre za spomenike dr. Josipa Lavriča, dr. Ivana Dermote, profesorja Franca Erjavca, .profesorja Ivana Jenka in ravnatelja Franca Ferfile. V' Gorici se je osnoval odbor, da poskrbii za .prenos spomenikov jn ostankov pokojnikov na novo pokopališče. Pozivajo se vsi sorodniki, prijatelji in znanci imenovamih, da darujejo vsak po svojii moč i za stroške prenosa. Strošfc so preračunani na 10.000 Din Prispevke nabira Matej Primožič, upokojeni višji sodni svetnik v Gorici, Via Dreossi 5; zanj posreduje odvetnik dr. Turna Henrik v Ljubljani, Miklošičeva cesta 13-1, na katerega se lahko prispevki pošljejo najidalje do 5. novembra letos. Imena darovalcev se objavijo.
♦	Novj grobovi. V visoki starosti 91 let je umrl v nedeljo eden najstarejših Mariborčanov zasebnik g. Blaž Bezjak. Pogreb bo danes ob 10. na farmo .pokopališke v Framu. — V Ljubljani na Dunajski cesti 67. je umrl upokojeni polkovnik g. Aleksander Mattanovich. K večnemu počitku prti Sv. Križu ga bodo spremili danes ob 16. — V Zgornji šiški. na Celovški cesti 200 je družini inž. Franca Vrečka umrla hčerka Margot. Pokopali jo bodo danes ob 16. v Dravljah. _ Pokojni!m blag
spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	Osrednje italijansko vojaško pokopali-šče v šibeniku. Preko svojega poslaništva v Beogradu so se obrnila italijanska ob. lastva na šibemiško občino s prošnjo, da so jI m dovol' nakup zemljišča za osrednje dtaliljansko vojaško pokopališče. Italijan!
iitatf Jki^e^ _ ijJl/fa^fu^/dč/c!
POZABILI BOSTE UTRUJENOST
lin dnevne skrbi, ako upora-Ibite za kopel penečo se Ve-f losa-tableto iz smrekovega
_J igličja. Dobiva se v lekar-
__F drogerijah in parfumerijah.
Pločevinasta škatlica s 6 tabletami Din 20.—, a 12 tablet Din 38.-—. Posamezne tablete Din 3.50.
nah,
nameravajo na to pokopališče prenesli zem-ske ostanke italijanskih vojakov, ki so umrli v Dalmaciji v času vojne kot ujetniki, i.n oni! h, fci so uinrii tam za časa italijanske okupacije, število italijanskih vojakov, ki so umrli v okupiranem področju Dalmacije, je bilo zelo veliko, ker so oku paoljske čete po koncu vojne prišle v Dubrovnik iz Albanije okužene s tropsko malarijo.
♦	Zanimiva zgodovina malega prapora.
Mostarska sokolska župa je iz Karita v gackem srezu od tamošnje sosolske čete dohUa v dar malo zastavo, ki ima zelo zanimivo in značilno zgodovino. Zastavo si je nabavilo L 1912 srbsko protialkoholno društvo »Pobr atimstvo«, ki je bilo tedaj ustanovljeno v Karitu. L. 1914 so Avstrijci tudi to srbsko društvo prepovedali ter zaplenili vso njegovo imovino razen zastave, katero je skril član društvo Standša Mum-nič, ki je pozneje utekel preko meje v črno goro ter vzel zastavo seboj. Ko je odšel na bojišče, je izročil zastavo v varstvo svoji! ženi Goji na Cetinju. V prvih dneh okupacije so Avstrijci Gojo Mumni-čevo zaprli in Internirali v taborišču pri Trebnjem. Hrabra žena je zastavo ves čas skrivala pod svojo obleno. v prvih dneh po prevratu, predno je umrla, pa jo je Izročila svojemu rojaku Dunmieu, ki je prispel kot srbski vojak v Bosno.
♦	10 letnica nemškega zadružništva v Jugoslaviji. V soboto in v nedeljo je imelo nemško zadružništvo v naši državi letni sestanek v Novem Sadu. V teku sobote so se vršila zaupna posvetovanja predstavnikov posameznih zadrug. V nedeljo nato sta se vršili deveta letna skupščina Agra rije ln peta skupščina Osrednje nemške blagajne. Obenem je v nedeljo slavila 10 letnica početka nemškega zadružništva * državi. Kakor je ilz posameznih poročil razvidno, ima »Agraria« 140 zadrug, ki se b a v,i jo z nabavljanjem, odnosno s proda.io raznih kmetijskih predmetov. Osrednja nemška blagajna pa 299 zadrus.
Najprikladnejši čas za trapo oudiiladjo
je sedaj, kajti plesna sezona je pred durmi. Prvovrstna izvedba z najboljšimi preparati in 8- do 12mesečna garancija samo v znani	12528
česalnici »VESNA«, last. Olga Gorazd, Beethovnova ulica (Dunav).
♦	Odkritje spomenika hrvatskemu novinarju ln publicistu Martinu Dragolicu. V
nedeljo popoldne so v Osijeku na svečan način odkrili spomenik novinarju in publicistu Milanu Dragoiiču, ki je v v.lsoki starosti umrl pred letom dni v Osijeku.
♦	25 letnica zagrebškega ljudskega vseučilišča. Ob prisotnosti zastopnikov raz,n'h prosvetnih institucij, bana, mestnega načelnika (im državnih m samoupravnih ob-lastev so r nedeljo dopoldne v Zagrebu svečano proslavili 25 letnico dala tamošnje-ga ljudskega vseučilišča Svečanost je z daljšim govorom otvoril rektor zagrebške univerze g. dr. Albert Bazala. Zagrebško ljudsko vseučilišče je bila prva ustanova te Trste t naši državi.
♦	Z bacili tifuza okužena voda pri Jajc«. V okolici Jajca ta t Jajcu samem traja že več kakor dva meseca epidemija trebušnega tifusa, k! je doslej zahtevala že mnogo žrtev. Oblastva »o začela raziskovati vzroke epidemije ta so ugotovile bacile tifusa v okoIiŠKiih vodah. Največ bacilov so našli v potoku Rljekil.
enolično - naivne zgodbe, kljub žaljivo-in-dolentni nedelavnosti s te strani so nekatere točke dosegle zaželjeno nonovitev in jih Simonr>? - Ore?orč>ee,i družbi prav iz srca privoščim. V »Eriko« bi lahko vpletli še nekaj učinkovitih soneov in šansonov, ki jih občutno nedostaja. Prav sterilna je hu-morna plat dela. Ni situacijskih, ni besednih ostrot, manjka soli. Občinstvo se je ogrelo le redko. Kar je bilo ljudi na odru, vsi so delali z vnemo. še libretist sam se je mučil z nekako ljubljasko italijansko slovenščino. G. Delak ni imel kdove kako hvaležnega posla, vendar je v nekaterih, zlasti finalnih skupinah situacijo lepo izklesal in dosegel s skromnimi sredstvi največji mogoči efekt. >Eriki« so do častnega uspeha pripomogli naši najboljši or>erni in operetni »starih, zbor in balet. Muzikalno vodstvo je bilo v rokah gosp. V šusteršiea, ki je to pot v operi prvič zavihtel dirigentsko palico. Z nečem je treba začeti. Naloga ni bila težka, a vendar je bila njena točna in gladka izvršitev dokaz, da je zmožen brez dvoma izvršitve složnejših in hvaležnejših. —5.
„Ptiehd brez gnezda"
Delavski oder je z letošnjo sezono pričel prav živahno delavnost. Po kratkem presledku. ki je sledil premijeri Haškovega »Svej-ka?, je v redelio dal oder prvo predstavo Schonherrjf ?e »Otroške tragedije«, ki jo je re/.i-er DeLik brez večje potrebe prekrstil v »Ptričke brez gnezda«, kakor je pri nas sicer naslo-r znanemu delu Frana Milčineke-ga. Ti trije Schonherrievi otroci so v resnici nekaj več kakor samo ptički brez gnezda: ti trije otroci so junaki tihe, skrite tragedije. ki ?e odirrava za kulisami in v njih, in ko nazadnje padejo, padejo kot čiste žrtve tujega, materinskega greha. Vsi tiije
igralci so z igro in e pridušeno besedo pričarali vso strašno lepoto tragedije. Delo, ki je po svoji vrednosti pesniško lepo, ki pa nima ravno opravka z moderno proletarsko kulturo, je dalo trem mladim delavcem priliko, da umetniško podoživijo v njem vso usodno lepoto življenja mladega človeka, ki se mu pred očmi in v duši razbije idila o domu, družini, o materi. Dobri igTalci so največja dragocenost Delavskega odra.
Režiser Delak je dramo spravil v vezano, lepo odrsko podobo. Realistično igro je dal sredi stilizirane scene, ki pa je nekajkrat bolj motila kakor podčrtavala smisel stvari. Občinstvo — kar ga je bilo — je od igre, ki je trajala komaj dobro uro, odneslo močan vtis-	—r—•
Interview i V. I. Belskim, sotrudnikom
skladatelja Rimskega - Korsakova, ki je izšel pred tedni v >Jutru<, je priobčil v izvlečku zagrebški časopis >Muzičar<.
>Naš rod« je v redakciji Josipa Ribičiča s pravkar izišlo prvo številko nastopil četrti letnik. Priobčuje začetek daljše mladinske povesti Oskarja Hudalesa »Med vulkani in Atoli« (z ilustracijami B. Jakca), pesem Albina Podjavorška >Ko zadihala je njiva«, Miška Kranjca črtico >Krivica<, Franceta Bevka črtico »Poslednje hruške« (z ilustracijami Fr. Goršeta), povestico B. Magaj-ne »Račko Vrvohodec« (z ilustracijami M. Kraljeve), pesem M. Kopčiča >Prva domača naloga«, Anice Černejeve prizorček za otroški oder »Mamica išče 6voJe dete«, članek Fr. Vodnika o Slomšku in polno raznega drugega eradiva za mlade čitatelje-
»Gruda«. Oktobrska številka mesečnika »Grude« prinaša med drugim nadaljevanje povesti Vinka Bitenca »Bajtarjeva hči«, pesem Borisa Režka »Oktober«, članek dr-
Igorja Rosine »Kmetska demokracija«, Jožeta Kranjca povest »Žaga«, inž. K. članek »Včasih je luštno b'lo«, Makse Samsove pesem »Bolnica«, Joža Lavriča »Spomine iz ujetništva« in mnogo drugega gradiva pretežno društvenega značaja.
li revij. »Srpski književni glasnik« objavlja v številki z dne 16- oktobra daljši članek Borislava P. Stevanoviča J Razvo j psiholoških problema i psihološka aktivnost za poslednjih pedeset godina^, dalje razpravo Milenka Vladisavljeviča »Trgovina i trgo-vački red u današnjici« (o trgovskem kapitalu in trgovskem stanu), med leposlovnimi prispevki pa je omeniti povest Momčila Nastasijeviča »Za pomozi Bože« in prevod daljše pesmi bolgarske pesnice Lize Bagr-jane »Život koji sam htela da bude poema«. — »Misao« je pribočila v debelem zvezku 300 — 304 članek filozofa Petroniieviča »Značaj starih grčkih državica po intelektualni progres čovečanstva«. Isidore Sekuli-čeve »beležke« o Santajani, Rilkeju in Rus-selu. Tina Ujeviča članek »Agresivni nd-ventizma od Šankare do Ašokanande«, Slo-bodana Popoviča študijo »Duševni život seoske mladeži«, T. Gjukiča članek o Goe-thejevem vplivu na prve začetke Zmajevega pesniškega dela in M. Vranjčevičev prispevek o ruskem prevodu dveh pesmi Milana Rakiča. — Mladinski mesečnik »Venac«, ki ima značaj dostojne književne revije, je po Jeremiji Zivanoviču začasno prevzel pesnik Zivko Miličevifi. Iz pravkar iz-išlega prvega zvezka je omeniti črtico Milice Jankov i čeve »Lav«, ^ličeve tercine »Su-sret sa detinjstvom«, odlomek iz romana Stojana Zivadinovia. študijo Milana Marko-viča »Cervantes in Marc Twain.< »Ta mladinski mesečnik priporoča skrbno izbrana vsebina, ki kaže literarni okus in stremljenje po vzgoji mladine za dobro literaturo.
Vsakdo p^avi, vsa&do reže, vsepovsod se govori: „Kar na ražnjn Slamič peče, vedno še najbolj diši!"
Crbas Marija nag!., najfinejše kranjske klobase, Ljubljana, Komenskega 16. Tel. 2866
♦	Zlata poroka g. in ge. Grabnar, o kateri smo v nedeljski številki obja.vili sliko, se je vršila v Ločici pri Vranskem, vrla narodna rodbina pa izhaja iz Motnika.
♦	Dom Materinskega »društva v Sarajevu bo zgrajen v teku prih. leta Po projektu bo to obsežno dvonadstropno poslopje
V	nedeljo je bil slovesno vzidan ta blagoslovljen temeljni kamen.
♦	Z zašitim srcem živi. V Osijeku 6i je pred dnevi hotel vzeti življenje 71:letui cerkveni zvonar Antun Andučič. ZabotJe! se je z ostrim .iožcm v leto stran prsi ter je bil v smrtno nevarnem stanju prepeljan v bolnišnico. V bolnišnici s^ ugotovili, da mu je nož ranil srce. Zdravniki so takoi izvršili operacijo in mu zašili rano. Po operaciji se je stanje Amduoiča izbolišalo in vse kaže, da bo stari mož z zašitim srcem ostal pri življenju.
♦	Potepin je okradel svojega tovariša. Franc Partenschlagcr, po rodu z Brega pri Ptuju, je bil že večkrat zaprt zaradi pote-puštva in tatvine. Te dni je prišel z vec svojimi tovariši v zagrebški razkuževa-ini zavod, da se okoplje in da se mu razkuži obleka. Ko so se njegovi tovariši slekli, jc Partensch'ager ukradel iz žepa enega svojih tovarišev manjšo vsoto in stlačil denar v žep svojega suknjiča, a suknjič vrgel v aparat za dc-s:nfekcijo v mišljenju, da se ho na ta način izognil kontrol in da tatvira ne bo prišla na dan. Ko pa se je vsa obleka desinficirala. je bia tudi tatvina odkrita. Tatu so pridržali v policijskem zaporu, zlasti ker ima še več podobnih grehov m vesti.
♦	Nočni napad s kolom. Te dni se je dogodil v občini Drenskem rebru, župnija pilštanjska, sirov zločin kot posledica preobilnega žganja ln vina Ponoči okoli 23. ure sta se vračala iz vinograda posestniška sinova Potočnik Mihael iz Dobjega in Man-ček Rudolf iz Zagorja, šla sta mimo vinskega hrama, v katerem sta stiskala moT-t braita Miha in Jožef Belina. Ta dva s"a imela star prepir s fanti iz sosednje pre-vorske fare. Ko sta zaslišala milmoidoie, sta v prepričanju, da imata pred sefboj stare neprijatelje, navalila na njiju s koli. Mančku se je posrečilo pobegniti ta je odnesel le nekaj lažjih poškodb, medtem ko je Potočniku hud udarec s kolom po glavi prebil lobanjo. Poškodovanec je bil še toliko pri moči. da se je zavlekel v neko šu-po, kjer se je on ozavestil in ostal tam skoro tri dni. Tretjega dne so ga našli in prepeljali do nekih sorodnikov in šele dan nato domov. Po zdravniški odredbi je fant ostal za enkrat doma ln ga bodo poslal' v bolnišnico šele, če se bo toliko opomogel, da bo prenesel prevoz. Fant napadalcev n| poznal. Le spretnosti orožnikov se je zahvaliti, da sta bila pretepača izsledena.
♦	Dobrosrčni razbojniki. Kmet Stevan Brnjaševič iz Mandjelosa je vozil te dni vino v Mitrovico Nedaleč od vasi so ra napadli trije moški, namerili nanj puške in mu zapovedall, naj ustavi voz. Kmet je v strahu ugodil zahtevi, nato pa so razbojniki zahtevali od njega denar. Napade nec se je izgovarjal, da nima pri sebi mfcl pare, i.n jim je ponudili vina, kar pa so razbojniki odklonili. Povpraševali so ga še, kdaj bosta prišla v svoja vinograda pri Mandjelosu mitroviški trgovec Branko To-mič ta zdravnik dr, Helblch. Ko jim je kmet povedal, da najbrže v najkrajšem času. so napadalci izginili, ne da b.1 mu na-pravili kaj zlega.
♦	Obleke in klobuke kemično čisti, barva, piisira in lika tovarna Jas.
Iz LfisMlane
u__Proslava češkoslovaškega narodnega
praznika. Konzulatu RČS v Ljubljani je čast sporočiti, da priredi konzul v petek dne 28. oktobra, na dan češkoslovaškega državnega praznika, recepcijo na Erjavčevi cesti št 21., »I. nadstr., od 11. do 14. ur£. Na to proslavo si dovoljuje konzul vabiti vse pripadnike RČS ln prijatelje češkoslovaškega naroda
u— Tujsko-prometni svet kraljevske banske uprave nam sporoča, da se ;e preseli! Iz svojih dosedanjih prostorov v Še-lenbnrgovi uMcj 7. v palačo Vjjubljanske kreditne banke, III. nadstropje (poleg prostorov Zveze za tujski promet v Sloveniji). Začasna telefonska številka je 24-72.
u_ Umetnostno zgodovinsko društvo priredi v sredo 29. t m. ob treh popoldne ogled semeniške knjižnice (Quaglio, Lan-gus, Lichtenreiter, Zajec, Tome, Robba, Angelo Pozzo). Vabljeni člani tn prijatelj! umetnosti izven društva. Vodil bo msgr. Viktor Steska. Sestanek pred semeniščem.
u— Čelist Cenek Šedlbauer. Na slavnost* nem koncerru, ki bo v proslavo češkoslovaškega narodnega praznika v petek 28. t m. v unionski dvorani, sodeluje kot soi-ist-čelist g. Cenek Šedlbauer iz Ptuia. Šedlbauer je absolvent praškega konservatorija, kjer je bil učenec prof. Jana Buriana. Po do» vršenem praškem konservatoriju je dovršil še mojstrsko šolo z odličnim uspehom leta 1926. Nato je bil tri leta pod dirigentom Vaclavom Talichom. član češkoslovaške Filharmonije in pozneje soločelist v Draškcm Radiorkestru. V Pragi je sodeloval tudi v kemomi skupini: Češki nonet. Sedaj je že
Par let učitelj na šoli Glasbene Matice v
tuju. obenem pa tudi zborovodja pevskega zbora Glasbene Matice. Na svojem prvem koncertnem nastopu v Ljubljani bo izvajal Foersterjevo Sonato op. 45, dalje Sukovo ba.lado in Hilmerovo »Serenado«. Foersterjeva sonata je umotvor največje glasbene vrednosti. Celisti so redek pojav na našem koncertnem odru, tembolj se veselimo na Šedlbauerja, ki je znan kot izvrsten mojster na svojem kraljevskem instrumentu. Poleg šedlbauerja nastopi kon* certna pevka Holečkova iz Prage :n pa operni orkester pod vodstvom ravnatelja Poliča. Sedeži so v predprodaji v Matični knjigarni, stojišča pa so prosta. Kdor želi imeti stojišče, naj dvigne vstopnico v Matični kn jigami. Brez vstopnice vstop v koncertno dvorano ne bo dovoljen.
u— Francoski inStiut v Ljubljani opozarja na dvoje skioptičnih predavanj priljubljenega francoskega predavatelja g. Leona Reva. direktorja arheološke misije v Albaniji
V	četrtek 27. t. m. ob 18. bo govoril o evetš gori Atosu. v petek 28. t. m. pa o francoskem značaju. Prvo predavanje bo v unt-verzni zbornifci. drugo pa v društvenih prostorih v Narodnem domu. Vabimo!
Dr« Fr. Derganr
šef-primarij kirurg, odd. v p. LJUBLJANA, Komenskega nlica 4
ordinira zopet redno
dopoldan: 11.—L, popoldan: 3.—l.
u_ Sobotni povorki se je pridružila tudi
števikia delegacija ruske kolonije. Tako so korakali v sprevodu dva generala, dva vseu/čiinška profesorja, več višjih častnikov bivše carske voj-ske itd. Zastopane so bile vse ruske organizacije v Ljubljani.
u— Osrednje društvo nižjih poštnih In brzojavnih uslužbencev v Ljubljani sklicuje za nedeljo 6. novembra svoj izredni obč. zbor v beli dvorani hotela Umion ob 14. 7, naslednjim dnevnim redom: 1.) čitaaje m odobritev novih pravil, prilagodenih predpisom § 76. novega uradniškega zakona. 2.) slučajnosti. — če hi pa izredni občni zbor ob napovedani uri ne bil sklepčen, se !x> isti vršil pol ure kasneje ob vsakem številu navzočih članov, člane društva Va-Mmo, da se izrednega občnega zbora v polnem številu in točno udeleže.
u— Akademski pevski zbor ima drevi ob 8. važen članski! sestanek, ki je obvezen za vse, za srtare in nove člane. Pridite i-->čiiO. Odbor.
Ali potrebujete čistilno sredstvo ?
n
Zgodaj zjutraj dosežete normalno lahkotno izčiščenje, vzamete prejšni večer 2—3 dražeje ARTINA. Dobijo se r vseh lekarnah. -'sebin a i škatlice
8 —
zadostuje za 4 do 6 ktat. Odobreno od Ministar. toc. politike in narodneg« idravja San. oddel. S. Br. 122SS od 12. julij« 1932.
u— Vrečo gob sta odnesla. Po Turkovem dvorišču na Vidovdansk: cesti sta vlačila v nedeljo delavca France K. in Maks S. vrečo suhih gob, vrednih okrog 600 Din. Na stvar je bil opozorjen stražnik, k! je prišel bližje in se hotel informirati glede provemlence teh gob, a mu je Maks pobegnil, dočim je bil France tako pijan, da ja padel v bližnjo gnojno jamo, tako da sploh ui mogel z njiim razpravljati. France je spal v imenovani gnojni jami baje vso noč in je tako stražnik mogel govoriti z njim šele naslednje jutro. Prav tako je izsledil Maksa, nakar sta mu aretiranca povedala, da sploh ne vesta, kako sta prišla do gob. Pač pa je znal o tem več povedati trgovec Iv. na Vudovdanski cesti, za katerega sta namreč prejšnjii dan vozila imenovana dva gobe s kolodvora. France in Maks se izgovarjata, da sta izvršila tatvino v popolni pijanosti, vendar se bosta morala navzlic temu zagovarjati pred sodnikom.
u_ Dve ukradeni kolesi. Gostilničarju
Ivanu Šomu v KolodTorski ulici je b'k> odpeljano iz veže domače gostilne 1C00 Din vredno kolo, črno pleskano s tovarniško štvilko 40.585,. Prav tako je prijavil tudi abs. .phil. »Ivan Pestenjak z Graj« ske planote 1., da mu je neznan tat odpeljal 800 Din vredno kolo iz neke veža na Miklošičevi cesti.
u_ Nadaljevalni plesni tečaj Jenkove
šole v Kazinj bo drevj ob 20.
u_ Za slepe je darovala 100 Din ga.
Alojzija Legatova v počastitev spomina blagopokoji-e ge. Katarine Gogaia. Hvnla!
u_ Srbske pjevačice stalno v hotelu Tivoli. Vino 12 Din.
Iz Maribora
a_ Prvi znanstveno zgodovinski večer
bo priredilo Zgodovinsko društvo v Mariboru v četrtek 27. t. m. ob 20. v študijski knjižnici. Predaval bo ravnatelj g. Janko Glaser o prvi narodni manifestacijil mariborske čitalnice in njenem političnem odmevu. Predavatelj bo pokazal na temelju arhivskega študija pričetke narodne diferenciacijo v Mariboru.
a_ Sprememba v policijski službi. Nad-
komisar mariborske mestne policije g. Ivan Zetkovič je imenovan za okrajnega načelnika v Koprivnico. G. nadkomiisarju k. napredovanju iskreno čestitamo!
a_ Bitoljski pevci ne pridejo v Maribor.
Prvotno je biLo sklenjeno, da obišče pevsko društvo >Steva.n Mokranjac« iz Bi.to-ija med daugimii našimi mesti tudi Maribor pozneje pa je bil ta obisk črtan iz programa.
a_ Obnovitev >Pomožne akcije«. Z owl-
rom na nezboljšani položaj in veliko bedo ter brezposeino&t se bo »Pomožna akcija« obnovila tudi v letošnji zimL Mestni župan g. dr. Lipold je sklical v ta namen posebno sejo. ki bo v četrtek ob 18. v mestni posvetovalnici z naslednjim dnevnim redom: obnovitev »Pomožne akcije« ta sprejetje tozadevnega pravilnika ter predlogi.
o_ Razmah JRKD v mariborskem okra-
lu. Na ozemlju okrajnega glavarstva Maribor - leva breg je bila ustanovljena v nedeljo dopoldne 22. krajevna organizacija JRKD in sicer pri Sv. Antonu v Slov. Goricah. Javnega zborovanja poslanca dr. Pivka se je udeležilo nad 150 mož in mla-deničev, ki so pozorno sledili izvajanjem svoiega poslanca ta jih sprejeli na znani« 7. 2lasnim odobravanjem. Zborovanju ie prisostvoval tudi predsednik okrajne organizacije JRKD za Sv. Lenart dr. Milan Gorišek. Za predsednika novo ustanovljene krajevne organizacije pri Sv. Antonu ie bil Izvoljen župan Zimič.
a— Pomožna akcija jugoslovenskih emigrantov. Zastopniki društev Jugoslovenske Matice, Narodne odbrane, Koroškega k'u-ba, »Nanosa« in »Jadrana« so na sestanku ustanovili pomožno akcijo jugoslovenskih emigrantov, ki bo nadaljevala delo. ki ga
je sedaj vršilo društvo »Jadran«.
a_ lz našega strelskega pokreta. V nedeljo dopoldne je bilo v mariborski okolici eopet otvori en i h dvoje novih strelišč strelskih družita Ta pomembna dogodka sta «1 avli i strelski! družini v Podovl ta ptI Sv. Marjeti ob Pesnici Slavnostnim otvoritvam je prisotvovalo poleg mnogoštevilnega domačega prebivalstva tudi obilo gostov, ki so doživeli na obeh krajih presrčen sprejem. Pri obeh otvoritvah je imel predsednik mariborske okrožne strelske rini line polkovnik g- Pntnikovič primerna na-eovora o pomenu ta važnost; strelskega »oorta. Strelski ipokret zavzema v tnJ:a»-fenjlh krajih od dne do dne širši razmah.
a— Za gradnjo lesenih hišic t Mariboru
vlada veliko zanimanje. To se je pokaralo na sestanku, ki ga je sklical g. Ttunpej. Dosedaj sa ie za gra*Jfyo lesenih hiš prijavilo 535 reflektaatov. od katerih ima okrog 5*0 nekaj lastnega kapitala v znesku 2 milijona dinarjev. 37 reflekrtairtov pa ima lastno stavbišče. Na sestanku se je konstituiral priipravtjani oifbor s predsednikom g. Tumpejem na čelu, v odbor pa so bili izvoljeni gg. Glasar, Verdnik, Ogorelec, Nekrep, Peribak, Komac, KraH. Justin, Je-rai, Tiefengrtrber, Vidmar in Zupančič.
a— Mnogoštevilne lepo diplome in priznanja so pripravljena za razsta vijake sadja, vin in perutnine na jesenski razstavi »Mariborska jesen«. Čeprav je Število naših sadjarjev, wiogradn.ikov ter rejcev vsakovrstne perutnine že zelo veliko, bi bilo želeti, da hi se prigflasiH še mnogoštevilni oni producerat-i, ki tega doslej niso storili.
a— Vinski oddelek »Mariborske jeseni« oT>eta biti prav zanimiv ln bogato založen. P-ipravijalni odbor mariborskih jesenskih prireditev poziva vse vinogradnike, da nemudoma vrnejo poslane jilm prijave ni oihorov naslov, ker jih odbor potrebuje ca aranžma razstave tn razdelitev prostorom.
a— Redka zanimivost se mrdi očear^a-covedmih Mariborčanov v izložbenem .mu r.agačevalca Josipa Ziringerja v Stolnr. ( -en, ki je razstavil pravo, naravno sršenovo gnezdo, ki ga je iztakni? in snel v stolpu z3. smodnik v Ptujskem gozdu. Pred izložbo postajajo od jutra do večera mmo-y,ioe ljudi, predvsem mladine, in občudujejo redko zanimivost iz kraljestva pri-r ;de.
a— Zrtv! pretepa V soboto ponoči okrog 23. sta se sprla po odhodu iz neke gostilne ra Tezsiem delavec Jože Majhenič in nje-jrov znanec SOietni delavec Avgust Nerat. iN a Ptujski cesti ie vinjeni Nerat nenadoma napadel z nožem Maiheniča ter ga težko poškodova*! na glavi in po telesu. V ?"obranu je Maihemč potegnil nož in zabodel Ne-rata v pleča. Dočim je bi! Majhenič spravtier .s težkimi ranami na svoj dom, se zdrav, prav tako težko ranjeni ■Nerat v bolnišnici.
a— Pod kolesi avtomobila. V nedelo zvečer ie povozil neki avstrijski osebni ?vtomobH na Bregu pri Ptuju 241einega tesarja Franca Pieterška in mu zlomil t!esno no-go. Pleteršek. ki ima tudi še več drugih poškodb po telesu, ie bil prepeljan na zdravljenje v bolnišnico.
Iz Celja
e— Koncert mladinskega pevskega zbora iz Trbovelj. V nedeljo popoldne ie prispel znani mladinski pevski zbor trboveljskih skvčkov z vlakom v Celje. Pred kolodvorom ga je pričakovalo mnogo občinstva. Goste je prisrčno pozdravila šolska -ipravi-tdjica gdč. Ivanka Zupančičeva kot predsednica Celjskega učiteljskega društva. Ko je moški zbor celjske »Svobode« zapel pe sem »Pozdrav«, se je pevovodja učitelj g. Avgust ŠuHgoj v imenu zbora zahvalil z« ^ptm sprejem. Ob 17. se je pričel v nabito polni veliki dvorani Celjskega doma koncert mladinskega pevskega zbora, ki šteje skoro 100 dečkov in deklic. Zbor je pel iS Adamičevih, Kogojevih, Mirkovih. Gr goševičevih, Pozajicevih ii doslej neznanih Mokranjčevih pesmi, za uvod in zaključek koncerta pa Adamičevo globoko občuteno >-Pesem rudarskih otrok«. Zbor je hocno> <;en. izvrstno vpet ter jelo prožen 'Vi dinamičen. Pevovod ia g. Soli Soj je izdelal vsa-ko malenkost, zbor reagira na vsak njegov migljaj. Ta ustvarjajoča umetniške enota dečkov in deklic v Jugoslaviji pač nima pa ra. Najboljše točke sporeda so bile Adamii čeva »Uspavanka« in »Iz-praševalnica«. Kogojeve »Mladinska«, Mirkov »Medvedov pes«, Grgoševdčeva »Koleda« rn Mokranj-čeva »Na ranilu«. Tri pesmo so morali po-r.ivliati. Izredno je ugajala deklica, ki je z divni-m sopranom pela nekaj solooartej. Občinstvo je sprejelo vsako pesem z vihar-n:mi odobravanji. Mladi pevci so si osvojili vsa srca. Ta koncert bo gotovo ostal vsem poslušalcem v najlepšem spominu, saj ie pokazal, kako plemenita < stremljenja družijo ta edinstveni zbor ubogih rudarskih otrok. — R. P.
e_ Ustanovitev kreditne zadruge držav
rih uslužbencev. V soboto zvečer se je vršil v restavraciji v Narodnem domu ustanovni občni zbor Zadruge državnih ufihrž-bencev za nabavo kredita v Celju. Občni zbor je vodil predsednik pripravljalnega odbora sodnik okrožnega sodišča g. dr. Dol-ničar. Izčrpno je orisal naloge in pomen kreditnih zadrug ter razmerje hranilcev iu posojilojemalcev do nove zadruge, ki ho dajala svojim članom kredite v produktivne in konzumne svrhe. Nato je preči tal pravila, ki jih je občni zbor odobril. Deio krog nove kreditne zadruge obsega področje cieljske<2« okrožnega sodišče. Zadruga ima nalogo širiti med JTanstvom smisel za šted-njo. sprejemati hranilne vloge članov in nečlanov, dajati članom posojila in člane tudi sicer podpirati. Člani zadruge crnejo biti -vsi državni in samoupravni uslužbenci Vsak zadružni delež znaša 100 Din, jamstvo pa je desetkratno in oreneh* šele dve let) po izstopu člana iz zadruge. V upravni odbor so bili izvoljeni g*. dr. Dolničar. K.oc> j-nn prof. Lenassi Močan. Proselc. Vengusl "n Vogiar. kot namestniki gg. Berdnik. Ko-
Vren^sVo ooročilo
Mateoro!o$kega zavoda v Ljublja«*!
Številke za označbo kraj* pomenijo: 1.	opazovanja. 2 stanje o arom etra
3 temperatura, 4 relativna rlag« v %. E smer tc bralno vetra. 6 oblačnost 1—10. 7 vrata padavin, 8 padavine v mm — Temperatura: prve Številke pomenijo naV višjo. druge najnižjo temperaturo,
24. oktobra Liubljana 7. 764.5, 60, 90, ENE2, S. —, _; Ljubljana 13, 760.3, 12.0, 80, SW1, 9, —; Maribor 7. 761.1. 7.0. 90. mirno, 3. —f Zagreb 7, 761.9, 8.0, 90. WNW4, 1, Beograd 7 762.3. 9.0, 90, SW1, jasno, —, _; Skoolje 7, 764.9, 5.0, 90, mimo. Jasno, _ Split 7, 762.4, 14.0, 80, mimo, jasno, —, Kumbor, 7. 761.2, 13.0, 90. mirno. Jasno, —,
—; Rafo 7, 763 2. 13.0, 90. N2. 3, ---
Temperatura: Ljubljana 17.0. 5.0; Maribor 16. 7.0; Zagreb — 8.0; Beograd —. S.0; Skoplje 2-4.0, 4.0; S^lit —. 13.0; Kumbor _, 12.0; Rab 12.0.
šutmk. Sa-vclli in Žarko, v nadzorni odbor {>agg. Bervar, Cepirš. Cvahte. Fink in Žemljic, kot namestniki gg. Burdian, Zdravko Koviač in Močivnik. Zadruga šteje sedaj 36 članov. Upravni odbor je pooblaščen, da preskrbi pri Savezu nabavljahiih zadrug v Beogradu do 300.000 Din kredita.
e— Svečana proslava balkanskih zmag, ki jo bo priredvk) Sokolsko društvo v Celju v nedeljo 30. t. m. ob pol 11. dopoldne, se bo vršila v veliki dvorani Celjskega do ma. Na sporedu je otvoritveni govor društvenega staroste dr. Milka Hrašovca, predavanje prof. Milana FabjanČiSa, petje moškega zbora Celjskega pevskega društva in godba dijaškega orksetra »Sloge«. Poleg zastopnikov oblasti, korporaeij in društev je vabljena k proslavi vsa narodna javnost e— Koncert treh ljubljanskih umetnikov. V ponedeljek 7. novembra ob 20. bo v veliki dvorani celjskega Narodnega dem« koncert violinskega virtuoza Karla Rupla io opernega basista Rusa iz Ljubljane, ki ju bo na klavirju spremljal kapelnik ljubljanske opere dr. Švara. Za koncert vlada že sedaj prcceišnje zanimanje.
e— V celjski bolnici je umrl včeraj 23-letni sin posestnice Andrej Krameršič iz Bezovice pri Voiniku.
e— Usoden padec. V svoiem stanovanju na Mariborski cesti 19. v Gaberju pri Celju je padla 28-letna Marija Flisov*. delav« ka v Westnovi tovarni, v nedeljo 23. t. m. tako nesrečno, da si je zlomila nogo. Reševalni avtomobil jo je prepeljal v iavno bolnico.
e— Mestni kino. Danes ob 20 30 prvi slovenski zvočni film »Be-< Ljubljana« in Izvrstni kriminalni zvočni film z godbo in petjem »Ples se nadaljuje«. V glavnih vlogah \V;1helm Diete-1e in Anton Pnintner.
e— Srečke državne loterije IT. razreda 25. kola so dospele ter se dobijo v podružnici »Jutra« v Celju.
Iz Krškega
kr— Proslava 20letnice kurrtancn'ske bitke v Krškem v soboto zvečer je bila svečana. Mesto je bilo vse razsvetljeno. Občinstvo je napolnilo prostor pred županstvom, odkoder se je ob 18. napotil sprevod skozi mesto. Na čelu je korakala gasilska godba, za njo šolska mladina z učitelj-stvom. Sokoli, reservni oficirji, društva, uradniki in goste vrete drugega občinstva. Neprestano so množice vzklikale spominu kralja Petra 'n kumanovskim junakom ter kralju Aleksandru in Jugoslaviji. Proslava je izzvenela v mogočno manifestacijo, ki se je nadaljevala v sokolski dvorani. Moški zbor je v uvodu zapel »U boj«, nato pa je g. inž. Dinko Cerjak v vznesenih be sedah prikazal veličino dejanj v bojih za svobodo. Manifestacija je bila zaključena z mogočno državno himno, ki jo je odpel pevski zbor.
Iz Tržiča
č— Narodna manifestacija v Tržiču. V nedeljo dopoldne je praznovalo meščanstvo ob sodelovanju narodnih društev in šol dvajseto obletnico bifcke na Kumano-vem. Proslavo so otvorile učenke osnovne šole z državno himno, nato pa so sledile deklamacije odlomkov pe9mi o bojih na Ku-manovem. Ravnatelj meščanske šole g. La-jovic je orisal tedanje dogodke. Pripovedoval je tudi o gostoljubju, ki ga je bil deležen »Ljubljanski Zvon« ob priliki po-seta Beograda leta 1912., in o ljubeznivem siprejemu, ki jim ga je priredil tedanji prestolonaslednik, sedanji naš kralj. Številno občinstvo je z zamlmanjem sledilo govoru g. Lajovica. Pevski zbor Bralnega društva je zatem lepo zapel »Pelin rožo« in »U boj!« Po slavnostno okrašeni dvorani so zsdoneli klici domovini m kralju in slava onim junakom, ki so žrtvovali svoje življenje za svobodo bratov. Navdušeno je bila sprejeta udanostna brzojavka Nj. Vel kralju! Skupno s pevskim ziborom so vsi navzečni zapeli »Hej Slovani«, nato pa je bila krasna manifestacija zaključena.
č— Vzgledna občana. Vas Retaje pri Tržiču trpi pomanjkanje pitne vode. V letošnji suši se je pomanjkanje Se dvakrat močneje občutilo, zato se je med vaščani znova porodila misel na vodovod, ki bi se lahko najpežtjal izspod Križike gore. Te misli na vodovod sta se posebno oprijela ugledna posestnika Zaplotniik Fran, veletrgo-vec z usnjem, in pa trgovka Koširjeva. Beseda je po dolgotrajnih komisijah postala meso, ne samo za vas Retnje, temveč tudi za vas Križe. Da bi bila občira ali vas Križe napravila sama vodvod, na to pri sedanji gospodarski krizi ni bilo misliti, posestnika v Retnjah pa tudi ne moreta daTje čakati na vodo, ko še kapnice j nimata. Tako se je dosegeil kompromis, da ponudita privatnika javnim ustanovam denarna sredstva za vodovod. Sedaj je izkop za polaganje cevi do glavne ljubeteke ceste napravljen in te dni bodo že položili prve cevi. Ne bo torej dolgo, pa bosta dve vasi pre^krb&jeni z dobro pitno vodo. Spoznanost obeh posestnikov zasluži javno pohvalo.
č— Velika prezidava poslovnih prostorov. Tržiška predilnica in tkalnica pre-urejuje svojo kotSarno, ki je dolga leta služila brez napake svojemu namenu, za sedanj čas pa je bila vendarle malo preveč potratna in malo premalo izdatna, zaradi česar so Jo postavili v mirno stanje, njen prostor pa preurejajo sedaj za pravega orjaka, ki ga bo kurila elektrika, odnosno premog na ta način, da se bo ta avtomatično dovajal pod kotefl. Za novo kotlarno so morali popraviti tudi tovarniški d»mnik, ki 3o ga za nekaj metrov dvignili. Vsa stavbna dela izvršuje stavn> no podjetje inž. Dedeka iz Ljubljane in bodo v najkrajšem času gotova.
Iz Pfttjja
j— VeKfastna proslava 20-letnice kurira-nov&ke bitke. Starodavni Ptuj je v soboto zvečer na dostojen način proslavil 201etnico l.rbske zmage nad Turki. Na prostornem Dominikanskem trgu so se zbrale ogromne množice ljudstva. S trga je ob 19. krenil mogočen p prevod po mestnih ulicah. Na čelu je korakalo voiaštvo, takoj za njim pa mestna godba Med dragimi smo videli v sporedu predstavnike naše vojske, političnih oWastev. državnih uradov, Sokola, šol. Glasbene Matioe, gasilcev in številnih organizacij m množico občanov. Sprevod se je ustavil pred mestno hišo, kjer je prišlo do burnih manifestacij za kralievski dom. našo hrabro vojsko in Jugoslavijo. Na valkon je stopil župan g. Jerše. ki je pozdravil manifest-nte v imenu mesta ter pozval vse k vzkliku visokemu kraljevskemu domu. Nato ie iznregovoril v Vnenu sokolstva brat dr. Šalamun, za n':m pa je ime! lep zgodovinski nagovor učitelj g Dušan Sestan. ki nas ie vM'1 od kuminov^ke bitke do svetovne voin" 'n nono5'-'"! do u^di-njenja. Po končanih nagovorih je zbor
Glasbene Matioe zapel »Morje Adrijansko« in »Slovan«, godba pa je zaigral« državno himno. Povsod, kjer se je sprevod pomikal, so bila okna lepo razsvetljena, v izložbi Zadružne elektrarne pa je žarela zgodovin« ska ietnica »Kumanovo 1912—19932«. nad katero je bila velika elika kralja Peira Osvoboditelja.
Iz Trbovelj
t— Kumanovska proslava v Trbovljah.
Pretekla nedelja je bila posvečena proslavi srbske zmage pni Kumanovem. Dopoldne se je vršila slavnostna akademija v veliki dvorani Sokolskega doma, ki jo je otvoril pevski zbor »Zvona« z državno himno, nato pa je imel slavnostni govor starešina Sokola, učitelj g. Pleskovič, ki je obrazložil pomen zmage pri Kumanovem za razvoj nadaljnjih dogodkov do končne osvoboditve vseh Jugoslovenov. Za njim je govoril župan g. Vodušek, ki se je v svoj-cm -ovoru dotaknil nekaterih značilnih dogodkov med balkansko in svetovno vojno. G. Paternost je z zanosom dekla m i raj Stritarjevo »Na boj«. Nastopil je mladinski pevski zbor s tremi pesmicami, ki so jih zapeli naši slav-čki dovršeno. Želi so obilo zaslužnega priznanja. Sokoli so postavil več pomembnih alegoričnih skupin. Zatem je d-eklamirfda gdč. Urbančičeva odlomke iz Stritarjevega ciklusa »Raja«. Govoril je še šolski upravi-
tej g. Velkavrh. fci je poklical v spomin do* godke med svetovno vojno. Akademijo je zaključil pevski zfcor »Zvona« z Aljaževo »Na dan«. — Popoldne je bil« slavnostno
otvorjeno novo strelišče na Doberni. Na strelišču je pozdravil predsednik 6trel<>ke družine g. inž. Cotič vse navzoče. V lepem rodoljubnem govoru je obrazložil pomen strelske družine zastopnik vojske podpolkovnik g. Šarenbek. V imenu občine je govoril g. Pavlin, v imenu SLD pa g. Hauck. nato pa je bila prečitana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Alcbsadru I., ki jo je sprejelo številno občinstvo z burnim vzklikanjem kralju. Zatem ie delavska godba zaigrala državno himno in sledila je cerkvena blagoslovitev strelišča, ki jo je opravil duhovni svetnik g. Gašparič. Prvi strel je izpalil polkovnik g. Šarenbek. Za dame je bilo prirejeno pošebno strelnšče s sobnimi puškami.
Iz Škofje Loke
51— Koroško rapalski večer združen s svečanostjo 201etnice balkanske vojne priredita Sokol in »Edinost« v četrtek ob 20.30 v veliki dvorani Sokolskega doma. Na sporedu bodo slavnostni govor g. Mirka Krag-Ija, recitacije, deklamacije, orkestralne točke, pevski zbor. solistični spe»vi, koncertne violinske točke in odlomek iz drame »Kajn«. Vstop bo prost. Pridite vsi!
ospo
KHriag
Kakor je že ponedeljkovo »Jutro« kratko poročalo, so bila v soboto zaključena v Rimu pogajanja med našimi in italijanskimi delegati glede ureditve plačil iz trgovinskega prometa med obema državama. Sporazum o kliringu ie za našo državo podpisal viceguverner Narodne banke dr. Melko Činsrrija, ki je vodil pogajanja skupno z ravnateljem Narodne banke g. Parivodičem-
Sporazum uvaja za medsebojna plačila obvez iz blagovnega prometa sistem kompenzacij obveznosti in terjatev v kliringu. Za blago, kupljeno v Jugoslaviji, bodo italijanski uvozniki plačevali dolžne zneske na zbiralni račun pri Instituto Nazionale per Cambi con Estero, jugoslovenski uvozniki italijanskega blaga pa bodo vršili svoia plačila na poseben zbiralni račun pri naši Narodni banki.
Iz komentarja, ki ga objavlja beograjsko »Vreme«, posnemamo, da bo ta klirinška pogodba omogočila zopet normalni razvoj gospodarskih odnošajev med obema državama, kar je tako v interesu Italije, kakor tudi naše države. V prometu z Italijo obstojajo namreč še w'no možnosti za razširjenje in za poglobitev medsebojne trgovine. Novi klirinški sporazum bo imel tudi ugoden vpliv na našo valuto. Po tem sporazumu se bodo vsa svobodna dinarska dobro-imetja Italijanov v naši državi vplačala ra klirinški račun pri Naši Narodni banki, ki bo vršila obračun. Ta svobodna dinarska dobroimetja pa so baš zadnji čas nepovoljno vplivala na tečaj našega dinarja. Z vplačilom teb dinarskih dobroimetij v kliring bo docela odstranjen nepovoljni pritisk na tečaj nase valute. Trgovinski odnošaji z Italijo bodo postavljeni zopet na zdravo bazo. tako da ne bo več negotovosti, temveč bo omogočen normalni razvoi.
Klirinški sporazum z Italijo ie za nas posebno pomemben, ker igra Italija v naši zunanji trgovini važno ulogo. V našem izvozu je Italija že dolgo vrst let na prvem mestu. V Italijo je šlo 1. 1927. 24-8»/« vsega našepa izvoza, 1. 1928. 26.1naslednje leto 24.9°/o, predlanskim 28.3'/a. lani 25°/o. letos v prvem polletju pa 26.2%. Udeležba Italiie v našem skupnem uvozu pa je precej manra, tako da je Italija zadnja leta v našem uvozu na 4. mestu- Leta 1925. je bila ta udeležba največja in je znašala 18.S
aritvo
z Italijo
leta 1927. je znašala 12.9%, 1. 1928. 12%, naslednje leto 10.8%, predlanskim 11.3%. lani 10^3%. letos v prvem polletju pa
11.8%.
Gibanje naše trgovinske bilance z Italijo je bilo zadnja leta naslednje (v milijonih Din):
	izvoz	uvoz	aktivnost
1926	19G0-2	1054.3	-f 905.9
1927	1590.0	940.1	+ 649.9
1928	1679.6	9392	4- 740.4
1929	19712	823.2	4- 1148.0
1930	1919.4	782.8	+ 1136-6
1931	1198.7	494.0	4- 704.7
I. poli. 1832	359-3	164.2	+ 159.1
Naša trgovinska bilanca z Italijo je bila vsa zadnja leta visoko aktivna. Ta aktivnost se je letos zmnjšala in i» znašala v prvem poPetju le še 195 milijonov Din. to je polovico manj nego lani v prvem Dolletju, ko je znašala 380 milijonov (v prvem polletju 1030 583 milijonov). Čeprav se je naša aktivnost v trgovinskem prometu z Italijo zmanjšala vendar bo gotovo tudi nadalje obstojala.
Kako se bo izravnaval saldo v kliringu, ki nastaja pri neizravnani trgovinski bilanci, iz poročila še ni razvidno, vendar zaenkrat to vprašanje ni aktualno. V bližnji bodočnosti se tak saldo ne bo mogel pojaviti, ker se bodo vsa dinarska dobroimetja italijanskih izvoznikov v naši državi prenesla v kliring, tako da bodo naši izvozniki v Italijo takoj prišli do svojega denarja, čim bo italiianski kupec vplačal svoj dolg v kliring. To je drugi važni moment določbe o prenosu dinarskih dobroimetij v kliring. Za poznejši čas pa sporazum gotovo vsebuje tudi določbe glede izravnave nastalega salda, zakaj praksa klirinških dogovorov ie pokazala, da obstoj salda ni v korist nobeni izmed pogodbenih držav.
Z uvedbo kliringa z Italijo je sedaj pretežni del našega plačilnega prometa 7, inozemstvom prenešen v kliring. Poleg Italije imamo sedaj klirinške dogovore s Češkoslovaško, Švico. Nemčijo in belgijsko - luk-semburško carinsko unijo- Delni kliring imamo z Grčijo, z Avstrijo pa se bo menda v bodoče ves promet razvil na podlasi privatnega kliringa. Naš izvoz v gornje države pa obsega po podatkih za I. letošnje polletje 76% vsega našega izvoza
Izpiti za stavbenike, elektrotehnike, elektroinstaSa-terje in zidarske mojstre
Z novim obrtnim zakonom so za vso državo enotno urejene gradbene in elektrotehnične obrti, in sicer podobno, kakor je bilo to že prej na pravnem področju Slor veni je Ln Dalmacije Za te stroke predpisuje obrtni zakon poseben dokaz usposobljenosti z jzpiiti pred strokovnimi izpitnimi ■komisijami. Da bi mogle te izpitne komisije čim prej funkcijon-irati si Je trgov, minister gosp. Ivan Mohorič po zaslišanju zbor. nic na podlagi obrtnega zakona izdal štiri uredbe, ki vsebujejo podrobnejše predpise glede predmetov izpitov in glede sestave ter poslovanja izpraševalmih komisij.
Uredba o polaganju izpita za stavbenike visokih in nizkih zgradb določa, da je za polaganje izpita pristojna Izpitna komisija ene banovine, na katere področju je doti6-na oseba delovala zadnjih 6 mesecev prod izpitom. Prijavo za izpit je treba predložiti banski upravi z dokazi, ka so predpisani v zakonu. Klavzurno delo pod nadzorstvom .izpitne komisije sme trajati največ 5 dni. Ustmand izpit pa sme trajati največ 2 dnj po 2 uri. Uredba točno predpisuje, iz katerih predmetov in v kakšnem obsegu mora kandidat polagati pismeni in ustmen izpit, m sicer .posebej za stavbenika visokih zgradb in za stavbenika nizkih zgradb. SMčne predpise vsebuje uredba o polaganju izpita za zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjakarske mojstre, Ostali dve uredbi pa vsebujeta predpise o polaganju izpita za elektrotehnike in o polaganju dzpi-ta za elektrodnstalaterje. Vse štiri uredbo s-objavljene v Službenih Novinah od 22. t. m. in so s tem dnem »topilo v veljavo.
Izvajanje trgovinskega sporazuma z Grčijo
Dopolnilni trgovinski sporazum z Grčijo je kakor znano stopil v veljavo 24. septembra t i. ki ostane v veljavi dio 15. maja 1933, če se pred tem rokom n« podaljša. Trgovinska pogodba med kraljevino Jugoslavijo in Grčijo od 2. novembra 1927, se s tem dopolnilnim dogovorom samo izpopolnjuje in razširja.
Novi sporazum ureja t pa-vi vrsti plačilni promet med Grčijo in Jugoslavijo. Za trgovinski promet pa uvaja sistem del-ntih kompenzacij, ki določa naslednje: Za jugoslovensko bflago, izvoženo v Grčijo, izda GrSka banka devize za del vsote po fakturi, za ostali znesek pa izda komoen-zacijske bone v drahmah po nalogiu iu«o-slovenskega izvoznika. Ti boni se potem lahko uporabijo m piačtk) uvoaa grškega
blaga v Jugoslavijo. Kompenzacijska boni so prenosljivi in jih izvozniki lahko prodajo, če se podpišejo na hrbet listine, kakor se to dela pri čekih.
Grško blasfo, ki se uvaža v Jugoslavijo, se plača izključno samo z grškimi kompenzacijskimi boni. Uvozniki, ki potrebujejo bone za plačilo grškega blaga, jfh lahko kupijo ali od izvoznikov ali preko Narodne banke ali pa preko drugih pooblaščenih bank.
Dopolnilni dogovor predvideva znižanje naših carin za suho grozdje ,smokve in olive iz Grčije v mejah carinskih kontingentov. Tj kontingenti so začasno razdeljeni na posamezne carinarnice. Generalna direkcija carin finančnega ministrstva lahko, če se pokaže potreba, izvrši soremembo v tej razdelitvi kontingentov.
Za neporavnane trgovinske terjatve jngo-slovenskih izvoznikov v Grčijo, ki so obstojale na dan uveljavljeni a dogovora, ve-lia tale postopek: Ob koncu vsakih 4 mesecev bo Grška banka na zahtevo grških dolžnikov dodelila devize v višini 10 odst dolga, v enem letu torej 30 odstotkov. Znesek teb deviz bo Gršlka banka odobrila naši Narodni banki, ki bo protivrednost v dinarjih izplačala našim interesentom. Razen tega bo Grška banka dala na razpolago potrebne devize za obresti teriatev v moratoriju v skladu z grškim zakonom o moratoriju od 26. aprila t L Da bi se likvidacija čimprei izvršila, bodo grški dolžniki lahko v sporazumu z jugosloven. upniki zahtevali, rta se del dolga izjrtača v kompenzacijskih bonih Grške banke, s katerimi se bo pHačevalo blago, ki se uvaža iz Grčije v Jugoslavijo
Gospodarske vesti
= Pred zopet no uvedbo kupčije z delnicami na zagrebški borzi. Zagrebška borza Je sklenila, da v početku novembra zopot vzpostavi kupčijo s delnicami industrijskih in trgovinskih podjeffctf, kd je bila ukinjena lani-v Jeseni. Glede na današnje razme pričakujejo, da se bo pojavilo večde zanimanje za te delnice, zlasti od strani onih, kd hočejo manjše zneske naložiti ▼ realne vrednote. Pred letom so številne borze v Evropi ukinile trgovanje z delnicami, k! na Je sedaj zopet vzpostavljeno, tudi na bn-dimpeštanski borzi, kje* so Wle razmere najslabše Na zagrebški borzi se danes poleg državnih pamirjev trgujeVo samo dehvl-<*<» Narodne banke ln Priv. agrarne banke Zaerebška borza se je obrnila na vsa Industrijska rt>ijetja, katerih delnice nolJ-rajo na borzi, z vprašanjem, če imajo ka- £ira J. Kovič.
k« nevron proti temu, da se dekrfce nji. hovih podjetij zopet trgujejo na borzi. Ki kor je podoba, se podjetja temo ne bodo proti vila. zlasti ker je nujno potrebno, da
preneha trgovina na črnih in zakotnih borzah, fci Je brez kontrole.
— Aktivnost našega trgovinskega prometa z Avstrijo. 2e o-b priliki odpovedi kliringa z Avstrijo smo omenili, da je neiz-ravnan saido v klirinškem prometu (v našo korist) nastal zaradi tega, ker je naš uvoz iz Avstrije precej nazadoval, dočim se je izvoz v Avstrijo obdržal na stari višini. Iz najnovejše avstrijske statistike je razvidno, da sipo v prvih 3 četrtletjih L 1. izvozili v Avstrijo za 71.7 milijon i šilingov (lani v istem razdobju za 70.5 milnj. šil.), dočim smo uvozili le za 40.9 rnrUj. šilingov (lani za 77.5). Dočim je bila lani naša trgovinska bilanca z Avstrijo v prvih 3 četrtletjih pasivna za 7 miliionov šilingov, smo letos do konca septembra doseglj aktivnost od 30.8 milijona šilingov. Naš izvoz v Avstrijo se je namreč povečal za 1.7 med tem ko se je naš uvoz iz Avstrija zmanjšal za 47.7 %.
Borze
24. oktobra.
Na ljubljanski borzi je danes deviza Nevr-7ork ponovno nekoliko popustila, prav tako je nazadovala deviza London. Gd ostalih deviz ee je nekoliko okrepila deviza Trst.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda za malenkost čvrstejša. Zaključena je bila le za kaso po 173. Tudi 7% Blarovo posojilo se je nekoliko dvignilo; trgovalo ee je po 35.75, pozneje pa po 86 in 36.50.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2310.13 — 2321-49, Berlin 1362.80 — 1372.Ž.8, Bruselj 798.02 — 801.96, Curih 1108.35 — 1113.85, London 193.86 — 195 46, Newyork ček 5706.86 — 5735.12, Pariz 225.65 _ 226.77, Praga 169.84 _ 170.70, Trst 292.90 — 295.30.
Zagreb. Amsterdam 2310.13 _ 2321.49, Berlin 1362.08 — 1372.S8, Bruselj 736.02 do 801.90, London 193S6 _ 195.46. Milan 292-90 — 295.30, Ne\work kabel 5728.86 do 5757.12, Newrork ček 5706.86 — 5735.12. Pariz 225.65 — 226.77. Praga 169.81—170.70. Curih 1108-36 — 1113.85.
Curih. Pariz 20 36. London 17.48, Newyork 516.S7, Bruseli 72, Milan 26.47, Madrid 42.40. Amsterdam 208.375. Berlin 123. Stockbolm 90.30, Oslo 88.40, Kobenhavn 90.90, Sofija 3.74, Praga 15-325, Varšava 58. Bukarešta 3.07-
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojra škoda 173 — 174, za december 170 _ 175, 7% investicijsko 50 bi.. 7% Blair 35 — 36. 3% Blair 37 — 39, 7°/» Drž. hipotek, banka 47 bi.: bančne vrednote: Narodna banka 3700 do 3900, Priv. agrarna banka 208 den.
Beograd. Vojna škoda 176, 173 zaklj., 7% investicijsko 50 bi-. 6Vc begluške 32.50 zakli-, 8% Blair 40 bi-. 7% Blair 35.50 bl„ 7% Drž. hipotek, banka 41 — 42, Narodna banka 3810 zaklj., Priv. agrarna banka 2141, 213 zaklj.
Dunaj. Dunav - Sava - Jadran 13.55. Trbovlje 20. Alpine - Montan. 12-
Blagovssa tržišč?
ŽITO.
+ Chicago, 24. oktobra- Začetni tečaji: Pšenica: za december 48.125, za marc 53.50, za maj 55: kornza: za december 25.375, za marc 30.125; oves: za december 15.875, za marc. 18.25; rž: za december 31.75, za marc 35-625.
+ Winnipeg, 24. oktobra. Začetni tečaji: Pšenica: za oktober 49.25, za december 50, za januar 54.50.
+ Ljubljanska borza (24. t. m ) Tendenca za žito čvrsta. Zaključkov ni bilo. Nudi se: pšeniea (slov. postaja, mlevska tarifa, plač-p 30 dneb): baška. 6 kg po 197.50 _ 200: baška, 77/78 kg po 200 _ 202.50; sremska, 79/80 po 205 — 210; moka (slov. postaja): baška »0< po 340 — 345; koruza (slov. postaja, mlevska tarifa): baška. umetno sušena po 122.50—122.50, za november po 125X0 do 125. za december po 125 — 127.
+ Novosadska blagovna borza (24 t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 58 vag. Pšenica: baška. okolica Novi Sad. Sombor, srednjebaška, sremska. 76 kg 149 — 151; baška potiska, 76 kg 154 — 156; ladia Tjcia, 76 kg 156 — 158: srednjebaška, 78 kg 150 do 152.50: gornjebanatska. 76 kg 146 do 148; južnobanatska. 766 kg 144 _ 146. Oves; sremski, baški 98 — 102. Kornza, baška, sremska, nova 60 — 62; za december - jan. 63 — 65; za marc - maj 81 — 83; banatska, nova 58 — 60; sremska, umetno sušena, pariteta ftid 72 _ 74; pariteta Indjija 71 do 73; ladia 68 — 70; banatska, nova,
sušena 68 _ 70. Moka: baška in banatska
jOgt in »0?cr<f 250 _ 260; >2« 230 — 240; >4« 210 — 220; »6« 165—175; »7c 135—14S;
»8* 85 _ 90. Otrobi: baški in sremski
66 — 68; banatski 64 — 66. Fižol: baški, beli 115 — 120.
+ Bndimpeštanska terminska borza (24, t- m.) Tendenca neenotna, promet slab. — Pšenica: za oktober 12.75 — 12.74, za maTc 13.64 _ 13.66: rž: za marc 8.30 — 8.32.
Repertoarji
LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20-
Torek, 25.: Lopez. A. Sreda, 26.: Gospa Inger. Sreda. Četrtek. 27. ob 15.: Zločin in kazen. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah-Izven.
LJUBLJANSKA OPERA
Začetek ob 20. Torek, 25-: Hlapec Jernej. C. Sreda, 26.: Zaprto.
*
Dijaška predstava v drami bo repriza Dostojevskega romana »Zločin in kazen« v dramatizaciji Kra«nopoliskega. v četrtek. Di-jaštvo in ostalo občinstvo naj se posluži izredno znižanih cen.
»Hlapee Jernej«, krasno delo skladatelja Machovskega z g. Primožičem v glavni m naslovni ulogi se ponovi drevi. Prvotno najavljena opera >Fra Diavolo« se ie morala odstaviti z repertoarja, ker ie obolela cra. Španova- Dirigira g. dr. Svara. režira Delale.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20 Torek. 25.: Dve nevesti. A Sreda, 26.: Zaprto. Četrtek. 27.: Friderika. C,
Ii gledališča. Prihodnja dramska nremi-jera bodo Kreftovi »Celjski grofje«, zgodovinska drama, ki obravnava dogodke do-slednjih Celjskih na povsem drugačen način, kot pisci dosedanjih del o Celjanih. Re-
Čitaite tedensko reviio
»ŽIVLJENJE IN SVET«
Angleška vojna mornarica je dobila v zadnjem Času prirastek v podobi »Mečarice«, podmornice, ki je opremljena z najnovejšimi pridobitvami vojne tehnike
43 dni v oblasti kitajskih banditov
Doživlja} dveh bri**«-*^ rfržaVfiatiov v Mandžtirfii
Ogenj uničil staro cerkev
Iz Sevile poročajo, 3a je požar upepelil staro oerkev v Guerani s slavnim mavri-Skim zvonikom, ki je bil največja privlačnost tega kraja. Cerkev in stolp sta pogorela do tal. Pri tem je bilo uničenih tudi mnogo drugih dragocenosti, ki se ne dado nadomestiti. Sumijo, da je ogenj podtaknila zločinska roka.
Tatvhia štirih originalov Uprte
Znanemu slikarju slovaškilh narodnih motivov Uprki so neznani tatovi te dni ukradli iz njegovega ateljeja v Hroznovi Lhoti 4 originaiie slike v vrednosti 62.000 čeških krem.
Hči svetilnikovega čuvaja: »Dragi, bojim se, da bo oče nejevoljen, ako ugasneva luč!«	(>Judge<).
Iz življenja
AngleSka podmornica ^Mečarlca"
Redilnost gob
Se pred 25—30 leti so kemiki in za njimi gobarski veščaki trdili, da imajo gobe skoraj toliko redilnih snovi, kakor meso. Takrat so namreč kemična raziskavanja v istini izkazala kaj visoke odstotke beljakovin v goban in se je redilna vrednost živil sodila le po vsebini beljakovin. Res je sicer, da je v nekaterih gobah več odstotke v beljakovin, kakor v mesu, toda v novejšem času je dognano, da teh beljakovin človeški organizem ne more do kraja Izrabiti.
Poznejša kemična raziskavanja so namreč dokazala, da niso prebavne vse spojine beljakovin v gobah, temveč le 45 do 70%. To degnanje je nazor o visoki redil-nosti gob močno omajalo. Naenkrat so se našli veščaki. ki so odrekali gobam višjo redilno vrednost, kak -r jo ima naša navadna hrana v sočivju. Nekateri veščaki pa so celo odrekali gobam vsakršno redilnost ter označili gobe zgrolj za delikate-so. Zmešnjavo so še povečali razni kemiki. ki nikakor niso soelašali z rezultati svojih raziskavani. Vzrok temu nesoglasju je tičal v tem. da niso imeli enotne analitične metode, zaradi česar so bile razlike v najdenih številkah včasih prav znatne. Ko so našli eksaktnejše metode, so tudi lažje dosegli zanesljivejše podatke. Danes nam pravi veda* beljakovine se nahajajo v gdbah v visokih odstotkih, katerih redilna vrednost se pa znatno zniža ker je toliko in toliko odstotkov nepre-bavnih Zato pa imajo gobe razen beljakovin še druge dragocene snovi, ki zopet zvišujejo njihovo redilno vrednost to so: maščoba, fiziološke redilne soli in sladkorji. zlasti manit. Po našem sedanjem znanju uvrščavajo gobe nekako med meso in navadno sočivie v bližino stročnic in dosti na džito. Suhe gobe so dosti redilnejše kakor sveže, a posebno redilnost pripisujejo gobjim izvlečkom.
in sveta
Zanimiv pojav na nočnem nebu
Danes, 25. oktobra ob 5. zjutraj se bo nudil opazovalcu zanimiv pojav na vzhodnem nebu. V ozvezdju Velikega leva bodo namreč pdaneti Venera, Mart Jupiter in Neptun z mesecem in svetlo zvezdo Regu-lom tvorili verigo, ki ji bo mesec v zadnjem krajcu nekako v sredi. Najnižji položaj bo imela Venera, nad njo, v smeri proti mesecu, bo Jupiter, malo nad mesecem Regiflus in nad njim rdečkasti Mars. Neptun bo približno v sredi med Jupitrom in mesecem, a ne bo viden s prostim očesom, temveč z daljnogledom. Zanimivo bo zasledovati še nekoliko dni pozneje spremembo medsebojnega položaja teh nebesnih teles.
Udrialov naslednik
Novi Zeland, sosed Avstralije, je postal vnovič žrtev potresa. Na zgorni sliki vidimo most v Wairoi, ki so ga zgradili po lanskem potresu in je bil zdaj zopet uničen. Spodnja slika kaže razdejanje jeklene lope, ki so jo potresni sunki zvili kakor košaro
iz lubja
Iz Noroga Čanga ▼ Mandžuriji prihaja vest, da so kitajski ban dati po 43-dnevnem jetništva izpustit dvta člana ondotne britske kolonije, mlado gospo Munel Pewleyevo in mr. Charlesa Cor-krana, sina angleškega generala, ki je obenem v službi azijske Pe-trolejiske družbe. Oba jetnika sta bik izpuščena na svobodo šele potem, ko so njuni svojci spravili skupaj ogromno odkupnino v denarju in orožju, ki so jo z« njimi glavi zahtevali kitajski banditi.
Mesec dni so se trudile hritske oblasti s pomočjo Japoncev za osvoboditev Angležev, seveda brez uspeha. Izmenjaval« so se pisma, vedno nanovo so se shajali odposlanci obeh strank k pogajanjem, ki niso hotela končati ugodno kakor sta pričakovala oba tabora. Banditi so zahtevala od očeta mlade dame 600.000 kitajskih dolarjev, 120 pušk, 37.000 nabojev in 6 strojnic s 100.000 na» boji, 200 unč prvovrstnega opija in 100 zlatih prstanov. Od očeta mr. Corkrana pa so zahtevali pol milijona kitajskih dolarjev, 120 pušk. 5000 patron, 4 kanabrnke, 60.000 nabojev. 5 kosov najfinejšega satina, 60 zlatih ur in 100 unč najboljšega opija.
Čimbolj so se zavlačevala po-janja, tem večje skrbi co greni-i« roditeljem dame in moškega življenje posebno še, ker so roparji izjavljali, da ju bodo. če ne pride pravočasno odkupnina, odpeljali v gore in ju tam ubili. Pooblaščenci banditov so se pri pogajanjih obnašali zelo drzno in so zbijali šale iz belcev, rekoč: »Vsak Britanec v naši oblasti je vreden 10.000 angleških funtov. Torej le sem z njimi!«
Slednjič je bil dosežen spoTaz-um in tolpe so izpustile jetnika. Vrnila sta se med svojce živa in zdTava, pripovedujeta pa, da sta morala v jetni-štvu trpeti mnogo zaradi mraza. Tudi grozili so jima neprestano s 6mrtjo. tako da sta prestala tudi nepopisne duševne muke.
i<evo mrt«. Jt*awley, desno mr.
Corkran
Charles
Med Angleži m Japonci je bi! zemljo tem
sklenjen dogovor, da ee bodo kitajske ro» parske tolpe v bodoče kar mogoče ostro zasledovale rn zatirate, kajti njih nečlove* ško početje presega že vse meje.
Očistite Ameriko z demokratskim milom"
Nova francoska ladja ))Normandie((
Novi francoski parnik ki bo oekrbrrrdl tniški promet med Francijo in Ameriko, dobil ime »Normandie«. Spustili ga bodo v morje 29. t m. v St Nazaireu. Ku-movala mu bo žena državnega predsednika Lebruna.
Ta ladja bi bila mora!« prvotno dobiti ime poko.inega predsednika Doumerja, kar pa se je v zadnjem času predrugačalo. S pmvolenjem Doumerjeve vdove bo dobil to ime neki drugi parnik, ki oskrbuje paro-plovno zvezo z Daljnim Vzhodom. Ta lad» ja bo vzdrževala promet z Indokino, kjer je deloval pokojni predsednik Doumer več let kot francoski guverner dežele.
kličejo privrženci volilne propagande demokratskega kandidata Rocsewelta in prodajajo milo v korist volilnemu fondu demokratske stranke
Škof, ki ne more v Ameriko
Albanski grško-pravoslavni škof in bivši minisrski predsednik Fan Noli je te dni dopotoval v Amerko. da bi tam nastopil sveoeniško službo v Bostonu. Pri pregledu potnih listin pa so ameriški kontrolni organi odkrili, da niso v redu, zaradi česar ga niso pustili naprej. Internirali so ga v Ellis Lsiandu. kjer se bo odločila njegova na-daljna usoda. Fan Noli. Ici je bil v Albaniji dvakrat mmistrske predsednik ter je bil po begu iz domovine in oontumaciam obsojen na smrt je živel zadnje čase na Dunaju.
Nadloge svetovnega potnika
Nemški pisatelj Hans Reimann potuje že nekaj tednov z avtomobilom po Indiji. V Sirska puščavi pa se mu je pred kratkim primerila neljuba nezgoda. Pokvaril se mu je avtomobil 300 km od Damaska. V peščenem viharju je ostal mož brez kapljice vode in brez grižljaja kruha, imel pa ni tudi nikakega orožja. Njegovo vozilo so oblegale divje zveri in da ni prišla v zadnjem trenutku nenadeiana pomoč v podobi neke avtomobilske kolone, bi bil moral Reimann najbrže umreti od žeje, lakote in samot*.
Smrt veleindustrijca Pireffija
V Milanu je umrl senator Pirelli, ustanovitelj in glavni delničar velike tvrdke Pirelli & Co. U čakal je 84 let. Izšel je iz skromnih razmer ter se povzpel iz lastne moči do uspešne pozicije v veliki industriji. Kot 181etni mladenič se je udeležil Ga-ribaldijevega pohoda. Potem je dobil državno podporo, študiral v inozemstvu in osnoval doma tvornico, ki je zaposlovala r začetku 39 delavcev. To podjetje se je kmalu razširilo in razraslo v mednarodno veletvornico. Pirelli je osnoval podružnice v Španiii, Argentini in Angliji, v Zadnji Indiji in na Javi pa je imel lastne gumijeve plantaže.
Nezgoda filmskega zvezdnika
Iz Hollywooda poročajo, da se je raatft filmski igTalec Tom Mix ponesrečil. Pri neki zahalni partiji ga je vrgel njegov najljubši konj »Tonv« iz sedla in padel nanj. Tom Mix je zaradi tega sedem ur ležal v nezavesti in dosle še ni okreval.
ANEKDOTA
Dva zdravnika sta stala na cesti. MS-mo gre pogreb »To m od mene,« pravi pni zdravnik. »Tudi od mene ne,« odgovori drugi »Od kdaj pa imava novega tovariša v mestu?« pravi prvi.
Vsak dan ena
Arheološka se
JSe pred nekaj tedni se je razširila med rimskimi arheološkimi krogi senzacionalna vest, da je prof. Amedeo Majuri, znani vodja izkopavanj v Pompejih, Herkulanu-mu in Pestu, odkril v hribu nad Kumno pravo Sibilino špiljo. Skeptiki niso verjeli 'tej vesti, saj so se podobne trditve že večkrat servirale javnosti — toda tokrat akeptiki niso imeli prav. Gre v resnici za •tisto jamo, ki jo tako natančno opisuje 'Vergil v svoji Eneidi, ki jo je še v 4. stol. po Kr. zarisal neki anonimni topograf in iki so se v nji stoletja oglašale temne prerokbe Kusmnanske Sibile. Ves antični svet je bil stoletja pod vtisom teh prerokb.
Do svojega ooikritja je prišel prof. Majuri čisto slučajno. Neki vinogradnik ga je bil povabil v svoj vinograd na pobočju cumanskega hriba in ta je videl v skalni kleti antično zidovje. Star vhod v prostor za tem zidovjem so morali po vsej priliki pozneje zasidati. Kakor blisk je prešinila tedaj slavnega arheologa misel, da mora biti tu zadaj Sibilina špilja, ki jo je iskal že toliko let in ki jo je nekaj časa brez stvarnih dokazov zamenjaval z neko drugo jamo. v kateri je bil pred dvema letoma odkril krasno Diomedovo soho. S pomočjo svojega gostitelja in njegovih hlapcev je kmalu prebil zid, eden izmed poljskih čuvajev je stopil v skrivnostni prostor — a kmalu je začel vpiti, da ga je strah. Tedaj je Majuri sam stopil v jamo.
zacija v Kumi
Najprvo je videl dolg hodnik, ki ga je prekinjalo tn je mogočnih duri trapecne oblike, ki so bile tipično gnšikega izvora. Za tem hodnikom je zašel v velike dvorane z bazeni in končno v nekakšno baziliko — natančno tako, kakor opisuje Vergil. Ni bilo več dvoma, da je odkril pravo špiljo.
Vsa podzemeljska zgradba se razprostira v severno-južno smer, bazilika, ki je bila pravo svetišče, v katerem je Sibila opravljala svoje svete obrede, je 12 m dolga, 6 m visoka in 3 m široka. Od zapadne strani vodijo v baziliko h ciniki, ki ji dovajajo čudno svetlobo V glavnem hodniku je troje vodnih bazenov, ki jih opisuje Vergil in kamor je prihajala Sibila, preden je začela opravljati svoje obrede. Ta glavni hodnik končuje natančn- po starih opisih v svetišču Apolonovem, pred katerim je obstal Enej. kakor poroča Vergil, ves presunjen.
Zdaj je treba pojasniti samo še vprašanje, zakaj so v pozni antiki vhod v te prostore zazidali. Majuri meni, da so jih hoteli o čuvati pred barbari preseljevanja narodov, morda pa tudi pred zmagoslavnim pohodom krščanstva. Naj bo tako ali drugače: glavno je to. da se je civilizirani svet obogatil za enega najslavnejših spomenikov starega veka in da se je rešila skrivnost, ki je toliko časa mučila znanstvenike vsega sveta.
Jan Malypetr je po demisiji Udržalovega kabineta obra-zoval novo češkoslovaško vlado
Podzemski predor pod Gibraltarjem
Ogromno pozornost je vzbudil te dni članek francoskega Lista »Ere nouvelle«, glasi-a francoskega ministrskega predsednika Herriota. V članku se napoveduje "koraj-šen začetek gradnje podzemskega predora pod Gibraltarjem v severno Afriko.
Ker bo Herriot v kratkem obiskal Španijo, ni dvoma, da je to vprašanje laavse aktualno. Načrt za predor, veli pisec, je dolgo leržal v francoskem ministrstvu in je premišljen do zadnje podrobnosti. Francija kani v zvezi s tem predorom izboljšati prometne zveze v severni Afriki in poskrbeti za boljši 6 po j Maroka, Alžera in drugih bižnjih dežel, ki ležijo v francosko-španski interesni sferi.
Poroka grške kraljice lepote
Te dni se je v Parizu omožila grška kraljica lepote Alica Diplarakos 6 predsednikom »Cidne« \Veilerjem. Poroka je bila civilna. Ženinovi priči sta bila Philippe Berthelot in pisatelj Paul Morand, priča neveste pa grški poslanik v Parizu Puiitis in francoski pesnik Paul Valčry.
Propaganda za šampanjec
V francoskem poljedelskem ministrstvu je obrazoval poseben odbor, ki mu je naloga propagirati potrošnjo šampanjca. Ministrstvo je dalo odboru na razpoiago milijon frankov z naročilom naj skuša razširiti pitje pristnega šampanjca povsod, kier je to izvedljivo.
Prihodnje dni se bo odbor za propagando šampanjca sestal v Reimsu in bo izdelal bojni načrt proti sovražnikom te žlahtne kapljice. Načrt pa ne bo izdelan za leto«, marveč za prihodnja leta. Letos je namreč vinska letina v Franciji zelo pičla in računajo, da bo pridelek vina jedva zadostoval za domačo potrebo. Pridelali so samo 4 milijone h' vina, doč:m pridelajo po* vprečno 5 milijonov hI pijače. Ker pa se 4 milijone hI vina popite doma, bo letošnji preostanek za izvoz prav skromen.
Pri zapeki, krvnem prenapolnjen ju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica izdatno izpraznjen je črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Josefovo« vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Dve Gogini sliki odkriti
V samostanu Esquirialu so, kakor poročajo iz Madrida, odkrili dve sliki, ki sta po vsej verjetnosti deli Goyinega čopiča. Prva predstavlja podobo Karla V., druga pa kraljico Luizo. Vrednost obeh umotvorov cenijo na 5 milijonov peset.
10.G00 prostih stanovanj v Berlinu
Berlinski magistrat je dal prešteti orazna stanovanja v nemški prestolnici. Organi ki so jih popisovali, so našli 10.000 starih stanovanj, ki jih zaradi draginje ne morejo oddati in stoje prazna ter tako — več ae-sejo...
Žrtve razbesnelih elementov
ittlcbe! Zžvaco:
177
Pardaillanov sin
Zgodovinski roman
A zdaj Je bil že davno čas, da se zavzame zanjo. Dolžan je bil,
da to stori. Saj se je imel le njej zahvaliti za tega silnega, brezumno hrabrega branilca!
Med tem razgovorom so osebe našega prizora že nekaj trenutkov slišale konjski topo t, ki se je naglo bližal. Vendar se ni nihče meni! zanj, izvzemši Jehana Hrabrega, ki je dobro vedel, kaj pomeni.
V trenutku, ko mu je hotel Henrik odgovoriti, je prigrmela izza kapelice Svetih očetov truma jezdecev in se s pobešenimi vajeti spustila ob kraljičinem javnem vrtu. D' Epernon, Concini in Neuvy so jahali na čelu. Kralj se je ozrl in zagledal dolgo vrsto konjenikov, ki so drevili mimo znožja vetrnega mlina.
Začutil se je pomirjenega. Zadovoljen nasmeh mu je razjasnil prekanjeni obraz, in v tem zadovoljstvu je pozabil odgovoriti Jehanu.
Vsi, ki so stali okoli njega, so se obmili proti njemu. Napeto so zrli na trumo konjenikov, ki se je bližala v najhujšem diru.
Tudi Jehan Hrabri se je obrnil. A Pardaillan, ki ni odtrgal oči od njega, je zdajci videl, kako se je ves naježil in kako sta mu srd in kljubovalnost zažarela v očeh. Obenem si je z naglo kretnjo popravil pas, oprostil ročnik svojega rapirja in se pripravil na bližnji boj.
Pardaillan Je v trenutku opazil vse to. Razumel je misel mladega moža. Njegov pogled je po vrsti obletel Jehana, jezdece in kralja.
Rekel iri ničesar. A t nasmehom, ostrim kakor nož, Je tmfi cn oprostil svoj rapir in se pripravil.
Concrni, Epernon in Neuvy so bili med tem zagledali kralja. Vsi trije hkratu so se odkrili in na vse grlo zaklicali:
»Živel kralj!«
In vsa truma za njimi je z mogočnim krtkom ponovila;
»Živel kralj!«
In dalje tam, že za hrfotom Jezdecev, se je naKk odmevn vzdignil isti krik. To je bila množica radovednežev, ki so dirjali za konjeniki, prebivalcev predmestij, ki so bili slišali, kaj se godi, in so zdaj slepo ponavljali khc, sami ne vedoč, zakaj se dero.
Kralj je ves vesel mahal z rciko in odgovarjal:
»Hvala, prijatelji! Hvala!«
Nato se je z bleščečim obrazom obrnil k spremljevalcem rn dodal:
»Ventre-saint-gris! Ce so na svetu podleži, ki nam strežejo po življenju, je hvala Bogu še več dobrih ljudi, ki nam znajo v pravem trenutku pokazati svojo vdanost. Človeku kar dobro de, na mojo vero!«
V tem trenutku sta stala na desnici Henrika IV. Bellegarde in Liancourt, na levici pa Pardaillan in njegov sin. Pardaillan se je bil ustopil tako, da je prepustil Jehanu prostor zraven kralja. K njemu se je torej obrnil Henrik s temi besedami in z milostnim nasmeškom, ki je pričal, da jih sme tolmačiti pred vsem sebi v prid.
Jehan se je hladno, nekam pikro naklonil, ne da bi kaj odvrnil. Pardaillan je opazil ta čudni naklon; opazil je tudi, kako je mladi človek žareče uprl oči v trojico jezdecev, ki so jahali na čelu.
Henrik ni opazil ničesar, tako napeto je gledal iezdece, ki jih še ni mogel spoznati, nekaj zato, ker so bili predaleč, nekaj pa zato, ker mu je vid pešal od dne do dne.
»Gospoda,« se je obrati k svoji okolici, »prosim vas, niti besedice o tej stvari Bila je samo majhna nezgoda — ne pozabite.«
Ne da bi počakal odgovora, je stopil nekaj korakov naprej. Bil je živo srebro, nezmožen dolgo strpeti na istem kra'u.
Posledica je bila ta, da sta ostala Pardaillan m Jehan zadaj, nekaj korakov od vojvod. Tudi ta dva sta grozeče upirala oči v trojico jezdecev, ki so hiteli kralju naproti.
Le-ti so se bili zdaj dovolj približali, da jih je bilo moči spoznati. Omenili smo že, da sta bila Liancourt in Bellegarde Florentinčeva smrtna sovražnika. Zelo verjetno se jima je zdelo, da je bil Concini izmed povzročiteljev ponesrečenega naklepa. Prepričana sta bila, da ju je bila prav po njegovi zaslugi doletela nevarna čast, da sta morala spremljati kralja na vožnji v smrt. Najbrž se v tem mnenju nista zelo motila.
Pardaillan se je okoristil s to trenutno osamelostjo. Nagnil se je k sinu in komaj slišno oponesel kraljeve besede:
»Prav med temi dobrimi ljudmi, ki znajo v pravem trenutku pokazati svojo vdanost, je morilec.«
Jehan se ni začudil temu razumevanju, ki mu je prihranjeval vsako nadaljnjo besedo. Zdaj se ni čudil pri Pardaillanu ničemur več. Neslišno, kakor prej vitez, je odvrnil, kažoč z očmi na konjenike:
»Recite raiši: morilci! Tistih ne štejem, ki so previdno ostali doma—in tudi ne tistih, ki se skrivajo za samostanskimi zidovi...«
Po teh besedah je Pardaillan uganil, da ve sin prav toliko, če ne še več, kakor on sam.
»Kaj!« je povzel. »Tudi veliki profos?«
»Ne, ta ner.. Sicer se pa tudi zanj ne zarečem.«
»Vraga!« je zamrmral Pardaillan in se pomilovalno ozrl na Henrika IV.
Skupščina LPP
V nedeljo se je vršila redna glavna skupščina LPP. Kako zanimanje vlada za pregled vsakoletnega dela v plavalnem športu, zlasti med zunanjimi klubi, dokazuje udeležba na občnem zboru, na katerem so bili zastopani od osmih včlanjenih Idubov le trije, med njimi oba ljubljanska Ilirija in Primer je ter kot edin: izvenljub-janski SK Kamnik. Iz poročil je bilo posneti, da je ljubljanski plavalni podsavez ;>o številu najmočnejši v naši državi. Dosedanjim članom Iliriji, Primorju, Elanu, Sledu, Mariboru in Kamniku sta se letos -.ridružila kot nova člana še Marathon iz Maribora in Sokolsko društvo Maribor-.-lističa, ki je kot prvo sokolsko društvo načelo sistematično gojiti plavalni šport :n poslalo na Dunaj svojega člana, da se zobrazi za plavalnega učitelja. Letošnjemu prvaku Iliriji, ki je priredila p^ieg ostalih prireditev tudi tri mednarodne tekme s FFC iz Budimpešte, WAC z Dunaja n GAC iz Gradca in brezplačni plavalni tečaj za deco, sta se agilnosti pridružila SK Kamnik te Kamnika, ki je letos lepo organiziral podsavezno prvenstvo v Kamniku, in i/larathon iz Maribora. Zad-iij: pa z druge strani ne kaže v svojem delovanju čuta dolžnosti napram nadrejenim organizacijam, kakor tc zahtevajo pravila Ostala društva so bila več aii manj agilna. pri čemer je treba upoštevati kot opravičilo sedanje težke razmere, ki vladajo po vsem svetu; odbor pa je bil primoran predlagati JPS v črtanje iz č'anst'.-a dva mariborska kluba: SK Rapid in železničar zaradi popolnega mrtvila v delovanju zadnjih dveh let. Podsavezno prvenstve, ki se je delno vršilo v Kamniku, (skoki v Ljubljani), si je ponovno, in sicer z velikim naskokom priborila SK Ilirija p ?ed Marathorom in Kamnikom.
Med najvažnejšimi sklepi, ki so bili sprejeti na skupščini, je smatrati načelni prechog na glavno skupščino za prenos eaveza iz Zagreba v Ljubljano.
Dole čila se je Ljubljana kot mesto za pod-spi ezno prvenstvo 1. 1933; program bo identičen z onim za državno prvenstvo, datum: sedem dni pred državnim prvenstvom.
Sklenilo se je tudi predlagati glavni skup«čini JPS, da bi se državno prvenstvo vršilo čim pozneje, kakor tudi, da je radnji rok prijav za državno prvenstvo šest dni pred njim in ne kakor je letos bilo — skoraj cel mesec — kajti na ta način se bo omogočilo zlasti manjšim klubom, ki ne morejo izvrševati zimskega treiraga da morejo pripraviti svoje tekmovalce za prvenstva in izvršiti splošen pregled njih sposobnosti.
Skupščina je na koncu izrekla zahvalo časopisju »Jutru« in »Športnemu listu« za podporo pri propagandi plavalnega športa v naši banovini, SK Kamniku pa pohvalo za dobro izvedlo podsaveznega prvenstva.
Za novo p. slovno dobo je bil izvoljen naslednji odbor predsednik prof. Kuljiš (I.), podpredsednik Gnidovec (I.), tajnik I. Poschl (I.), tajnik II. Svetek (I.), teh. referent Kramaršič (I.), blagajnik Seu. cig (I.), odborniki: Fric (Elan)", Stergar t Kamnik), inž. Medved, Kolar (cba Pr.); nadzorni odbor: Dr. Jenko (I.), dr. žvo-keij (Kamnik).
Medklubske kolesarske dirke ŽSK Hermes
V nedeljo so se vršile na Hermesovem dirkališču kolesarske dirke. Nad 30 dirkačev je v dobrem borbenem razpoloženju zastopalo razne naše kolesarske klube. Občinstva z ozirom na lepo vreme ni bilo dosti. Maloštevilni gledalci pa so bili priča zanimivi dirkaški borbi ter tudi z odobravanjem potrdili svoje zanimanje do posameznih konkurentov. Kot posebnost je v nekaterih točkah nastopil tudi hrvatski cestni dirkač Drago Ivkovič, ki je zastopal jugosloven&ke barve na letošnjem cestnem svetovnem prvenstvu v Rimu. Na nedeljskih dirkah je fant večkrat poskušal. da bi v p sameznlh točkah s hitro vožnjo izmučil naše vozače Ko je pa videl, da so mu ti takoj za petami in ga ogražajo na sprintu, je raje odnehal in popustil Kot izvrstne so se izhazali: Valant.
rabeč, Kosmina, Trobec, Zaje in še nekaj drugih, ki se niso zlepa dali ugnati. Posebno napet je bil finale glavne dirke, kjer sta si stala nasnrot: v b' rbl za prvo mesto Valant in Grabeč. Ves radosten se Grabeč loti izbornega Valanta. Slo se je le za dva kroga. »Zarja« potegne takoj a starta, z vso silo. Manj kot v pol krogu mu je že za kolesom Grabeč, ki se hoče pravkar kriti za svojim nasprr tnikom, kateri je v tem trenutku zmanjšal brzino. Zdajci se Valant še silneje zažene in ponovno odtrže. Grabeč pa je. čeprav svež. podlegel Kot druga dvojica sta se kosala Ivkovič in Rozman in je zmagal Ivkovič: tretja dvojica pa sta Prodan in Kosmina. Zmagal je Kosmina. Tudi eliminacijska 1
dirka je bila zelo napeta in je nastopilo 14 dirkačev. Izvršila se je brezhibno. V hitrostni dirki ?a prvenstvo klubov se je z najboljšim časem plasiralo moštvo »Her-mesa«, nakar sledi za 4 gek. »Primorje«, za 5 pa »Disk«
Rezultati posameznih točk so:
Dirka novincev: 1. Gartner Fr. (Ljubljanica), 2 Rihter V. (Disk), 3. štirn K. (Vrhnika), 4. Svetč Iv. (Sava), 5. Barlič Al. (Sora). Nastopilo je 10 dirkačev.
Dirka juni< rjev: 1 Trobec Iv. (Sava), 2. Močnik V. (Disk), 3. Zaje J. (Triglav), 4. Dežman A. (Primorje), 5. Hrešč St (Hermes). Nastopilo je 12 dirkačev v dveh skupinah Za malenkost je zasedel prvo mesto Diskovec Močnik, a je bil od komisije postavljen na drugo mesto zaradi trčenja ob Trobca, s čimer je spravljal v nevarnost padca ostale konkurente.
Glavna dirka: 1. Valant (Zarja, Jesenice), 2. Grabeč Iv. (Primorje), 3. Ivkovič Dr. (Gradjanski, Zagreb), 4. Roziman (Kol. bat). 5. Kosmina Al. (Primorje), 6. Prodan E. (Hermes) Nastopilo je 12 vo-začev v dveh skupinah za polufinale, cd teh šest v dveh skupinah za finale.
Izločevahia dirka: 3. Močnik (Disk), 2. Zaje J. (Triglav), 3. Valant Iv. (Zarja Jesenice) 4. Vrhovnik (Disk).
Zasledovalna dirka za prvenstva klubov:
1.	Hermes (Predan, Kesič K., Kopetzky),
2.	Primorje (Kosmina, Grabeč. Dežman).
3.	Disk (Močnik. Sirnik, Vrhovnik). Tekmovali so trije klubi.
Dirka v parih: 1. par: Grabec-Kosmina (Primorje), 2. par: ValantAbuinar (Zar-ja-Ilirija), 3. par: Kesič K.-Kopetzacy (Hermes), 4. par: Ivkovič-Rozman (Gra-djanski-Kcl. bat.). Tekmovalo je 7 parov.
Najb ljši čas dneva je bil pri zasledovalni dirki klubov, kjer se je doseglo ne kaj nad 35 km na uro. V drugih točkah pa so imeli najboljši čas novinci, Id so vozili s 34.200 km na uro.
Vods tvo dirk, časomerilcev in zapisni-karstvo je vršil prav dobro g. Save Sancin in mu je pomagal g. Rakič. Na cilju je fungira! g. Brumat, starter je bil gosp. šiškovič.
Službeno iz LNP. Opozarjata se Rapid in CSK, da se v nedeljo 30. t. m. igra v Mariboru prvenstvena tekma Marlbor:že-lezničar. Ako ne dosežeta Rapid in črSK sporazuma glede odigranja II. kvalifikacijske tekme z Mariborom in železničarji kot predtekme, se lahko kvalifikacijska tekma odigra na praznik 1. novembra, ki je prost. Rapid in 5SK naj brzojavno obvestita LNP do jutri, 26. t. m. o morebitnem sporazumu, odnosno naj stavita predlog, da se tekma igra 1. novembra, ker se mora sicer kvalifikacijska tekma brezpogojno odigrati 30. t. m. Predsedstvo.
Smučarji Ilirije, pozor! Skupni sestanek vseh Članov in prijateljev Smučarske sekcije SK Ilirije v četrtek ob 20. v garderobi tenis prostorov ped Cekinovem gradom. Izbira novega sekcijskega odbora, program in smernice dela v prihodnji sezoni. Predlogi in nasveti za napredek sekcije zelo dobrodošli! Vse, ki imajo dobro voljo prosimo, da se udeleže sestanka in jih vabimo k sodelovanju.
Smučarski klub Ljubljana Ima jutri sejo tehničnega odbora ob 19.30 v damski sobi kavarne Emone, sejo upravnega odbora pa cb 20.15 istotam. Polnoštevilno!
SK Svoboda (Ljubljana). Danes ob 19. sestanek vseh juniorjev (letnik 1914 in mlajših) ter novopristopivših igralcev v klubskih prostorih v Delavski zbornici. Ob 19.30 važna odborova seja istotam. Udeležba za vse odbornike in člane nadzorstva cbvezna! Blagajnik naj prinese obračune in kartoteko!
Borec (Jesenice) : Svobrda (Tržič) 4:2 (4:1). V nedeljo je povabila tržiSka Svoboda na prijateljsko tekmo SK Borec z Jesenic. V prvem polčasu so gostje predvajali dobro igro in zasluženo dosegli rezultat 4:1. Domačimi makne niso prišli do izraza. Zasnovane predore je dosledno zavračala obramba, vratar pa je bil prepuščen brezdelju. Končno so se Svobod aši oprli na desno krilo ln po lepo zasnovani kombinaciji dosegli prvi gol. Padla je tudi enajstmetrovka proti domačinom, ki pa ni spremenila stanja. V drugem polčasu pa so zaigrali domači igralci res lepo. Napad je deloval brezhibno in nasprotniki niso prišli niti do žoge. Toda pomanjkanje sigurnih strelov na gol ni prineslo domačinom zaželjenih uspehov. Sledila je enajstmetrovka pro«ti nasprotnikom,ki pa je ostala neizrabljena
Vsak naročnik Jutra" ie zavarovan
za 18.800 Sin!
i O 1
Velik pokrajinski zlet poljskega sokol-stva se bo vršil prihodnje leto v Krakovu v proslavo 601etnice obstoja-tamkajšn je ga Sokola, ki je najstarejše poljsko sokolsfio društvo. Poljaki pričakujejo oh tej priliki velik poset jugoslovenskih in češkoslovaških Sokolov.
Iz življenja na dežel?
BLED. Pevski zbor »Stevan Mokranjac« iz Bitolja pride danes tudi na Bled. Sprejem bratskih gostov bo ob 10. dopoldne, katerega naj se Blejoi v obilnem številu udeleže.
BREŽICE Iz Rajhenburga se je preselil v Brežice pt vsem Posavju dobro znani fotograf Vinko B a v e c. V Brežicah, kjer se je nastanil v bližini pošte, bo pač imel daleko širši delokrog kakor doslej v Rajhenburgu. Fotograf v Brežicah je bil prav potreben in g. Bavca vsem priporočamo.
PRAGERSKO. Sokolsko društvo Prager-sko je priredilo v tekočem letu več dobro uspelih prireditev, osobito ljudskih iger. Predstave so se vršile na lastnem odru v zasilnem domu. Obisk je bil tudi vedno precejšen, znak, da ljudstvo pojmuje naloge Sok o ls t va. Čast članom, ki z malimi gmotnimi sredstvi delajo z istim veseljem, kakor bolje si tu i rana društva, ter je podčrtati požrtvovalnost br. Majcena, Skoka Šegule ie ostalih. Zdravo!
Izvleček iz programov
LJUBLJANA 11 JO: Šolska ura: Jugoslavija v kulturnem oziru, II. in III. stopnja. (Dr. Viktor Bohinec). — 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče, bor-za. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Nemščina. — 19: Naše duhovne zajednice. — 19.30: Repatice in meteoriti. — 20: Kako postanem govornik. — 20JO Orgelski koncert, izvaja msgr. S. Premeri. — 21.30: Prenos koncerta iz Zagreba. — 22.30: Cas, poročila.
Sreda, 26. oktobra.
LJUBLTANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Cas, pljšče, borza. — 17.30: Otroški kotiček. — 18: Salonski kvintet. — 19: Ruščina. _ 1930: Literarna ura.
—	20: Samospevi gdč. Anice Kristanove. — 20.30: Samospevi g. A. Zivka. — 21: Prenos iz Zvezde. _ 22.15: Cas, poročila.
BEOGRAD 12.05: Radio-orkester. — 17: Narodna glasba. — 19.30: Literaren program. — 20.30: Prenos iz Zagreba. — Lahka godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.30: Lahka glasba — 20-30: Proslava 70-letnice pevskega društva Kolo. — 22-40: Godba za ples. — PRAGA 19.05: Godba na pihala. — 20.05: Prenos filharmonijskega koncerta. — 22.20: Jazz. — BRNO 20.30: Iž svetovne vojne. — 21: Ruska glasba. — 22.20: Plošče. - VARŠAVA 18: Lahka glasba. _ 20: Pevski koncert — 20.30: Klavirske skladbe. — 21.30: Arije in pesmi. — 22.15: Plesna glasba. — DUNAJ 11-30: Godalni kvartet. _ 15.20: Koncert solistov. — 19.20: Orlando di Lasso« (ob 4001etnici. — 20: Dunajski večer. — 22.30: Plesna glasba.
—	BERLIN 19-10: Lahka glasba. — 2i: Spevoigra. — Godba za ples _ KONIGSBERG 20: Plesni večer. — 22.20: Zabaven program. — MttHLACKER 19.30: Operni večer. — 22.45: Nočni koncert _ BUDIMPEŠTA 1945: Lahka glasba. — 21: Prenos zvočnega filma. — Prenos koncerta iz opere. — RIM 17.30: Lahka glasba. — 20.45: Mešan glasbeni program.

poln
ole
sifilis, kapavica, beli tok so ozdravljive brez strupenih vštrcavanj, brez živega srebra in salvarzana. Tisoči žen ln mož ve enodušno hvalo za svoje ozdravljenje (trajno) na pri rod en način s preparatom
„Vigi-Tabl" brez motenj v Izvrševanju poklica«
Sijajna priznanja. Tisoče zahval. »Vigi-Tabl« učinkuje zajamčeno, sigurno In prav hitro. Učinki so naravnost presenetljivi. Prof. Herry se Je o njih Izrazil, da »delajo prave čudeže«. Uporabljanje je za zdravje povsem neškodljivo. Cena Din 120.—, posebno močne za stare slučaje Din 200.— Pošilja diskretno le
Odborna ord. laboratof Aide—Havelka,
Praha—Vtaohrady, SieszkA 116. PoŠt. 28. CSR.
127
v Jugoslaviji odlično vpeljana, namerava osnovati tu
Potreben je delež na glavnici v znesku 2 milijonov.
Ponudbe pod »Sigurna investicija 243« na Jugoslovensko Rudolf Mosse a. d., Beograd, pošt pret. 409.	12470
IDiie&cva IParetlina
pere snežno belo, varuje perilo, prihrani kuhanje perila, s tem prihranite na kurjavi in času.
££ajcove ecvCfe
iz Žirov
prodaja tvrdka ČADEŽ & KOMP, družba z o. z., LJUBLJANA. Miklošičeva cesta
(palača »Grafika«)	12476
OGLEJTE SI ZALOGO!
gostilničarji, restavsrater jI!
Bermet vino črnino iz Fruške gore nudi B. Marinkov, Sremski Karlovci, Fruška gora, v sodih od 50 litrov naprej. To najboljše zdravilno vino je edinstveno na svetu. Odlikovano s prvimi nagradami. Brez Bermet vina Vaša gostilna ne bo napredovala. — Zahtevajte ponudbe od B. Marinkova, Sremski Karlovci, Fruška gora.	302
v.- •<;■	•'.)■'■ -K'....v-	;
Obftima Ljubljana Mestni peigTci*ni z2.\o&
Drei posebnega obrv6st.il«
Po dolgem trpljenju je nepričakovano preminul naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat itd., gospod
polkovnik v pokoju
Pogreb nepozabnega bo v torek, dne 25. oktobra 1932 ob 4. uri popoldra od hiže žalosti, Dunajska cesta štev. 67, na pokopališče k Sv. Križu. Njegov spomin bo živel vedno med nami. Prosimo za tiho sožalje.	12481
V Ljubljani, dne 24. oktobra 1932.
ŽALUJOČI OSTALI,


Zahvala


ki krepi bi zdrav)
ŽELODEC
edini proizvajalec
LOVKO SEBENIB LJnbljana VIL
Ob težki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo naše dobre, nepozabne mamice, sestre, tete in svakinje, gospe
Terezije Vičič - Gorjanc
izrekamo vsem, ki so spremili pokojnico na zadnji poti ta vsem, ki so nas tolažili, najiskrenejšo zahvalo.
Posebno zahvalo smo dolžni gg. zdravnikom prima-riju dr. Raišpu, dr. Cerinu in dr. Flajsu ter č. usmiljenim sestram v bolnici za njihovo skrb ta požrtvovalnost.
12443	,	ŽALUJOČI OSTALI
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš nepozabni oče, stari oče, praded in stric, gospod
BLAŽ BEZJAK
zasebnik
danes, dne 23. oktobra 1932 ob 9. uri, v 91. letu starosti, previden s tolažili sv. vere, vdano v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika bo v torek, dne 25. oktobra ob 10. uri dopoldne na farno pokopališče v Framu.
Fram, dne 23. oktobra 1932.
Ivan hi Franc, sinova — Marica Cernej roj. Rezjak, hčerka — Jožefa Bezjak roj. Kac in Eta Bezjak roj. Homovec, snahi — Kari Cernej, zet, ter vsi vnuki, vnukinje in ostalo sorodstvo.

Občima Ljubljana Mestns poigrebra savvd
Ing. FRANC ln EMILIJA VREČKO sporočata v svojem ter v imenu svojih otrok EDITE ta ALFREDA prežalostno vest, da je njih iskreno ljubljena hčerka oziroma sestra
Marjet
dne 24. t m. mirno premniula
Pogreb nepozabne ljubljenke se bo vršil v torek, dne 25. oktobra 1932 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Zgornja šiška, Celovška cesta št. 200, na pokopališče v Dravijah.	12482
V Ljubljani, dne 24. oktobra 1932.
/
Cene malim oglasom
ženttve tn dopisovanja, vsaka beseda Dm i.— ter enkratna prt-erojbuta trn Ufro a/i trn dajanje naslove Din i.—> Oglasi trgovskega M reklamnega enačaja: vsaka beseda Din L—- Po Din I.— ea besedo ee taračunajo nodalft vsa oglasi, ki *padajo pod rubrike »Kam pa kam*, mAuto-moto«, »Kapital«, »V najemc. »Posest*. »Lokali«, »Sta-novanja odda«, »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, *Živali«, »Obrtm tn »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki« (n »Zaslužek«. ie se m oglasom nudi zaslutek, oziroma, ie te Me potnika Kdor ti pa pod tema rubrikama ilča tasluika ali ti u lhn. plače za
vsako besedo 50 pat Prt vseh oglasih, ki trn taračunajo po Dtn l-—
ta besedo, te taročuna enkratna pristojbina Dm 5.— za Ufro oh ta dajanje naslova Vsi ostati oglasi godalnega cnače.ja te računajo po 50 par ta vsako besedo Enkratna pristofhtna za htro ali za dajan fe naslova on oglasih, ki te taračunajo po 50 par za vsako
besedo, tnaka Din 3.— Najmanfii znesek pn oglasih po SO pat ea besedo, Je Din 10.—\
eri oglasih po I Din ta besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine ta mate og tast fe plačati pr* predati naročila, oz*-roma frh fe vposl/tH v pismo oheneea t naročilom
Zaslužek
Kdor IJd, »asluika, plač« m vsako besedo 50 par; u naslov ali Šifro S Din. — Kdor ■ odi zaslužek. p« za »»»ko besedo 1 Din.
dajanje naslov« ali »a iifro pa 5 Din. (3)
Zastopnike
aa proda.jo šivalnih strojev j&čem za dravsko banovino »Vesta«, Koiodvorska 36.
43174 3
Natakarica
s oeefono pravico, štora 28
le«, samostojna in diobro isuirjema v vseih posliih, že ii m»«to. Cenj. ponudbe na M. oddelek »Jutre« prid »Simpatična«.	43469-3
Potniki
Kdior M* umu pot. niia, plača t* mak« besedo 50 [HU-; n da. janj« naslona ali ta iifro * Din. — Kdor »prejem« pomik«, pla-6» b*aedio po 1 Dinj i* dajanj« naslova »li sa iifro pa S Din. (S)
Kletarja
mladega ln treznega 9 15.000 dinarjev gotovina sprejmem takoj v služba. Ponudbe na ->gl<s-al odd. »Jutra« po 1 £1-.*»o »Neoženjen«.
42477-1
Domača šivilja
perfefcBna, z znanjem nemščine, dobi takoj m-esto pri gosipe Direktor M e n z e 1. Lava št. 3 pri Celju.
" 4-2489-1
Služkinjo
pridno, snažno i.n ubogljivo, spre.iroem k štirim odraslim o>seba.m za vsa hišne dela im majhen vrt. — Sa.'!« v oglasnem oddelku »Jutra«.	42494-1
Boljše dekle
ka t Da kuhata in cpra.-ri jati vsa hilina dela, išče službo pri boljši družini. Ponudbe na oglasni odded. »Juitra« pod »Miajša«.
42131-2
Provizijske potnike
takoj siprejimem. Naslov v oglasn em odd eiku »Ju tra « 42432-5
Učenca
zdravega, z zadostno Šolsko Izobrazbo, sprejme takoj večja trgovina mešane stroke blizu Ljubljane. Vsa oskrba v hiši. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Hiter računar«.
32335-44
Kovaškega vajenca
doibriib staršev, sprejmem takoj. Petkovšeik Anton — Logatec.	42007-44
Pouk
fe-
1-iese.ln 1 L>in; ui 'la janje naslon« ali za šifro 5 Din Dijaki, k: iščejo instrukc-ijt, pla-Sajo vsako besedo 51' par; za šifro ali z« da Janjo naslova S Din (4)
Akademik
V i-nstruirai za hrano — predvsem franooiš&ino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Hrana*. _____43165-4
Absolvent
učiteljišča
&<"e inStrukc-ije. Ponudbe »a »gln^ni oddelek »Jut.ra« pod značko »Za hrano*.
42458-4
Brivskega
pomočnika
dobrega im solidnega, nekadilca, za takoj ali po diogovoru sipre;m.e Petikio-vič v Domžalah. 42495^1
Kroj. pomočnika
dobro izurjenega v velikih komadilh. sprejmem takoj. Nas'ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42497 1
Avto, moto
j Vsaka beseda 1 Din: • ia dajanj« naslov® ali | ta šifro pa s Din. (10)
Chevrolet
dvetonski, dobro ohranjen prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Avto za gotovino«.
41810-10
Motor 350
z električno razsvetljavo, za 4O00 Dim na.proda.j v Moetah, Predovičeva št. 18 41958-10
Osku« org- značaja p» 1 Die be»e<la; (a ia janj« naslova ali ta . iifro 5 Din. — Oglaai j socialnega mačaja »aa I ka	50 par? ta
i dajanj« na*l<rv« ali ta šifro p« S Din. («1
Starega želera
prodamo nekaj vagonov. Ponudbe z navedbo cene za 1 kg framko Rogaška Slatina. na drrekei.;'0 zdra vilišca Rogaška Slatina.
42425-6
Službe išče
1000 Din
dam tr«-teimu, ki mii preskrbi stailno službo. Imam trg. šolo in nekaj praikfe. Pisani na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trgovsko naobražen«. 420S2-2
Plačilni natakar
zmožen i-n reprezentativen, zmožen kavča je, išče na-meščenie. Cenj. pomidbe pod »Taikoj a.5i pozneje« na anonč™ biro Himko Sax — Maribor.	42424-2
Inteligentna gospa
pridna gosp^diiinja. išče mesto k enemu aH divema go spodoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jwtra«.
4244S-2
Gospod
s bramiilTiio knjiižčoo ta Dim 12.000, položil kavcijo za službo sluge, skladiščnika ali slično. — Ponudbe na oisrlas. nddielek »Juitra« ond šifro »Služba«. 42426-2
Brivski pomočnik
mlajši, dober delavec, želi stalno službo za ta.koj a<li po dogovoru. Naslov pove ogia«ad oddelek »Jutra«.
42428-2
Kupca
odnosno hipotekam no poeo-j jiiio do 300.000 Di-u na prvo mesto na stajvbno posestvo s po3lo|>jfi v mestu, vredino 2,500.000 Din, iiščem Ponudbe pod »S;a>vbno po-sesth-o« na og.aB. oddelek »Juitra«.	42444-16
i
Vrednote
i/m. Oeseda 1 Dui; ia lajanje naslov« ali ia	na 5 Din. (35)
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
CERNE - juvelir
Ljubljana. Wolfova alica 3
Umetni mlin
dobro opremljen, v bliižini potoka, v večjem kra./u, konstamtna vodna moč, z letno zmogljivostjo 50 vagonov, oddaim v najem kavcij« zmotnemu ponud. nifku. Ponudbe na ogl. od. delek »Jutra« pod značko »A. B. 10«.	40427-20
Vsaka besed« l Din; « dajanje naslova kii ta Šifro p« 5 Din. (12)
Spalnico
hrastovo, pleskaino, pocent proda im sprejema popra-vila po rm.erai ceni mi7air-&tvo G-oiljar, Goeposv-etska oesta štev. 1>3 — dvorišče.
4Ž43o-li2
Kinooperater
izvršen reklamira »Mik n r za Dia in lepaike, išče sluižbo. Pomudlbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Zvočni kiinioo.peraitier«
«470-2
Modistka
pnidtvo in pošteno dekle, išče ehiibo. Cenj. ponudbe na oglasna oddeliek Jutra pod šifro »Stod&stlka«.
42474-2
Sobarica in šivilja
išče službo s L ali 15. novembrom. Gre budtj za na't,iikarioo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
46401-2
Vsaka t**eO* 50 par. f tx dajanje oa-slovs, aii [
ra š'fro o« 3 Din it) I __________'
Brivski pomočnik
jiL-rfekten bub! štucer, dobi stalno službo. — Peter tTrsnieaku moški in da>m«ki
frizer, Muine-ka Sobota.
43120-1
Starejšo kuharico
sprejme takoj gostilna »Angelca« na Ježki.
43447-1
Organizatorja
»a preosnova-nje obstoječe, ga podjetja v delniško družbe	. — Pr^Vlpo«*
tisti, ki so delniške družbe že ns ta navijali. Po-midlbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »OrganizntAr« 424.52-1
Mizarja
brezposelnega, sami>.k?gn. z orodj-eim. spre;mpim za domača popravka. Naslov v oglatem oddelku »Jutra« 42460-1
Frizerko
*2torcviff-no im čedne zuna-D!03tn. sprejmem za par dtii. Ponudbe na og'a«n! odd-olek »Jutra« pod šifro »Posebna no-vo-st«. 42507-1
i Vsaka boseda 50 par; . J m i a; en je naslova ali \ r-a šifro p* 3 Din. j
Slaščičarski
pomočnik
samostojni delavec. Išče službo v hotelu, restavraciji. kavarni ali slaščičarni. Ponudbe prosi pod »Slaščičar Maribor« na podr. »Jutra«, Maribor.	42403-2
Mladenič
*tair 27 let. žeN mes.fo sluge, vratarja, liraka&a-nta aH ka? sličnece. Gre t-udi en mesec brezplačno. Tistemu, ki mi preskrbi stalno mesto dani 1000 D:n naerndc. Po potrebi vloži tudi 5000 Din kavcije. R a.zpe-1 a^ra z dobri™ spričevali. Nastopi 'a-hko taiko>j ' pnzrH-V. — Cenjene ponudbe proci na oddelek »Jutra« pod -Pošten uslužbenec«.
43270-2
Mlad trg. pomočnik
dobro iizvefban v vseh strokah, žeji proti ma;hn: pl.ič.-; kjerkoli službo. Po nudbe na oglasni oddelek ♦ Juitra« pod »Zmožen«.
4-2267-?
Mesto postrežnice
iščem. Ponudbe na Otglais.nl odde'«k »Jutra« ood šifro »Minka«.	42440-2
Pekovski oomočnik
ki lahko položi do 10.000 Din kavcije, išče službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	42498-2
Oglasi trg coačaja po 1 Din beseda; t« £x-janj« aasiomt ch u SiJr« 6 Dim. — Ogla«! socialnega tn»ftaja vsa ka beseda 50 r*r; ta iajanj« naslov« H Kfro p« g Diet (7)
Bukovo oglje
od 1000 kg navzgor stalno kutpuje riirija, d. i o. z.. Dunajska cesta štev. 46.
41974-7
Otroški stolček
(Krndenstiuhl) po nizki ceni krap:m takoj. Ponudbe p"d šiiifno »Poeeni« na ogl. oddelek »Jutra«. 42446-7
Stelaže
večje im mainjše kupim tako-'. Ponudbe na oglasili oddelek »Jutra« pod šifro »Ze rabljene«. 42481-7
Smuči
diobro ohranjene kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »190«.
42485-7
| Vsaka	( Dtn;
ta lajanj* naslov« ai) ! »a iifro p« R Dl«. (Ttf)
Vložne knjižice
vseh veleboink in v vsaiki koiiičimj prodajamo. Stan-Siič. Zagreb. Niikolideva 7, telef. 7301.	42098-16
Hranilne knjižice
Ljubljanske kreditne banke
k-uipi proti gotovini Aloji Grošelj. Kranj, Glavni trg St. 110.	43134-16
Kdo posodi
20.000 Dn na dvakrat sigurno medto. Ponudbe na oglas, iddeleik »Jutra« pod šifro »Jesen 1932«. 42461-16
Edgrar Rice Borroaghs:
Tarzan, krati džungle
DRUGI DEL
97.
Pri kratkem divjem plesu, ki so ga plesali pred odhodom, je Tarzan z njimi vred tulil in poskakoval. Mimo svoje bele barve je bil postal pravi divjak med divjaki. Gibčen in čil kakor mlad gozdni bog, se je smejal in šalil s črnimi vojščakl, ki so jo ubirali po sledi slonje črede.
Razno pohištvo
omaire, miize, slike, nočne omarice, lepa stenska ura, , pisalna miza in porc-ela-l nasta posoda poceni na-pfidaij v Mosta.h. Tovarniška ulica št. 37. pritličje.
43493-1.2
Posest
V Mika beHMta 1 Moj m dajanje aaatova al t* fclr« p« ( Dia. (80)
Veliko posestvo
3 hiše, 67 ha gozda, trgo vino. pekanijo in gostilno v hiši, pripraven lo-kail za mesarijo, v prometnem kraju bl.iizu po-stoje prodam radi bolezni. Cena 270.000 Dim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Iz vanredna prilika«. 43336-20
Hišo ali vilo
v Mariboru ali Celjiu. i 2 do 4 stanov an .ji, v lepi in su-hi legi. z vrtom, event. e hipoteko, kupim. Posre diovalei iaikljančeni. Točne ponudbe z narvndfbo naj nižje cene n pogoji na oglasni oddelek »Jutra« v Ljub':-'amn pod šifro »Celje ali Maribor«.	41990 20
Samo 140.000 Din
nekaj gotovine — ostalo vložne knjižice, rabite za nakup non-e t.ripfanoivain;S'ke hiše v Ljub' ;a ni. Outanek hiipoteka. — Pojas-nila daj« Rea.lite.tna pisaima Jože G r a š e k, Ljubljana, Ko-
G . ..................... „„.
lodvorska 34. 43329-20
Parcelo
750 m' veliko, pni Martinovi cestti prodam proti vložni knjižici. Na o v v oglasnem oddelku »JutTa« 424T1 -20
Vogalno parcelo
najlepšo ob Tivoliju, prodam le za gotovino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Redika prilika -12«.	43472-20
Vilo
v lA«W'ja,ni na Erjavčevi ces-ti št. 12, enonad sit r opno s 14 sobami, centralno kur javo in pripadajočim 2000 m1 velikim vrtom takoj prodam. — Istotam prodam
nekaj stavb, parcel
v izmeri po 840 mJ. piač-ljiivo tudi s hranilnimi knjižicami! Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »J. P. 12«.	4i3443 20
Posredovalnica
Ljubljana, Wolfova nlica 1
prodaja hiše, pos-esitiva, posreduj« s^anovainja in lo-kaie. Ponudite ljubljanske hiiše za resn« kupce.
42475-50
Parcelo
oca 900 m' veliko, ob Dunajski ceisti prodam proti plačilu nekaj v gotovimi, druzio pa s knjižico Ljub'j. kreditne banke. Poboji potom osebnega diogovora. — Ponndibe na og'as. oddeiek »Jutra« pod »M. B. 7«.
42486-20
lunrrrtifin
1'rg. oglasi po 1 Din beseda; i* dajanj« aa-slov« ali ta šifro 5 Dir Oglasi socialnega t na čaja vsak« besed* 90 oar; i« dajanje naslova ali za iifro 5 Dia. (18)
Črno suknjo
fimo, skoro novo proda Laurenčič, Skofja ulica 1/1 43459-13
Moško zim. suknjo
črno. prodam za 300 Din. OgliJuitii raed 10. in 1'1. uro v Vr&tovškiavi ul. 6,'II 43482-13
Ženski plašč
dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov v oglasnem od (Miku »Jutra«. 42508-13
I
Lokal za buffet
iščem. Po<nudbe na ogiasn' oddeliek »Jutra« pod šifro »Samo prometna«. 42476-16
Lokal
uporaben tudii za stanovanje, oddam b'ixu sv. Jakoba. Naklon? v oglatmem oddieliUj »Juitra«. 42480-19
Buffet
oddam takoj na r a č n n
spretni in kaivcije zm-ožjii gospodični ali go«pe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Gotovina 10.000«. 4(2500-19
Prehrana
Kdor n ■ d 1 prebran« plača ta vsako besedo 1 Din; kdor ii&e prehrano pa u besedo 50 pa^; za dajanje naslova aiii iifro S Din, wironia 5 Din. H4) trav-ii c^lsj 1 bi,
Trisob. stanovanje
I vsem komn.forto<m, v novi hiši oddem s 1. decembrom Naslov v ogla«anem oddoiku »Juitra«.	4i24i22-2il
Dvosob. stanovanje
leipo, pa-ketiraiM), z vodo v kuhinji, poceni oddam v Stožioah št. 142. 42463-31
Kdor posodi
5000 Din
diobi breaplačitio stanovanje v novi h«&i. obstoječe iiz sobe, kuhi' nj e ki pritiklin. za dobo 2 let. v bližini nove remiize. Nael<w pove og-a^ni oddelek »Jutra«.
42468-31
Stanovanja
THIIIIIIIHIIB	
▼toka besed«	Z.9*
m dajanj, tat	
m Utr* l Dia	i.
Drž. v pokojen ec
srednjih let, išče prehrano pri starejši samici ali vdovi. Ponudibe na ogla«, od-dolek »Juitira« pod značko »Mir«.	43473-14
Vsuka Beseda 1 Din. j '-a dajanje naslov« ali ta iifro p« 5 Din. (33}
Kostanj
debrt, prebran, kg po 1.75 Din Zidana most. nudi Peter Setiima. Radeče.
41955 33
Štajersko vino
dobro, kujvim od večjega vinogradnika. Ponudbe pod »Prima« oa oglas, oddelek »Jutra«.	43479-33
i.
V^aKa Beseda 1 Din. | dajanje naslov« ali [ za »ifro p* 5 Din. (Hi) |
V»«Ka !MMlt t Dia: ■» 4ajoa> omlm tk t» Mtr« HlML W
Svetel lokal
za trgovino aili obrt oddam ob Dunajski cesti štev. 37. Vprašairt istotam v I. nad stropju.	43173-19
Brivski lokal
proti nilski na.;emini:Tii takoj oddaim. Naslov pove ■glasni oddelek »Jutra«.
42434-19
Lep svetel lokal
na vogalu Napoleonovega trga in Gos fioske ulice oddam. Reflektanti naj w ogla«iio med 3. itn 4. uro popo'dne is-Sonam, U. nadstropje levo.	42476 19
Gostilne, restavracije in gospodinje!
Krasne, sušene bosanske slive, a iastnega vrta, po prav nizkih cenah, tudi male količine dobavlja D. Samardžič, Ljubljana. Kra Ija Patra trg štev. 8/1.
42012 34
Stanovanje
Vsak« - daj-i* (• iitr« n

o
Lepo stanovanje
2 velikrlh sob. kuhinje, kopalnice in predsobe, v I. nadstropju nove hiše v Sp. &iišfci oddam s 1. novembrom za 750 Din mesečno. Ogledati dnevno m-ed 1. in 5. popoldne. Naslov poive oglasni oddelek »Jutra«.
42-111-»1
Trisob. stanovale
s priitiiiklinaimd po ugodni ceni oddam e 1. dw-em -brom iostomi in nna-inl stra.nki nae-proti sv. Krištofa. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 42449-31
Stanovanje
štM. ali petsiobno, v visokem pritličju ali I. nadstr. v prometni ulici iščemo za februar. Rabi se delno z» stanovanje, delno pa za pisarne. Ponudbe do 30. t. m. na og'. oddelek »Jutra« trod mačko »Februar 1983« 41951-21/a
Stanovanje
3 aii 3 sob. s pritiklinami išče za takoj ali pozneje družina odraslih oseb. Ponudibe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Točno plačljiva stranka«. 43312-31/a
Dvosob. stanovanje
s kabinetom ln kopalnico se Išče za takoj. — Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Nerabljeno pohištvo«.
42299-21a
p 'x> i;: kuhinjo
bolj v sredini mesta iščem za 2 osebi. Ponudbe pod »Bre7 otrok« na ogla>n" oddelek »Jutra«. 42079-31/e
Trisob. stanovanje
ali dvosobno s kabinetom
išče profesor. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »GimnaaiVeiki profesor«.	42456-31/a
Sobo odda
Opremljeno sobo
v centru mesra ni<!am s 1. ninvemrom solidn<mu gospodu. Na«a o<v v oglas-mm oddelku »Juitra«. 42430-31
Opremljeno sobo
lepo im solnčno. s posebnim vhodom, oiidoih go-sjiodččtti v vili pri Tivoli — Sfcralfčeva ulica št. 6/1.
424-9-33
Prazno sobo
s posebnim vhied^m odd<>.-m s 1. novembrom za pisarno ali kaj »ličnega. — J. Knulj, Mestna trg 5 TI.
43504-23
Opremljeno sobo
s poseb. vhodom in elektriko oddam na Taboru. Naslov v oglatKM-m oddelku »Jutra«.	43151-33
Sobo
s prostim vhod-om. z v«o oskrbo, v centru mesta oddam. Naslov f«>ve ogl«->ni oddelek »Jutra«. 4:i4t57-23
Prazno sobo
voISiko. svetlo in solnčno. s posebnim vhodom, primerno za pisarno, aitelje aH stanovanje, odda Uran. Mestni trg 14 . 434M-23
Lerx> sobo
s separatnim vhodi-im. oddam takoj. Naslov pove oglasno oddoleik »Jutra«.
42466-33
od	Din	36.—
od	Dm	85.—
od	Din	54.—
od	Dm	114.—
od	Din	128.—
od	Din	78.—
od	Din	115.—
Vaših želja zamoremo zadovoljiti z našo ogromno izbiro blaga za jesen in zimo, in
nudimo: Za damske obleke, voln. Za damske plašče, voln. Za moške obleke štof . . Za moške obleke vol. sukno Za moške obleke kamgarne Za moške suknje Double . Za moške suknje, črno, sivo dalje. — Flanele, barhent, baržuni, pliši itd. najceneje.
SPECIALNA TRGOVINA
NOVAK - Ljubljana
Kongresni trg 15 (nasproti nunski cerkvi)
Pisalni stroj
velik in m^ča.n, z.-a,mke Unden;-ood za 4000 Din in
več pisarn, oprave
prodam. Naslotv v og'as. oddelku »Jutra«. 4i344e-29
Vsaka beseda 1 Din. ia dajanje naslova ali t* šifro oa 5 Din. fl81
Vinofcoč »Meksika«
Jegličeva 10
točni priznamo dobra vina po najnižjih cenah. Solidna postrežba.	43-J.VV-le
Sostanovalko
z ali brez oskrbe sperme™ po zmerni iv^ni v s-edin* me«ta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42400-23
Sobo
parketimmo, v eentro me sta oddam 2 gosipodoma po 1^0 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
42501 -23
Sobo
r zaHr^.oim ili brez oddam 1 ali 2 gospodoma blizu Tabora. Naslov v ogrnem oddelku »Jutra«. 42503-23
Tisb taMMk 50 par; ■> Ja)aa> »Ji.i tU m ttfr« * Dia. W
Veliko sobo
oipramljono. z elektr. razsvetljavo. v ftentru m-t-sra oddam boljši gospodični ali gospe. N«s'ov v ogla«, oddelku »Jutra«. 41852-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, pni kladma za 2 gospoda. od dam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 423.54-23
Boljšega gospoda
ali dijaka sprejmem s 1. novembrom na stanovan.e z vso os.krt>o. Naslov pove oglasni oddeltk »Jutra«.
42032-23
Sostanovalca
v lepo. čisto in topTo »o-bo sprejmem. NasI>ov pove oglasna oddelek »Ju.tra«.
42437 23
Opremlieno sobo
v sredini m«*.ti oddam mirnemu smsipodu. Na=lov v oglasnem oddelku Jutra 42506-23
Onremfleno sobo
oddnm ta.koi ali s 1. no-vemb^em. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 42.VVJ-23
Sdbedšte
Otroški žemper
je bil v nedeljo pe*po!dn.e iz"u/b':en pri smiodnišnoci na ljub':anskem polju. — Poštenega najditelja prosim. da ga proti nagradi odda na potln-ci.ji. 42462-28
Dopisi
Vsak« OoMk t Din; ta iajasj* atitrrm ii.tr* pa | Dia. (SO r
»Gut«
naj dvigne pif.mo. 42439 24
Čakam — Oskar
42445-24
Glasbila
Vsaka naseda 1 Dm; ta dajanje naslov« aH -a šifro r» 5 Din. (31)
Preklicuiem
besede, ki sem	jiih govortl
o Ivani Mi.lač.	da so neresnične. Aioji Turjanšek,
Skaručna.	43467-31
Vsaka tK)!»eda l* dajanje za ii f ro p»
<ia 1 Dim; J naslov« I 5 Din. (871 I
VMka	1 Dj>;
t« 4« lan j* aastov« aH «. »fr« « Dk (W1
Harmonika, citre in gosli
poceni naprodaj v Mostah Tovarniška alica štev. 27 visoko pritličje 41966 2f
V«oka be»ed« 50 por: 8 m dajanj« oaalov« tii J M iiin» • Dia. (Ž»-a)
Šivilja
išče praizno sobo. — Ponudila na oglasni odd-elek »Jutra« pod šifno »Točno plačam«.	43433-23/e
Zračno sobo
z 1« najnujn-ejišo ojiremo, lončeno peč/o, elektriko in postrežbo, pri stalni stranki. išče zelo soiidem. stalen g<oapod.. Ponudbe fbroz c<me br™prrdimie.;ine!) na og^as. oddelek »Juitra« jr»d »Boromod«.	421i-il-23/a
DRVA IN = PREMOG
pn Iv. Schumi
Dolenjska oest«> Telefon št. 2951
Pr?axmi delavroca za popravilo
vsakcvrt*nih ur tteto pocenita
proii yaratdM.
ANTON w
Vit// KA7FIŽ
Ijsbljana.KiiCeiieevBta
V«.** Oe»e<l* I Din; m daju)* aaaivv« (M
t« iifro p« S Dia (ZT)
Male papagaje
prodajam. Nat:m v oglas, oddelku »Jutra*. 424oS-27
Pes volčja k
ki sliši na ime »Bar^m«. se je izgubil Proti nagradi ga je oddati v Levčevi uiLici 8.	424S3-27
Občim« Ljubi jama Mostni pogrebni zavod
Umrl je naš ljubi, dobri soprog, atek in brat, gospod
-A'? :l
svetnik stola sedmorlce v pokoju, odvetnik in pisatelj
Pogreb bo v sredo, dne 26. oktobra 1932« ob 4. uri popoldne izpred mrtvašnice Stara pot štev. 2 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 24. oktobra 1932. Žalujoče rodbine: MUčinskl, Krsfči Arka
12484
Vsaka im1 Din. ia 'ajanje naslov« al.' | 5 '.» iifro r» t Din '?!)'
Šivalni stroj
pogretzljiiv. z okroglim čo'1-ničikom, poceni naprodaj na Aleksandrovi cesti 5/II 43484-29
štaferska
jabolka
prispela. PRODAJA GOSPODARSKA ZVEZA v Ljubljani
12460
{pM
v vseh zadevali nudi »Jutrov« mali oglasnik.
-i ij^—i i^-l 'j^-i	(.vf
Damske plašče za jesen in zimo
gorko podložene, v cenah od Din 240.—■ naprej, finejše kvalitete s kožuhom od Din 380.— naprej, otroške v vseh velikostih od Din 110.— naprej n u d i v veliki izbiri
F. I. GORIČAR, Ljubljana Sv. Petra
cesta štev. 29.	12510
V kvaliteti kot v fazoni prvovrstno blago.
t v < v	e f f •
naložiš natbolfe
če kupiš slamoreznieo in druge poljedelske stroje, plug, brano, kotle za krmo in žganjekuho, vodovodne cevi in črpalke za vodo in gnojnico, kuhinjsko posodo, čebelarske potrebščine in vso drugo železnino pri tvrdki
FR. STUPICA
MONOPOLNA ZALOGA RAZSTRELJIV
Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 1 12536
-'H&if-V -T-**- ' ^7-. t	v-
r-', • i yf •-. fsJtst ■■ a»ž -	rsi" .. -

V/ \ ,
Urejuje Davnin tiavljea. ladaja za konzorcij »Jutra, Adoil Ribniki*. 2* Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnaria Vrane Jezeršek. Za inseratni del Je odgovoren Aloj* Novak. Val c Ljubljani.