KAKO BODO NOVI OBRTNIKI, PODJETNIKI REAGIRALI
Ostrejši davčni vijak za trgovino, gostinstvo?
V največjem slovenskem obrtnem združe-nju Ljubljana Vič-Rudnik je izvršilni odbor pod vodstvom Alojza Lampiča že opravil prvi obračun dela. V njem ugotavlja, da so imeli aktivne stike z občino, z upravo za družbene prihodke, z zvezo, z ostalimi Ijub-Ijanskimi obrtnimi združenji, zbornico in vsemi tistimi, ki so v preteklem letu obrav-navali problematiko obrtništva. Sekretar združenja Branko Pečan je v tokratnem po-ročilu še posebej izpostavil neformalno po-vezovanje obrtnikov po posameznih pano-gah. Navedel je, da so sklicali na sestanke in še posebej obveščali obrtnike avtoremont-nih dejavnosti, serviserje oljnih gorilcev, iz-delovalce usnjene galanterije, frizerje, kovi-narje, grafike, živilce, tekstilce in plastikar-je. Ker imajo Vičani le obvezni sekciji, go-stince in avtoprevoznike, je zapisal tudi, da je bila prva v letu 1989 zelo aktivna. Njen odbor se je sestal kar sedemkrat, dvakrat so se sešli vsi gostinci. Ponovno so organizirali teden viških gostincev, pri katerem jim je finančno pomagala občinska skupščina. 47 gostincev je zbralo 44,10 milijona dinarjev za pediatrično kliniko in 78 milijonov za srednjo šolo gostinstva in turizma v Ljublja-ni. V tej akciji je sodelovalo 27 gostincev. Žal ni mogoče tako ugodno pisati o avtopre-vozniški sekciji. Odbor se je sestal le enkrat, tečajev iz varstva pri delu in preverjanja znanja iz cestno prometnih predpisov se je žal udeležilo le 35 odstotkov avtoprevoz-nikov.
Zapisali smo že, da viško obrtno združe-nje aktivno sodeluje z upravnimi organi. Srečanje s predsednikom izvršnega sveta Stanetom Droljcem, direktorjem uprave za družbene prihodke ter njunima sodelavcema je pokazalo, da so ti stiki potrebni, saj omo-gočajo spoznavanje različnih pogledov na isto temo. Zaključna misel pogovora je sicer izzvenela, naj bo vloga občine taka, da obrt-nikov ne bo ovirala pri delu oziroma, da bo Ijudi spodbujala k ustvarjanju. Do te potre-be, izražene s strani izvršilnega odbora, so prišli potem, ko so slišali, da so v viški občini pridobili okrog 100 novih zasebnih podjetij,
predvsem za opravljanje intelektualnih sto-ritev. Na izrazito povečanje trgovin in pre-cejšnje povečanje bifejev namerava občina odgovoriti z zaostreno davčno politiko, saj meni, da je potrebno bolj pogledati pod prste tistim, ki obračajo gotovino. Davčne olajšave naj bi vezali le na ustanavljanje obrtnih delavnic v citiranih okoljih. Obrtniki so opozorili na krhanje gospodarskih in predvsem plačilnih vezi s SR Srbijo in seve-da povprašali, kako bo to neugodno situaci-jo upoštevala pri odmeri dajatev občina. Z odgovorom, da bo dokumentirana prošnja upoštevana, so bili člani izvršilnega odbora zadovoljni. Precej časa so namenili prostor-ski problematiki. Na viški občini so namreč ugotovili, da so v preteklosti kupci parcel za obrtno dejavnost kasneje špekulirali z zem-ljišči in objekti. Zato sedaj dajejo prednost industrijsko narejenim objektom do IV. gradbene faze, ki jim ni mogoče spremeniti namembnosti. Teh je kar precej na voljo (PIC, Plutal, ...), vendar ni kupcev zaradi izredno visokega komunalnega prispevka. To je predsednik izvršnega sveta Stane Droljc priznal in povedal, da se bodo v Ljub-ljani pričeli dogovarjati o tem, da bi nakupe tovrstnih objektov v začetnem obdobju oprostili najrazličnejših prispevkov in s tem omogočili, da bi obrtniki sploh lahko prišli do prostorov, dohodka in bi šele kasneje plačali te prispevke.
Zaostrena gospodarska situacija bo tudi od obrtnikov, še bolj kot dosedaj, zahtevala aktiviranje vseh rezerv. Zato, da bodo od-slej Iahko sproti plačevali ob osebnih dohod-kih vse prispevke, da bodo kos konkurenci sproščenega uvoza in očitno tudi ostrejši davčni politiki. Saj v viški občini je bilo mogoče to zaznati, saj smo v pogovoru lah-ko večkrat slišali, da je bila to občina z naj-številčnejšimi davčnimi olajšavami. Zato je bilo mogoče razumeti veliko naklonjenost do tega, naj si obrtniki sami uredijo določe-no obliko banke, če niso zadovoljni s prepo-časnim reševanjem stvari in informiranjem o plačilih v ljubljanski in drugih instituci-onalnih bankah.
STANE JESENOVEC