K J

s -
j--*.
% ■
' - ;

«■.>,;■ . ■ .

■ C -
■
-k ■ ■
*■ ■- .TÔT*. •	■( -	■■	■
.
a.V.-	... , v' ' ■	• .	7*
UPI. ; : V ■ ' ■
3tv. • 7X*‘
C
4%
K HI S11
IN
PALESTINE
?
/V'"'v •
(i k À ' .
Vi ’ è S v
1 h<{y ùtjjjhvf
mùMmrm sito sigma*
?	y	5
•Pred fhefl flo leti fta sili véla kues Rihard ino knesinja Notburga na fvojiin flarim gradu na gorazhini fterme fkâle. Dvoje otrok fta imela; prav zhedniga fina, ki mu je bilo Ladii’lav ime, ino salo hzher Katrizo. Perva fkerb blagiga knesa ino bogabojezhe knesinje je bila fvoja otroka ker-fhanfko r’ ftrahu boslijim sredi ti, in veliko fta fi persadevâla Lrumna, ponishna, pokorna ino bogabojezha otroka imeti. Per ufaki perloshnofti fo fkerbni ftarfhi jima isvelizhaulki nauk dajaji. Eniga dne, ravno je fonze zhres hribe perfijalo, gredo knes s’ fvojima otrókama na polje, fpomladi je bilo, gledat, kako fe pomlad ljubo rod!, ino kako ftvarnizu ali natura novo obleko dobi. Otroka, kterima je bila lépa flvarniza l’amo zhndo, prafhata ozhéta, kdo je flvarnizi tako lepo obleko dal, ino kdo je tako lepe rumene roshize po polj« nafadil? Ozhe, ko vidijo radovédnoft
6
otrozhizïikov, ino de jima lepota ftvarnize lerze mozhno gine, saziaiejo s’ radovoljnim ferzam otrokama praviti, de Bog, ljubi Ozhe nebefhki je tifti, ki je vfe, karkolj vidita, ftvaril. On je zelo ftvarnizo s’ lepim /.vetjem olepfhal; on pobarva rosite na polju ino po fenoshetah ali travnikah; on jim daje tudi prijeten duh. On rêzhe, de nam na drevefuih vej/.ah sblabtno fadje sasoréva, ino de nam israile dodi kruha is /.berne semlje; pa tudi dobriga vinza is goriz. Ou je nauzbil ptizhize lepó prepevati, de naf rasvefeljujejo, on nam daruje vfiga, kar sa prebivalfhe ino sa slnvesh potrebujemo. On vie lepó lepó naredi, de bi fe njegovih del vefelili, njega zhres vfe ljubili ino nekdaj k’ njemu pri filli 1 he v’ veliko lepfbi kraje, kakor fo tu na seinlji, kjer bomo per njemu tudi fhe vezli vefelja vshivali, kakor ga tukaj vshivamo pod milim fonzam. Polni ne-befbke radodi pokleknejo blagi ozhe s’ fvojima otrokama na koléna ino Boga davijo rekozk :
Hval’ Boga! duri velele
Poflde On zb es vfo semlju,
Vfè, kar mamo, fino prejeli Skos Ozheiovo rokd.
7
Kadar fo shé ozile molitvizo dokonzhali, Ladillav The fam od febe téle befede perfta-vi : « Tudi jes ino moja feltra le sahvaliva, ljubi Ozhe nebefbki ! sa toliko vefelja, ktéro nama tvoja lépa ftvarniza daje, od ktere fe tvojo modroft, rnilolt, ino vligamogozhnoft prav fposnaii navuzhiva. » — Skerbni limfni, ker nifo utegnili savolj opravka fvoje otroke uzliiti, pofhlejo hzlier Katrizo v’ klofbter k’ nunam v’ fholo, Ladillavu pa ofkerbijo modriga ino brumniga uzbenika.
Ladillavov uzhenik fo bili neki nevtruden dnfhni pafiir, kteri fo ga s' befedo ino s’ sgle-dam k’ ponisbnofli, brumnofti, pokorfhini, ino k’ ljubesni do Boga ino do- blisbniga vfelej nagibali. Vezhkrat fo mu rekli: « Brumnoli je sa vfe dobra, ker ima obljubo fadajniga ino priliodniga sbivlenja. » Kadar je sbe Ladillav odtalil, mu brurnen ozile tale lep nauk dajo: »
Ljubi Ladillav, mladi vites!
(Srezlien je zlilovek v’ fvoji nedolsbnofti, * dokler fe s' nefrezhnirn grcliam ne los nani, v’ hude tovarfbije ne saide, ino fe sapeljivzam cmotiti ne da; kakor hitro pa tim v’ roke pride,
8
fe ma mirno ferze v’ mravliflie pregrefhnih shélj premeni, ino s’ ternjem Haitiana pot njegovo shivlenje. Sa to te ljubesnivo fvarim, vari fe takih prefhérnih sapeljivzov; sakaj*uni fo krivi preroki, sapeljivi ludjé; ino a blagor zhloveku, ki po fvetvanju hudobnih ne hodi, na poli takih grefhnikov ne ftoji, ino ne poféda med takimi safmehovavzi. Oni bojo kakor prah, kteriga veter od semlje pomete. » Varuj fe pa tudi fkritih potuhnjenih hiuavzov, oni fo sgra-bljivi volkovi v’ prijetnim ovzhjim oblazhilu ; ino kdor fe s’ nijmi fprijasni, bo sgubil fvoje pofhtenje ino isvelizhanje. Taki ljudje fo dufhna kuga, ki nevidama po fvetu hodi ino ljudi mori. O koliko pofhtenih tnladenzhov ]e she fkos nefrezhno kugo omotenih ino oftrupljenih, koliko nedolshnih dekliz ob divifhtvo ino pofhtenje okanjenih!! — Utihni pa ludi vfelej (traili, hude ino grefhne navade fvojîga ferza, ftrahovaj jih y’ sazhétku, zhuj fam nad febó, de ne samudifh fa m febe pokrepzhafli, kadar po tebi veter hude fkufhnjave sahlâdi, sakaj: « Sovrashnik, veli fv. Peter, hodi okolj, kakor derézh lev, in ifhe, koga bi posherl. » Ohrani fvoje nedolshno ferze, ino bodi vfelej zhiftih mifel, befed ino djunj, sakaj « zhifta dufha vezli velja, kakor vfe, kar
9
na fvetu fhe toliko zéno ima, » pravi moder Si rali. Vari fe perviga greha ino beshi pred njim, sakaj : « kdor fe perve lioplnje ne hoji, drugo naftopi, tretjo flori, in’ fkoraj do vrata v’ hudobii tizlii. Perporozhi fe Bogu, Marii de-vizi, ino fvojimu sveflimu Angelju - varliu, proli ga, de naj le pred gréham svelto varje, ino naj te vfelej vodi po poti zhednofti ino svelizhanja. Pridejo pa shaloftni dnevi, o ne obvupaj, ampak fpomni fe v’ tesliavah ino v’ britkollih na Boga vfmileniga Ozheta, de fe njegova fveta volja godi. S’ terplenjetn hozhe Bog nafho brumnoft, poterpeshlivolt ino pokorfhino pofkuliti; ako naf najde lianovitne, bomo najdli per njemu tudi mi veliko plazhilo. S’ terplenjem naf hozhe uzhiti fposnovati revfhino tega fveta, ino fe njega bolj svello dershati. » — Take koriltne ino isvelizhanfke nauke je dajal brumen ozlie fvojimu dragimu finii Ladiflavu.
— Ljubi flarfhi uzhite tudi vi tako fvoje otroke, uzhite jih Boga prav fposnovati, njegove zhudne dela premifhlovati, ino ga sa vfe dobrote sahvaliti. Bodite jim svefti angelji -varhi, uzhite jih modriga, brumniga ino lepiga sader-shanja, ojilro ino modro jih fvarite, ako grefhijo, zhe pa to ne pomaga, jih pa pravizhno ftraho-
IO
▼ajte, ino sa nje neprenehama molite! Gorjé bo ftarfham, ki fvojih otrok po kerfhanfko prav ne redijo, shivo gajsblo ali bi zli fr fplélajo, ktéra jih bo kervavo tepla, a ($labo srejeni otrozi (o kervave fhibe sa reven fvét ino fta-riflai ljudomorzi, ki fvojih otrok prav srediti ne fkerbijo, » pravi fv. Bernard. « Pregrehe raftejo, v nebo sa mafhevanje vpijejo. Angelj boshji klizhe : joj ino gorje! ljudem savolj po-hujfhanja mladiga fveta, ino isliva kupizo ferdi boshje na semljo. » *)
Nekiga dne sgodej sbudijo blagi knes La-diflava, ino grejo sh’ njim ino s’ drugimi ftrelzi na medvedov lov; sgodna daniza jim je prijasno na nebu migljala. V’ veliki, temni dobravi fe lov sazbne. Mladi Ladiflav poda fe globokeje v’ dobravo ino ko po njej fém pa tjé hodi, kar sagleda per nekitnu vrelzu mladiga medveda, berfh fe v' germovje fkrije, ino vftreli po medvedi, pa ga ni sadel, medved sagromi, ino v’ berlog sbeshi.
*) (Skrivu. rasod. i6.
r*
V	11
Ladiflav hiti sa njim do berloga. Grosa ga fprehaja, ker premifhluje vifoke pezhine ftrafhniga berloga. Spomnivfhi fe vGgamogo-zhnofti boslije, rezlie : « O Bog, kako modro fi ti ta berlog napravil! »
Ro tako boshjo modroft premlfhlnje, kar flifhi milo zlilovelhko vpitje fe proti febi ra-slegati, oglaf v’ visokima velbu ali oboku ftra-fhniga berloga slialofino vpitje milo ponavlja. Slifhal je profiti .• « O Bog ! kdo fi, vfmili fe, vfmili fe vboge firote! » Ladillav je bil prav vfmileniga ferzâ, gre posablijozh vfiga ftraha tjekej, od kodar fe slialoltno vpitje raslega, ino najde, o frezhen saklad ! nekiga ndadiga moslia hudo ranjeniga. Od vfmilenja do nefrezhniga vnet Ladiflav mu obesile rano, sadéne ga na fvoje rame, ino ga nefe, kakor vfmilen Samarijan, v' grad. Ii’ temu pridejo priljudni knes s’ ftrelzmi k’ domu, pa kako fe vllrafhijo, ko videjo, nevedijozhi, kaj fe je sgodilo, fvojiga fina nekiga ptujza vfiga kervaviga proti gradu netti. Shlahtni Ladiflav v’ kratkim rasodene nefrezho ptujza. Nefó ga v’ hifho v’ policijo, ino mladi knes mu fa m ftreshe, ino rano obe-suje. O koljko je vefelje ftarfhev nad vfinilenim ferzam fvojiga fina!
l*
13
Ljubi oirozi ! Bodite tudi vi tako vfmileni Samarijani, kakor je Ladiflav bil. Vfmilite fe vbogih, naj sbe bojo ptuji, ali domazhi, la j fmo yfi bratje ino feftré, otrozi eniga Ozheta nebéfh-kiga. Pomagajte jim, « faj Bogu pofojuje tu, ktir ubogimu podeli, ino Bog mu bo s’ obre-ftjo ali zbinshetn povernil. » Sam Jesuf val’ opominja k' vfmilenju do vbogih, ki pravi: « Karkolj enimu narmajnfliih bratov fiorite, to Ite meni dorili; zlo flie kupiza (kosarz) mersle vode fvojiga plazliila sgubila ne bo, » Pofebno pa vfmilite fe revnih bolnikov, pomagajte ino poflreshite jim, tolashite jih s’ tim: « De Bog rani ino zeli, on vdari ino njegova mila roka bo fpet sdravje dala. » Opominjajte jih k’ terd-nimu savupauju v"’ Boga, v’ Jesufa Kriftula, kateri je najboljfhi pomozhnik v’ bolesni. On fa m klizhe ino vabi vfe, fofebno pa bolnike k’ febi rekozh; « Pridite k’ meni vfi, ki fe trudite ino fte oblosheni, jes vaf bom poslnvel. »
Vfmilena knesova drusliina sheli svediti od ranjeniga ptujza, kdo, od kodi je ino kdo ga je ranil? Vfi fo svefto poflufhali kader nefré-zhnik fvojo nefrezho ino krivizo dopoveduje rekozh: « Jes firn Konrad, nefrézhen fin Roberta is Knesnije...........
Moj ljubi ozbe ino veliko drugih vitesov ( sblahtnih gofpodov ) fo v’ Paleftino v’ fveto deslielo fidi, fe tamkaj s’ krivoverzi sa vero hrislianiga Jesufa bojvat, od tifti krat je sdaj dvajfet let, pa ni Huba ne duha vezli od njih. Moja draga mati fo pred ofmetni leti od fame shalofli umerli.
Grafliiuo ino vfe premoslienje fo mi sapu-ftili, ker fini edin delesh ( erb ) bil, pa moja sblalita me je fkos svijazhnolt ob mojo doto perpravila, verb toljke nefrezhe fiie fklenejo me umoriti.
Eavno lido nozll, ko me je drugi dan sjutri ufinileni Ladiflav v’ berlogi nadil, fini sbeslial is grada, pridem posno v’ nozhi v’ temno dobravo k’ nekima Voglarju, ki jo tako ufmilen bil, de me je pod ilrebo vsel, ino mi vezhérje - dal. Slie nifim slilize is rok poloshil, kar ftopita dva bradafta nesnana moslur v’ jifpizo, me sgra-bita, zhes prag svlézketa, ino me hudo ranita. ' V’ bran fini fe bil tiranfkima moshania pofiavil, pa-kaj, ker firn jima preilab bil. Komaj, komaj jima s’ pomozlijó Voglarja v’ berlog sbesbim, od llabofti na tla padem, in zhakam sadne ure. Pa boslija previdnoli, o fkerbna mali! kteri fini fe v’ roke perporozbil, mi je refhenika podala. »
— tSolsé ga polijejo po bledim mertvafhkiui obrasu, vfi prizhejozhi na glaf jokajo zhres njegovo nefrezbo.
Po lem vseme nefrezhen Konrad krisb v’ roke, katirga je na perfah nofil, ino knfhne Kriftufove prefvete rane rekozb : « Ta fveli krisb, na katerim je moj Svelizliar Jesuf Kriftuf sa moje ino vefolniga fveia pregrehe umeri, le farno la fv. Krisb mi je oftal od moje tolike dote, fhe ta krisb bi mi bili vseli, pa ker je mefingaftir ino sa tolovaje inalo žene ima, mi ga puftijo. Pa, kaj hozhetn vézbi doto, kakor teb.é moj krišhani Jesuf, o bodi ti moja tolasbba tako dolgo, dokler pridem k’ tebi v’ fvete nebela, kjer fo moj ozbe ino moja mati. Ti pa ufmileni Ladidav moj najboljflii prijatel,- vsemi po moji frnerti ta mefuigafti krisb v’ fpomin mojiga hvaleshaiga ferza, ta,, kterl je na krisbi umeri, bo tvoje ufmilenje, ktero li meni fkasal, tav^ sbenkrat povernil, on bo tvoja pomozh ino tolasbba vfukl zliaf, pofebno v’ lili. »
Kónrad dan na» dan llabejfhi poflaja, ino fedmi dan umerje v’ narozhju blagiga Ladiflava, Ladillav vseme po njegovi lineiti mefingafti krish, ga na fvoje perii perlifne rekozb: » Do mojiga sadniga sdilileja bodi moj vodnik, moje
upanje ino lolashba v’ britkih teshavah, Jesul ufmileni ! »
Knesova dmshina ne more posabiti sadnih befedl poboshniga mladenzha Konrada, kteri je v’ najboljfbili lelili Tvoje mladofti dar falanfke lakomnofti nepravizhuim ljudem bil. Vezhkrat pretnifhlujejo njegovo veliko nefrezho, ino llra-1‘hno hudobijo lakomnih, ino ne millijo, de jili bo v’ kratkim taka, ali The hujfhl neîrezha sadéla.
A'illSltAl'llJA*
. Krifljani To Tveto mefto Jerusalem fpet sgubili, Muhamedaui 11 ga ofvojijo, ino To kritij a nc uetr-fmileno hudo imeli. Vsdiguili To Te kerChauTki vojfhaki is Evrope, Ludvik IX, .Šved imenovan, kralj Franzofke' desitele, vezli drugih vitesov, ino knesov, Te v’ Paleftino podajo vbogim kri-Ttjanam pomagat ino Te sa Tveto vero vojlkovat, S.’ njimi gré tudi mogozhui Rihard vseme Tvoj e oróshje, opaThe Tvoj ojl’ter mé/.h, Bogù perpo-
•v
rozhivfhi sheno ino ljube otroke,- ino gré s’ Tvojimi vojfhaki v’ franz.oTko deshelo, kjer je kralj Ludvik s’ veliko vojfkno trumo perpravljen, kriftjanam pomagat iti.
Veliko bark na morji zhaka na krishanke. Ker To she yfi v’ barkah bili, gapojejo duhovni
iß
lepo pesem: « Pridi (veti Duli!.... ino vefelo odveflajo. Jutrajno (onze jim prijasno fveti, tav-shent ino tavshent ljudi jim frezho vofhi. Per-veflajo na otok Zipern, kjer fi shivesha sa yiri-hodno nakupijo. Pa, o slialoft! (Irafhna kushna kolesen fe krishankov v’ barkah loti, veliko vi-lesov pomerje. Ufmileni kralj Ludvik fam obi-fkuje bolnike, jih tolasbi ino osdravljuje. VG, vfi molijo ino proGjo Boga sa odvernenje ku-sline kolesni; Bog njih profhnjo vfliThi, kuga neha.—Sdaj napove Ludvik egiptovCkimu kralju voji’ko, ako krifljanov prodih ne (tori, ino jim odvsetih krajev ino med nasaj ne da. Egi-ptovfki kralj odgovori: « Jes ne dam odvsetih krajev ino mćft nasaj, tudi krifljanov prodih ne dori m. »
Zipern sapudivflu veflajo proti Damieti. *) Ker proti medu Damieti vedajo, na enkrat fe vsdigne liud vihar na morju, drafhne globozhine le odpirajo, kakor bresdni globoki, vsdigujejo valove, kakor hribe vifoke, ki fe na barke podirajo. Veliko krishankov globozhini drafliniga morja fvoj grob najele. Po drafhni kurji fe (pet
*) Damieti, mefto na reki Nil, najmozbnejfbi tabor v’ egiptoufki desheli.
J7
svedri, na Boga sauplijozlii dovetlajo Lliso rnô-zhniga metla Damieti. Drugi clan sa rano ( sgo-dnj ) odmolijo jutrajno molilvizo, ttopijo is bark na fuho, ino fe s’ verfiijo. Sdaj fe hadt boj sazline s' Muliamedani, k Ieri fo fe s' veliko armado krishaukam v’ bran potlavili, krishanki premagajo, neverniki padajo ino fplafheni sbe-sliijo. Tabor Damieti ti krishanki ofvojijo, kri-tljane is fushnofli refhijo, ino jim sgnbljene kraje ino molla nasaj dajo. Ludvik fposnavfbi fofébno boslijo mozh per premaganju nevernikov fe poda vef ponishen s’ fvojimi vojfhaki v' zerkvo, ino sahvali Boga sa trèzhnc preraaganje Muhamedanov.
HimMUD V» SÜTSiaSK&SSSiL
5	:
Zhlovek! vefelje na fvdti Sbaloll ti rada greni,
Nifo ne frezhni odflueti
Tudi uajfrezlmi nam dni.
■»>
Yfa verna Evropa fe vefeli krishankov junafhkili, ino povfodi hvalno pel'cm pojó sa frezlmo premaganje nevernikov ino refhenje kritljanov.
iS
Pa krishankov vefelje fe je v’shalofl, fpro-menilo; kervave vojfke fhe konza ni. Muka-tnedani, neufniileno tiranfki liidjé, bersli sberó vcdiko trumo vojakov, ino grej o s’ vfo mozhjo nad krishauke. kterih je tnalo flitevilo bilo. Hud boj fe sopel saziane, k ri sli a n k i omagujejo, Mu-bamedani premagajo, barke jim vsemejo, ino mahoma vfe pomorijo. Le farno imenitnejfhi vitese v' fushnofl shencjovsa katere veliko fintino clnar-jov dobiti upajo. JUed fushnimi je tudi hudo ranjen Rihard bil. Nefrćzha krishankov fe v’kratkim po evropejfkth deshelah rasglafi, vfe shaluje ino po fv oj ila rajnih sdihuje. Marfkatera blaga knesinja premilo joka po fvojiin rajnim knesu, kteri je v’ globozhini flrafhniga morja fvoj grob najdi!; marfkatera mali sdihuje po tvojim rajnim finu, kliriga kri ptnjo semljo barva ; marf-ktir otrok obsbaluje preveliko uefrezho fvojiga dragiga ozheta, kteri v’ tiranfki fttshnofli jeziti.
Med tem fe mir flori s’ Muhamedani ; vjeti bodo odkuplerti ino is" fttshnofli refheni. Hudo ranjen Rihard pa je bil permoran v’ bolttizi ( fhpitali ) v’ Egiptu oliati, zbakajé sdravja ali fine rti.
Bogabojezba tlihardova drusbina (familia) své nofiezho biogiga knesa, de hudo ranjen


*
J9
y’ bolnizi y’ fusbuofti jezhl. Vf! fe premilo jokajo, pofebno pa shaluje sbluhtua gofpâ Notburga.
Zlies dolgo sazbue Ladiflav fvojo mater tolashiti rekozh: « Ljuba mati! ne jokajte tolj-ko, bosbja volja fe je sgodila, faj nam bo Bog fpet pomagal, faj fe On ufmili, kjer je fila. » Jes posnam prav bogatiga mosbà v’ nafhi okolj-fhini, Albert mu je ime, njemu bozbemo pol nafbiga premosbenja saftaviti, de nam le potrebno fhtevilo denarjev da, ljubiga ozbeta is fusb-nofti ref hiti, sakaj vfe nafbe premosbenje ni toljko vrédno, koljkor nafh dragi, dragi ozke. Shaloftna mati objamejo fvojiga Ladiflava, ter reko.- « Pojdi k’ Albertu, profi ga, naj nam v’ taki fili pomaga, saftavi mu polovizo nafhiga premoshenja, de bomo le ozbeta odkupili, ino fe njegoviga prihoda hitreje vefelili. Ladiflav gré k' bogatimu Albertu, naredita pifiuo, v’ kterim, mu polovizo premosbenja saftavi. Ladiflav dobi potrebno fhtevilo dn^rjev ozbeta is fushnofti odkupit, pa ne vedo, kako bi dnar v’ Egipet pollali, ino kdo bi ga tjekaj nefil. ber tako fini pa tje rniflijo, Ladiflav bersli fklene fam v’E-gipet iti, ino fvojiga ozbeta odkupiti.
Mati mu branijo fe v’ toljko nevarnoft podati, pa Ladiflav fe ne da pregovoriti, rekel je:
« Moja dolshnoft je, ako ravno sliivlenje sgubim, ozhela refhiti. Ta melingafti krish, ktiriga na perfih nofun, bo moj vodnik, moja pomózh, moje vfe. Drugi dan sa rano fe na pot podil.
Ljubi otrozi! vidite, od kakfhine gorézhe ljubesrti je bil Ladiflav do fvojiga ozhela vnet, v’ fmertno nevarnofl fe sanje poda. O pofnemaj-te njegov lep isgled, fkerbite sa fvoje ljube ftarfhe, podpirajte jih s’ podporo ljubesni ino ufmilenja, povernite jim faj nekoliko dobrot, ktere fo vam toljkokrat delili, in Ozhe nebefh-ki vaf bode povfodi blagoflovil.
, . , ; *
Sjutre, preden fe dan sóri, fe poda Ladiflav na pot. Slovojemozhi od ljube matere ino feftre Ralrize, poklekne ino moli:
« Ozlie! ti mene ohrani,
Vodi me varno povfod,
Vfake nefrezhe me brani
Ti fi mogózhin Gofpod.
Proti vezhéru pride s’ leshavo na verh vi-foke gore, njegov jésden konj od terde hoje
općfha. Strafhna globozhina fe pod njim odpira, sraven pa flie saide mo pravo pot sgolai. Ker tako na gorazhini ltoji in midi, kaj bi fto-ril, kar Uopi pred njega prav prijasen óvzhar, ino mladiga vitesa tako nagovori: « Shlahtui gofpodizb! vi Ile fe sajfhli, tukaj fterma pot v’ ftrafhno globozhino dershl, « Ovzliar ga v' fvo-jiin fholorju preuozhi, ter mu mleka ino fâdja sa vezherjo da. Drugi dan sgodaj mu pot po-kashe na zefto, ktera proti morju pelje. Ladi-flav fe ovzbarju sa poftreshbo prav lepo salivali, iuo jésdi prav shidane volje naprej. Komej je lakomni Albert junakoferzhniga Ladidava hojo v’ Egipt svedel, gre, o fatanfka svijazhina! s’nekim krivizhnim moshem v’ grad, Notburgo perfidi, de naj vfe premoshenje s’ gradum vred njemu sa pofojene dnarje v’ laft da, zhe ne, more pa pofojilo v’ ti uri verniti. Notburga, blaga knesinja prod sa poterplenje, pa vfe nizli ne pomaga.
Krivizhni mosli ( pravdat’ je bil ) bersh piftrto tega sapopâdka naredi! « Vfe premoshenje s’ gradatn vred Albertu sa pofojene dnarje bres, debi bil terjal, vlàftìm. » — Sdaj ji da pravdat- pifmo v’roke s’ tim opominjkam, ako ne podpifhe, bode hudo terpinzhena ino v tu or-
jena. Pravizhna Notburga pa oftane nepremakljiva, rekla je: » Kako bi jes krivizhno pifmo podpifala ino vama blagosbertnitna vfe premo-slienje s’ gradam vzed vlaftila, ker moje ni, ampak žele drushine? Na to oba buda jesa lere, sgrabita eden Notburgo, drugi blago Katri/,o, obe hudo terpinzhila, ino v' jézho pahneta.
Drugi dan proti vezheru prideta neufmi-lenza k’ jézhi, odpreta jo, ino potegneta flabo Notburgo is jezhe, fmert ji protita, ako sdaj lift ne podpiflie, pa pravizhna Notburga fe brani to krivizo doriti.
Sdaj oba ferd slómi; primeta Notburgo, versbeta jo na tla, jo oflepita, ino fhe v’ tem-nejfhi jezlio Gréto versbeta.
Blaga Katriza je mogla materno nefrezho gledati, zhes katero fe je premilo folsila. Tudi jo ranita, ino v’ jézbo nasaj porineta.
Sdaj G ofvojit blage familie premoshènje, fe goftujeta ino po kervizi savsbivata plujib rok kervavo blago, ne nudita na ojftro boshjo pra-vizo, kteri vjili mogozhe ni.
ïhM)3SÎLÂ.T
?	i	>
Ladiflav frézhno dojésdi do primorja, ko
je barka ravno perpravlena fiala v’ Afriko le odpelati. Kei» fe tako vefélo vef samâknjen v’ barki bres vfiga ftrahu pelja, kar pomifii na ljubo mater ino na feftro rekozh: « O moja ljuba mati ino feltra! molite sa me, de frezhuo pridem na Afrikanfko primorfko dersliavo. » Velelo fe barka she zlielerti dan po morji siblje, mornarji vefelujejo ferzhno vóshnjo ino fi ve-felizo pojo. No to pride kórmaniz ( vellar, ) ino prerokuje barkadarju ftrafhno burjo. Kar je pre. rokoval, je refniza bila. Kmalo po tem fe stemni, huda ura fe perblishuje, ftrafhni vihar v-ftane, ine valove, kakor hribe vifoke vfdiguje, kteri vtonjenje barki pretijo. Sdaj sazlme gro-meti, blifk sa blifkam, grom sa gromam vdarja, v fi trepézbejo, sdì li ujejo ino molijo v’barki od firaba. Stradina burja prelomi jadreno drevo, barka fe veni, vfi mornarji fo omótizhni ino ver-toglavi. Zelo nozh hudi vihar hrumi, le proti jutru fe svedri.
Pa kako fe sazhndijo, kader desitelo sagle-dajo. Burja jih je na Tripolfko primorje saltella. *)
Komaj roparfki Tripolitani kerfhartfho
*) Tripol ju U turai! ka desitela v’Afriki y’ffeilnim Diorju.
24
barko sngledajo, kar na njo planejo, vfe vfe pomorijo, ino premoshenje vsàmejo. Tudi blagi Ladiflav s’ful’zo hudo ranjen bres vliga save-denja s' fmertjo rinja. Zhes dolgo le sbribta, pa smermi pot ga polije, ker vfe vie okoli febe na morfki brégi pomorjeno vidi. Ker tako ne-frezho pomorjenih mornarjev premifhluje. kar flillii nekiga téle befede govoriti: « Je fhe kdo med vmorjenimi shiv, naj fe oglafi? » V-bogi Ladiflav rahlo sdihne: « O ufmili, ufmiK fe! » Na to pride k’njemu ftar, ltar mosli s’ fivo brado, preifhe njegovo rano, pa kako fe sazhudi, ko rnellngalli krish na perfih mladenzha najde. « Kriltian Ij^, pravi llarzhek, sa te hozhem fkerbeti. »
Bersh mu v’ rano balsama vlije ino jo o-béshe, po tem ga na fvoje rame sadéne ino ga nele s’ Uraliani pod sémljo v’ neki berlog. V’ berlogu mu poltljo is maha naredi, ga rahlo v’ tajiito poloshi, ino mu da malo prav dobriga vina, de fe pokrepzhd, rekozh: « Sdaj le miren bodi, jutro te bom sopet obilkal, miflim, de ti bo she bolfhi, odene ga s’ fvojo luknjo, ino gré fvoj pot. Drugi dan Itarzhek sgodaj pride, mu obéshe rano, ga v’ hifho nòfe, ino sa-nj fkerbi, de osdravi.
f :
'	a5
Zhes néke tjedne Ladiflav osdravi, pa mile Tolse ga polijejo, ker vidi de je fushen ljutnikov ali divjakov ino vfiga obropan; « Oh, kako bom jes, sdihuje blagi Ladiflav, fvojiga ljubiga ozlieta is egiptovfke fushnofti odkupil, ker firn fam fushen, ino toljke fluirne denarjev obropau; o Bog ufmili fe ! ! » » »
au sarsatEKDasa.
?	■>	7
masiaim.
y
Komaj de je Ladiflav osdravil, je slie mogel na polju tesliko delali.
Vpréshen je bil sraven liftiga ftarzheka v’ en jarm, kteri mu je v’ bolesni tako fkerbnó poftregel. Kopala ino orala Ita vkupej na polju, kakor per naf voli, ino eden drugiga tolashila v’ tâki nefrézhi.
Euiga dne moreta na vifoko goro po dervi iti, is gorezhine vifokc gore fe dalezli dalezh okoli vidi. Sdaj saziare fivi ftarzhek k’ Ladiflavi tako govorili: a Moj dragi mladenezh! glej tam yifoko goto, zhes taifto je is tih barbarfkih fél pot, katira v’ Egipet pelja.
li ti kriftjan; de fl takofhin, flm te fposnal,
ìi 6
kadar firn tvojo rano obesoçàl. Na tvojih perfih Cm najdel mefingafti krish, k ter i mu hvalo daj sa ohranenje fvojiga shivlenja. Krish, na katerim je nafh Svelizhar Jesuf Krilluf vmerl, je tebe ovaroval pred fmertjo. Tudi jes Gin kriftjan, ino vfaki dan na tihoma Boga molim ino k’ njemu
sdihujem sa pomozh ino sa poterpeshlivoft «........
Sdaj le pojdi zhes te vifoke gore v’ Egipet fvojiga ózheta ifkati. Bog te fpremi ! »
Ladiflav objame fiviga ftarzheka, oh;i l‘e fólsita, sahvali fe sa vfe dobrote, vseme jokaje od njega Ilovo, ino gre 1’voj pot. Starzhek sadene derva na ramo, ino gre domu. Pa, joj ! komaj «de h’ domu pride, ga site njegov gofpod suvolj inladenzha ftralmje, kje je? Ino ker meni, kar je tudi refuiza bila, de mu je on pot bég pokasal, vmori hviga lushniga ftarzhka njegov Ialini goipod.
fShtir méfze je bodil Ladiflav zlies Iterine gore mo ftralhne pulhave v’ Egipet. Hudo fe mu je uà poti godilo, glad, shejo ino grosovitno vrozhino je terpel.
Ko pride v’ Egipet na veliko reko Nil, vseme vodnika, de mu je pot kasal. Zhes dolgo prideta v’ ftrafhno pufhavo, kjer fo nesmerjene planjave rasbeljeuiga petka. Ko tako po lira-
27
Thni pufhavi pcftovala, na nagloma vftane hud veter; kazhe fe pod seraljo v’ kazhnjake fkrk-vajo, divja svér rjove ino v’ berloge beshi. Vodnik v’ nebo pogleda ino obledi. Ladiflav ga prafha, kai ti je, de fi tàko bled ino preftra-flien ? Vodnik rasodene prihodno nevarnoft rekozli: « Vrozh veter, kakor plamen bo vital, ktir s’ fvojim Itrupam ljudi ino shivino mori. » Komaj vodnik nevarnolt napove, she fonze otem-ni, le farno goré/.hi króg le na nebu vidi. Sdaf vftane vrozh veter, kakor plamen, vodnik sgin-e ino ga ni vezli. Ladiflav fe prime sa neko selene drevo, glavo v’ semlo prepognajozh znaka ' pofledno uro.
Dolgo v’ nozlr vrozh veter vlezhe; le proti jutru neha. Sa tém perlesejo ftrupne kazhe is kazhnjakov, divja svór is berlogoV, ino sazhne nevfmileno rjoveti. Levi { orofiani ) rjovejo, de komaj odglaf ali hrum ponavlja njih fuafhno rjovenje. Ladiflav vserne mefingalti krish v’ ioke ino moli: « O moj Svelizhar Jesuf Kriftuf! mogozhni Gofpod! vfelej 11 Lil moj pomozhnik ino refhenik v’ nevarnofti, o pomagaj, pomagaj fhe sdaj meni v’ lóljki fili ino v’ nevarnofti. Tebe, ki gromezhimu gromu tihoto sapovefli, ino rjove-zhe leve krotifh, profitu refhi me ! » Po tim vel
ferzhen vfiane ino rezhe : n Hodim naj po dragah Jmcrtniga mraka, hal Je hude ne bom, ker Ji ti o Bog per meni ! » *)
Lubi bratje ino feftre! tudi vi fte popotniki pod milem fonzam, ki vezhkrat po nevarnih potali, po dragah fmertniga mraka hodite, o sberite G Jesufa Kriftufa tovarfha, kakor G ga je sbral blagi Ladiflav ; naj bo on vafh vodnik, tolashnik ino pomozhnik v’ vlaki nevarno-fti ino v’ Gli ! !
Bursaumrais.
5
Ladiflav gre vef boshji volji vdan fvoj pot naprej, proti poldne pride k’ neki 1‘termi gori, glad ino sheja ga hudo ftiska. Ker tako po pu-fhavi okoli gleda, ifkaje kako fadunofhno drevo ali kaki vreliz, de bi G shejo pogaGl, kar sapâsi rjovezhiga leva k' neki pezhini hiteti. Gotov, more ondi kaki vreliz bili, pravi Ladiflav. Gre, kadar je sbe lev odfhel, gledat, ino naide, o vefelje ! pod pezhino vreliz, is kateriga hladna voda is vi ra, sraven pa dateljuavo drevo polno sasorjeniga fadja.
*) Pf. n.
29
Glad ino sliejo fi bersli potolaslii, ino gré vel’ pokrepzhân fvoj pot naprej. Svézher, mra-zhilo fe je she, pride k’ nekima berlogu, vfede fe na kamen, ino fedézh vpehan vezherno mo-litvizo moli. Ro tako k’ Bogu sdihuje, sagleda globokeje v’ berlogi fkos raspozheno pezhovje ( fpranje ) luzh. fe fvetiti, Ladiflav luzh sagle-dajozh fe sazhudi ino savpije: « Kdo kóli fi v’ tim berlogu, vibrili fe vbogiga pot sgrefhivfhiga popotnika! » Komaj isgovori, kar saflifhi prijeten glaf neke 1'vete pefme fe proli fêbi raslé-gati. Nebefhkiga petja glaf Ladiflava vneme, sopel savpije; « O kri lija n, fprejeini me! »
Na to fi perfveti is berloga (grote) neki fiv zhaftiven ftarzhek, njegov las fe je fvétil ko frébro, njegova obleka je bila is palmoviga lilija, ino Ladiflava tako nagovori: k Ptujiz, Bog te fprimi ! Tukaj vidifh fiviga ltarzbka, trepeti v flabolti ino ftarolti Blishej, blishej Kopi \’ Robertovi berlog, le s’ meno pojdi. « Ladiflav polu pofhtovanja gre s’ ltarz.hkam v’ berlog. Zhaltitlivi ftarzhek mu prinefe kruha, ladja ino vode, vledeta fe pod palmovo drevo, ino ptujza prafha: « Kako fe fhe po fveti godi, ino ktero nakljuzhje te je v’ te nesnane nevarne kraje pripeljalo? « Ladiflav rasodene
3o
zhaftitlivimu ftarzhku fvojo ino fvojiga ozitela Riharda shaloftno pergodbo. Po tem, ker je she pufhavnik njegovo slialoftno sgódbo ino ime svedal, jokaje Ladiflava objame ino rezhe: « Bog te sprimi, fin mojiga pri j alla ! fain Bog te je k’ meni v’ pufhavo prittefil, de bom tebi povernil tvojiga ozliéta meni ftorjene dobrote. Jes fini Robert, nefrezhen Robert is Knesnije, ki she dvajfit let tukaj v’ puf Itavi tesliave terpim, moja shena ino moj fin Konrad me pa site sdavnaj mertviatza objokujeta. »
Komaj Ladiflav ime Konrada safliflti, ga folse polijejo. Pufhavnik ga prafha, sakaj fe tako premilo Polsi P Ob! kaj bi fe ne jokal pravi Ladillav, ker fe fponim na vafbiga nefre-zbniga fina Konrada. V’ kratkim perpove Robertu shaloftno sgodbo niegove familie ( rodovine. ) a Vaflta, shena, je djal, je od shalofli sa vami umerla, vafh - fin Konrad je pregnati od fvoje lakomne shlahte is grada, ino vfe dote obropan. Hudo ranjeniga firn najdel, ko fini na lovu bil, v’ nekim berlogi s’ fmertjo rinjati. K a rame fim ga sadel, nefil na fvoj dom v’ grad, kjer je potem tudi v’ kratkim vmcrl. » Sdaj vsente Ladislav menfingafti krish v’ roko ino rezhe: » Ta menfingafti krish, ali ga fhe po*
31
snaie!' je na perfidi nofil, edina dédfhina od vfiga blaga, ta mefiugalli krisb je umirajozb v vokali imel, ino k’ Jesufu sdihoval, na pofledno ga je pa meni fpovozliil, kteri je v’ toljkili fmertnih nevarnoftih moj refhenik bil. » Zbaftiven ftar-zhek vseme krisb v' roke, Jesufove rane kùfbne ino rezbe: « O iveti krisb, Jesuf Krifluf! ki d pomozhnik v’ fmertni briikofti inojimu finii Konradu bil, bodi tudi moj pomozbnik sdaj v’ pofledni uri, « io isrezhe ino — vmerje.
Nobeno vpitje, nobeno klizanje ga ni obuditi samoglo, ne sdràmiti is fmerniga fpanja, fhel je, v’ fvete nebela vsbivat plazbilo 1’vojiga truda. Ladiflav jamo iskoplje, dene truplo brumniga Roberta v’ grob, s’ perftjo ga sagerne, na grob poklekne ino moli sa njegovo dufho.
as sürsiasriDSïïtt
> ■>
i
Drugi dan sa rano gre Ladiflav, prav sba-loften je bil, fvoj pot naprej. Zheierti dan pride proti poldne k’ neki hifbizi, pred hifbizo najde delavno gofpodinjo, prav rasgovorna je bila. Po kratkim govorjenju od nje sve, do fo njegov ozlie komaj pol ure liodà od ondi v’ neki bol-
3a
nizi ali fhpitalu. » Vezhkrat, je djala prijasna gofpodinja, v’ bolnizo fad na prodaj nolim ino ravno tàkfhniga ftarzbka, kakorfhniga mi Ite popifali, vidim po dvorifhi fèm pa tje hoditi, ki zhaka odrefhenja Is fushnofU Ladiflav Te gofpodinji prav lepo sahvali sa , to povélt ino gre fvoj pot naprej. Vef v’ miflih fe vfede pod Palmovo drevo, ino fam feboj tako govori: « Kaj je meni sazheti, tolovaji fo me ob dnar pripravili sa katirga bi imel ozheta odkupiti; prijatla tukaj nimam, de bi mi potrebno fhte-vilo pofodil; materi ino feltri na dom sa dnar pifali, ino njima mojo nefrezbo rasodeti, ni fvdtvavno, sakaj zbes mojo nefrezbo bi filno sbalovale. »
V’ taki lili vseme mefingafti krisb v’ roke, kufhne Jesufove prefveie rane rekozh: » O fveti krish; k’ tebi jes perbeshim, pomagaj ino fveluj mi, kaj mi je ftoriti ? » — Po lem objame ini» kufhne fveti krisb, ino na enkrat mu tà dobra mifel v’ glavo pade. » V' bolnizo pojdem bolnikam llrezb, per ti Y»erlosbnolti bom lehko s’ ozhetam govoril, jim ftregel ino sbalo-Iten ftan jim polajfhal. » Gre v’ bolnizo k’ vikfhim zbes bolne fushne, ino ga proli sa flusnbo v’ bolnizi. Vikflii mu rad fluslibo da.
33-
Dolgo zhafa je flregel bolnikam, fofebno fvojimu ozhetu, ne rasodejozh, kdo de je. Riharda mladiga poflròshnika prijasnoft ino Ijube-sen fofebno gine, prafha ga sa ime ino kje je doma? Mladenzha folse polijejo, objame ozheta Riharda ino rezhe: » Jes fim-vafh Cn-Ladi-flav!.... » Vfi fusimi fe zhudijo zbes sgodbo. Vikfhi zhes fushne své sgodbo mladenzha, ga k’ febi poklizhe, ino ga prafha, kako je tù fern prifhel ? Ladiflav bersh rasodene fvojo nefre-zho, rekel je: » Svoje domovanje sapuftivfhi podal fim fe zhes morje v’ Egipet s’ veliko fhumo dnarjev fvojiga ozheta is fushnofti odkupit, pa na morji llrafhna burja vdane, ino nafho Barko sanefe na Tripolfko primorje. Tripolitani planejo na njo; jo obropajo, ino vfè vfè pomorijo: le farno jes fim s’ zhudno boshjo pomozhjo fhe per shivlenju oftal, ino sbeshal. Tukaj v’ fhpitalu hozhem tako dolgo flushiti, dokler potrebne fliume ne saflushim, s’ njo fvojiga ozheta odkupit. Vikfhi, od toljke lju-besni otroka do ftaifhev vnet, bersh Riharda prodiga ftori, ino toliko jima na pot da, de lahko domu prideta. Oba fe ferzhno sahvalita, ino grefta vefela proti domu, nevedijozha, v’ kaki nelrezlii jih doma blaga familia zliaka.
srnjim
Srezhno prideta Rihard ino Ladiflav v' fvojo deshelo. Ko prav vefela proti domovanju grefta, frezhata nekiga ftariga firomàfhkiga romarja, kateri je namenjen hil v' fveto deshelo iti, ino tam Tvoje grehe objokat, Te fpokorit, ino mi-loft boshjo sadobit. Vfmileni Ladiflav vbogiga romarja tako nagovori: » Vbogi romar, vfmilenja vreden! ti (1 namenjen v’ Paleftino v’ fveto deshelo na boshji pot iti, pa vedi, de je filno nevarna ino teshavna pot tam tjè, teshko jo bofli dohodih Le s’ nama pojdi, prenozhil bofh nizoj per naf, sjntri pa snafh fvojo pot nafto-piti. n Romar fe k’ njima v’ vòs vfede, ino govori: » Jes niflm vajniga vfmilenja vreden, tudi ne prijalla na fvetu, de bi samogel me tolasiriti, sakaj moja pregreha, moje liudodelftvo vpije k’ Bogu sa mafhevànje, ino le ojftro fpo-korjènimu mi snà Bog miloftliv biti. » Ko fe she bliso grada pelajo. kjer je Rihard ino La-diflay doma, romar obledi ino rczhe: » Poftojta, moja veft me Alno pezhe, kadar fe k’ temu gradu perblishujem. »
Na to obftojijo pred dvorilhnimi vratmi, ino romar govori: » Jes Gm Albert, nefrezhen
35
Albert, fkos làkomnnfl, krivizo ino ftifkanje vbogih firot fini fi fvojo veft podshgal, de sdaj od nje lindo preganjan nikjer pokoja ne najdem. Lakomnoft je pomorila v’ mojima ferzu vfe dobro. Nozb ino dan firn brepenil po zhafnim blagi, dnar firn kùpzhal, tako dolgo, dokler me je peklenfki fatau zhifto v’ fvoje saderge vjel. Ki fe mi vfinilila nobena nedolsbnoft nobena fi nàta, satorej tudi jes nifim vfmilenja vreden. Od hude \efti gnan sapuflivfhi vfe fvoje pre-moshenje hodim sdaj po fveti il'kajè mirno veft, pa jo ne najdem; le folse ino ojftra pokora mi jo bodo sadobde. Vama pa blaga moška ! fim narvezho nefrezho prizhinil. Od nekiga krivi-zhniga pravdarja sapeljan, kteri sdaj v’ tim gradu le goftuje, ino od lakomnofti zhifto vjet fim fi sa pofojene dnarje grad ino vfe valhe premo-shenje vlafl.il ; blago Kotbnrgo ino Katerzo fim pa. ki nifo kotle krivizhno pifmo podpilati, obe v’ jezlio pahnil, ino nedolshuo Notburgo, o ne-vfmilenje !'ofiepil. Jes ne firofim sa vfmilenje, ampak le sa pravizhno fhtrafingo ino sa odpu-flianje mojiga hudodelftva. » -• Ladiflav komaj své nefre/.lio fvoje ljube matere ino feltrò, kar odpre dvorne vrate, biti s’ mezham v’ roki zlies ftopnje (fluente) v’ hifho, najde nevfmilenza
y’ nji; bersh sgrabil ga je rekozh: » Stoj hu-dobnesh, ftoj! Kje fo moja mati, kje moja le-dra Tvoja ura je vdarila saframovàviz ! berfli me pelji v’ jezho !...
Na to prideta Rihard iuo Albert. Komaj de k’ jezhnim vratam pridejo, she difhijo premilo vpitje nefrezhnih v’ jèzhi; » O vmorite naji, fmert bove loshej predale, kakor pa od glada huda terpinzhane v’ temni jezili. » Bersh fe duri jezhe odprejo, blede, 1’uhe kakor fmert pridete Notburga ino Katerza is jezhe. Rihard objeme fvojo sileno Nolburgo, Ladiflav fvojo feltro Kalerzo, vefelje iiiida blage familie popi-fati ni mogozhe.
Krivizhni pravdar bil je vprizho vlili k’ fmerti na ognju obfojen, pa vfmilena Notburga je sa njega profila, ino ga od ognja refhila. Bil je po lem ravno v laido jezlio pahnjen, v’ kateri je blaga Notburga dve leti jezhala, v’ kateri je tudi ofeui dni po tem v' obupu vmerl. Alberta pa savoljo tijegoviga kfanja prodiga do-rijo, de sna, kakor je she namenjen bil v’ fveto deshelo iti, tam na grobi Jesufa fvoje grehe objokati ino fe fpokoriti. — Rihard je dal temno jezho, v’ kateri je blaga Notburga dve leti sdihovala podreti, ino ravno ondi lepo kapelzo
^7
v’ zbali fvetinin krishu fosidali. V' kapelzo portavi melingafti krish olepfhan is shlahtnim diamanti. Vlak dan fe je shirala blaga Rihardova familia v’ kapelzi, ino je boslijo previdnoft vi-foko zhaftila !
Ljubi bratje ino feftre ! Slifhali Ite, kako dalezli je lakoinnoft ino kriviza Alberta ino kri-vizhniga pravdàrja fpravila, ino kako hudo je obà veli pekla, O varile fe lakomnofti ino kri-vize, sakaj, » Korenina vliga hudiga je lakom-noft. » Boljfhi je revniinu biti ino mirno veli imeti, kakor pa tavshente krivizhno pofélli, ino j ìli v’ nepokoju vshivati. V’ miru s’ Bogam sbiveti, ino mirno veft imeti, to je na semlji naj slilahtnej blago, ktero nam nafhe shivlenje fladi!
y
SVETA D E S H E L A
•>
S>®S>3§©^&93!3
Ili pod milem fonzam imenitnejflii ino fvetejfhi deshele sa kriftjane, kakor je 1’veia deslxela Paleftina, kjer je nafh Svelizhar Jesul Kriftuf rojen bil, sa nat grefhnike terpel, ino na gori Golgoti vmerl. Tamkaj fe je Jesufovo fvetlo fonze, fonze isvelizhanfke vere pervizh safvetilo, ino s’ fvojimi sharki temine zhlovefhke pameti rasfvellilo. Tamkaj tezhe fveti potok Jordan, v’ katerim je Ješuf od Janesa kerfhen bil, tamkaj fe vidi piifhava, v’ kateri le je Jesul fhtirdefet dni podil, tamkaj Hoji prijasno morje Genezarei, na ka’teriin je [krilluf vihar vltano-vil, ino po kraju rezheniga morja nar raji hodil, uzhil, zliudeshe delal, ino fe vlim ljudem fka-sal, de je pravi boshji Sin, ino Svelizhar zhlo-vefhki. Paleftina je laida fveta desitela, kjer je Jesul' hodil, uzhil, grefhuike fvaril, bolne os-
dravljal, shaloftne talashil, ino s’ zhudnimi deli ino s’ fvetimi zliednoftmi raseljal sanke ( saderge ) pregreflniiga Terza, Tamkaj fe je lepo Je-ìusalemfko mefto blifketalo, s’ šalim tempel-nam, s’ yerlim sidovjem; tamkaj le vidijo veli-zhaltne lepe gore, kakor òljfka gora, kjer je Jesuf vef samaknjen k’ nebeflikimu Ozhetn molil, ino kervavi pot polii, od kodar Te via lepota Jerusalemfhiga meda vidi, zbes katero je Jesuf milo jokal savolj terdovratnolli Jeru-saleinzov; gora Galgota ( Kalvaria, ) kjèr je Je-snf krislian bil, ino v’ Tnslmoft fatana vklenjene boslije otroke odrefliil.
K.do kriftjanov ni shelen brati ino vediti taifte fvete kraje, kodar je nafh ljubi Svelizhar hodil, uzhil, zbudeslie delal, terpel ino vmerl? V’ kratkim jih tukaj najdete popifane.
*) V’Asji je obljubiena desitela Paleltina, Turk v’ nji gofpodari. Od jutra fe derfhi pu-fliave Arabje, proti vezheru ali saliodtt fredo-serneljfkiga morja, proti feverju, Sirje, ino proti jugi kamnitne Arabje. Paleltina ni velika desitela, fhelt ino tridefet mil dolgo ino dvajfet *)
*) -Asja je med petimi deli (yeti pervi del, v’ katerim je Beg liafhe perve ftvaril.
4°
fhiroka, toljka je, kakor korofhka ino fhtajar-fka deshela fkupaj. Ob zhafu Kriftufovira je bila mozhno rodovitna deshela, lepa, kakor bosbji vert, sa vfe prav rodovitna tlà. Rodila je dofti sitila, ladja, vina, ino vfili potrebnih rezhi. Vfe gore fo bile rodovitne, marfkatere drevefa, kakor figove ino rnargarànove ( ©ranat-apfclbaum ) fo trikrat, tudi fhtirkrat v’ leti rodile, vinfka terta je po dvanajlt tudi po Ihtirnajll funtov teshke, ino en koraolz dolge gròsde rodila, jagode fo bile tako debele, kakor fo per naf brefkve, s’ eno befedo deshela je bila, ki fe je med ino mleko v’ nje zedilo. Sime nimajo tam tako hude, kakor pri naf, ino kadar naf fhe huda sima ftifka, je v’ Paleftini prijasna fpomlad. O veliki nozhi fe tamkaj shetva sazhne, ino terpi do binkufhtih. Tri miljonov prebivav zov je fhtela.
Paleftina je mozhno gorata deshela. od fe-verja do juga na obeh krajih reke Jordana fe gore vsdigujejo. Narimenitnej gore fo:
I.	Libanon. Na rezheni gori fo ralih vifoki, lepi ino difhezhi zedri, s’ takim zedrovim lefam je bil lepi ino dragi Salomonov tempel vloshen. Danafhni dan zedroviga lefa na Libani malo najdefh.
4i
2.	Nebo. Js te gore je Bog Mosefu oblju-bleno desitelo pokasal, rekel mu je: » Vidifb, ta je desitela, kliro firn Abrahamu, Jsaku ino Jakobu s’ perfego obljubil. Glej! pokashem ti jo, v’ njo pa ne pridefh. » Na ti gori je tudi Mosef vmerl.
3.	Kvarantania. Na ti gori je bil Jesuf od hudizha fkufhan, ki mu velike kraleftva ino ìiijli zliaft kashe rekozh: « Poglej, kolika lepota ino dragota je ta ! Vfe to je v’ moji oblaili, komur hozhem, lahko dam. Tebi vfe v’ oblall dam, farno to mi flori: padi pred mene na kolena, ino moli me. » Jesufu fe je sadofti she sdelo, sagromi um rekozh: » Poberi fe prozh od mene fkufhnjavez, sakaj fv. pifmo nam le eniga Boga molili sapove, ino njemu lainimu llushiti. »
4.	Tabor. Narlepfhi gora judovfke deshele. Na ti gori fe je Jesuf fpremenil, njegov obras je fijal, kakor fonze, kakor beli fneg fe je njegovo oblazhilo fvetilo. Njemu fe perdrushita v' nebefhki zhafti vfa fpremenjena Mosef ino Elija.
5.	Karmel. Lepa vfa selena gora na fre-Josemelifkim morju ima bltso dva tavshent berlogov, najimenitnejfhi fo preroka Elija ino Eliseja, v’ teh berlogih fo posnej mnihi ino
pufhavniki prebivali. Od gore Karmel imajo mnihi karmebtarji fvoje ime. Na ti gori raftejo lepe hrallove in jelove drevefa.
6.	Gora Juda bliso mertviga morja. V’ ber-logili gore Juda fe je David fkril pred kraljem (Savlam, klir ga je hotel vmoriti,
7.	Silo. Bliso tè gore je bilo mefto Silo, kjer je bila fkrinja savese trillo let s’ branjena.
8.	Garazim. Na ti gori fo imeli Samarijani Tvoj velik ino lep tempel, ktirga je Janes Hir-kan v’ leti i35 pred Kriftufovim roj Uva m rasful. Od tiga tempelna je Jestif s’ Samaritanko per Jakobovim vodnjaku govoril, ktera ga pral’ha:» Golpodl vidim ti fi prerok, fvet mosh, prijatel bosliji, povej mi, naflti ozlietje fo na ti gori Boga molili, Judje popravijo, de ga imamo v’ Jerusalemu moliti, kdo ima tedaj prav? » Jesul' rezhe : « Shena verjami mi, zltaf pride, ino sdaj je sho, de ne bodo O/,beta molili ne na gori Garazim, ne v’ Jerusalemu, ko bodo pravi molzi v’ duhu Ozheta molili ino v’ refnizi, ino tudi Ozhe hozlte, de ga tako molijo. Bog je duh, ino ktiri ga molijo, ga morejo v' duhu ino v' re-fnizi moliti. »
t). Oljfka gora, pol ure hoda od Jerusa-^ema. Gora je lepa, rodovitna s’ tremi verbi.
43
Na fredi gore kashejo kraj, kjer je Jesuf s’ A-pofteljni ledei; fe zlies Jcruralemfko incito milo jokal, ino blishno njegovo konzbanje prerokoval. Ravno ondi je zelar Titas fvoj fho.tor poflavil, ko je bil s’ fvojo armado prifliel, puntarfke Jerusalemze pokonzhat.
---Na ti gori je Jesuf fvet ozheuafh uzbil,
ino snamenja fodniga dne prerokoval. Na ti gori fo tudi Apofteljni fv. apoltolfko vero sloghili. Na frednim verbi oljlke gore je Jesuf v’ nebo fhel proti feverju obernen ; fbe sdaj fe vidijo v’ neki pezbini trijè pèrfti Jesufove noge sa-snamnjeni. Ravno na tim verliu je fveta Helena, mati perviga ker: zefarja Konfhtanlina dala lepo zerkev zbaftitliviga fpomina unebobóda Jesufa posidati, sraven zerkve tudi lep klofhter pofta-viti, v' kterirn fo vposnejih zbafib mnilii Bene-ditinarji dolgo prebivali. Yfe to verlo sidovje je sdaj rasfuto, ondi, kjer je lepa zeikev Itala, ftoji sdaj lùrfka rnolivniza ( shamija, ) ino verni kriftjani fo Turkam veliko plazbali de fmejo na dan vnebohoda Jesufa na oljfki gori fveto opravilo opravlati. Na rezbeni gori je tudi bil vere, lilis priltave Gezemani, kjer je Jesufa pod olikami velika sbaloft ino britkoft opadla, kjer je k’ Ozhetu molil ino kervavi pot potil, ino kjer
ga je Judesh s’ kufhevanjem sdal. V’ tim verti i’he dan danafhin Hoji ofem òljk filo vifoke ftarolli; pravijo: de fo od Jesufovih zhafov, pod katerimi je on kervavi pot potil.
Paleftina ima tudi lepe ino rodovitne ravnine ino doline.
1.	Ravnina Jordana je 5o ur dolga, v’ ti ravnini je fveti Janes pokoro pridgoval ino ljudi kerftil.
2.	Ravnina Jesrel dvanajft ur hoda dolga ino pet fhiroka, v’ ti ravnini fo bratje Joshefa Jsmaelzam sa dvajfet Rebernikov prodali.
3.	Ravnina (Saron okoli fredosemeljfkiga morja fhtirdefet ur hoda dolga, ob zhali Jesufovim mozhno rodovitna, je sdaj pufhava.
4.	Dolina Hinnotn blisi mefta Jerusalema. "V' ti dolini je bila lozharfka njiva, ktero je duhovfhina sa kervini dnar ( sa tridefet Rebernikov ) kupila, ptujze na njo pokopavat.
5.	Dolina Efkol. V’ ti dolini jo vinfka terta lepe velike ino tesbke gròsde rodila. En tak grosd fo ogledniki na drogu Mosefu v’ pufhavo prinqfli.
45
6.	Dolina ^Sidim. V’ ti dolini fò bile pregre-fime meda: (Sodoma, Gomora, Adama, Zeboim, Ittere meda je Bog savolj fpazhnodi ino savolj takiga gerdiga greha, ki fe zlo imenuvati ne fmc, pokonzhal.
Bog pravizhen, Uteri vfako pregreho hudo tepe, je pokonzhal meda ino pregrefhne prebi-vavze, rasen Lota ino niegovih hzherà s’ shve-plam ino ognjam. Vef lepi ino rodovitni kraj je sdaj v' jesero, kterimu fe rezhe mertvo morje, polno shvépla ino foli.
Reka, jesara ino morje.
1.	Reka Jordan. ti reki je bil Jesnf od Jariesa kerfhen. Romarji, kteri k'’ boshjimu grobu v’ Jerusalem hodijo, fe k’ vezhnimu fpo-minu fvetiga Jesufoviga kerda v’ Jordani ko-plejo ino vmivajo.
2.	Jesero Genezaret je tri mile dolgo, eno milo fliiroko, ino ima vfe shivo shlahnih rib. Sa tim jeseru je Jesuf zhudeshe delal, ino uzhil; v’ njem fo Apofteljni tudi nar raji ribili. Krog jesera fo bile rodovitne okolize. Ob mo-
•rju io dale meda Kafarnavm, kjer je Jesuf fta-uoval, ino Betzajde, kjer je bilo nar vezh A p a-
Iteljnov doma. V’ tim vefelim kraju je Jesuf nar raji uzhil.
3.	Mertvo morje. Mertvo morje je okoli tri -defet ur hoda dolgo, okoli ofem ur pafhiroko. Pravi fe mu mertvo morje, ker njzh ne sitivi y’ njem savolj shvepla ino foli. Mertvo morje je. fhe dan danaflten ftrafhno snamnje nebefhke jese, ki fo jo zhlovefhke hudobije zhes fe per-klizale. Popotnika lirah ino groša obide, kadar mimo gre.
Jmenilne me pa v’ Paleftini fo :
i.	Jerusalem, fveto ino najimenitnejfhi meflo v’ fveti desiteli, nekdajni fedesh judovfkih kraljev, bilo je velizhaftno mefto ob zhafu Jesufo-vim, kjer je bil tempelj Salomonov. Tako lepiga tempeljna she.ni bilo na fveti, vfe Itene fo bile s’ zedrovim difhezhim lefam vloshene, s’ slatitni roshizami ino s’ palmovimi drevèü opifane Altar, v lih defet fvezhuikov po obeh ftraneh, vfa pofoda ino vfe kadilnize.fo bile is famozhiltiga slata, zlo shebli fo bili siati. Tla fo bile s’ sla-tam vloshene, ino vrata s’ slatarn previenitene'. V’ tim je bila fkrinja savese, dva velika .sfata
hl
augeljza ft a fprofteiâla fvoje perule nad njo. okna fo bile s’ slatam kovane, llrelia is slatiga koiitarja iul.
Jerusalem je bilo lepo ino mozlino avello, 164 mozlmih turnov je imelo, is katerih fo le branili. (Sbtelo je zlies i5o,-1 hudobni lo bili njegovi prebivavzi, katerim je Jesuf s’ folsnimi ozhmi prerokaval, de bo njih niello ino tempelj ras-djano. Kar je on prerokoval, sgodilo le je. Judje fo mero fvoje hudobije sverfhili, fveti tempelj s’ krivizo ofkrunili, pravizhne poželi desiteli preganjali, ino nedolsluio kri prelivali. Bogu fe je dofti sdelo, pollile nad nje grosovitne Rimljane, ravno o relikonozhnih prašnikih, kadar fe je po Jerusalemu vfe od ljudi terló. ki fo v’ tempelj prillili. Mogozhni vojfhaki fo, ko de-rezhi levi, Jerusalemfko méfto oblegli, ni prifhia shiva dul'iia ne noter ne vnn. Strafhiia lakota po vflm meliti rujove, vojfka hrumi od svunaj, kuga tuli od snotraj, vfe povfodi davi nevfmi-lena fmert, kup na kupi merlizhev po vfih nlizah lesiti. Kri kakor potok tezhe po nlizah. Ednajlt fio tavshent Judov je bilo pokonzhanih, hliso fio tavshent v’ fushnoft prodanih, ali pa divji Svetini sa kratek zhaf pometauih ino od
proti dp vrasli n ika m 000 prebivavzov, p
u j e rasterganih, ino zhes 12000 jih je lakote vmerlo. *)
Jcrusalemfko mefto je bilo poshgano, tempelj s’ vfim imenitnim sidovjem rasfut, de ni kamna na kamenu odalo, kakor je Kriftuf 37 let poprej prerokoval. Do leta i382 je bilo Jerusalemfko mefto jednajftkrat poshgano ino rasfuto, ino zhes miljon prebivavzov vmorjenih.
^Sveta Helena, mati perviga ker: zefarja Konfhtantina je dala v* leti 326. na gori Golgota lepo zerkev boshjiga groba posidati, kamor fo is vfih krajev fvetà kriftjani na boshji pot liodili. Tudi je la brumna ino fveta mati fhe vezli drugih lepih zerkev ino klofhtvo posidati dala, ondi sdaj le podertino najdefh.
V’ leti ()36 fo Muhamedani fi fveto mefto, ofvojili ino kriftjane nevfmileno hudo imeli. Vsdignili fo fe kerfhanfki vojfhaki is Evrope, fvete mefta fpet dobit. Krishanki fo. jim rekli, Vojfki pa, Krishantija, ker je vfakter krish na perfih nofil. Krishantije fo fe sazhele v’ leti 1099, ino fo terpele do leta 1291 Eliso dve-lio let fo hodili kuesi ino vilesi v’ Paleftirio v’ fveto desitelo, fe sa vero Kriftufoyo Yojfkovat,
*) Ju.lief Flavi.
49
ino she v’ leti 1099 fo fi Jerusalem ofvojili. Ko pa krilljani eniga ferza nifo bili, io {'veto deshelo sopet sgubili, ino sdaj Turk v. Jeru-salerni gofpoduje. Sedajno metto Jerusalem je ilabo shaloftiio métto, zela okolfhina je pufhava, komaj 21,000 prebivavzov fhleje, med tim je lavshent kriltjanov. Najlepfhi zerkev je fhe sdaj zerkev boshjiga groba, ondi kjer je bil Jesuf pokopan. Kjer je pa nekdaj imeniten ino veli-zhaften tempelj ttal, ondi sdaj velika turfhka molivniza ali sbanda ttoji. — Fufbava fo sdaj uiti fveti kraji, rasfuto je verlo sidovje Jerusa-lemfkiga metta, ino zhudno flavniga tempeljna, le sarafhena grobla sdaj na tifimi meftu po pretezhenih zhafih slialuje, ino vfim grefhnikam osnannje, kak ojftro Bog pregreho kafhtiga.
2.	Betlehem, meftize dve uri hoda pod Je-rusalemam, je Halo na kamenitnim hribu, v’ prav lepi ino prijetni okolizi. V' tim mettizu je bil David rojen ino od Samuela sa kralja pomasau. Sdaj je le majhina révna vaf, ino svunaj vali je imenitna zerkev ravno na tittim kraju, kjer je bil Jesuf rojen, dva ino tridefet lampiz v' nje gori. Piomarjam fe kashe kraj ino kameri, kjer je Jesuf rojen bil, okrog kamena lo pa téle belede s" slatini! zherkam napifaue-'
« Tukaj je Jesuf od divize Marie rojen. » Na drugi Urani le vidi kraj, kjer id trije kralji kle-zliali, molili, ino Jesufu miro, kadilo ino zliiito stato darovali. Spet na drugi Urani kasliejo berlog, kjer kolti nedolshnih otrozhizhkov pozhivaja, katere je Herodesh vkasal vmoriti. En zhetertlej ure hoda proti feverju le vidi vaf, kjer lo pa-ftirzi prebivali. Tudi polje le romarjam kashe kjer je augelj paltirzam rojftvo Jesulovo osnanil. ^Sveta Helena je dala na t ilt i in polju, kjer je augelj paltirzam rojftvo Jesufa osnanil, lepo zerkev posidati, sdaj je ondi lama grobla. V’ Betlehema bliso tavsbent kriltjanov prebiva.
3.	Nazaret, od Jerusalema 24 ur hoda je bilo nekdaj zhedno meltize na viToki pezhini kjer fo Jesul’, Maria ino Iv. Joshef domovali, sdaj je Nazaret le majhina val', v’ kateri zhes dvanajli-fto kriltjanov prebiva. Od uga meftiza ima Jesul’ ime: » Nazarenfki. » V’ Nazaretu je lepa zerkev Marie Devize zhiitiga fpozhetja ravno na lailtim kraju, kjer fo Jesuf Maria ino iv. Joshef prebivali. Brumni mnihi, ki tamkaj prebivajo, romarjam vfe tille kraje s’ vefeljem pokashejo, kjer je Maria ftanovale, ino kjer je Iveti Joshef 1’voje tefarfko felifhe imel. Rashcjo Jesulovo bulbo, mise, fholo, tempelj, kjer je Jesuf uzhil,
5.1
kasliejo pezhino, zhes katero fo Jesufa njegovi rojaki hoteli vrézhi, kashejo kamen, okoli ktirga je Jesuf s’ Apofteljni fedel, jedel ino .jih uzhil' itd.
Vezhna tihota v’ tih fvetih krajih prebiva, vfaka fhe tako mala ftvariza shaluje po rajnih fvetih zhafih, vfaka sarafhena grohla velizhaft-nih rasfutih krajev govori: « Romar, popotnik! poltoj na nafhih grohlah, vidi ino premifhluj!! »
g®
Vem, de bi tudi radi vedli Jesufovo hojo po fveti deslicli, kje je hodil, kje uzhil, kje ino ktere zhudeshe delal v’ tim ali v' unim meftu, v’ tergi, v’ pufhavi ali na gori. Tukaj najdete njegovo fveto hojo po desheli v’ kratkim popi-fano.
V’ Betlehemu najdemo Jesufa narprcj, kjer je rojen bil, ino na olmi dan po Judovfki pollavi obresan. ^htirdefet dni po rojftvu ga Maria v’ tempeljnu Bogu daruje, kjer je brumni Simeon Marii veliko shaloft ino britkoft prerokoval, rekel ji je: » Oj Ite r mezh bo prefunil
5 2
tvoje Terze itd., » Sveta drushina Maria ino Tv. Joslief gredo po obresovauju s’ Tvojim Sinkam nasaj v’ Betlehem, na to pridejo od Tonzhniga is hoda fveti trije kralji Jesula darovat. Betlehem sapnflijo, ino Te v’ beg na Egiptavfko s’ Jesufam podajo, ker je tiraufki kralj Herodesh fklenil, Bellehemfke ino vTe fantizhke tiftiga kraja, kar jih ni bilo nad dvema letama, naglo pomoriti. Po Tmerti Herode-sha pridejo fpet nasaj v’ Nazaret, kjer Ila Maria ino fvv Joslief Tvoje domovanje imela. Kader je Jesuf dvanajlt let ltar bil, je Thel s’ Tvojimi Aarfhi v’ Jerufalem na boshji pot, kjer fo ga sgubili, ino tretji dan v’ tempeljnu v’ fredi u-zhenikov najdb, ki jih je poflnThal, prafhal ino odgovarjal; vfi fe nad nesnano modroftjo tega poTebniga fanta sazhudijo, vfe vfe oflermi. Js Jerusalema fhel je s’ Ita rifili nasaj v’ Nazaret na Tvojih ftarifhov dom, » kjer jim je pokoren bil. ino je rafel, kakor v’ llarofti, tudi v’ modrolli per Bogu ino ljudeh. » - V' trideletim letu Tvoje llarofti je sazhel Jesuf uzhiti, pa preden je fvoj uk sazhel, pride is Nazareta k’ J.mesu na reko Jordan, kjer ga je Janes kerftil. Po fy. kerlii gre zhes Jordan v’ pufhavc Kvarantanio le sa naf podit ino perpravlat na veliko opravilo, de
53
bo fvet uzhiii ino svelizhati sazhel, kjer je bil od fatana fkufhan, ino od angeljev pollresheii. Po fvetitn poilu fe sopet na reko Jordan poda, kjer fi je uzbenze isvoljil. Andrej, Janes, Peter, Filip ino Nntanael fo bili njegovi pervi tizhenzi, s’ njimi je fhel na Galilejfko v’ fvoje domazhe kraje nasaj. Ravno tedaj je v’ malim meftizu V Kani na Galilejfkim fvalovfhiua bila, Jesuf, Maria ino njegovi uzhenzi fo tudi bili na gollo-vanje povabljeni, kjer je Jesuf pervi zhudesh fiorii, Kanan sapuftivfbi poda fe s’ Mario ino uzhenzi v’ Kafarnavm, kjer je, kakor tudi po vfilt blishnih okolizah pridgoval. Od tódi gre na fvoje domovanje v’ Nazaret, pridgoval je fvo-jim rojaka m, pa oni ga nife, flifhali, zhes veliko pezhino, na kateri je malo meftize Nazaret flalo, bi ga bili 1’koraj v’ globozhino vergli.
Is Narareta fe nasaj v’ Kafarnavm poda, od lodi gre v’ Jerusalem k’ velikonozhnim prašniku, kjer je shlahten Nikodem po nozlii k’ Jesufu prifhel, Jesuf ga je poduzhil, ino fvojiga uzhenza prijasuo fprijel. Po opravilu sapufti Jerusalem ino gré s’ uzhenzi v’ Judeo bliso mefla Jeriho. V’ Judeji je zhes pol leta prebival ino pridgoval. Judeo sapufti ravno ob zbali, ko je Janes kerftnik v' jezho sapert bil, ino gre
54
f-kos (Samarijo v’ Galilejo nasaj. V' Samarii je vun mefta (Siliem per Jakobovim vodtijaku po-zhival, ino fe s’ fSainaiijaoko pogovarjal. V’ jSamarii je ludi ene dni uzhil, kjer je prav naukaslielne ferza najdel. Js (Samarie pride v’ Galilejo, putii ondi fvoje uzhcnze, ino fe poda v' Kanan k’ fvoji slilaliti, kjer je fiua nekiga kraljeviga flusliavnika osdravil.
Po lena pride fpel v’ Kafarnavm, najde na jeseni fvoje uzlienze ribiti, jim rezlie ribzhovanje sapuftiti, ino sa njim iti. Od v Gli krajev ino desbel mu vodijo bolnike, vfe betesbne ino s’ bolezhinami oblosliene, flépze, glufhze, kraljeve, mutze, obfédene, gobove ino mertvùde; osdravil jih je. Po f-liodu je Jesuf na dom Petra ino Andreja fbel, kjer je Petrovo tafbo od merslize osdravil. Savolj velike ftifke ljudtlva je itopil v’ zbolnizli, ino je is zholna uzhil. Na jeseru Genezaret ftoril je dva zhudesha: obilni ribji lov, ino vihar na jeseru vftanovi. Zhes jesero fe perpeljâ v’ Gadaro, kjer je obfedenza osdravil. Od ondi fpet fe v’ Kafarnavm nasaj perpelja, kjer Ma-tévsba sa njim iti vabi. Kmali po tem osdravi bolno sheno, ktera fe je robu njoviga oblazhila doteknila, dva flepza ino eniga ghifhza, tudi ozhetu Jairu njegovo mertvo hzhér oshivi. 0.1
55
inetta do metta, od terga do terga, od vatt do vatt je hodil, ino je povfodi uzhil ino zhudeshe delal. Sdaj fi je isvoìjil dvanajft apofteljnov smed dva ino fedemdefet uzhenzov, kateri fo ga por-fodi fpremlali. Kinali po tein gre na goro Tabor, kjer je lepo lepo pridgoval. Is gore fe so-pet v’ Kafarnavm nasaj poda, ino osdravi s’ potarna ftotnikoviga lilapza, v’ Kafarnavm« pa mertviida.
Sdaj fe Jesuf sopet fpravlja k’ prašniku v’ Jerusalem, fkos meftize Najm fvojo hojo na-ftopi. Ravno med méftne vrata ftopi s' fvojimi uzhenzi, kar mu merlizhd na proli pernefó, edin fin neke vdove je bil. Jesufu fe je shaloft-na mati v’ ferze vfmilila, oshivel ji je fina. Zhes Jordan pride v’ Perejo, tjekej je Janes kerftnik dva uzhenza podal Jesufa prafhat : « zhe je on tifti, ktiri bo na fvet po obljubah boshjih prifhel, ali pa naj drugiga zhakamoi* » Jesuf jima rezhe: » Pojta ino povejta Janesu kar fia vidilâ ino difhala, de flepzi pregledujejo, gluìhzi predilihujejo, kraljevi fprehajajo, go-bovzi se ozhifhavajo, merlizhi vftajajo, ino vbo-gim fe boshje kraljeftvo osnanuje. Po tim fe poda zhes Jordan v’ Jeriho, ino odondod v’ Beta-nijo, is Betanije pa v’ Jerusalem. Y’ Jerusalem«
56
osdravi edem ino tridefetletniga bolnika, rekel mu je: « Vftarii, polteljo vsemi ino idi. » Na hoji v’ Galilejo l'pet osdravi m ostia s’ fkluzheno roko, v’ drugim kraji fpet gluhiga mo inuta-lliga zhloveka.
Na poti v’ Kafarnavm je uzliil ljudftvo v' lepili prilikah, kjer mu njegova mati Maria ' naproti pride. V‘ okolizi Tiberije své Jesuf fmert Janesa Kerflnika. Poda fe potem zlies morje Genezaret v’ pufhavo, de bi v’ tihim ino v’ famotnim kraju fvpjim uzhénzam loshej refnize raslagal. Ljudem pa tudi v’ pufhavo sa njim iti ni bilo predalezh, ino njegov fveti nauk poflufhat. She tri dni ga poflufhajo bres jedi. Jesufu fe ljudftvo vftnili, zhudesh flori, naGtel je fluir tavshent ljudi v’ pufhavi s’ fedmimi kruhi.
Po tém pride nasaj v’ Kafarnavm, ino fe s’ fvojimi jogri zhes Galilejfko morje, ki je salo uiefto Tiberias delegalo perpeljâ, ino fe hozhe s’ njimi pozhiti. pa tudi (indi pokoja ne najde. Vsdignil fe je na viflii famoto, gré na goro, ino tamkaj fe s’ fvojimi uzhenzi vfede. Muoshize grejo bersh sa njim, ino fe okoli njega po bregu kroshijo. fSpet Jesuf zhudesh flori. Pet tavshent lazhnih, je s’ petini kruhi nafitel. —
57
*	Scia j fe Jesiif sadnizh poda v’ Jerusalem, po vlih
Tvojih hojah je miloftliv ino dohrotliv bil. Na poti v' Jerusalem med Galilejo ino (Samarijo osdravi defet gobovih mosh, v’ Betanii pa Lazarja, ki je site fluir dni v’ grobi bil, oshivi. Pride s’ veliko mnoshizo v’ Jeriho, napove Tvojim uzhenzani Tvojo blishno Tmert, fe vfede na pohlevno ollizo, ino jesdi v’ Jerusalem. Trume ljudi ga fpremlajo. ino rnu vifoko hvalo pojo. Jesuf Jerusalemfko inefto vgleda, fe milo rasfolsi ino joka, shaluje nad pregrefhnimi Jerusalemzi, ki terdovralho v’ ftrafhnih pregrehah tizhijo, ino fe poboljfhali nozhejo. Vmerl je sadnizh proftovoljen na teshkim léTu fv. kri-sha sa grefhen fvet, vftal na tretji dan od fmerli, ino fhel je na vifhavi óljfke gore v’ prizho apoilcljnov v’ fv. nebefa.
Tako je dokonzhal tiafh Svelizhar Jesuf K ti Tl u f fvojo velizhaftno hojo!!
RASALO.
.Siarfliev perva fkerb ...	- .Stran 5
Najden saklàd..........................»	10
Krishatija..........................»	1 5
Rihard v’ fushnolti....................»	!7
Nove terplerije	20
Ladidav v’ fushnofti................»	22
Ladiflav is fushnofti	refhen ...»	25
Pufhavnik...........................»	28
Rihard is fushnofti refhen ....	»	3t
Prihod..............................»	34
Popifovanje Paleftine fyete deshele . »	38
Hoja Jesufova po IV. desiteli ...»	5i
zß *%•.



T*-'"
■

■ ì rvÿÿs
h;-s'-:wr:
s.
- . f '	' s
' :< \
y-v*-:* ■ • -■	/os.:"; ^SP-
Ä' ?’/* .=■
- '
..'.'V'*’'!
■i

#>'
*
#•
Vï,;.v
%'■-c-s* ?Z	' V. AâËSSk